"PROLETARET JE DELAVSKI UST ZA misleče čitatelje. ■i OFFIC1AL ORGAN JUGOSLAV t-fcDERATION. S. P.GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list ST. — NO. 1248. Itouiix a. —tttor Dmifcf «. lM. ml th» po» of*U. H n»»p«»o III.. und.r tli« Kri of Coi»r.». M-rrh ih"u CHICAGO, ILL., 23. JULIJA, (JULY 23), 1931. «ol, «i MM W. 20tk St. LEJO—VOL. XX VL EKONOMSKI REO V NEVARNOSTI POPOLNEGA POLOMA REPARACIJE. VOJNI DOLGOVI IN MILITARIZEM POVEČAVAJO KRIZO Vlada bank v stiskah V največjih bankah, v katerih je resnična vlada sveta, izdajajo navodila in diktate državnikom, ki krpajo zrahljano zgradbo bolne ekonomske uredbe. Povprečen kmet in povprečen delavec komaj da pojmujeta, da se v prošlih par tednih in v teh dneh odločuje usoda držav v Evropi in na ameriškem kontinentu. Napačne "mirovne" pogodbe Versaillski "mir" je v krizi. Brani ga Francija s svojimi zaveznicami, Nemčija ga skuša vreči raz hrbta. Nevzdržen položaj podpirajo s pogodbami kakor je napri-mer lokarnski pakt, ali zgradba versaillskega miru vzlic temu bolj in bolj poka. Noben državnik ne pričakuje, da bo Nemčija pri volji nositi breme, ki ga nalaga pogodba ne le tej nego tudi naslednjim njenim generacijam. % Versaillska in vse druge mirovne pogodbe, sklenjene po svetovni vojni, so imperialistične pogodbe, v katerih so morali šibki podpisati ukaze močnih. Posledice se maščujejo skoro enako nad Zmagovitimi kot nad premaganimi deželami. Prvotna vsota ,ki bi jo morala plačevati Nemčija vsako leto zmagovitim deželam v obliki vojne odškodnine, je bila preogromna in zmagovalci sami so izprevideli» da povzročajo z njo tudi sebi veliko škodo. Pozneje so Nemčiji odplačevanja znižali v pogajanjih pod vodstvom ameriškega finančnika Dawesa na vsoto okrog $725,000,000 letno, ali tudi to breme je bilo za Nemčijo pretežko in ob enem nezdravo za gospodarski položaj Evrope. Vadljanjje z nemškimi reparacijami V Nemčiji so se vrstile politične in gospodarske krize druga za drugo. Sledila je nova konferenca, katera je sprejela takozvani Youngov načrt za odplačevanje vojnih odškodnin . Od prvotnega in od Dawesovega nudi znatne olajšave, toda breme je ostalo. Nemčija je prišla v igri imperialističnih državnikov in mednarodnih bankirjev ter tudi po svoji krivdi v novo krizo. Gospodarska depresija je zadela celo najtrdnejše kapitalistične države, kakor je npr. ameriška Unija. V Nemčiji je nastal položaj, ki je iznenadil Evropo in Ameriko. Prišla je na prag novega bankrota. Stebri mogočnih bank v Nemčiji so se omajali. * 2e pred tem je skrahirala ena največjih bank na Dunaju, ki je bila z nemškim kapitalom v močnih stikih. Ljudstvo v Nemčiji je postalo nervozno. Navalilo je v banke po svoje vloge. "Patriotični" nemški bogataši so hiteli izmenjavati svoje milijone mark v tuje valute. Naslajala je panika in nevarnost prihoda faiistične vlade. Nevarnost faiistične diktature Fašisti v Nemčiji imajo v slučaju gospodarskega kra-ha republike veliko več prilike polastiti se vlade nego skrajni levi ekstrem, katerega tvorijo komunisti. Franciji in Zed. državam niso ljubi ne eni ne drugi. Oboji so za drastično razveljavljenje sedanjega stanja in s tem za raz-veljavljenje mirovnih pogodb, vojnih odškodnin in drugih obveznosti v zvezi z njimi. To pa bi žnačilo popolen finančni polom v vsi Evropi» Zed. državah in po ostalem svetu. Zgradba kapitalizma bi se zrušila in nastala bi civilna vojna. V takem položaju bi se trpljenje ljudstva neizmerno povečalo. To je vzrok, čemu socialistične stranke v Evropi nasprotujejo taktiki komunističnih strank in faiistov v Nemčiji. Smatrajo, da je za ljudstva boljše, ako užijejo manj gorja in se prelije manj krvi, socialni prevrat pa naj se razvija bolj po evolucijskih potih, namesto da se ga pospešuje z negovanjem vulkanov. • Vzrok Hooverjevega predloga Ameriški kapitalistični tisk zelo hvali predsednika Hooverja, ker je prizadetim državam predlagal enoletni moratorij, kar znači, da Nemčija v tem letu ne bo plačala vojne odškodnine nikomiir, zavezniške in druge dežele pa ne bodo obligirane plačati v isti dobi nikakih takozvanih vojnih dolgov druga drugi niti ne vse skupaj Zed. državam. Ko je bil Hooverjev predlog svetu telegrafično ozna-(Nadaljevanje na 8. strani.) VLAK l NAGLICO POVPREČNA PLAČA AMERIŠKIH DELAVCEV _NITI $25 NA TEDEN Povprečna plača ameriškega delavca je komaj $25 na teden. V resnici ni zdaj niti $20 na teden,. ampak Matthew Voll, podpredsednik in glavni besednik Ameriške delavske federacije, pravi, da ne »naša več kot $25. Eni delavci zaslužijo do $10 na teden, mnogi okrog $15 do $20, je pa še nekaj takozva- PAPE2 IN VLADA OBA V PRAVEM S SVOJIMI OČITKI Fašistična stranka pravi v proglasu, da raztresa papež n». resnico. Pij odgovarja, da so udarjeni s slepoto. Papež je do poslednjega Vzlic krizi, v kateri je Nemčija skoro vsa leta po vojni, je v tehniki najaktivnejša izmed v ash dežel. Zgradila je zrakoplov ("Graf Zeppelin"), ki je uspešno preletel pot okrog sveta, bil dvakrat v severni Ameu^i m enkrat v Južni ,ter napravil druge obiske. Zgradila je ogromni aeroplan Do-X ,v katerem se lahko vozi do sto potnikov. Ima tudi najhitrejši potniški parnik. Nedavno pa so se nemškemu tehniku dr. Krukenbergu (spodaj na sliki) posrečila eksperimentiranja z novim tipom lokomotive in vlaka, kot ga vidite na sliki na levi. Imenujejo ga "Zeppelin na kolesih". Ima še enkrat tolikšno brzino kot najhitrejši ameriški ali evropski brzovlaki. Ako bi vozil npr. med Chicago in New Yorkom, be napravil to pot v manj kot 10. urah. Pogonsko silo dobiva enako kakor aeroplani. Prva vožnja s tem "zeppelinskim" vagonom je bila izvršena med Berlinom in Hamburgom. Na sliki na desni jm lokomotiva starega modela,,, ki se bo morala s časoma u-n*1™»» deraejši tehniki, kakor se je moral npr. umakniti konj vlakom, avtom ali traktorjem. DEL TAJNIK D0AK ZAINTERESIRAN V DEP0RTACUE Izgleda, da >e največja briga sedanjega delavskega tajnika Doaka v Hooverje-vem kabinetu, kako bi de-portiral čimveč tujerodnih delavcev. Menda misli, da bo s tem privabil "prospe-riteto". Pravi, da bo letos po njegovem računu deportiranih 20,000 tujerodcev izmed onih, ki so prišli sem nelegalno. Tudi radikalnim naturaliziranim državljanom groze tu in tam z de-portacijo. V obrambo svojih pravic bo moralo prise-ljeništvo storiti malo več kot pa se odzivati komunističnim kolektam. AMERIŠKE DELAVSKE UNIJE BREZ MOČI IN NAČRTA V SEDANJI KRIZI Neuspehi v stavkah.—Birokracija AFL nezmožna v sedanjih razmerah.—Vollovi predlogi in zveze nih izvežbanih delavcev, poseb- spora z Mussolinijem ves čaa no v filmski, stavbinski in ti- zatrjeval, da ne more biti nihče skarski industriji, ki zaslužijo dober fašist, ako ni ob enem od $50 do $125 na teden in ne- dober katoličan. Fašistična vla-kateri tudi več. Kazen teh se da mu je komplimente vračala v Statistikah šteje med delavce s koncesijami, ki so dobile vr-tudi veščake, ki so zaposljeni v hunec v lateranski pogodbi. To-kemični, elektrotehnični, agri- da v Italiji ni prostora za dva kulturni in drugih industrijah, papeža. Mussolini izjavlja, da Eni teh prejemajo zelo visoke je za vero, za katoliško vzgojo plače. Vziic temu je zaslužek mladine in za duhovno nadpovprečnega ameriškega delav- vlado papeža nad italijanskim ca po Vollovem zatrdilu — in ljudstvom, kar pa se tiče po-Voll ima na razpolago zanes- svetnosti in "politike", je to po-ljive podatke — le $25 na te-'lje, ki si ga lasti samo zase. den. Brezposelni in tisti delav-' Ko hitro je cerkev posegla a ci, ki so zaposljeni le po par svojimi organizacijami v sfero dni v tednu, v tej statistiki ni- posvetnosti in "politike", jo je so všteti. Mussolini zgrabil za roko. V --trčenju druga z drugo sta obe Nasilstva nad premogarji f^LZ^Xtit£ V West Virginiji so kompa- pr0glas fašistične stranke, izr-nijski pobojniki ubiti ženo pre- dan 14. julija, odgovarja, da so mogarja, ker se je branila za- v papeževih poslanicah laži. pustiti stanovanje, iz katerega so jo s silo izganjali. Razen te je bilo v tej borbi rudarjev Tako je katoliška Italija, ki priznava papeža za svojega du- več drugih človeških žrtev. Ob-|hovne«a poglavarja in mu ja last je s svojimi oboroženimi dala Vatikan z okolico v last Nikjer na svetu ni slika stro- kov Am. del. federacije je kovno organiziranega delav- Matthew Voll, toda bojevit je stva tako tragična kakor v Zed. le proti "rdeči" nevarnosti. De-državah. Eksekutiva Ameriške luje v tivic federaciji s kapi-delavske federacije je brez na- talisti ,izmed katerih so mnogi čita v tej krizi in ne pozna no- notorični sovražniki unij. Voli čuvaji "reda in mira" pretepla ali pa pognala v ječo že mnogo stavkarjev. Razmere povsod so žalostne, a operatorji pravijo, da ne morejo pomagati. Unije nikakor ne marajo. To so sporočili tudi vladi. benega smotrenega dela. Unije v članstvu padajo. V unijskih obratih se določbe pogodb bolj je za ekonomski načrt • "desetletko" — po katerem naj bi ameriški kapitalisti spora- Sodalisti za premogarje Pomožne akcije -za premo-garje v sedanji stavki in v iz-prtjih so socialisti organizirali v New Yorku, Readingu, Pitts- ča" John Lewisu na $12,000 burghu in v Chicagu. Belgijska delavska stranka in njen napredek Belgijska delavska stranka, ki pripada socialistični inter-nacionali, je imela koncem prodlega leta 601,129 članov. Ima tiskarne, domove, zadruge, zadružna kino-gledišča in vs-liko politično moč.__ in bolj krši na škodo delavcev, zumno z delavci in vlado prive-Plače znižujejo tudi v unijskih dli razmere, v katerih bo brez-delavnicah neglede na pogod- poselnost odpravljena, delavci, bi dobivali zadostno plačo, kapitalisti pa znaten profit po pravilu "volk sit in ovca cela", toda take desetletke tudi Voli s svojim komitejem ne bo izvedel. Norman Thomas propagira uvajanje socialistične agitacije v unije. Brez te bodo hirale in njihovi odbori bodo še bolj izrabljani za orodja političnih mašin republikanske in demokratske stranke. Demonstracija brezposelnih v Racinu Socialisti v Racinu, Wis., so [organizirali veliko manifestaci-za 'jo brezposelnih. 1000 jih je bilo v povorki, shoda v parku pa se je udeležilo 2000 oseb. be. Medtem, ko drse plače delavcev v vseh obratih navzdol, si jih unijski odborniki s pomočjo avtomatov, katerim pravijo de-legatje, na konvencijah povišujejo. Ko je bila zvišana pla- letno ,je mezda premogarjev že padala. Nedavno se je vršila v New Yorku konvencija zve*e pristaniških delavcev, katera je zvišala predsedniku unije plačo na $8,000 na leto, tajnik bo dobival pet tisoč letno, prvi podpredsednik $75 na teden namesto $60 kakor dozdaj, in organizatorji po $70 na teden. Prej so dobivali $60 tedensko. 10,000 ljudi na soc. shodu Ob priliki zborovanja socialistične omladine v Readingu, Pa., se je vršil shod, katerega se je udeležilo 10,000 ljudi. kot suvereno državo, poleg pa še milijone lir "odškodnine", u-radno zavrgla dogmo papeževe nezmotljivosti. Ne le to, nego mu dokumentarno dokazuje, da ni govoril resnice. V pridigi 19. julija pa je papež dejal, da so fašisti obdani s slepoto. Vzlie temu, da so v očitkih oboji v pravem, želi liberalni svet, da bi katoliška cerkev z bojem resno nadaljevala, kajti v borbi za strmoglavljenje fašizma mu je vsaka pomoč dobrodošla. Poluradni cerkveni kot vladni krogi pa izražajo upanje, da bo tej besedni bitki kmalu sledilo pobotanje. DELAVSKI TISK. Izmed Časopisov so edini zanesljivi prijatelji ljudskih interesov delavski listi. MAC DON ALDO V A HČI NA SHODU Workmen's Circle v pomoč stavkujocim rudarjem Cikaška društva židovske podporne organizacije Workmen's Circle, ki sodeluje s so-Vse stavke, ki so se vršile v cialistično stranko v vseh ozi-tem in prejšnjem letu v tekstil-|rih, so zbrala v podporo stavni in drugih industrijah, so se kujočim premogarjem $2,057 Ruski roman "Enainštirideseti" iz državljanske vojne začne v kratkem izhajati v "Proletarcu" končale s porazom za delavstvo, največ po krivdi nesposobnega, reakcionarnega vodstva A. F. of L., ker nima nobenih pomožnih fondov v rezervi. Namesto, da bi eksekutiva boje ter pomožno akcijo dobro planirala, se spusti v boj tja-vendan. Odborniki od predsednika Greena navzdol so brez bojevitosti za delavsko stvar. Temeljni vzrok temu stanju je kajpada članstvo, ker je brezbrižno in se noče poučiti o svojih organizacijah ali se organizirati tudi politično. Najaktivnejši i*med odborni- Na enem sesftanku Lige za in-dustrialno demokracijo (isto-tako socialistična ustanova) se je nabralo $219. Davek na žganje v Kanadi Kanadska federalna vlada je lani prejela šestin petdeset milijonov dolarjev davka na žganje. Približno toliko so dobile davka na žganje province in občine. Od vsakega galona žganja je $9 davka. Manjši je na vino in pivo, ker si vlada prizadeva pitje žganja kolikor največ mogoče omejiti. Otroci Ram**, MacDmtaUU. ki jo *4o*o«, m v politiki novdolooo s rrojim oioto« m oktfmi w n*>tociji so «Morsko stranko No »liki Je l.lih.l MarDon.lH, ko govori ^ UiiU «o fo jo 10,000 lj«ift. O c§ so o i iz Našega (gibanja Čemu je bil Proletarec ustanovljen? Pii« NACE ŽLEMBERGER. Proletarec" je bil ustanov- .deli, da sploh asesmenta ni plačeval, češ, da je dijak, dasi ni bil revež pač pa boljše stoječ kot povprečen delavec. Ta ljen da brani delavske interese, da razgalja zavajalce in kori-tarje in uči delavce ter jih u- sposoblja za pravičen in parne-,človek je prišel iz starega kraja s klerikalnimi nazori, kot pišejo tisti, ki so ga poznali. Pri SNPJ. je dobil delo s pomočjo Vpliva kakor je bilo že pojas-njevano na konvenciji SNPJ. ter v Prosveti in Proletarcu. V SNPJ. je pristopil šele, ko je od nje že prejemal tedensko ten ekonomski red. "Proletarec" Ogradi temelj sebi in JSZ. ter s tem socialističnemu gibanju na razumni atvu delavcev. Med zaslepljenimi in nevednimi nima podpore in prijateljev, nego samo sovražnike. ZANIMIVA SUKA NEW YORKA sar mora toliko delavcev na kot je akcija za Farmer-Labor cesto. Stalno zaposljenih de- Party?" To pišem, ker sem zadnjič Plačo; in v tem je enak Zvonku čital članek o prepirih v "Pro-. letarcu". Nekaj Čitateljev v Michiganu in morda grugjc je mnenja, da se za polemike porabi preveč prostora, kar pa ni resnica. Vsi naročniki, ki so mogdče takih misli kakor dotičniki v Michiganu, bržkone v Detroitu, Novaku, ki je tudi pristopil šele ko mu je dala službo. Ambicija Andreja z vetrovnim prepričanjem je bila pridobiti službo glavnega urednika "Pro-svete". Ker se mu to ni posrečilo, je nehal plačevati ases-ment in ni več član. Ako je "Proletarec" prikazoval take- . _ . . . ,. .. ga nevarnega lakomneža v pra- on}J>ud*e' vi luči, ali je delal napačno? Ce ki "Proletarca in njegovega w «ProleUrec.. imel 4enega u_ urednika terrednika, ki bi se ne hotel bo-padajo, NEPOŠTENE NAME- jevati nejfQ kar tjavendan pol. lavcev v Detroitu je komaj 18 odstotkov in ti so večinoma izu-čeni delavci raznih strok, Ford Motor kompanija je v prošlem mesecu odslovila med 15,000 do 20,000 delavcev. Nič boljše ni v drugih tovarnah, kot Odbor vabi člane in članice, da pridejo na to sejo ter povabijo nanjo tudi somišljenike. Ob enem apeliramo na naše članstvo, da agitira za obilno udeležbo na večernem (moonlight) pikniku soc. pevskega so Packard, Chevrolet, Cadillac Ubora "Sava", ki bo v soboto To ni poaMtek oljnata attlce, nego jo fotografija. Parnik, ki brizga vodo na vae »Irani, je last nowyorsko požarno brambe. Pravijo, da artist ne bi mogel napraviti nič bolj modernistično sliko v olju, ki bi karakterizirala New York, nego je ta fotografija. KÂÎ'v^S «aSÄ SSSi ffÄÄf ISNOYEV1 OBISKI I *** «*<** »«dar. (ilRAN.1 K IN BILI AK 11VNI bi postal urejdnik »Prosvete" A.| Izmed slovenskih nolitičnih -—I P0"ti V Cîevelaiulu Cleveland, O. bi postal urednik "Prosvete" A. | Izmed slovenskih političnih Kobal in njen upravnik kak listov v Ameriki sta samo "Pro- S DC?Sta CantOPa KeiURO-drug član kraljevaškega bloka, letarec" in "Prosveta" vredna, GIBANJE IN V NJEMU. J lasi sodrugi pionirji so pod _ stvom pokojnega Jožeta Zavertnika grdili Slovensko\MVil. in jo Paziti pa morate, da "Pro. delavskem duhu, ne za orodje' Ali vam ne bi bilo žal. če bi »vete"," katero ste razširili s kaki politični stranki, kar VE- to delavsko jednoto okupirali tolikim trudom, ne dobe v ro- itd. Obratujejo dva do tri dni v tednu s polovico števila svojih delavcev, drugi so v armadi brezposelnih. Te razmere povzročajo, da je nakupna moč zelo padla, kar tira v krizo tudi trgovino in sploh vsakega, ki trguje z živ-ljenskimi potrebščinami. Posebno je prizadet luksus. Tovarne in rudniki delavcem ne nudijo zaslužka. Vsled tega si ne morejo privoščiti, kar potrebujejo za življenje, nikar še, da bi kupovali avtomobile in slično. Društva in klubi imajo v Detroitu vsled brezposelnosti velikega dela članov občutne tež-koče. Klub št. 114 ni izvzet. Ali vzlic tem nadlogam ne pozabljamo, da nam zabava ne škodi. 15. avgusta na Keglovem vrtu, in za poset priredbe klubov in društev Prosvetne matice, katera se bo vršila 6. sept. v Wau-keganu. Razprodajte čimveč vstopnic.—P. O. Piknik na Parkhillu Parkhill, Pa. — V nedeljo 23. £ygusta priredi klub Št. 5 JSZ piknik na znanem pik-niškem prostoru na Parkhillu. Sodelovali bodo poleg članstva našega kluba sodrugi novo organiziranega kluba iz Nanty-Glo, kakor tudi člani Mladinskega odseka kluba št. 5. Ker bo ta piknik imel značaj socialističnega shoda, bodo nastopili najboljši govorniki naše stranke v Penni. Obenem se bo -V namenu, da se bomo za- skušalo- zainteresirati delav- bavali in da koristimo naši v naše aktivnosti, ter po- stvari, priredi klub št. 114 JSZ. **veti zanimanje za našo stran- V nedeljo v soboto 25. julija "moonlight" ko in organizirati nove klube Kaj nam bi potem pomagala da ju delavci čitajo in naroča- TiL AklOHa HI BarbertOPa 26' Piiredi SOC' 8tranka piknik na znani Travnikarjevi med Američani in ostalim de- .lepa pravila in resolucije? jo. Paziti na 2 dn* nBUW,U1 151 DdrWVWVd mesta Cleveland na Rybak's farmi pri 11 Mile Rd. in De- Javstvom v našem okraju, narodno podporno jednoto vi Poroča Joseph Snoy. Dne 9. julija sem se napotil Grove kampanjski piknik. Na- quindre. Ena najvažnejših stvari na slov prostora je 6249 Turney | Klubov veselični odbor sma- pikniku ozir. shodu bo razmo- . b . U1 A' • U- • ' k« liudip ki sp nnihnli v rflninn n ' . k- , i Kd- Vzemite E. 105thSt. karo, tra, da bomo imeli s tem lep trivanje glede bližajočih se o-DOtudi nasprotniki, nego v takile hlapčoni, ki niso zanjo ^J^«' ^f!^18**! izstopite na Turney Rd., od tam družaben večer in ob enem je krajnih volitev --'------- oravem delavskem duhu ki od- storili ničesar, ako niso bili pla- njajo v ta dva lista ter v ured- več rojakov in dobil tudi nekaj V • A * » 1 44 v> • »t i 1/ n r/ n • s* «M \yf /X I 4% 1» 4« M X - J. X _.11 4 A r\ ■ A klanja hlapčevstvo in hoče, da čanl? Le pomagajte "Prole-se z delavci ravna po človeško, tarcu", pa boste tudi SNPJ SNPJ. je zrasla v močno or- "Prosveti" dobro storili. in nika Zajca in Moleka. novih naročnikov "Proletarcu". Napade fino odbijata. Am- Canton leži na lepi ravnini in pak sovražniki ne mislijo od- je bogat na industriji, ki pa ganizacijo s precej veliko bla-! V Prosveti ste brali, kako raz- nehati. Zato naj vztrajata v zdaj slabo obratuje. ? Naših ro-gajno; v njenem uradu je ne- ni kraljevaški hlapci in cerkve- b°Ju, mi po naselbinah pa jima Jakov tu ne živiamnogo, a še Ce bomo na stra- ti so raztreseni, da jih je tujcu in Hrvati bisku v starem kraju. Citali ži kakor smo bili doslej, smo težko najti. So vljudni in so mi racinski župan s. William bo storil vse da zadovolji ude- pomembnega shoda, so brez pre- ste, da so s shoda zadnjo je- zagotovljeni, da kraljevaška- šli na roko, posebno Blaž Odar Swoboda. Kdor čita liste, ve,'leience tudi' s postrežbo. Pri- Vstopnina na piknik bo pro- kaj prilik za službe, in ker je njaki uganjajo neumnosti na o- pomagajmo tudi med Slovenci Ker je potreb- pa bodo avti brezplačno odva- dana možnost, da se pomore no za vsakega delavca, poseb-žali udeležence na izletni vrt. klubovi blagajni. Večerni pik- no še v današnjih časih, da se Za ta piknik vlada veJiko za- nik je nekaj nyvega za našo organizira v lastni stranki in nimanje ne le med socialistič- naselbino. Nedvomno bo uga- postane aktiven v delavskem no orientiranim delavstvom, jal. Igrala bo izvrstna godba, gibanju, apeliramo na delav-pač pa med vso liberalno misle- Zabave v prosti naravi bo do- tftvo v Cambria okraju, naj se čo publiko. Glavni govornik bo sti skozi v pozen večer. Klub v obilnem številu udeleži tega s. nemak) takih, ki _ _________ _________ _____ ___________„ ................r_________ pričanja, imajo pa osebne am- sen v Chicagu, katerega so po- cerkvena reakcija ne bo slavi- in Peter Chufer. Njima in dru- da je bn on jetos iZv0ljen za vedite s sa"bo prilatdjVin znan- sta. Vse drugo bo preskrbljeno * L !__•__. • 1 • __.1*1 ____»• i i » a • a vr i • a 1 n rm m n a» ol/\«f/\*\a 1/ i h »in «\ma/1 (F 1 IY1 t O v\ ft*linfAMol//\ »tnl/l#\»«t4% «. . . _ . . _ bicije in bi zajemali z veliko magali sklicati A. Kobal ter ,a zmage v slovenskih napred- gim za prijateljsko naklonje-žlico, če dobe priložnost, se hu- njegovi pajdaši okrog sloven- nih organizacijah. Naša pred- nost hvala. i . ■ ■ . 1 i ___ . . .. „»„„A.. —_ io7 :_ ««D__i župana v drugem največjem ce. , , „ ... ... wisconsinskem mestu kot socia-1 Pevski zbor "Svoboda", od- dujejo na socialiste, ker pazi-'ske kraljevaške "Svobode", po- straža pa je JSZ. in Proleta-j Ker sem bil blizu, sem na- |ist. sek kluba št 114 priredi izlet jo nanje. Vsak, ki zasleduje slali kralju Aleksandru tele- rec" T" se zbirajo naši naj- slednji dan posetil še naselbini i Vstopnina na piknik je 25c. v nedeljo 2. avgusta na Huron boje v našem javnem življe- gram, v katerem mu v imenu zavednejši delavci. Naj se nji- Kenmore in Akron. Ustavil Vsakdo, ki bo imel vstopnico,' River Drive. Vse tlakovane nju, mi bo priznal, da udarja- Slovencev in drugih Jugoslova- hovo Število množi in "Proleta- sem se najpjrvo pri znanem so- jma priliko dobiti nagrado, ka-| ceste iz Detroita proti zapadni jo po socialistih največ taki nov izrekajo globoko podani- rec" Siri! karakterji, katerim je v mislih ško udanost. V starem kraju samo ambicija pririniti se ne- jo zdaj enako izreka cleve- kam ter živeti na ljudske stro- landski pogrebnik A. Grdina, ške in se prodajati kapitalitfcič-! kateri je bil s Kobalom skup- kot običajno. Ad. Krasna. • -.r nim strankam na račun vpliva, no v kraljevaškem izletnem od- Stavkovna situacija V Piney Forku, O., so bili - -- p»miw uuuiu ».c»*i «uv, iv«- ctf^Le IZ J^eiiona pioti Lapaam drugu Leo Bregarju, ki pa ga terih je več določenih v ta na- strani vodijo do Middlebelt nisem dobil doma. Nato sem o- men. Slovenski delavci, dol- Road Tu obrnete na levo in biskal agilnega sodruga Joseph žnost nam veleva, da se ga u- nat0 vozite po Middlebelt Rd. seDl aa_ _re_ aeiav8Kim Dra Jereba, pn katerem sem ze tu- deležimo. Pred nami so jesen- do ko,ica. Obrnete na desno u P tv a?,avsKim pra iH di znanec. Malo pokrepčila in ske volitve in je čas, da se te- fn nadaliu ete po Huron River Naša manifestacija 6. sept. v Waukeganu Chicago, 111. — V nedeljo 6. sept., dan pred delavskim pra- ki ga imajo ali bi ga imeli med našimi rojaki. Ne smete misliti, da med premogarji me.d prvimi, ki so pogovora in takoj sva šla na meljito pripravimo na kampa- Drive do mesta, kjer vas bo boru, da so priredili to poniže- se odzvali pozivu na stavko. Vo- delo. festacija slovenskega in drugega jugoslovanskega delavstva valno ceremonijo. dila jo je N. M. U., kateri so Dospevši na Akron sem šel k pikniku tudi vsakovrstna njo. Poskrbljeno bo, da bo na čakai eden članov^ "Svobode" pod okriljem konf*rence klu5ov Slovenci ne bi bilo graftarjev, klečeplazenje in hinavstvo, ali ako bi se ponudile prilike. Za- ni prav, da se "Proletarec" pro-to pa je vaša dolžnost, da so- ti njemu bori? dragom, katere razni kobalov-1 S temi ljudmi v zvezi so hr-ci napadajo, pomagate, ker s vatski "komunisti". Poštenjak n • u. U- - .v . I ; ' . ------ M(1 Qionnvirn « kalprim m ^ . . > ... za"1,1 vam dal direkcijo na pikni- { društev proSvetne matice, na Rojaki, ki se vam gnusi tako se v tem boju pridružili razen soa. ijianovicu, s Katerim sva bava, da ne bo imel nihče vzro- prostor. Ljubitelji petja, hrvatskih in mnogih drugih obletela Akron in Magadore, ka za dolgočasje, tudi slovenski rudarji. zvečer pa spet po Kenmoru z Dotični, ki so takoj od začet- Jerebom in Bregarjem. | Somišljeniki vprašujejo kdaj ka zatrjevali, da je stavka pod 1 V nedeljo smo odšli na sejo priredi piknik klub št 27 in - - - , ___________________________komunističnim vodstvom obso- 8oe* kluba v Barbertonu. pevski abor Zarja'. Cas je tem, da pomagate njim varu- se vpraša, kako to, da jih sram jena še hitrejšemu koncu ne*o prave 80 b,le žlvahne' kar d°- ^orej' da se sPoročl Prostor in jete svoje organizacije pred ni! Boste videli, da bodo spet stavka pod vodstvom predme kazuje, da se sodrugi zanimajo drugo, tikajoče se izleta. Nihče t_________I____1_ • l . 1 • . . .. ~ .... • ■ j M M ...»^. .i» «1.A TC7 in »n no no nnvnSo t/nl/inn \r mi no ne pozabite tega izleta. — P. Benedict. U. M. W.j so bili v pravem. napravijo Konec, rriau so in jih sprejeli v U. M. W. ter napravili sporazum z operatorji. korumpiranimi ljudmi. kmalu v "enotni fronti", pa ne "Proletarec" je vršil svojo za koristi delavcev in za pošte-nalogo vseh 26 let vestno in nje v SNPJ, nego ker so si po jo vrši zdaj. Sedanji urednik "prepričanju" sorodni in ker Frank Zaitz je svojemu delu imajo vsi skupaj na svoj način popolnoma kos, zato pa ga tudi hudobne namene, tako napadajo. Ce bi bil kak- Grdina, Kobal in podobni so Jna mevža, bi jim ne bil v na- zelo častilakomni. V listih hva-potje. iittm >mm■> '^i- samega sebe, na kraljeva tvao so nasprotniki 4lProle- ških partijah se slave drug dru tarča"? Zdaj so v ospredju gega in ljudem kažejo svojo kateri so se pridružili med stav-napadanja kraljevaški petoliz- napisano učenost. Pri sociali-niki. Eni izmed teh so bili vča- stih pa človek ne dobi časti; si že člani soc. stranke, npr. A. saj še priznanja ne dobi za svo- '(šnjih rudarjev, med katerimi so Kobal. Na 7. rednem zboru je delo. Zato pa imamo med JSZ. v Chicagu je ta Kobal pri- seboj le take, ki so vredni biti iel pred zunanje delegate in med nami. Smetje, kot je Ko-apeliral, da naj izrečemo čika- bal, pa gdnese veter, škim sodrugom ukor njemu pa Med Slovenci je zdaj nekaj katero pride delavstvo iz naselbin Milwaukee, Sheboygan, Chicago, Kenosha, Racine in arugih v bližini, in seveda ob- Razprava o Farmer-Labor ¿^stvo v waukeganu in North r Chicagu. stranki V klubu Št 1 JSZ i Pazite na prihodnja naznanila in agitirajte, da bo poset Chicago, III. — Po seji kluba čimvečji. Pomagajte pri raz- št. 1 v petek 24. julija bo raz- pečavanju vstopnic v predpro- prava o gibanju za zgraditev daji.—P. O. takozvane "Farmer-Labor Par- - «nLkatQero 8e40bnav«v Piknik srbskih sodrugov noisu. Socialisti na konferenci . ° v Chicagu so se izrekli za sode- Chicago, 111. Udruženje lovanje v nji. br. 20 JSZ. (klub srbskih so- O tem gibanju bodo v petek drugov in sodružic) priredi v . __________________24. julija poročali sodrugi Gar- nedeljo 26. julija piknik ob ... 'nju za našo stvar pa je med je poset vselej velik, tudi ako den, Pogorelec in Alesh. Raz- Desplain Riverju, Dam No. 2. ko. Eno tretjino je najela obema naselbinama vendar raz- švigajo strele. "Takega pikni- prava bo svobodna za vse. Potokaz: Vzemite Milwaukee .kompanija novih, tretjino prej- ^^ ka se ne izognemo", pravijo Vprašanje v diskuziji bo: "Ali Ave. karo do Lawrence Ave. in šnjih rudarjev, med katerimi so( y agitaciji sem imel vzlic ve- ljudje. ¡je za socialistično stranko bo- potem z avtobusom na omenje- Slovenci, pa je izprla. ,iki depresiji ki je spravila Vršil se bo v nedeljo 2. av- Ijše, da deluje v takih gibanjih, no mesto.—Odbor. Med rudarji pionirji je v teh ,judi ob delo' in zasiuiek, do- tfusta na Pintarjevi farmi. De-1 krajih Nace Zlembergcr. Ka- ¿er u h v Kenmoru je 'lavci in delavke, 26. julij in 2. kor v vsaki, je bil aktiven tudi "proietarec" skoro v vsaki hi- avgust sta naša dneva. — za svojo stranko, JSZ. in za pa ne vpraša, kakšne vrste za- Rudarji sami so vabili organi- ra,zne ?robleme- ifen/1,0Te. f n k'v-b "Udi' P0?^^0"?-' zatorje Lewisove unije, da naj b" zastoPan na, seJ.' «topdstot- DoUin,. k, so se udeleževal. nflnrnviin konec PrUli 80 in n°- "e Vem p8' k8J Z Barb€r' P,kn,kojv k'uba. ln ZarJe d sak. Henry Ford si prisadov* dobivati m surovino, ki j»h potrebuje pri »■dolov» iju avtov, v svojih podvaetjih. V ta namen jo «ačal tudi • far-nuritvom, »ovoda v velikem obsegu. V Lonawoo County v Michiganu ima farmo, obsegajoča tri tieoc akrov, ki mu shiži sa eksperimentiranje slika, ki jo bila poslana tisku, pokasuje skupino delavcev na Fordovi farmi, Življenje kapitalizmu, nego zategadelj, ker daje Človeštvu ki baje prejemajo *5 u osem ur dela na dan. Raaen navadnih delavcev ima Ford na farmi več kemikov ter poljedelskih vesčakov. V Brasiliji pa ima Fo.d velike plantase za pridobivanje kavčuka. Dan dr. "Sloga" št. 16 SNPJ Vroče je vroče, čelo kipi, solnoe pekoče, zemlja reži. Milwaukee, Wis. — V vročini, kakršno smo imeli v tem poletju že dosti, si želi človek kam ven v naravo. Prilike za izlete nam dajejo posebno pikniki. Ne samo, da se ognemo mestnim zidovom, nego nam nudijo tudi zabavo. V nedeljo 26. julija priredi — „otM j i i i , . piknik druš. "Sloga" št. 16 Ta ¿'t - 'val. Agitatorju, ki se trudi za ti. Njegov slabega zdravja, ga kmalu utrdi. ti j i«" zanašam se, da bodo s ča- Upam. da s, nem. ona pa ». Hud ^ame na ^ sU se na Ogr- Pazorte 'n Popravil, napako se-bi v korist in obenem v prid Predno nadaljujem o tej na- znala in vzela Spodnjem selbini, naj omenim, da sva bi la z Andrejem 10. julija na v Livingstonu in obisk a|a nekaj rojakov. Uspeha ni bilo. Razmere pri njih so zelo žalostne. 2ive v pomanjkanju že 18 mesecev. Zaslužka nimajo. Podpira jih kolikor toliko občina in Rdeči križ, kakor so mi pojasnjevali. Sempatam dela Sposobnih kdo dan ali dva na državnih cestah, a take prilike so silno redke. Slovenci so se večji del že izselili; nekaj jih je, da ne morejo nikamor. V društvu št. 96 SNPJ. so skoro vsi člani pasivni. % Da se povrnem v Nokomia. skem in potem sta •kupaj kot gk d zakonca vandrala za kruhom, Dogaja ge da ^ stopniku vsakojake napake, ki po Avstro-Ogrski in Nemčiji ter se končno odločila za pot v Ameriko. Prestala sta mnogo, kar je pač usoda proletarcev. Pogrešata organiziranega soc. gibanja v teh krajih. Ali začeti je treba, da" se ga obnovi. razumnih delavcev in delavk, ki bi pokret vodili, je dovolj. Treba je le, da se prime za plug in orje. Med pogovorom se oglasi Jur s prav trdim glasom: "Zapiši me." Tega nisem pričakoval, niti ne drugi. Z veseljem sem potegnil pobotno knjižico in Po prijaznem pomenku pri Ra- pisal potrdilo. Mrs. Plahutni-ku sva šla z Mrs. Rak še isti kovi se je zazdelo šale. Mislila večer na agitacijo po naselbi- si je; Saj te Viči* še vprašal ni, ni. Zelo prijazno sem bil sprejet pri Plahutnikovih. Zapletli čitati ne naročnino 1 vijdifi, pa mu rineš Tako so se začeli smo se v razgovor okrog mize. Üovtipi, da mu ona ne bo čitala, so se baje dogodile. Včasi agitatorju okolščine niso znane, pa mora vpraševati urad za pojasnila. Ko jih dobi, vidi, da bi tega ne bilo prav nič trfc-ba. Zato je zelo koristno, ako imamo v naselbinah STALNE zastopnike, ki vse nesporazume ali morebitne nerednosti tero so naperili napram nam ljudje, ki so bili najglasnejši pri republikanski kuhinji okrog "Enakopravnosti", da se pomaga "najbolj udarjenim" slovenskim delavcem. Ali ker smo bili prisiljeni v obrano nam ni preostajalo drugega kot da poberemo rokovico "kultuiv nih republikancev" in si iskali naše pravice s prizivom. Mi vemo, da pri odstopli »eeeeee»»»»»M t Dr. Andrew Furlan ZOBOZDRAVNIK ▼ogel Crawford and Ogden Ave. (Oro »n pridobivajte klub« nevli ilanov, da na ta na£ia ustvarimo možno postojanko J. S. Z. Somišljenike vabimo, da M nam pridružijo. SociaUstKna stranka jo v loj deieli edina delavska stremka s konstruktivnim programom, • ka*e- im si delavstvo lablso pribori bolj»* bodočnost in končno omol»odiUv U mezdne suinosti. SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM Sejo kluba it. 27 JSZ. se vrlo vsak prvi petek ob 7130 ■ večer in vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2:30 pop., sojo iensfcega odseka pa vsak prvi torek v mesecu ob 7:30 s večer, mladinekega odeeka pa vsak drugi in ¿etr4i potek v mesecu ob 8. s večer v klubovih prostorih v S. N. D. Sodrugi in «odru gin jo, agitirajte in pridobivajte novih ¿lamov In članic klubu ter novik naročnikov neiemu sproti rešujejo. In prav tako Pmlotnrcu. V orgaaiaaciji in je potrebno, da imamo klube, t,*rMbi * umU mmi'_ ker so klubi najboljša vez v verigi organiziranega gibanja. V klubiji se člani in članice pogovore o"*delu, o stikih z uradom,^ o zborih in konferencah. Kjer takih stikov nimamo, je posledica konfuznost, kateri pa ni vzrok list ali JSZ.( nego pomanjkljivi odnošaji. (Dalje prihodnjič.) Milwaukee Leader Najvetji scnerilkl soeielM-ini dnevnlk —Naroininai $6.00 ne leto, $8.00 se pol lete, $1.10 sa tri meseca. Naslovt 828 J«aeae Ave. MILWAUKEE. WIS. ^A/WWVWVWVWVWVWVW" Sto Izvodov za dva dolar) a i V agitacijske namene pošljemo sto izvodov "Proletarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico, shod, predstavo ali kako druge priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroce. Pošljite naročilo pravo-časno! Dr. John J- Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Offics hours at 3724 W. 26* Strss« Tsi Cmwfsrd 2212. l:Sf — 3:80 — 6:80 — 8:S0 DeUj et Hlsvaty's Drug Stoars 1888 WEST 22ND ST. . 4:80—6:00 p. m. dally. Wed. and Sunday sely V> appointments. Residence Tel.: Crawford 1448. Exc«pt Hočete pristno in čisto mleko za vašo deco in ostalo družino. Dovolite da vam postrežemo z njim. Dostavljeno na dom iz naše sanitarne, solnčno zračne NOVE MLEKARNE WENCEL'S DAIRY PRODUCTS EDINA SLOVENSKA MLEKARNA V CHICAGU. 2380-82 Blue Island Ave. Tel. Rooeevelt 3673 é\V IW ftvV |W Iv < S\V >>•' *Y< * .......................... "New Leader" anglečki sociali«tlčnl tednik. I shaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljie ursjevan anglelkl se-cialistični list y Ameriki. Itae-go slovenskih delsvcev gs «ta. Naročite d gs tudi vt Nareta^ ae sani sprejema "ProlstareeT NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142-2180 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo * Slovenskem, Hrvalkem. Slovalkem. čelkem. Poljskem, kakor tudi v Anglečhem le NemSkom joalku. Nača poeoknoet so tiskovino aa dreitva le trgovec PROLETAREC "prohibicuskA» flota na poti skozi chicago LUt sa ialti M«vik*f« IjvJalT«. lmdaj. lih«j« vsak čatrtek. •n»k« D«l*v«k« Tuk«f a« Druiba, Ckic«««. 111. GlaaiU J u|Mlovantk« SocUlUiill« Zt«m NAROČNINA ss fccdinjene dri*ve in Kanado ta celo isto U 00; sa pol leta $1.76; sa četrt leta $1.00. — aa celo leto $6.60; ma pol leta 62 00. Va» rokopisi As morajo biti t naiem uradu naj- posaeje de pondeljka popoldne aa prioWitev ▼ Številki tekočega tedna. . PROLETAREC Published «very Thursday by the Jugeslsv Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor B( Manager _____ Frank Zaits Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: and Canada, One Year $8.00; Six Months Months $1.00.—Foreign Countries, One Tsar $S.50; Six Months $2.00. United $176; Add. PROLETAREC W. 26th St.. Ckicas», IU. T»ls»k«»ox Rockwsll 2664. "Vsi imamo enake priložnosti" Siti ljudje pripovedujejo na patriotičnih slavnostih, da imamo v tej deželi vsi enake priložnosti in enake pravice. Le nekaj resnice je v tem. Vsakdo ima npr. priložnost biti brez dela, toda le malo jih je, ki bi jim brezposelnost ne bila v breme. Eni bogate v brezdelju, drugi gazijo v bedo. Vsakdo se lahko vozi v tovornih vagonih, v kolikor vlakospremno osobje to dopušča, toda samo tisti, ki imajo zadosti grošev, se lahko vozijo v prvem razredu in v pullmanu. Vsakdo ima priložnost zboleti, toda le malokdo si more privoščiti dobre zdravnike in prvovrstno oskrbo. Vsakdo ima priložnost potovati, toda eni potujejo iz kraja v kraj na lovu za zasluži kom, drugi pa vagabundirajo po svetu, ker imajo denarja in časa v izobilju. Ni pa res, da ima vsakdo priliko obogateti. Dotični, ki zatrjujejo, da je pridnost pot v blagostanje in k bogastvu, uče zmotni nauk, kajti v milijonih primerih je dokazano, da si delavec, ki gara magari 40 let ne da bi izgubil kak šiht, nikoli ne prisluži milijonov, medtem ko je na drugi strani dokazano, da so si jih pridobili ljudje, ki niso opravili niti en dan Koristnega dela. Znano je, da so se brezdelnežem množili milijoni celo ko so bili poslaai v blaznice. Razlika je v tem, da delavcu plačajo le mal delež vrednosti njegovega dela, ostalo pa dobe .dotični, ki posedujejo produktivna in distributivna sredstva. Niso si jih zaslužili z delom, nego so si jih prilastili z goljufijo, s silo, ali pa jih podedovali. Vsa velika bogastva so bila vzeta ljudem, ki so jih zgradili in spravili skupaj, na p.ej omenjene načine. Kapitalizem je sistem privatne lastnine in sužnjev, ki jo upravljajo in obratujejo za gospodarje v povračilo za hrano in stanovanje. V letih prosperitete dajo gospodarji tudi nekaj priboljškov, toda v depresiji odvzamejo vse. Kdo na] zdravi trampe? V teh časih se veliko brezposelnih prevaža na skrivaj v tovornih vlakih. Dosti se jih ponesreči. Nedavno sta blizu Chicaga bila dva potisnjena med vagone, kar ju je zelo poškodovalo. V bolnišnici v Berwynu so jima dali zasilno pomoč in ju potem odklonili. Nato sta bila prepeljana v bolnišnico okraja Cook (Chicago), kjer so ju zdravniki pregledali in obvezali, nato so ju odslovili. Kam? Vzela jih je končno Salvation Army. Oba trampa sta prišla iz New Yorka. "V Chicagu imamo zadosti svojih revežev," so rekli v bolnišnici. Zunanje se sprejema le, ako plačajo, ali pa, če so tako pohabljeni ali bolni, da zanje ni več pomoči. Tudi to je slika, ki nam dokazuje, da nimamo "vsi ena#» ke priložnosti". r*, • • - -- Mentalne spake Mentalne spake niso redkost, zato ni treba nikomur v menežarijo, ako si jih hoče ogledati. Kdor hlapčuje graftarjem, zraven pa se slika za velikega radikalca, je mentalna spaka; ali ako uči evangelij morale, dasi je bordelski karakter, degeneriranec in pohot-než, je stoodstotno moralna spaka; ali ako si je pridobil sredstva z bordelom, butlegarijo in z goljufijo, ob enem pa vpije, glejte, kako so oni tam umazani in nepošteni, je to čisto navaden pokvarjenec in vrhutega kajpada velika "mentalna spaka". Ako je glavnemu kraljevaškemu agentu še ljubo iskati "mentalne spake", jih naj nekaj izbere iz svojega krožka ter predstavi ljudem; drugače se lahr ko primeri, da bo moral to delo opraviti zanj kdo drugi. V ^^ ymm Zdl ProUu*~ mdis, da «a ljudje čitajo, ga jim priporočite. Prohibicijski department zvezne vlada je poslal i, Buffala, N. Y., po jezerih skozi Chicago m potem po cika slum odvodnem kanalu, daljo po ralu Mississippi skozi New Orleans ** P*trolm> službo v Mehiškem zalivu dvanajst motornih ladij, dve sta dolgi 75 m ostale 3« čevljev. Tihotapci , alkoholnimi pijačami tam okrog bodo imeli podane tez koče spravljati svoje blago v ameriško Saharo. podaniško udanost," kar so vladni listi v starem kraju vzradoščeno oznanjali. V omenjeni štev. "Hrvatske" je zelo pohvaljena "slovenska grupa okrog 'Svobode', ker je jako aktivna med Slovenci." j (Tako so spet izpustili mačka iz žaklja.) Naznanja, da bo pod firmo "Svobode" prirejen tudi piknik, ki pa bo i/avza-prav "jačanje jugoslovanske misli", torej kraljevaška manifestacija. "Prodiramo," pravi "Hrvatska". Vedo, da bi med Slovenci in Hrvati odkrito nič ne o-pravili, pa prihajajo mednje po ovinkih in pod raznimi firmami. Ako bi jim bilo resnično za narod, bi jim "domovinske ljubavi" nihče ne zameril. Toda vso to propagando vodijo ljudje, ki imajo, ali pa pričakujejo službe ali kake druge nagrade od jugoslovanske vlade. Iskrenih patriotov je med njimi malo. Nove smernice v sovjetski ekonomiji Kako nas "reprezentirajo" v starem kraju? Nekaj podobic iz "stare" in "nove" domovine Vlada sovjetske Rusije je že davno prestala z dogmatično taktiko nezmotljivosti, dasi so se jo na vso moč držale komur nistične stranke drugih dežel, četujdi jih je Lenin svaril. Kakor svoječasno Lenin, tako je tudi sedanji diktator Josip Stalin dostopen spremembam. Kar mu je bila včeraj absolutna zapoved, danes razveljavi in ves aparat komunistične stranke zdrsi za njim v obliki odobravajočih shodov in resolucij. Najnovejši Stalinovi dekreti zna- Na obisku v starem kraju na stroške delavcev in kmetov počenjajo neumnosti "repre- v Jugoslaviji, zentanti" ameriških Slovencev v pripravljalnem odboru v in drugi Jugoslovani, ki nas Ameriki za "izseljeniški kon-"zastopajo" na "izseljeniškem gres" sta bila od Slovencev To-kongresu". Prav take gluposti ne Grdina in A. Kobal. uganjajo tudi predstavniki vla- Milwauški 'Obzor', ki je tudi de. Drugače pa se imajo "re- Ves navdušen za naifjdno oza- prezentanti" imenitno. V "Am. ,jšano ter kraljevsko obloženo1 Ljubljani^drugo Tzagrebu in ak°rdn° del°' ?elav; Slovencu z dnem 18. julija se ,niz0( kjer se lahko „¿ohno re_ ^ B d je*bil delo plačevalo po vrednosti hvali clevklandski Ione Grdina šujejo problemi Jugoslovanov ------ Ho,fl o svečanih sprejemih. Med dru- v inozemstvu, pravi, da je bil ta "kongres" prvi poskus sku- in še dolgo potem . . . Ljubljanski župan Dinko Puc pa je za- gotavljal izletnikom, da so Slo- č'fj obnovo ' i n d ust r i a lno "politi-venci kralju globoko udani in ^ y kateri 80 zavržene mnoge naredbe, za kakršne se je delavstvo v prejšnjih letih veliko potegovalo. Uvedeno je v . j-, j-i- Delavce se bo ga ljubijo. To je navdušilo tudi Zalarja. Imigracijski kongres, ki je imel takozvano sejo eno gim piše tudi tole: "Vsi štirje sprejemi, ki smo jih imeli po vrsti: na Jesenicah, v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, so bili sprejemi popolnega zastopstva vlade in naroda s sijajnimi in bornimi ovaci-jami, z godbo, petjem in govori. Na vseh omenjenih krajih so nas z navdušenjem sprejeli m med tem ves čas celih šest dni bogato počastili >i imenitnimi banketi. Končno smo pa se bili sprejeti v avdi-jenci Njegovega veličanstva kralja Aleksandra, kjer imo končno še obedovali v kralj"« v »k j palači, na dvoru ministerstva . . . Kar so storili nam, to so storili po nas za vse, brez izjeme po celi Ameriki raztresene Jugoslovane. Radi tega so nam prirejali tolike ovaci-je in tako slovesne sprejeme, kamor smo prišli ali se pokazali." znanja vladnih faktorjev. Vodil ga je *n !™*enega dela ter služb, Milan Marjanovič, šef central- ^i jih opravljajo. . ,---------- nega presbiroja (vladna usta- . Vzlic veliki propagandi pro- pine ameriških Jugoslovanov nova), za parado pa so mu bili U znanstvenikom in tehnikom, navezati s staro domovino te-'dodeljeni Jurij Devič iz Pitts- kl 80 v sov' RusiJ1 lzza car*ke" snejših vezi in stikov. Po nje-|burgha, A. Grdina iz Clevelan- režima in večinoma nepri-govem zatrdilu je šlo tja kakih da, Ivan Mladineo iz New jazni sovjetski industnalni po- 80 ljudi—Slovencev, Hrvatov in Srbov, in toliko jih omenja tudi Grdina. Za tak patiioti-čen in koristen "kongres" je to pač zelo malo število. Saj pravijo, da je v tej deželi okrog 700,000 Jugoslovanov. Skupi- 1Z Yorka in nekaj drugih. Tako so stiki z domovino začeti in vse drugo nam bo dodeljeno. Pa tudi tukaj se narod bolj litiki, jih Stalin vabi na delo za rekonstrukcijo Rusije ter jim za njihovo znanje in zmož-| nosti obljubuje posebne denarne nagrade ter druge privile- in bolj obrača k "domovinski ElJe* ljubezni". Tednik "Hrvatska" j Namen sovjetske vlade je Rusijo osamosvojiti na polju industrije, in s tem ciljem na vidiku so bile izdane Stalinove naredbe. kakršne smatra bivši na "¡migracijskega kongresa" |v Chicagu, ki je personalno je odšla iz New Yorka 16. ju- Riasii0 jugoslovanskega konzu-nija, skupina KSKJ. pa 20. ju- ja in popolnoma režimski list, nija. "Obzor" pravi, da je piše v izdaji z dne 16. julija štela slednja okrog 300 izlet-1 po(j naslovom "Jačanje Jugo- sovjetski krmar Trockij za nikov. "Glasilo KSKJ" pa piše,[slovanske Misli u Chicagu", da kontrarevolucionarne in kapi-da jih je prišlo s skupino KS-1 JuKoslovanski klub spet deluje talistične v bistvu. KJ. 81. Obe skupini skupaj ra prireditev velike proslave Dejstvo je, da je vlada svoje sta torej šteli le okrog 160. "jugoslovanskega četrtega ju- nazore z ozirom na naredbe v oseb. V starem kraju pa so iija", ki bo v'jeseni. Lani so industriji spremenila radi po-vzlic temu fiasku počenjali se zbrali v Ashland avditoriju, trebe, ker želi svoj petletni Stvari, kakor .da je prišla tja Kralju so zagotovili "globoko načrt uspešno izvesti, cela armada izseljencev. Ampak — to so bili vendar "repre-zentanti", ki so zastopali — VSE ameriške Jugoslovane! Vlada v Beogradu je pač sla- Premislite, "reprezentant" a-ibo investira,a denar, kolikor meriških Slovencev Mr. Tone Je potrošila za to "patrio- Grdina je imel sijajen obed v tično" manifestacijo, kajti lju-kraljevi palači, in sprejel ga je dJe» ki 80 P^H tja nas vse "re-v avdijenci njegovo veličanstvo Prozentirat" r,ODlnn°,n 'Delavci si ne znižujejo plač' Sličica s konvencije Srpskog Narodnog Savez^ Srbski narodni Savez, pod- _ ___________ v zastopajo samo porna organizacija ameriških kralj"Aleksander! Vso to"čast 8ebe- Za vladno propagando Srbov, ki ima v obeh oddelkih Konvencija je poslala pozdravno brzojavko njegovemu veličanstvu kralju Aleksandru, Zgodovina delavskega gibanja ns Slovenskem PRIREDIL ANTON KRISTAN je užival za nas vse, ki nam prilika ni dana, da bi šli tja o-sebno, in najedel in napil se je — "za nas vse, brez izjeme po celi Ameriki raztresene Jugoslovane . . ." Fantje in možje, vidite, ka- imajo le toliko veljave, kolikor nad 21,000 članov in nad mi- predsedniku Hooverju in gover-...... lijon dolarjev imovine, je imel nerju Pinchotu. V podporo imajo med izseljenci osebnega vpliva. Enako komedijonstvo, kakor meseca julija prvo redno kon- stavkujočim premogarjem je iz vencijo po združitvi. Razne savezne blagajne dovolila skupina "izseljenskega kongre- srbske bratske organizacije so $200. sa", je uganjala tudi skupina se namreč strnile v eno. Kon- KSKJ. V Ljubljani in še prej na Jesenicah so jokali in glav- vencija je trajala teden dni. Zanimive so bile volitve glav-; nega odbora. Predsednik kon- t , ______________— ......... Delegatje so si določili deset- vencije je sam p0Zval "bloke" ko dobra je domovina za nas? ni tajnik Zalar iz Jolieta je na,dolarske dnevnice, ker je pač da predlože liste 'kandidatov' In Tone Grdina je storil iz lju- ljubljanskem kolodvoru vzkli-lumevno, da si "delavci same- da se jih natisne na eni „la; bežni do milega naroda žrtev, kaJ presvitlemu kralju Jugosla- rm sebi ne bodo zniževali plač." | govniciJ kakor npr kandidate da je jedel in pil v kraljevi palači. "Na kraljevem dvoru so nas pogostili pri kraljevsko obloženi mizi z najboljšimi jedili . . ." Na koncu dopisa se Anton Grdina v imenu potovalne sku- vije, nadškofu Jegliču, knezo- To je lep argument, toda y ,itične urade Listo kandi. škofu Rožmanu, banu in dru- ¿lam, ki so mora i svojim dat0v so predložile tri ikuplne: gim gospodom. Na kmete in «atom plačati tolikšne dnevni-I g Narodni Klubt ki ima delavce, svoje najbližje rojake, ce, morajo delati v tovarnah in. yečino y g N g ; dftlje grp_ pa so ti "reprezentanti" čisto rudnikih skoro vsi za znižane pozabili. jplače. Bili so zelo patriotični in svoje narodno navdušenje so zali- pine •«lmigracijskega konfresa" |Vali z vinom, pivom in likerji. Ob tej priliki je imel govor tudi župnik Finžgar, ki je skoval geslo: "Najprej je Bog, takoj za njim smo Slovenci!" (Glej 'Glasilo KSKJ.' z dne 14. julija, 1. stran.) Lep govor obem skupinam j'e in v imenu ameriških Jugoslovanov svečano zahvaljujejo za pozdrave, ki so jih bili deležni, in za kraljevske pogostitve. Lani so bili tam izletniki SN-PJ., menda le proletarci, zato so morali gulaž in klobasice ter druge dobrote plačevati iz svojih žepov. Bogati trgovci, uradniki in slični "reprezen-tantje" ameriških Jugoslovanov pa so letos jedli in pili na stroške vlade — potemtakem ska Radnička Grupa, v kateri prevladuje komunistični vpliv, in Grupa neodvisnih delegatov. Zmagala je lista narodnega kluba v vse urade, le mandat predsednika nadzornega odbo- Na glasovanju so bili trije predlogi o .dnevnicah. Za $7 dnevno je glasovalo 15 delegatov, za $8 triindvajset in za $10 ra 80 dobili neodvisni, na dan večina delegatov. Rad-nikov poročevalec piše, da je po zaključku glasovanja o dnevnicah nastal v dvorani velik smeh, vsled česar je predsednik zborovanja vprašal de- imel kajpada tudi bivši čikaški legacijo, če je to konvencija ali fajmtfšter Kazimir Zakrajšek. piknik. Delegat Baltič je od-Poklanjali so se kralju, banom vrnil v medklicu, "oboje". Pred-in škofom in zagotavljali "do- sednik pa je naročil zapisni-movino", da so ji udani in da ji karju, da naj to zabeleži v za- ostanejo zvesti sinovi do konca pisnik. Konvencija je sprejela resolucijo za združenje jugoslovanskih podpornih organizacij v eno. Prihodnja konvencija se bo vršila v Milwaukeeju 1. 1936. S. N. S. ima svojo tiskarno in svoj dnevnik; urade ima v svojem poslopju, vse v Pitta-burghu. (Nadaljevanje.) Brez dunajske revolucije bi niti tega in takšnega društva Slovenci ne mogli imeli. Razumljivo je dalje, da je to društvo- zelo slabo delovalo prva leta. Statistika pravi: L. 1852 — 785 članov 3925 knjig " 1853 — 884 " 3536 " 1854 — 978 " 4890 " " 1855 — 557 " 3788 " ' " 1856 — 454 " 908 " 1858 — 336 " 1008 " 1859 — 263 " 626 " L. 1859 pa se je družba preosnovala v cerkveno bratovščino in po višjem nalogu so začeli potem zanjo delovati cerkveni krogi. In 1. 1869 je že štela 13.651 čnaov, 1879 — 25.333, 1. 1889 — 46.042 itd. Ali se je Čuditi, da so Slovenci, zlasti Ljubljančanje bili zelo veseli, ko so zvedeli za marčno revolucijo. Železnica je bila dozidana šele do Celja. 16. marca je prišla vest o dunajski revoluciji v Ljubljano in zvečer je bila v gledališču slavnostna predstava, poslušalci so stoje "peli cesarsko pesem" . . . ! Ljubljanski proletarijat je pa po svoje praznoval veseli dan: "po mraku so napadli pro-dajalnico "Mally & Hahn",-sneli podobo kne~ za Metternicha, razbili jo in vrgli v Ljubljanico." Župan Fischer je bil nepriljubljen; zvečer napade druhal njegovo stanovanje, razbije mu okna ,njega samega pa ne najde doma, ker je bil šel v gledališče . . . Zdaj že pozno po noči napade ta druhal mitnice in jih razdene; mitničarji so morali pobegniti. To razbijanje in rovanje po mestu je trajalo do treh zjutraj; udeležili so se ga "smrkovci in odrasli divjaki", katere je končno razpo-dilo vojaštvo. Prijazno prigovarjanje uradnih oseb ni izdalo ničesar, dasi niso štediti z naslovom "Meine Herren". (Apih, str. 49). To so bili tudi edini izgredi, s katerimi so pozdravljali ljubljanski delavci mlado svobodo. Ljubljanski proletarijat je bil bolj miren in pokoren. Enake demonstracije so se vršile tudi v Tržiču, v Vipavi in drugod. Odločujoči činiVelji v naših krajih so seveda za vsako drobtinico, ki jo je dosegla dunajska revolucija, pošiljali "zahvalne adrese Kranjcev" cesarju s tekstom n. pr.: "Darilo tiskovne svobode navdaja srca vseh cesarski rodbini vernih podanikov s čutili hvaležnosti, ki se ne dajo izbrisati ..." Dunajsko revolucijo je pozdravil Trst zelo burno; od 3. do 4. ure zjutraj 17. marca so zvonili z vsemi zvonovi — in tudi precej oken je razbila množica iz veselja nad svobodo. Isto je bilo v Gorici in v Celovcu. Celovčane so posnemali v Prevaljah. Adresa dunajskim študentom je bila odposlana in maša zadušni-ca se je brala za žrtve dunajske revolucije. V Mariboiu so se veselili nove svobode i Nemci i Slovenci. Po kmetih so slavili praznik svobode s službo božjo . . . V Šoštanju n. pr. so imeli tudi svoje nemirne marčne dneve. 18. marca so zvedeli, kaj se je zgodilo na Dunaju, "da bo zdaj Gleichheit in Freiheit" in da bodo grajščine izgubile vse pred pravice. Rezmere Šoštanj-cev do grajščine so bile zelo napete, čeprav ji tržani niso bili podložni, vendar jim je hotel graščinski oskrbnik kratiti pravice. Grajska gospa pa se je nepovoljno izrazila o tr-žankah. Zato so takoj zademonstrirali proti grajščini in oskrbniku, napravili so mačjo godbo in kričali Freiheit in Gleichheit. No, tudi okoliški kmetje so pridrveli nad grajšči-no in da ni bilo kaplana, ki je pomiril kmete in zaščitil grajščino, v kateri je tisti dan ravno maševal, bi se grajski gospodi ne godilo dobro. — Sprva so šli kmetje in tržani skupno demonstrirat proti grajščini in proti predpra-vicam grajske gospode; ko so pa kmetje hoteli v trgu prodajati svoje pridelke "da ne plačajo štantnine", se je pa vnela kar vojska med njimi in tržani, in tržani so zaprli cesto in dohod v trg, dokler se niso kmetje vdali in plačali "štantnino".-- Marčna revolucija je vplivala zelo blagodejno na vse, kajti z vsemi svojimi razglasi je obljubljala vse dobro: kmetom svobodo, odpravo podložnosti, drugim ravnopravnost, konstitucijo itd. Razume se, da so si kmetje tudi sami hoteli vzeti, kar so smatrali, da je njihovo. Grajščine okoli Ljubljane so se morale z velikimi posadkami vojakov zaščititi, da jih niso kmečke množice zavojevale in raz^ dejale. Največ šuma je napravil napad kmetov na grad soneški 21. marca zvečer. Kmetje (okoli 300 po številu), so napadli grad, razbili okna in vrata, odnesli iz kanclije listine in zemljiške knjige in jih na dvorišču sežgali na grmadi, ki so jo napravili iz stolov, miz in oprave sob. — V trebanjskem okraju so kmetje posekali gozde lanspreške grajščine; župniku na Vinici so zažgali gospodarsko poslopje, v Kranju so napadli komisarja in ga nabili itd. itd. Enako se je godilo na Štajerskem in na Koroškem. Dr. Bleiweis, odbornik modroslovske fakultete ljubljanske, je šel na Dunaj z depu-tacijo s Kranjskega, ki je v svoji adresi pozdravila revolucijo, ki je "pregnala kruto temo, ki je tako dolgo zavirala kolo prosvete in svobode." "Tudi od slovenskih gora odmeva tisočera zahvalna pesem." (Dalje prihodnjič.) IV. VUKi Skozi okno vlaka (Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja.) (Nadaljevanje). ... Na vrhu smo, na Bend-blii. Gledam panoramo. Ob reki Miljački, ki teče skozi mesto, lepo obzidana, kakor žleb, se dvigajo hiše in palače. Enar ke so hišam po drugih mestih. A ne odstopam . . . Lovi me ne- u. Nekoliko v stran stoji spo-kaj za srce, nekaj groznega a menik, obelisk, ob enem prijetnega. Ali je tak. "Tu leži devet husarjev," občutek kadilcev opija? . . . pravi ciceron. Vabi, kakor sirena Odiseja : "Tu — na desno je stala hiši-"Poskusi . . . Skoči! . . ." ca, sedaj je ni več — je tiste Posedaj nepoznam občutek dni neka Turkinja, ko so ji za-Vidijo se javna poslopja. Ma-|se me polašča. Imena mu ne sužnjevali domovino, ustrelila gistrat, šole, cerkve, džamije... ¡vem, a groteskno — sladek je... devet husarjev." Tam mi kaže ciceron mesto, kjer je Princip ustrelil nadvojvodo Ferdinanda in Sofijo — spočetje svetovne vojne. Pa si mislim. Tu torej je torišče, kjer se je zganil kamen terim se je pisala usoda presto» lov in državnih mej? Tista u-lica tam je preokrenila svet v vabljiv. t I Gledam spomenik in pomiš- S silo se odtrgam. ljam. Tista žena je ljubila "Samo vabi, kdor pride sem," avojo domovino in jo je brani- pomislim. la. A ta ljubezen je bila v "In kdor je truden in z brid- očeh tujcev smrt in greh. In kostjo v srcu, sledi vabilu. A kaznovali so jo s smrtjo za ta in drvel v dolino cela štiri leta,|Jaz še nisem truden. Bežim." smrten greh — ljubezen . . . preden se je ustavil? . . . Tu! "KaJ 81 tako bled?" vpraša Kolilko takih kazni je že bilo? torej je črnilnik in črnilo, s ka- |Mat®^ž; - Eh, pravica, pravica ... Kakšen Molčii^i. Ne povem, da sem je tvoj obraz?? gledal smrti v obraz. Radove- Nasproti pride star Turek, den je in hotel bi vedeti, kak- njegovih tečajih in požrla ne- fen. Je <*>raz- A mlad je • u še m mlado ženo ima . . . Za- kaj bi mu ga kazal. GRADNJA ZRAKOPLOVA V AKRONU t^^itVSfc J£ kan meril cesto v glavnem delu mesta. V svoji uniformi in z opletajočimi nogami ni izgledal prav nič "noble". Policaj, ki regulira promet na križišču, ga je pomilovalno gledal in o-pozarjal avtoiste, da naj pazijo nanj. Pri komediji jfe bilo tudi nekaj neprijetnosti. Kuharji in strežniško osobje je namreč na stavki. Prizadeti so hoteli, v katerih je bilo polno teh šrajr narjev. V enega je nekdo vrgel bombo, ki povzroča smrad. Ob razpoku je enega šrajnar-ja ranila. Dne 14. julija je bila vržena zopet ena v hotelu Cleveland. Do tisoč gostov je pognala iz hotela. Strajkarji so imeli pred hoteli svoje pikete, 14. julija pa jih je predsednik clevelandske Kje je doslednost? Cleveland, O. — Ko sem meseca maja v svojem okraju nabiral podpise na peticije za no-miniianje soc. kandidata Jos. Martineka, se je radevolje podpisal vsakdo. Bil sem s tem zelo zadovoljen. Ko pridem nekega dne v S. D. dvorano, vidim tam neke listine in ko primem eno v roko, opazim, da so to peticije za na^ biranje podpisov, toda ne za socialističnega kandidata nego za kandidata nekega neodvisnega političnega kluba, ki je v resnici le privesek oguljene demokratske stranke. Njihov kandidat je Jos. Hadvabni. Izne-nadilo me je, ko sem videl, da so med podpisanci tudi taki, ki so dali prej svoje podpise socialističnemu kandidatu. Kdo šteto bitij Sedimo pri mizi in gledamo. Restavrater nam streže z limo- Restavrater nam .trete z limo- Sarajevo. ^ÏÏ nÏT TO ill OOO pri OSS Ke^.eL'"nÏ dîïS jT^ aado m mahnovcm m turSko ^ ^ .« Zakaj kar ; ^ JJ'fe jítí/KtíC I. AmLk A* oUÏ'n. ^ * " "II. ÏVT V Akronu, O., grad« ia amariiko mornarico Beli fes „o« «a glavi. Obraz Je ZlS'** suhljat, v brazdah energičen. !«i- p. i. M p- b.u. s, , ¿ielj"je toitorilie "drugih. Ko ■p delavske federa cije odpoklical, zato da bi šraj- Je P°dPIse nabiral, ne vem, mo-__ narji ne bili v neprijetnostih in!raI pa je biti zeI° aktiven, ker zrakoplov, ki »a ^'jim ne bi bilo treba misliti na l S(? se podpiSa,i cel° nedržavlja-j« bil sgra/en v Nam- take vsakdanje reči kakor je m' Goody«ar" od «kron«k« stavka. Omenjeni unijski vo- Pozdravim. Razgovarjava se. Kaže mi, kako je nastopala avstrijska vojska. Celo jutro je bil tukaj Hoover, so istota- staro dete, ki še kavo. "Mesto pokopališč," reče nekdo. In res, v reber leže, vseh ver . . . muslinska, židovska, kristjanska. Največ je muslimanskih. Se tu, nekoliko v stran je vse polno tipičnih spomenikov, kamnov s turbani — starinsko pokopališče muslimanov starega Sarajeva. Na levo so vile. Strehe, kakor razpeti današnji moderni dežniki kukajo iz vršičev akacij, višenj, sliv, fig . . . Vse v gledate pred seboj, ni Saraje- črn, kakor šejtan. In iz njega vo, nego večjidel naselbina, na- 80 švigali ognjeni jeziki topov... stala okrog Sarajeva, na boj- Požirali so življenja na stotine nem polju iz leta 1878. pred seboj, ki se je valilo tam Nikogar ne mika, samo jaz s sarajevskega polja. S Trebo-se dvignem ... viča je pa nastopala druga ko- Obzidje Sarajeva, turškega |0na. Z desne, kjer so sedaj Sarajeva se vleče naokrog po vile, pa tretja. A hrabro smo celi tej višini. Mogočno je še se branili ... Ali kako se je in krepka priča nekdanje moč- zgodilo, je nerazumljivo. Naen-ne trdnjave. MTu je glavni trg, ciceron. Verujem v svobodo vesti in prepričanja, J£ar želim je, da __bi ljudje imeli več prepričanja, okusil ko 8tavkali kuharji in strežno pa naJ bo že tako ali tako. Kdor Kusiio osobje Bi]o pa bi menda ne_| trdi, da je boljši socialist "kot pa daje svoje podpise kar na slepo za kandidate koruptnih političnih ma- taárU0i%A zanJ- otrok ne govori, niti „TulV ' , ^ arugoa t hodi D * ' 1 pikete ali straže pred hotelom, Cleveland, O. - Albert Ba- dobilo za zajutrek črn kruh na V katere«a K* preslil. pa r con Fall, tajnik notranjih za- močen v vodi Stareiši f*nt i., obzirni unijski odborniki izpre- šin» tak pač ne more biti "bo-lev v Hardingovem kabinetu, tudi bolan. Nekaj časa je bil ^ da je boljše, ako se socialist".—A. B. ----.. i-«- ......... _ j u v gtavko v času njei!:ovega obiska gre za leto dni v ječo, ako ga bolnišnici v Pittsburghu . predsednik Hoover ne pomilo-| "Rudar Luther Wiliiam v »ti. Mnogo jih je, ki ga pomi- Coverdalu je pripovedoval: lujejo, a so tudi taki, ki bi mu "Ko sem začel delati tukaj! dali ostrejšo kazen. Neki ča- sem dobil za krampom $1 od so p is piše, da je zaslužil za tone premoga, zdai pa le 45c. j krat, bilo je ob 11. uri popol- Z^euT^ pUČ nam niso nikoli i dan. se ie na trdniavi rptIai ^ i*0.®0.1?. .ka' naznanili prej, nego šele ko so KOVO%do^šnLJe '%/aj ce*^ pokazala ^ £ S°dnik f™ 1111 >«n ** plačali po znižani lest-In zdi se mi, da gledam ljub- avstrijski zastava.' • P0ka"U.*>lu radi posil-vici. Obleke si nisem kupil že ljanski trg, imenovan "Pred »Vi to pomnite?" \ . -........ tn leta- Kar imam na sebi, sem zamolči in zakrije. Isti večer (14. julija) je imela sejo unija uslužbencev cestne železnice 268. divizije. Izrekla je protest proti predsedniku clev. del. federacije radi odpoklica piketov in izjavila, da če se to zgodi še enkrat, jim ta unija odvzame v bodoče vsako pod- poro. Zahtevala je tudi, da reber do sem, kjer smo mi, dojigriščem" ob Rimski cesti. Nek-; "Bil sem zraven. Skrili ^ Ben d baše ali Je kova, kakor se danji magistrat za časa av-me, zakaj vse moške od 16. le- Mexico. V Hardingovem kabi- v^l na hrani $50 " ! , imenuje ta višina. stnjske okupacije (leta 1878) ta so polovili in odpeljali. netu je imel važno mesto no I L ! \ \ . . I Šrajnarji so organizacija "Kako visoka je Bendbaša?"'hiša oblaki še stoji. Zelene! Mimo pride muslimanka. Od- tranjega tajnika in kot tak ie , C rd hord: kl lnia pet 0 ¡dragih komedij, ki jo podpira-Dvignejo se obrazi, zmigajo j polkence ima, enonadstropna, krita. Starec se obrne stran zaeno z drugimi graftarii od- «i°o J* zasluzi1 v po1 mesecu "33 degree" denarni velja-ramena. ozka hišica. A bila je magir in čelo se mu zgubanči. dal veliko mornarično oljno re- * u ' V 1 em a^?\!ki* °troci Premogarjev mora- "Kakih petdeset metrov." »^trat. "Vidim, da tudi pri vas za- zervacijo Sk liii!s v "n«^'' l? stradati. Tudi mnogi otroci "Z višine petdeset metrov še Tu žive sami muslimani, htevajo ženske svobodo." in v izrabljanje Dohenvjevi olj i ! , T IU • 11 "/T v c,eve,andu 80 v Pomanjka-s človeka ni smetana, ako sko- Srečujem jih. Vidim jih. V svo- "Greh zahtevajo," je povda- ni družbi. Doheny mu je v po- ™mpan,J|' je naiastel. nju. Komedijontske konvenci- či." I jJ, jih delavnicah čepe in kujejo ril. vračilo "posodil" sto tisoč do- iT\ • i * , mest'J je in organizacije zanimajo tu- Vsi molče. kotle iz bakra. Trgujejo in "Odkrit obraz ni greh." larjev, v resnici na ie bila to p,ace77krlze' kakršnih v pismih di delavce. Ce se bi zanimali "Pa recimo sto metrov." j"pečejo kavo" . Tkejo pre- Starec je dvignil gtavo. le 'podkupnina. Zločin e bil ^^^oT^A "Kar tako: recimo? Smejali proge. Vse, kakor njih očetje "Prerok je ukazal . . . Vedel storjen že pred leti, toda krivci J se nam bodo, kdor pozna viši- in dedje. Spominja me vse na je, zakaj je ukazal in ne gre so se večinoma rešili z dragimi no." ¡Turkestan tam v Srednji Aziji, ženski sodit njegovega dela." obravnavami. Fall je koncem "E kaj? . . . Nikdo ne bo šel Iste hiše, iste kavarne, z raz- Nato pa je dodal: ^ konca'dobil eno leto, ki ga bo merit." ločkom, da v Turkestanu ni "Hvala Allahu, da so redke, prebil v zaporu v svoji državi, Na desno in dalje tja v pla- kavarn, a so zato čajarne ... ki hočejo greh. Same mlade iz če ne pridejo drugačne odred- današnjih dni." be. Ves ča& vodi časopis ie Same mlade sem pomislil, kampanjo njemu v prilog, dn Ali je mladost redkost? bi ga ljudstvo ne smatralo za Glasno sem pa dejal: zločinca. 'Male tatove obeša- "Kemal, glavar turške dr- j jo, velike izpuščajo", pravi pte-žave je za to, da se odkrijejo tfovor. nino Trbovič se vzpenjajo hi- Iste kovačnice kotlov .. .Orijent še. Cim višje, tembolj so raz- s svojimi navadami. Tu v Sa-tresene po skalovju in sede v rajevu ga gledam sedaj zopet gručah, kakor piščeta. Kot da je nekdo posejal posebne vrste košček . . . Srečam Turka, inteligentne- marjetic po gori se zdi očem ga človeka. Se mladega, mor-ta slika. In vnovič se me je da tridesetih let. Z ženo gre, polastilo vprašanje, kako neki Turkinjo. Mlada je, po hoji žive ljudje, ko pa je tako tež- se pozna. Elegantno je obleče-ko plezati vkreber. na, po najnovejši modi. Gole 'Kaj niste videli mul po sar- roke do komolcev. Rokavice, rajevskih ulicah? One so, ki Kratko krilo, svilene flor no- preskrbujejo vse potrebno.' gavice, šimi čeveljčki . . . Vrat Pri sosednji mizi sedita dva je gol, bel, labudji. A obraz? mlada človeka. On in ona. Obraza ne vidim. Črna kopre- Poslušata naše filozofiranje, a na ga zakriva ... O, prerok, ne slišita ga. Zaljubljena sta. mislim. Kaj si storil? Prepo- Na očeh se jima pozna. On vedal si kazati obraz, a kazati se dotika s prsti njenih mehkih, do ramen golih rok. Ona pa ga gladi po licu, nežno, zaljubljeno z — gobico za puder. nog in vratu nisi prepovedal. Srečam drugi dve. Morda mati in hči. Obe elegantno o-blečeni, moderno. Vidno iz boljše rodbine. Mati s kopreno, Dalje, nekoliko v stran, tik hči brez nje. ob strmini, sedi drug por. "Kako da ti ljudje tako radi posedajo ob prepadih? Tako, kakor da so na revnem polju? Saj vendar zadostuje nekoliko neroden okret, pa zdrči tja, kjer postane smetana?" "To je tukajšnji mentalitet, ciceron. "To Ej ta obrazek. Kakih osemnajst let ji je, morda še ne. Prvič gledam muslimanko v njen obraz. O, žal jim bo kolegom, ko jim povem, ki so rajše obsedeli pri limonadi in malinovcu, da še nisem videl tako milega in lepega obraza. da se ki bo obrazi. In poslušale so ga." Starec na to ni odgovoril nego vprašal: "Vi ste krisftjan, če motim." Pokimal sem. "Kristjani verujejo, pojavfr nekoč Antikrist, delal čudeže, kakor Krist?' • Tako je pisano. "Glejte tak Antikrist je Ke-mal. Uprl se je preroku in dela kot da je prerok." Pomolčal sem in nato vprašal: "Ali zakaj vendar je prerok prepovedal ženski odkriti o-braz? Starec se je obrnil stran in Nisem pristaš smrtne kazni. Toda ako se bi take lopove se ne obsodilo na kakih dvajset let prisilnega dela, bi se korupcijo ¡zelo znižalo. si; to je bilo takrat, ko smo namesto dopisov pisali dekletom. Taki križi na izkaznici, ki j^ dobi rudar na plačilni dan pa ttCiutfdiuo^ nui,v «p 'ofiuatuod ničesar ne dolguje, pač pa on nji. Mizerija v enih družinah premogarjev je tolikšna, da ne morejo svojih otrok pošiljati v šolo, piše neki meščanski list. V Clevelandu si odgovorni krogi s stradanjem premogarjev ne delajo skrbi. Imamo pač druge brige, si misli gospoda. Od 12. julija je bil Cleveland ves v svili. Sredi mesta je bilo vse v zastavah, na katerih so viseli za okraske "handžarji" Slabe razmere so povzročile tudi "slabe bančne • azme« e"JBl pravi Banke v Clevelandu so plače- ¡»n polumesec. Cleveland se je vale do decembra 1930 na hra- spremenil v pravi Ištambul. Po nilne vloge štiri odstotke. Od Public Square smo videli kame- 1. jan. so obrestno mero zniža- le in jezdece s turškimi fesi. le na 3Vi%, zdaj pa čitam, da ,Po "licah smo videli moške v za resnost toliko kakor za klov- V nedeljo na "Pionirjev" piknik k Stežinar ju Chicago, 111. — Izmed piknikov slovenskih organizacij v Chicagu ima vsako leto največji poset društvo "Pioneer" št. 559 SNPJ., in imelo ga bo tudi letos neglede na vreme. Vzrok je, ker poskrbi to društvo zabavo za otroke, mladino in starejše ljudi. Posetnikom nudi vzorno, dobro postrežbo. Kakor vsako leto, ima pripravljalni odbor v načrtu število raznih tekm, ki bodo zabavale stare in mlade. Razda-nih bo nad sto daril imetnikom srečnih vstopnic v gotovini in v blagu. Datum piknika je nedelja 26. julija in vrši s v Steržinar- ne in se organizirali brez cir- Jevem parku v Willow Spnng-kuških primesi, ne bi bilo to- f* Vstopnice v pred prodaji so liko lačnih in brezpravnih. m pri vhodu OOc. Članstvo Nase prireditve: SNPJ' ln vse dru*° ob&nstvo 26. julija (nedelja) piknik Je vabljeno da se udeleži te-soc. stranke v Ribakovem par- ga "leta.—Pionc ku, 6249 Turney Rd. 2. avgusta (nedelja) piknik kluba št. 27 in "Zarje" na Pin-tarjevih farmah. POLETNE BOLEZNI LAHKO PREPREČITE "Gary, Ind., 7. jun. 1931.—Trpel 6. sept. (nedelja) prireditev 8e™ P°letje «» ^lodčnih bolez-, , \ „>, . ,, ltrw nih. Zdaj vem, da se lahko preprečijo, s sodelovanjem "Cveta "Zar- ker vziunem ^ dan je" in kluba št. 27 ter 28 JSZ. Delavski burgh. 1. novembra dvorani v New- (nedelja) va- Trinerjevo grenko vino eno namizno žličko pred vsako jedjo rijetni spored in plesna zabava in tako uživam v zdravju čimveč od kluba št. 49 v Slov. del. domu. življenja. Vaš C. F." Prava pot je Frank Barbič. jo bodo odrezali radi slabih časov še pol procenta. Saving3 and Loans plačajo $1 več, kor so reveži. Union Trust banka je napravila v prošlih šestih mesecih "samo" $1,887,490 profits. Od mene je že postalo sram, da tega so dobili delničarji na svo-sem ga vprašal o stvari, ki je je delnice \"samo" dvanajst morda skrivnost njegove vere.l procentov. Uboge reve! $300,-Ali zopet se je obrnil k meni 000 je šlo v rezervni sklad in in dejal: $200,277 ostane v fondu še ne- Za"kaj pri vaših verskih ob- razdeljenega dobička. Dasi so ih ne nrimp v ha k hnsfiip t - "reveži" opazili hišic—vasi na visečih atrmih pečinah? Ali jih ne vidite tam na Treboviču? Kjer je skala, tam si tukajšnji človek postavi hišico — na ravnem nikoli." • i Majem z glavo. Mika me pogledati tja dol, kamor skačejo .. . Strašno. V glavi se vrti. pojasnjuje ciceron. "To jim Velike, temne oči, črne obrvi, redih ne prime vsak hostije?" delničarji te banke je milo. Nevarnost, to je pri- a lice belo, kakor cvet jablane. To vprašanje je osupnilo se- ker dobe le 12-procentne divi-jetnost, to je slast... Kaj niste Izplača se po prahu in vroči- daj mene. dende v polletu, jim vendar ne ni. . . "Samo posvečen sme prijeti bo treba prositi pomoči pri po- Razumela je, da jo občudu- Boga, ki je skrivnost." jem. Nasmehnila se je in spremljevalki nekaj povedala. Tudi prerokove ženske so Eve, sem pomislil, pa četudi ne iz Mcyzesovega raja. Vhod in izhod iz starega mesta je podoben kratkemu tune- možnih akcijah. Rudarji v Starec je dvignil prst in re- Pennsylvaniji, Ohiu in West kel: "Samo posvečen sme pogledati ženski v obraz." "Ali je tedaj ženska skrivnost?" (Dalje prihodnjič.) Virginiji niso tako srečni, a Nekaj sličic iz vrst stavkar-jev v Washington County, Pa., kot jih je objavil očividec: "Mrs. Dan ima 15 mesecev Park View Wet Wash Lanndry Co. FRANK GRILL, preds. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Naši vozniki pobirajo perilo po v»em mestu, Ciceru in Berwynu in dovažajo čistega na dom. TOČNA POSTREŽBA DEI,O JAMCENO. Telefoni: Cattd 7172-7173 17»7.IT1I MJ 91.1 C» ChicaffO. IU. Wm. B. PUTZ Cicero's Florist ( OLDEST ) Cvetlice im veaci sa vse slučaje. SI34 W. 25TH ST., CICERO, ILL. Tel.: Cicero 69. Na 4smu Cicero 2143. dragih oblačilih po starem turškem kroju in s "handžarji". Drugi imajo samo fese, kakor v stari Avstro-Ogrski "Bošnjaki", ki so služili pri infantriji / Gradcu. "Turško lice" je dobil Cleveland v času konvencije "Mystic Shriners"; to je nekak red prostozidarjev, ki je imel konvencijo v Clevelandu. Njihova organizacija šteje okrog 550,000 članov; imajo 50 godb in 3,000 godcev. To je bila njihova 57. konvencija. Na kratko se imenujejo A. A. O. N. M. S. Imajo po vseh aristokratskih pravilih med seboj "nobles" ali plemiče. Predseduje jim "veliki kalif". Fantje imajo denar, pa se naslajajo oh takih titelnih in komedijah. Za konvencijo samo se ne brigajo, nego le za "good time". Dobro pivo in žganje jim je veliko FENCL'S «RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. T«l. Crawford 1882. Pristna in •!««•«• ¿ommém )•*!*. CM« mam*. PntrtB« !•*•*. Martin Baretincic & Sor POGREBNI 7AVOD 324 Broad Street Tal. 1478. JOHNSTOWN, PA. preprečiti bolečine; ne pa jih potem zdraviti. Trinerjevo grenko vino odstrani zastrupljene ostanke nabrane v črevih in 8 tem odpravi vzroke želodčnih neredov. Vzemite ga seboj ko greste na počitnice in gotovi ste, da vas zapeka, glavobol, slab apetit, zgu-ba spanca in slični neredi ne bodo nadlegovali. Priporočano od zdravnikov. V vseh lekarnah, v malih in velikih steklenicah. Ako se ne dobi v vaši bližini, pišite ponj na Jos. Triner Co», 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. TISKOVINE SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. & PUB. CO. . 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III. Tal. LawadaU 20IS A. H. SkuMc, pred«. — J. F. Kérecky taj. V nail tiskarni — tiska "Pralatarac' Pravi prijatelj V SLABIH ČASIH JE HRANILNA VLOGA V SIGURNI BANKI. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO. ILLINOIS 177» M» a* . . .. hUiïCMMY/f. * Adam Milkovlčs SUŽNJI KRVI ROMAN ČUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA Vm prtvlM 4« naiHii U PraUUre« »HSrftiiJe «»Ur. i ft * ft t * « » ♦ ê.. ê ■ t_•_»__L »»ê.»»» è» à. à\,à\;a..»>■»>■*.■ (Nadaljevanje.) Ko se je bila Madalena po tistem dogodku opomogla, je odšla v spalnico, kjer je Mover pravkar lezel izpod postelje. Objela ga je in se nasmejala. "To je bedak 1" je rekla potem, pa zresnila obraz. "Upam, da ta dogodek ne more v tebi omehčati spon, ki naju vežejo. Saj si moral že pričakovati kaj sličnega." "Madalena," je z resnim obrazom povzel on, "ko bi te ne ljubil s toliko ljubeznijo, bi tega ne mogel preboleti. Tako pa — gledal bom, da te čimpreje spravim na varnejši kraj r Madalena bi podležu najraje pljunila v obraz pa se ga je sladko oklenila. Potem sta dolgo prehdela drug ob drugem, dokler se mu ni Madalena izvila, stopila v kuhinjo in prižgala svetilko. Potem jo je pqstavila na okno in se nasmejala. "Čemu to?" se je začudil Mover. "Večna luč," se mu je približala črnolaska, "luč smrti . . "Ne razumem te," je odmajeval Mover. "Povej venjdar kaj naj pomeni to?!" "To?" ga je ovila črnolaska, "to je mrtvaška luč zadnjemu utripu ljubezni, ki, sem jo do danes nosila v srcu do njega, ki mi je danes pljunil v obraz." Sklonila je glavo in za-ihtela. Zaman jo je tolažil Mover ves večer. Umirila se je šele, ko je globoko zahropel na sosednji postelji. Tedaj je Madalena privzdignila glavo in se je nasmejala. "Sladko spavaj! Zadnje minute ti teko, Juda!" ' Četrt ure kesneje se je splazila do okna in odvila luč . . . Potem je tiho odklenila vrata in legla nazaj v posteljo. Cula je, kako so se odpirale malo nato vrata spalnice, čula je skoro neslišne korake morilcev, pa se je potuhnila in pokrila z odejo preko glave. Zločinca sta imela čevlje iz kavčuka; na ta način je bila njuna hoja tiha, ako ne sploh neslišna. Bila sta dogovorjena, da mu eden izmed njiju zasadi nož v srce, dočim ga drugi istočasno zgrabi za grlo. Ko je v sobi utihnilo, je Madalena pogledala izpod odeje, nato pa pokazala zločincema pot k njegovi postelji. V tem hipu je oblil črao-lasko mrzel pot. Mover se je bil predramil in se nemirno obračal na ležišču. Zločinca sta se Stisnila v kot, dočim se je Madalena približala k Moverju. "Kaj ti je, dragec?" je vprašala. "Madalena," je s prosečim glasom zaječal on, "lezi tu kraj mene, strašen san me je moril." Madalena se mu je približala in mu položila na glavo desnico. "Umiri se dragec, saj bo kmalu bolje." Mover se je oklenil njene roke in zaspal. Pet minut kesneje se mu je bližalo dvoje senc. Prvi je stiskal za hrbtom dolg nož in naslednji hip že stal ob Moverjevi postelji. Madalena je sklenila, da hode videti, kako bo brizgnila izdajalcu kri iz srca. Dvignila se je in izbočila oči. V tem trenotku se je za-bliskala ostrina noža, zahreščalo meso in brizgnila kri. "Uh! Uuuu," je zahropel Mover £e zvil in obležal. "Evo ti deset tisoč frankov!" je zarežala vanj Madalena. "Prasec prokleti!" Ko sta si lopova nabrala dragocenosti, sta izginila v noč. Uro kesneje je vrgla Madalena strahovit krik. Planila je iz postelje in divje begala. Iz kuhinje je pritekla kuharica in prestrašena odskočila. Videla je kako krvavi Madalena iz prsi. Bila si je namreč sama narezala kožo, da bi na ta način odvrgla vsak sum od sebe. S strahovitim krikom je kazala proti oknu. "Poglejte skozi okno!" Kuharica je pogledala in Madalena ji je pokazala po cesti hitečega človeka. "Morilec?" "Morilec," je planila iz sobe Madalena, zdrvela po stopnicah in kričala na ulici: "Mover, Mover mrtev, mrtev . . ." Potem se je zgrudila in obležala na ulici. Dvojica, ki je bila pritekla iz sosednje ulice jo je dvignila in ji močila krvavečo rano. V Moverjevo stanovanje so vdrli ljudje. Med njimi je bilo nekaj sosedov, drugi so bili pozni šetalci in tudi stražarji. Madalena se ni mogla osvestiti in zato niso mogli takoj dobiti potrebnih informacij, kakšen je bil zločinec. Kuharicfa pa je vedela povedati le mak). Videla je morilca, ko je bil že daleč in zato ni mogla ugotoviti ničesar drugega kakor da je moral biti moški. Ko se je Madalena osvestila, je krčevito zaihtela. Vrgla se je na Moverja in grebla po njem. Ko je pričela poljubovati njegovo nrzlo truplo, «o jo odtrgali proč. Zaman so jo tolažili . .. Tisti čas je bilo na nogah vse policijsko osobje. Telefoni so brneli, detektivi so stikar li po skritih kotih mesta in napovedali aretacijo vsakomur, ki se jim je zdel sumljiv. Tako se je nabralo tekom dneva na policiji dokaj nedolžnih ljudi, ki jim je policijski komisar temeljito izpraševal vest. Proti večeru pa je planil v dežurno sobo visok stražnik in se postavil pred komisarja. "Izsledili?" se je uprl vanj komisar. "Na sledu," je hitel stražnik. "Proti veče* ru v noči umora je iskal Moverjevo stanovanje visok mladenič plavih las . . ." Potem mu je opisal vse in vrgel na mizo fotografijo. Komisar je stisnil pesti, razširil oči in stopil urnih korakov po sobi. Pritisnil je na telefonski zvonec in snel slušalo. "Halo! Halo! Tu komisar gl. policijskega urada." "Halo]" "Kot morilec trgovca Moverja Majolly o- sumljen Ramon Marondini." ___t "Siva obleka, plavolas, zelenkaste oči . . . Star okoli 28 let . . ." Četrt ure nato so že imeli razmnožene njegove slike.' Dobili so slifco pri Madaleni, ki pa sicer ni vedela nič točnega povedati ali je bil zločinec on ali ne. Izjavila je samo, da je bil iste velikosti kakor njen mož, ki se je bil malo preje pojavil v Moverjevem stanovanju in jo treščil ob tla. Kljub temu, da so Mad&-leno pridržali na policijskem uradu še ves tisti dan, niso mogli dobiti od nje nikakih drugih pomembnejših podatkov. Sum je padel tudi na pobeglo Moverjevo soprogo He-dy, o kateri pa niso mogli dognati, kje se nahaja. Na policijski urad je bilo tekom dneva pozvanih še nešteto drugih prič. Med njimi so bili pozvani Leander Duray s svojo soprogo Charlotte, dalje policijski nadzornik Claparede, slaboumna gospa Anetta roj. He-terd, in še mnogo drugih, ki so bili na ta ali oni način v stikih z umorjenim trgovcem. Ob pol osmih zvečer pa je pripeljala dvojica detektivov pred komisarja uklenjenega mladeniča. Njegov obraz je bil bled kakor stena, njegove oči divje in motne. "Ramon Marondini," je jeknilo iz ust detektiva. "Kaj mi hočete?" je zaječal Ramon in odstopil. "Takoj boste zvedeli, lopov!" mu je odgovoril komisar in vrgel po mizi kopico aktov. "Kaj pravite k temu?" je pogledal Madale-no. "Sumite njega?" "Težko je izreči tako sumnjo," je dejala Madalena. "Tem težje — ker je to moj mož. Vseeno pa ne morem zanikati, da bi ne bil kriv." "Madalena!" je dvignil okovane roke on, "kaj govoriš? Nisem morilec. Moja duša je čista ..." "Molčite!" mu je ukazal komisar. "Je bil in kdaj je bil ta Človek v stanovanju umorjenega?" je uprl komisar oči v Mada-leno. "Na večer." "Kje ste hodili potem?" je vprašal nato osumljenca. "Potikal sem se po mestu ..." "In?" je podbočil komisar roke. "Natančnejšega ne veste? V redu." Potem se je obrnil k stražarjema in jima ukazal. "Ker so dokazi teh dveh oseb vsekakor preplitvi ali jih sploh ni, odrejam, da ju do nadaljnega zasliševanja popeljete za naša okenca, ki jir ma naj dovedejo toliko svetlobe, da se bosta lahko spominjala kje, in s kom sta preživela nocojšnjo noč." " \ Stražarja sta uklenila še slaboumno gospo Anetto in ju oba odvedla v zapor. Zaman je pričakoval detektiv Burov Ra-mona v domenjeni kavarni. Težke misli so mu rojile po glavi. Kaj če mu je znova pobegnil? Sklenil je, da stopi sam do Moverje-vega stanovanja. V naslednjem trenotku se je premislil. Ostal je v kavarni še vse tisto dopoldne, dokler ni končno vstal in stopil na ulico. Potem ga je iskal še po vseh drugih zakotnih beznicah in končno prisluhnil. Nekdo je v njegovi bližini omenil Moverjevo ime in takoj za njegovim še Ramonovo. "Kaj?" je priskočil Burov, "Mover je u-morjen?" Malo nato je prestrašen uprl oči v ponude-ni mu popoldanski list. Strahovit zločin iz osvete. V ulici Revayl št. 7 se je odigral nocojšnjo noč strahovit zločin. Nekdo je s kuhinjskim nožem zaklal iz osvete trgovca z bombažem Moverja Majolly. Morilec, ki je po tem činu hotel usmrtiti še njegovo priležnico Madale-no Argoso je prvotno pobegnil — »a so mu ta tienotek že na sledu. Burovu je oledenela kri. Odhitel je na policijski urad. Pokazal je komisarju detektivsko legitimacijo, potem pa v eni sapi vprašal. "Kdo je morilec?" "Po vsej priliki," je skomignil komisar, "Ramon Marondini." Burovu je zastal glas. On? Da bi se tako daleč spozabil? Je to mogoče? Sedaj se je spomnil strašne sumnje; zato ga mogoče ni bilo na domenjeno mesto 1 "Ramon Marondini? Kaj ga imate tu?" "Bil je pri*vsej spretnosti preneumen, da bi nam ušel," je dejal komisar in ponudil detektivu stol. Ves bled je zaprosil Burov, da bi smel spregovoriti z osumljencem par besed. (Dalje prihodnjič ) dala Ivan Mladinec in dr. Be-rislav Angjelinovič. Stane 50c. Naslov, Mr. Ivan Mladinec, 215 Fourth Ave., Room 1106, New York, N. Y. Tudi za muzeje se zanimajo ljudje Fleldov muzej v čikaikem Grami parku je imel lani biim poldrag milijon obiskovalcev. Tudi prejšnja tri leta jih je i-mol nad milijon vsako leto. rr-r-r r r— ff fffr»»«^»^, Priredbe klubov J. S. Z. is drugih soc. organizacij Ns sliki so jsponalte deklice v Santa Monica, Calif. Vso so rojene v Ameriki, japonskih narodnih plesov pa jih uci—A meri kanec Ray Randolph. JULIJ. DETROIT. MICH. — V soboto 2*. julij« moon light piknik kluba St. 114 na Travnikarjevi farmi, 11 Mil« RcL CLEVELAND, O. — Piknik okrajna organizacij« Socialistična strank» v nadaljo 26. julija na Rybak's f rovu. CHICAGO, ILL. — Piknik srbskih •odrugov (kluba it 20 JSZ) v nedelja 26. julija ob D i sp lain« River,, Dam No. 2. SHEBOYGAN, WIS. — Piknik kluba it 235 s nadaljo 26. julija na Pittsburgh Pa _ Zadniič na A' ro,rluno aem P18al J**' podpi- Johnstown, fa. in okolici. 'Airportu ob koncu Union Ara. ., , * J aani. Nisem pa verjel, da bodo ista) Upam, da Vam to pismo zadostuje AUGUST poročala, Kako je nekdo „ploh kedaj priobčena v kakem slo- na VaA izbruh, ki Vam gotovo ne de- DETROIT, MICK — Islet p«v-potegnil A. Kobala V New Yor- venskem časopisu, ker ista v resnici la časti. Ako $e hočete izdajati list *Uf. «bora "Svoboda*, odssk klub« Anton Opaskar o problemu mentalne spake" "Mentalne »pake". Izčrpke pisem, ki Se ste mlad, in lahko se še pobo-ste jih objavili v listu imam kopije lj&ate, ker v nasprotnem slučaju bi in Vam moram pripomniti, da so ne- Vam ne priporočal kedaj obiakati pravilni in ponarejeni. Vsa pisma domove gostoljubnih Slovencev v na A. Fortuno sem pisal jaz, podpi- Johnstown, Pa. in okolici, sani. Nisem pa verjel, da bodo ista | Upam, da Vam to pismo zadostuje ku S pismi, katere mu je izro- nimajo nikakega pomena za javnost, čil neki Fortuna, ki je preje' Zakaj Vi niate onu;nili imen» P« živel v Johnstownu, od kjer ga -«¡¡U "tZ _ je vzela noč. Bal se je posle- «odnijskim potom prisili, da Vi doka- dlC svojega obrekovanja. iete to kar ste pisali, stopili bi Vam odgovor na Vai članek "i\» m'ttio n* prste. Ako bi bil Andrew res lite- pikniikom prostoru. še sledeče ¿.smo," mi je dejal'let^St*—ali filozof- bi ** ne vlek,i CH1CACO' ,u" ~ piknik soc. p«v. zbora Moon-light Sava" v sobo- zadnjič Anton Opaskar. Bil je pravijate nekako duibo za za noS* Kef pa poJn to 15. .v,u.u »• Kegio.em .rtu v iznenaden, ko je videl, kako je vanako vlado pri konzulatu v Ameri- sovr»stva, mora pač upoštevati, Wi|Io^ Spri«,.«. Fortuna izročil njegova pisma ki* in da ** Vam ne more do *»vega. da kakor seje, tako bo žel. | barberton, o. — Piknik kluba Andieju, in še bolj, ker je An- Lp*m' da Vh* luUi ^ fc™*1" »po-j Pittaburska cekarica. 232 JSZ * nodaljo 16. avgusta na drej tako hlastnil po njih. Pecnikovi farmi. DETROIT, MICH. — Piknik kluba tudi bo imela jugoslovan ska vlada toliko koristi od Vas kot jo _ , __________ . Pismo, katerega je poslal 6. je imela ¿>.\*\i.f bo korito krnkiu ^eja klllba Št, 114 JSZ V it 114 v nadoljo 16. «rgusta na I prazno, in treba bo iti zopet s trebu-j 3 | Trartukarjsvi farmi, hom za kruhoai^ Morebiti umrje med I Wrnitll Kn 91 illllia tem« časom kak urednik nazadnjaških I UO LI. JUIlJd julija, se glasi: Mr. Andrew Kobal, c. of. Gen. Jugosl. konzulat, New York, N. Y. Cenjeni! listov. Morebiti se bo dobila 4e kaka slovenska podporna organizacija, ki V zadnji Številki "Svobode", katere bl rad* vedela kako visoke hribe ima ste Vi urednik, sem videl članek o- Amerika, ki jih ¿e Vi niste pregledali, ziroma nekak zmazek pod naslovom letoval bi Vam tudi, da ne bi kedaj zašli v muzej v Central Parku (New •York), kjer je še precej spomenikov, Detroit, Mich. — Zaradi večernega piknika, ki ga priredi klub št. 114 v soboto 25. julija, se jedna seja kluba vrši večer prej, namreč v petek 24. "LJUBEZENSKE" AFERE V t^t^'ZSs t ÄS.8' zve'er v "avadnm LOS ANGELESU ste, morala je morala, in nazadnje bi trebali še iti k spovedi; če boste dobili odvezo, ne morem garantirati. Človek, ki blati take ljudi, ki so mu pomagali k eksistenci ter drugače finančno in moralno, ni vreden, da se sploh še kedaj pokale med narod, za katerega ni naredil druzega kot izkoriščal v svoj dobrobit. Kaj Vas ni sram, ko napadate ljudi, ko veste da so pošteni do skrajnosti? Zakaj ne pišete o "onih, ki se jim lahko dokaže marsikaj, kar ni v soglasju, s poštenjem? Ne zameril bi Vam kot inteligentu, kakor se sami nazivate ,ako bi se bili fT Vi prej prepričali o pismih, ki Vam UPam» jih je izročil Anton Fortuna, ki se ne more baš ponašati s svojimi nastopi in izbruhi. Dokazano je o njemu, da je imel ie precej neprilik po naselbinah (kjer je iivel. Pitma, ki »am jih pi«al Anton For-tuni, so bila pisana vsl»d toga, de bi od njoga zvouelo natančnajo o nja-govih lažoh in imalo njegova odgo-vo.a kol dokaz pri «odniji. Kaj se vam ne zdi žalostno, da samo take osebe udarjajo oziroma blatijo slovenske ameriške institucije, ki so imele direktne koristi od njih? — PrUli ste v Ameriko in se takoj vsedli h koritu, medtem, ko so drugi morali iti, četudi so imeli malo več srednješolske izobrazbe kot Vi, v premogo-kope, rudokope in tovarne, in delali za izofcraženje tvojih sotrpinov. Ti naseljenci niso poznali medsebojnega sovraštva. Na ljudi, ki so Vam bili v vsakem oziru naklonjeni in Vam odpirali svoje domove, da Vas temboljše postrežejo, mečete danes blato in laži, ki pa padajo nazaj na Vaho osebo. Zapomnite >i še to, da tudi Vi Ker so na£e seje poslednje čase jako važne, je potrebno, da se je v petek vsi udeležite. P. Kiaovic, tajnik. Klub JSZ v Veroni PARJCH1LL, Pa. — Volik piknik in s«kod kluba it 5 JSZ. v nodeljo 23. avgusta na pikniikom proatoru na ParkkiU«. SEPTEMBER. STRABANE, PA. — Prodavanja v kJtibu it 118 JSZ. v nodaljo 6. sopt v dvorani dr. it 13S SNPJ. NEWBURGH. O. — Skupna pri-roditav "Cvata", "Zarja" ,kluba it 27 in it 28. v nadaljo 6. «apt. imtr v Daiavaki dvorani. WAUKEGAN, ILL. — V nedelj« 6. •aptam bra velik izlat «lovenekege m drugega jugoslovanskega delavatva pod pokroviteljstvom soc. khibov 1» drvi tov Proevetn* matice, ap«d«jocik v wisconsinsko-illmoaako Konfei JSZ. BRIDGEPORT, O. — Konfei JSZ v nodaljo 20. eept v društveni Alexander Pantages, glediš-Čni magnat ter multimilijonar V pridete kmalu med staro Uro kot je Los Angelesu, je imel na sodiš- fr*° /e f^J^ nekfj. ukih.jak® ... ® ' .... . . . izobraženih urednikov, ki niso imeli čih že mnogo neprilik. Lani je imožnosti ne v jeziku in ne v ureje-izgubil obravnavo, V kateii ga vanju lietov.-^Jugoslovanska vlada je neko dekle tožila radi posil- mora biti jako ponosna na Vaš list, stva. Odzvala se je oglasu za ie 8e *a ,Ploh more imenovati listom. službo in prišla v njegov uradJ d; BevVa' tud* j^oi!ovan- n . , »«t i . .. tka vlada, ko Va« »pozna, kmalu na- Pantages je bil obsojen, toda s Ne 8mete pozabiti, da se časi svojim denarjem in vplivom se spreminjajo, in da Vas lahko fte usoda je "rešil". Kmalu pa mu je bi- doleti yko ne boste vedeli kam te obr-la za petami nova afera. Pri-. »»Ki.—Za pojasnila lahko vprašate šlo je namreč na dan, da je go- P^Jvonku Novaku Verona, Pa. — Prva redna seja novoustanovljenega khiba ¿^rani! št. 241 JSZ. se je vršila 12. ju-, sygan, pa. — KonfotWno zb-lija. Vršile se bodo vsako dru- rovanjo in piknik Iriubov m društev go nedeljo v mesecu ob 2. pop., Proevatne matice nadaljo 27. sept začasno pri sodrugu Miheliču. ~ J da se bo do prihodnje seje število članov podvojilo. Tajnik kluba je Tony sevich, zapisnikar pa Melle, Rok Lesar, M. Hrvatin in F. Mihelič pa so bili izvoljeni dvorani m» na vrtu druitva it 6 SNPJ. OKTOBER. CHICAGO, I LI--Dramska pmd- Kre- stava kluba it 1 v nedeljo 25. okto-JoŽe br« v dvorani ČSPS. NOVEMBER. COLLIN WOOD, O. — V nedeljo I. , , .... .. nor- varijetni program in plesna za- v odsek za pridobivanje novih bava klub« it. 49 v sdd članov.—Poročevalec. Jugoslovanski Almanak V New Yorku je izšla publikacija z naslovom "Jugoslaven-ski Almanak". Pisana je v hrvatskem jeziku. Vsebuje podatke o izseljenih Jugoslovan nih, njihovih podpornih organizacijah, listih, cerkvah, prosvetnih ustanovah, domovih in druge podatke. Ima 16 strani v obliki revije, platnice ter v prilogi risbo zemljevida Zed. dn-žav. Delo sta priredila ter iz- in Bartuloviču. tova agencija preskrbovala starim bogatim gospodom in drugim premožnim pohotnežem mlada dekleta, s katerimi so se zabavali bodisi sami ali pa na skupnih partijah. Dasi ves Los Angeles ve, da take agen-ture za "prodajanje žensk" eksistirajo, in da je bil kupljenih "naslad" Pantages resnično deležen, je bil vsled tehničnih razlogov spozi|\n nekri-vim. Na sliki je on s svojo ženo. Prva Jugoslovanska restauradla DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry Miskovsky, lastnika. 4047 W. 26th Street Se priporoča Stoveneem i VINKO ARBANAS 1320 W. 16th St, Chicago, IM. Telefon Casal 4346. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC Sveie cveti iae za pleee pegrehe ted. CLEVELAND, O. — Pat n. jat letnica pevskega «bora "Zarja", odsek kluba it 27 JSZ., na Zahvalni dan 26. novembra, združena s koncertom. CHICAGO, ILL. — Koncert "Save" v nedeljo 29. nov., dvorana ČSPS. DECEMBER. CHICAGO, IU__Dna 31. dea. Silveetrova zabava kluba It 1 v Lawndale Masonic Teny»la. (Tajnike klubov prosimo, da nam iih «vrstimo v fea SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th »t., CHICAGO, ILL. (V bližini urada SNPJ le P rolet aren.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. OGLAŠEVALCE V PROLETARCU vam priporočamo t naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronisirate 1 Povejte jim, da vas veseli, * ker oglašajo v Proletarcu ..........................................................„.............................,....................................................................=......unuTÜ" L / ^B ■ ^HH mm mmm mmmm — m^m MO Hl — ^^mt < t ti PIONEER » št. 559 S.N.P.J. PRIREDI PIKNIK V NEDELJO 26. JULIJA PRI STER2INARJU v Willow Springsu Red Gate, ob progi jolieUke električno železnice. Vstopnice,v predprodaji 35c, pri vhodu 50c. IGRE. PLES. TEKME. daril v denarju in drugih predmetih 100 selbmah tega okrožja. aktivnosti, da se bo njegov , „, r> . . 1 Začela sva v Virdnu, kakor vpliv poznal ne le v naselbini Virden lil. — Razmere v teh je že o^irno poročal v svojih nego daleč naokrog, naselbinah so več kot slabe. Do- člankih Vičičf zato se bom pisi od nas so redki. Hvaliti nimamo kaj, tarnati pa tudi ni v naši naselbini imamo socia Nekoliko o posetu naselbin jaz omejil le na najglavnejše. pa omenim v prihodnji številki. Frank Ileriič. vrevfn1°-. . , • listični klub, mal otoček v veli- Nekaj je nas tukaj toliko kem jezeru. Razen kluba v srečnih da lahko rečemo, da Springfieidu je naš edini v pre-lmamo delo ki pa je seveda ne- m0govniških naselbinah v tej stalno. Premogovniki so v teh državi Naš klub vztraja in 0. krajih edina industrija. Obra- tane na straži> tujejo le deloma. j Nft ..proletarca» 80 naročeni Časa za premišljevanje ima- skoro V8i tukajšnji rojaki. Eni mo obilo. Takih ki bi hoteli se ne morejo radi finančnih ics premišljevati, pa ni veliko, aagat. zato pa je kapitalizmu lahko Pri s. Franku Revnu smo skli-držati maso v potlačenosti. caij sestanek ali shod, toda od-Največji sovražnik delavstva ziv izven članov, kluba je bil je nevednost. Boj ignoranci, slab. je klic socialistov že od nekdaj. a Vičič je govoril zelo ob-Zemlja nudi zadosti bogastva 0 razvoju delavskega gi- vsem. Zaloge potrebščin so o- banja pred, med in po vojni, gromne in kapitalizem ne ve Daije 0 jSz., o njenih nalogah, kam z njimi. Kako vendar to, tukajšnjem klubu "Proletarcu" da so vzlic temu milijoni v po- jn drugem. * man ujuT I Opozarjal je na eno slabost, Ce se bi ljudstvo brigalo za kj je ze\0 razširjena. Dejal je: socialistične nauke in organi- «Marsikdo bi bil socialist, pa zacijo, pa bi imeli prosperiteto ne mara te ali one osebe in iz-po vsem svetu. Ali mesfto tega javit ne bom, dokler bo on zra-rajše glasujejo zdaj za demo- ven. Povsod je lahko skupaj, krate, drugič za republikance, z njim. Sestajata se na prired-i in v obeh slučajih za svoje so- bah, v podpornem društvu itd.,1 vražnike. samo v socialističnem klubu ga I Smatramo, da so sestanki, noče. Ce on, pa jaz ne bom, za-shodi in pa socialistični tisk trjuje, ako se ga vabi v delav-na j boljša vzgojevalna sredstva sko politično organizacijo. To pri probujanju delavskega so predsodki nevredni zavedne-Ijudstva. Je pa zelo težavno ga delavca. Sploh jih zaveden, prodirati z njimi, kar sem po- razumen delavec ne more imeti. Iz New Waterforda Kanadi rrt Tudi pri nas se dogodi marsikaj, kar bi mogoče zanimalo rojake drugod po Ameriki. Kot veste, imamo tukaj tudi Slovenski dom ........................................................................................................................................T t T 11 tttt 111......................... KriTSI iznhraZAVani* in 8ebno *zPr©videl pri spremlja- Pozival je članstvo kluba št. 50 1 ,/lUUI «* nju s. Vičiča na agitaciji po na- v Virdnu, da naj pojača svoje revolucija Reports adornments Conditions Among the Miners .lelp the Striking Miners of West Virginia Scott Run snd Galloway the local« lasted two years longer. Henry Ford'a minea located in Ix>ir&n and Kanawha counties, W. Va., snd Harlem, Kentucky, are being On our second trip into the striking hard hit with the present disturbances " The Wm Virginia coal miners are coal mine areas of Ohio, Pennsylva- of the organized miners. Mines in in a °f l»fe or death in the literal nia, West Virginia and Maryland we Davis, Thomas and vicinity are al,'sense of the word. They went on found conditions at a breaking point under the control of John D. Kocke- 8trike in many districts and soon all because of starvation and low wages, feller's interests. ¡West Virginia miners with the ex- The Ohio and Pennsylvania bkumin- The living conditions here are frigtat- ^*Pu°n s«>me small Lewis locals ous coal field* are on strike called ful 1ft«f Hrnitvn QMPl "re w c^iei IUI- Wifh low wages such as 50c per may lay down tlhelr tooU- We 11 . aruMva . , |; by the National Mine» Union and ton for pick coal, 34c for machine 80<>mir "Urve diking than starve working," they say. Some of them are starving now with their families because the companies throw them Imenik zastopnikov "Proletarca" CANADA. • Eaat Windtor: George Matesich. CALIFORNIA. Los Angele«: Frank Novak. San Francisco. Joseph Koenig, COLORADO. Crostod Butte: Ant. Siqbodnik. Pueblo: Fr. Boltezar. Somerset: Anton Hajnik. Walsenburg ia. okolica: Frank L. Tomšič. ILLINOIS. Ckicago. Frank Zaitx, Fr. Udovich, Anton Vidič, Charles Pogorelec, Anlon Andres. GUlepsi«: John Krainz. Joliet: John GerL La Salle: Frank Martinjak in Leo Zevmk. Mascoutah: John Biskar. Oflesby: Frank Novak. Panama: Andrew Ileraich. Springfield: Jos. Ovca, John Goriek. Virdeu: Frank Sterapihar, Fr. Ileraich. Waukegan in North Chicago: Frances Zakovsek, Martin Judnich. INDIANA. Indianapolis. Jos. Golob, Frank Skufca. Universal: Vinc. Verhovnik. KANSAS. Arms: Martin Gorenc, Anton Su-lar. Gross: John Kunstelj, John Sular. Mulberry: Joseph Pillich. West Minoral: John Marolt. MICHIGAN. Detroit: R. Potočnik, Jos. Klarich, Peter Kisovec Peter Benedict, Joe Aniiček, Frank Cesen, John Zomik. MINNESOTA. Bafel: Max Martx. Ckiskolm: Frank Klun. Duluth: John Kobi. Ely. John Teran. Cnoeby: Fr. Novak. MONTANA. Klein: A. Miklič. Rod Lodgot K. Erznolnik. NEW MEXICO. Raton: J. Kopriva. NEW YORK. Gowanda: James Dekleva. Little Falls: Frank Gregorin, Fr. Petaus. Seward: Frank Žagar. OHIO. Akroa: John Slanovec, Leo Bregar. Bridgeport t J OS. SnOJ. BarW^on: John Jankovich. Canton: Peter Chufer. CleTeland: John Krebelj, Anton Jankovich, Karl Trlnastic. Collinwood: Frsnk Barbič hi Louis Zgonik. Conneaut. Joseph Sedmak. Girard: John KotAn, John Tancek, Anton Dobro vol ec. Gleneoet Albina Kravanja. Kenmore: Joseph Jereb. Liikont J. Bergant. Maynard: Andy Zlatoper. PowKatan Point: Anton Vehar. Newbnrgk: PKer Segulln, Jos. Lerer. Nilost John Plahtar. Warren: Eugene Mlkul. Fr. Modle. PENNSYLVANIA. A cesta i Geo. ICH stell. Aliquippa: Geo. Smrekar, Ambridge: Martin Habich. Ben Airt Peter Bukovec. John Rsdnak. Bridgeville: Joseph Tome. Claridge: Joseph Hren. Crafton: Jacob Tomec. Canonsburg-Strabane: Marko Tt-kave, John Terčelj, Louia Bartol. Cliff Mine: Frank Bogataj. Cuddy: John Jenko. Darragb: Andy Berti. Delmont: ' J. Paul ich. Dunlo: Anton Poje. Export: Jos. Britz. Farrell: Joseph Kramar. Forest City: Frank Rataic, Tony Zaitz. Greensboro: Tony Zupančič. Henderson villa: Albin Karničnik. Herminie: Anton Zornik. Holsopple: Tony Stražiiar. Homer City: Jos. Jereb. Jerome: J. Tursich. Imperial: Frank Augufttin. Johnstown in okolica: Andrew Vi- drich. J. Kobal. llija Bubalo. Krayn: Louis Sterle. Latrobe: John in Mary Fradel. Lawrence: Louie Britz. Library: Nick Triller. Lloydoll: Ant. Zalar, Frank Sustar-sich. Luzerne: John Matičič. Midway: Anna Nagel. Mclntyro: Vincent Yaksetich. McDonald: Fraik Pustovrh. Monaca: Stephen Ogrizek. Nantiooko: Frank Kovach in Henrik Pečarič. Sygan: Frank Ursitz, ml. Park Hill-Conemaugb: Frank Pod- boy, Adolf Krašn«. Pittsburgh: John Ban, Jos. Hrva-tin. Ronton: Anton Bogataj. Rockingham: Martin Zalar. Tire HiU: M. Krasovetz. St. Michael: Frank Bizjak. Throop: John Oreshek. Vandling: Jos. Čebular. W. Newton: Jos. Zorko. Willocit: John Koplenik. Yukon: Jos. Robich, Matt Jaklich. UTAH. Helpor in okolica: John Zupancich. Wattle: P. Zmrzlikar. W. VIRGINIA. Pierce: Frank Polanc. Star City: Lawrence Selak. WISCONSIN. Konoeha: Frank Žerovec. Milwaukee: Jacob Rozic, Jos. Vidmar, John Obluck. Sheldon: Ignac Kolar. Sheboygan: Fr. Stih, Fr. Nagode, Leo Milostnik. Willard: M Que Krule. Wost Allis: Jos. Radelj, Mary Musich. WYOMING. Superior: Louis Tlaker. Rock Springs: Mrs. J. Jereb, John Jereb. Sublet: John H Krzisnlk. Ako ioli kdo provsoti zastopstvo sa nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. druiinaki koledar, brv iure in knjigo, naj piio upravniltvu, ki bo poslalo potrebne listino In Informacije. Na tu priob£e«e zastopnike apeliramo, naj skuiajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naro£nfco temu listu. Pravzaprav jo dollnoet vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati sa njegovo glasilo P rolet are c. Ako jo Ime kakega zastopnika I«-puUono, naj nam »poroči pa imenik radovolje popravllL VT-______ ... . . . , -v lll.l. minuli UMU HN1 »ur pica COttl, o«c I Njegova slika je V prvomajski opposed by the U. M. W. of A. In Wl and day work at $3.60, you can številki Proletarca. Od tedaj the Southern part of Wart Virginia, ' imagine what a problem it must be je bil prebarvan in vsled tega!» third union is organized and head- to make both ends meet. For exam- . , .. . . ed by Pramk Keeney Its member- pie: A miner in one of the Rocke- , of their houaeti' back their ship is about 20,000 and opposes feller mines dug 61 tons of coal in pay' aIMl clo8e thelr itore' M waa both ,the National Miners Union and two weeks which brought him $30.50. f™? 1ILthe KalhttWha Valley. Even the U. M. W .of A. This organizatr He was charged for rent $6.25, drafts ion has called a strike on July 6. $3, doctor 75c, smithing 30c, relief The mines in Northern West Virginia, insurance 25c, electric light $2.15, along the Ohio river, already have insurance 81c, and working agree-felt the bitter conflict of the U. M. ment 25c. The working agreement W .of A. and the N. M. U, and have is the so-called Yellow Dog contract been closed by the strikes jand the amount charged is used to In 1918-19 when the U. M. W. of A. hire gunmen. The 25c is often re-was still strongly organized through- turned in terms of bullets when the out these coal fields, the miners miners revolt against intolerable were paid 65c per ton and some yean conditions. The relief insurance is later received $1.09. Day work was »used to pay the state mine inspectors paid $7.26. These wages lasted who examine the mines for defaults m mittee voted a resoluJon reaffirming its belief in public ownership as the only way out of the present chaos in coal mining, called upon labor and farm organizations to join it in independent political action to provide unemployment relief, and, besides urging ..he establishment of Socialism as the only way» out of misery and chaos. Powers Hapgood was instructed to draw up new literature for an educational campaign looking towards nationalization of coal mines. Approval of an appeal sent out by the Socialist Party of Pennsylvania for relief funds for alriking miners was given by the National Executive Committee. Köster of English Division of Branches JSF. Spomenik rudarjem. je v resnici ličnejši kakor pa izgleda na dotični sliki. Dne 1. julija se je poročila Branch No. 1, Chicago, 111. — Secretary John Rak, 3639 W. 26th if the miners have money they can't St. Meets every second Thursday use it because it is "scrip" — tin of the month at the lower SNPJ money with holes in it, good only at Hall. the company storea | Branch Now S, Johnstown, Pa. _ Socialist Party members from all Secretary Frances Langerholc, 518 over the country are working in the Linden Ave. Meets 'every fourth field and are unanimously agreed Thursday of the month at the Frank-that the spirit of the people is splen- lin Boro Hall. did. They are willing to go hungry; | Branch No. 27, Cleveland, Ohio. — they are willing to sacrify their Secretary Rose Sumrada, 1261 E lifes; they will stand pat. But they 59th St. Meets every second Thur^ must have support for their families, day of the month ait the SND on St If that relief is forthcoming the Clair Ave. miners of West Virginis can win! i Branch No. 37, Milwaukee Wis._ occurred in which many of the mih- pany. If the inspectors by chance I^i^00*^0™ vi' ^ JMohn 0bluck 722 W' Washington St. ers a number of Slovenes among enter a mine and find the miners * . ™ to the | Meets every second and fourth Friday until 1922 when the general strike and are placed on the job by the com- rrn/l I m urUiaU m sL. — 1 a. '__________t J __1_____▲___1___ 1_____ and find the miners « • . . D . * . r» . , them, lost their jobs. Tom Komac,' disobeying the Safety Finrt laws, the Z^ T^ Z C ^ Cf.unty' 2*?3 .of the raontk at the S. S. Turn Hall. owners are finded $50. The company From here ^ will arrive and immediately informs the a Slovene and better known as Tommy, was one of the leadere in this strike He was shot and killed while on picket duty. The size of Tom's funeral showed the miner's spirit for him; it was the largest funeral held in that section. The these "Hell Holes" and subject them-state guards, better known as "Yellow 9€lves to the daogers. Many lives Washington Boule ard, Chici III. Branch No. 114, Detroit. Mich. _ knows just when the inspector will ^ 77™ ^fl ^t P™mPtJX Secretary Agnes Oblock, 8683 Shet-La ______________ forwarded to thi strikers' headquart- . wood Ave. " ers. All contributions will be ack-jFriday of the month at 116 Meets every men working in dangerous places to nowledged in lhe columns go home. After the place has been examined the workers again return to second W. 6 paper. Dogs ", swore to kill all picketeers and forced some of them to return to work and scab. This was the begin- gdč. Fany Juvanc, hčerka po- ing of % collapse of their union. In sestnika Franka in Anne Juvanc v New Waterfordu, s Carlom Drinovcem, ki je sin Mrs. Josefe in Mr. Jos. Bonača, živeča v tem kraju. Poročne ceremonije so bile izvršene po lu-teranskem obredu. Dne 25. julija vsako leto imamo tu obletnico tragedije, ki je stala 67 življenj. 25. julija leta 1917 ob 9. zjutraj se je v premog, št. 12, last Dominion Coal kompanije v New Waterfordu užgal plin pri pod-miniranju premogove žile. Nastala je stiašna eksplozija. Mrtvih je bilo 67 rudarjev, 250 pa je bilo rešenih. Rešilna dela so trajala tri dni. Med mrtvimi have been sacrificed in this way, whereas under the safety laws they would not be permitted to work. John Lokar Jr., Cleveland, O. Be Active - Work In Unity By Donald J. Lotrich. Party Headquarters to Washington for 1932 of this i Mile Rd. All secretaries are asked to report any changes of officers and meeting ! dates. Wolverene Campaign Nearly everybody knows ithat Michigan is called the Wolverene state — *nd natives of Michigan are referred Centering its attention on plans for to as Wolverenes; but few people strengthening Socialist Party locals, outside the state could say just why the National Executive Conimittee of the Peninsula state has such a queer the party, meeting in Pittsburgh June nickname. Even few of those who 13—14, voted to move national head- know that ¡the wolverene is a species quarters from Chicago to Washing- of animal have a clear conception of .— ---a fu|j tjme organjIa. the animal itself. 'Wolverene," or "wolverine" as it • i it • • f uuaucis iiuiu We have four very active and »void all improper inferences. ^ to appoint one only partly active English These English Divisions are tion secretary, to develop an educat . _ ___________ _ v Divisions of clubs of the Fed- y°ur clubs. Use them for your ional program through lecture tours, is also spelled, literally means "little eration The most active Ull- c'ub learning, social club as and to work out a supplementary (wolf" and apparently the animal was doubtedlv are the Detroit Com-1 well as a political institution. ca™Pai*n movinKL pictures ,*> named by early hunters, trappers uuuuicuiy »re me ueirun i um __ ^ an official party bulletin to • resemblance to the wolf. When the rades followed closely by You must not expect everything bulletin > and trade" <" ^ sta bila brata Sima, Ceha po „. . : - , . ... ■ rodu. ostali so bili večinoma pr°per tutor8h,P- and the other-domačini. Johnstown and Milwaukee with ^rom the elder Comrades. Use Chicago just getting into the y°ur own initiative, your abili-stride and Cleveland striving and £0(>d common sense to tor recognition. There are two build [t UP- Follow the problems reasons for the splendid activity of tip day in your locality your and results of the active Divis- city, state, country and the ions. One, good leadership and world. Apply these to the creed of Socialism. Make compari- prevailing conditions and the sons- Tha* win be the easiest ability of the young folks to and best to keeP the new folks interested in your club. At every one of your meet- not have with the have your Comrades report year. Definite arrangements for the ex- voyageurs of the Hudson Bay Co. tensions of headquarters activity out- first penetrated into the wilderness lined will be worked out by sub- *round the Great Lakes they found committees for final action of the ^e8e animals in ambulance, and al- next meeting, to be held in Boston though the word "wolverene" is next November. Removal of head- derived from English "wolf" its exact quarters is expected to be completed forTn was undoubtedly influenced by by October 1st, French-Canadian usage. More favorable opportunities for publicity in Washington was given as the chief reason for transfer of party offices to that city. Other consideration^ were possibilities for at a gooseberry-bush, making the party's influence felt at | "What's the matter, congressional committee hearings and asked his mother, the advantage of being near other "Have gooseberries any powerful organizations with head- mother?" asked the litMe chap, quarters at the national capital. The l "No, darling, of course they motion to change the location of haven't," said his mother. Socialist national headquartere was | The boy's look became more Eksplozija se je dogodila na gra the cause. 6 levelu (6000 čevljev globo-, ..sPome of us do ko) V vseh treh sosednih enough patience majnah so takoj za tem usta- y0Ung", says Comrade Anna P. on current happenings. A vin delo. Vsi, ki se niso bali Krasna. We give them up too review so to speak. Look up nevarnosti in za življenje, so readily. That is true in many and rePort on important, labor se lotili rešilnega dela, med nji- inatanop* I p* thp pldprT«m-,law cases, such as the Mooney, mi t„Hi Front- Tu»««, 1,^4. instances. L,ei tne eiaer torn- » f'isociajist national neadquarters was i rne boy s io< f1."""uvLa"c' .Kaiere- rades take their lesson from the ^»»ngs case, tne iNonn uaKota ^^ unanim0ui,iyf ^ memben 0f' pensive than ever, mu izkušnje, ki jih je imel pn growing active groups. Let^'government in business case, ' ne b0d° Sle iz spo" them assist the young groups etc- Stady and report on So-,nma' • in their work to build a strong cia,ii* and other autobiography . Lokali U. M. W. so takrat Division. Help in every way.1 ies» such as Victor L. Berger, sklenili, da zgrade spomenik. Whatever you do, do not anta-' Abraham Lincoln, Eugene V. Na njemu so imena vseh ubi- gonize them. Be friendly and Debs» etc. Read and report on tih rudarjev. Vsako leto 25. apologetic rather than course i important books such as "Ame- - - Way Out", "Boston", "All Quiet on the West- Worse vs. Worst The little boy was gazing pensively ds/ling?" legs, the committee voting. On mattere of policy, "Then I guess I must have swallo-the com- wed a caterpillar," he said. « julija gredo rudarji k temu and impatient, monumentu v povorki, da se The young folks on the other neguje spomin na mrtve tovari- hand should accept the advice ncas "Oil' em Front", etc. še, ki so dali življenje za pre- and help of their elders, use between your mog.—Herman Drobesch. jwhat is good for them and Sodrugi in sodružice! v. Zda], ko so delavci sami spoznali, da so jih kapitalistični politiki republikanske in demokratske stranke varali, imate priliko, da agitirate za jačanje svoje stranke toliko uspešnejše. Ustanovite klube JSZ. povsod j kjer Jih še ni in po]ača)te obstoječe. VJWdWJVAV.VAVAWiV.V Stage debates selves and various clubs, invite speakers to give short talks, hold mock trials, and get accustomed to urging every one of your members to get up at every meeting to say something. If nothing else, have them report of their various visits and what they »aw and heard wherever they were. In what condition were the people? How does the town look? Are the people working? How much do they earn ? One of our clubs is already studying political economy fronl books, and later expects to take up commercial law. Every one of these has a direct bearing on Socialism and upon every one of us. Once our young folks learn about these things they will heepme true Socialists. Therefore make your club a real institution of learning. Fulfill as much of this program as is possible under your conditions. There may be other interesting features you can add. Be active, that's the most important thing for your club. TO LEARN ABOUT PRESENT SOCIAL PROBLEMS READ UNEMPLOYMENT AND ITS REMEDIES By HARRY W. LAIDLER 104 pages.......... price 5c Socialism WHAT IT IS AND HOW TO GET IT By OSCAR AMERINGER 32 pages.......... price -| Qc The A B C of Socialism By FRED HENDERSON 16 pages.......... price Qc One Billion Wild Horses By STUART CHASE 24 pages.......... price -| ()c Literature agent*! S.nd for th. quantity pricai. SOCIALIST PARTY of AMERICA 2653 Washington Blvd. Chicago, III. oí t h ç Official Organ oí Jjgo^a? Pt^entiM, S P. frslrtarrr OUR A!M: EDUCATION. ORGANIZATION. COOPERATIVE, commonwealth CHICAGO. ILL. JULY P. IUI. VOL AN ACT OF GOD? It would stem as if the »offerings of coal miners and their wives and children in West Virginia and Pennsylvania would appeal to the sympathies of the Red Croea, bat its chairman. John Barton Payne refuse aid. Governor Pinehot made the request for aid ia Pennsylvania. He characterized the condition of the children as a genuine calamity. Bat it was not an "art of God" that caused the distress, hence the Red Croat could not help. A" drouth is supposed to be an act of God and it brings help, although the suffering from it could have been prevented by an act of man—by proper governmental drouth A flood b also classed as an act of God. and it brings help, although proper reforestation and flood control by act of man might have prevented the suffering. A fire is also classed as an act of God. although it ia usually preventable by act of Man could also have prevented the condition« which have brought solvation upon the babies and women of the coal mining districts of Pennsylvania and West Virginia- Some of us have been advocating public ownership of the coal mines for many year a If they were owned by the government, the private profits could be cot oat, the wages raised, and the hoars per day shortened and standardized so the worker» would know "where they are at." In short, order could be brought out of the chaos of coal mining. But the public officials, and the people, and even many of the miners themselves, were too obtuse to see the point and go after its realization. Was their obtuseness an act of God? If so, the Red Cross might help the starving babies. If not, the Red Cross might waive its act-of-God rule, give God a rest from blame for human conditions, and feed the starving babies anyhow. And then, there is another reason why the Red Cross should help the babies:.the babies themselves are acts of God. At least we have President Hoover's testimony to that effect—and be is, as we understand it, ex officio president of the Red Cross. Last November or December, when the child welfare conference took place in Washington, Mr. Hoover made a speech in which, among other things, he said, speaking of children, "They are the most wholesome part of the race, the sweetest, for they are fresher from the hands of God." Weil, if they are acts of God, why not help them?—The Milwaukee Leader. Liadfcergk Books Suppressed The books of Charles A. Lindbergh, Sr., father of the famous flyer, have been suppressed by the government, it has been revealed. Considering that one of them told how J. Pier-pont Morgan got this country into war to safeguard his investments in French and British war bonds, and that another book exposed the banking racket, so sacred to our ruling class, it's a wonder that the old man didn't die in a federal prison. Brother Doak would do well to question young Lindbergh, for who knows bat what one of his father's ideas is lodged there. —The American Guardian. Ia Congress At the next session of congress Senator Couzens of Michigan will introduce bills to secure joint action between the federal and state governments to operate old age pensions and unemployment insurance. Senator Con-sen's measures will probably be opposed by President Hoover and his administration, who take the view that such insursnce should be handled by individual intereSta, bat the Michigan senator and other progressives expect to shoot those kind of arguments full of holes. They have collected a mass of data that cannot be sidestepped by the reactionary forces.—Max Hayes. __ Goarantee Jobs Students, of coarse, mast not be allowed to take the jobs away from older persons; but students, married women and everybody else who want jobs should have them. That is, such changes in society shoald be made that jobs can be guaranteed to all willing workers. Isn't it s hell of a system wherein students are taught what s great country we have, and are then thrown on the labor market, unable to connect with a job? Is it any wonder there are lota of young men who go in for crime ? Isn't it about time social workers and all intelligent people were tackling this problem at its base? — Milwaukee Leader. RCH LIGHT Our Doings Here and There By JOHN RAJC Socialists emerge as the leading ;*rtjr Friday evening, the regular branch was organized in Vero- j the recent election in Spain. Hoot rua H wttk wax aad aad Lms aad kr back t eaJy niifiiSiti tng tee great a the worirn Is?«, iki« to éo bal üm only fUct «Wn to* <« toat Gerau ft to*.r BMkj 1 -u fîct *Ad m**i caa repeat sgata uoaa And mtuj* all «o tmrwi ml Postal «a tk as isas trt p*x a« for aaockoi at* ike «afest «tkr UrsuA; 1« pay eleOta fcut tfc* wkoie fest« lia vmc coa- s«t be «o¿ved aatJ 'Jw cm i had fcjr carry - » ** agaia Sheeting of branch No. 1 JSF na, Pennsylvania. He is an ex-Chicago will be held. Follow- ample of what one can do tng the regular order of bus»- with a little effort and will a discussion will be led power. Lets all step in line SoiUi are reported as favoring prayer meet» ings in this country to avert such s d. we get «a ohliga- I this k The chief function of politicians m finishing goats for the sins of Capitalisa? What ia Capitals»? A respectable method of picking pocket* under the pretext of filling them.—America* to •if by comrades A. Garden and and do a little more than Frank Alesh. The subject will nave done ia the past. be the Socialist Party and its 9 affiliation with the Farmer- In Cleveland the Branch No. i^abor movement. Recently, at JSZ. and its singing chorus Guardian. a membership meeting of the "Zarja" will sponsor a picnic _ wrn Cook County comrades, it was Sunday August 2, at Pintar's MilUons of newspapers definitely hostile to taa ca^ of nboadoa wa» a»* war ,eoomsjf I? ^ ^^ *** ** ntw' F!™* Dane oaly AAoSkr profrm.»« £B ox war Mfo>ir.i! ur laijahl uk people ft-i ico raxuu. Ia MraLnn, *h-aa't>t . ^ . ^ . . a-.« ^I^ace ia t*e i>a«aa aad s pnartpi« Aad as Saturday July 25, at Travnik's interest for their are recemag Soso arukr tiiat caa^e will maa^a. lending the picmc Sunday", the MOWeV€r' ^ ^ r n aow. «p tae ««rata "»e^iy , We Oo doc taow Mr. Doacaa bet Pioneer picnic committee says. necei^° on Part o! ^^ ««re baa Aome oeceat ciotaes *ao a ¿«rmje tbat ke wa* a nan vJm be- Trucks are scheduled to leave mem*>erl a branch to be-4 SO mil SO coc- ca«e —re ^ »ore ca^k ^ dlffmnt houn from ^e come active and make progress. « ^^ ria^bo" ^tlTlTttZkt SXPJ Hail in Chicago for a * » ^ that weaa xroos Oaogex. «ggoft a«4 ^ bas^tf ia tke Seoaikt raaka Fro. «»all charge of 36c the round we b€,on* wo™ ^¡T*) -keiwrW Sek cess ap use«« bio «arty -lays wo kara that be tnp. Bnng out the family and mOVemenl' for better, A-t^at*oao.- AaMoatoO to latio aatii tk« 6ooakm» ip 'a« rvg • • • n. . raooey oat of «ixcaieLon aoo boro^« ______________. ^ Plenty of entertainment is ar- it," says th* pUmdmr. . He k rw^ZE^^Ltiei if^'J^- ranged for both young and old. 1 r0^ *ea*oa will b* beW this "L^i:----¿Ay At Surassn ta« neb baaiurn oka rot too poor. ^^ j ^ ^^ zrafuag poat^u Aad f rafu^g law- ^ ^^ ^ FmIJ f^Jfr. ^^ ^^ bare bee. emulated 'tLTTL li! ^ »eeeaeo ia And rictaity ZTSSSl ki 1 — * - «f^TlCt A record ^ the gate, ft* gen-raay ^m it spent oa real, Jt . p^-^ti., o ' tames, fo^l, etc.. before be gets rt. of ^TlT »rr^ZLr^t^ZL n a c , d Wbat we waat boiidu« mui Loaa to T nei«kbonag fnemk Comrade Snoy of Bridgeport. be k a Society of Aad for sad widb p^Tp*^ rr"*t 0hl° whii€ v»ltlnf Canton and A workers coasaeace. A trae «^ f^^F ^ ^ ^ 7 j AAaon in the same state, sent operative. It k boot logic to toil of working men, who have not yet acquired the habit of spending their rr.onsj on a friend instead of an enemy.—J. R. Ciynea. A backward country is one where few children are killed and few girls corragS because cars are scarce. The best way for the cause of nghteoar ne» to win converts is to keep from doing anything siiiy.—Mnwauke* Leader. There are foohsh people who predicted the end of the world ten years ago. And then there are the wise people who predicted the end of the present depression 16 months ago.—The American Guardian. A Few Wards la Defease Of To ke* pnacipieo to very Jtot tbs to bat bat to* workers bar to g^l Many prizes will also be given Grat« Wdiow away free. The dste and place Ptoacers will is Sunday July 26. at Sterzinar s Grove, Willow Springs. Admission: 35c in advance. 50c we hope that our comrades will renew their interest and become active again in the Socialist movement. • It has been some time since we j have read contributions from ^ our Milwaukee comrades. The last time we heard from them was. that their group is studying political economy. Probably the subject has become too interesting and the boys Aware of tb* ^■er ■ I At first sxgibt toil this ----initssff Ith« pe oss is fatly ia aáacry (capítol. wog as toe peopto bare to« toe faJar* of 1324 baaks Sartog h ^ «Creed toot to« T--- 1*10 ta toe awr,* article tell 0*r Am*r**n rirti soft boll teaai from among them many new ones, people to bare "coafidcace ia our Mdk, will come to Chteago This high powered Jimm.C Hig- iasutttuoas." -to play toe Pioaecr girk oa Saadoy „n, yise% every bit of his spare # # # time working for our move- Mr readers will Mm wirk me ^ OfcCAge Dutnct Federation of .. . * . . ZZ^^L^ZL «¿Z Soi Wde^. o™ ^ to. ment. Not long sgo. with the in 31 subscriptions last week. haven t the time to wnt€. An article now and then about democracy, term. Fir* toey Hoover oad to« rest of Ike rick po-Utjiciaa* sad raptsirw of iadastry will stau as leas tksa aotking. WkAt we woraen nut kara to do k stick tof * her sad instead of patuag oar mooey la to the baaks where the haaaers ptay with it and steal it, iaw-faUy, we tmta. tearrf to pot oar money •nio boiidtag and koaas ^operated cooperatively by toe workers. A strong cooperative Ousid.no Aad »oan society is toe greatest menace for to« capitalist metitauoas and will be toe fint to break down toe workers confid-eace these rick moguls enjoy. We most te41 our people toat toey mast be class conscious and avoid toe "torn foolery of too opper classes. • • o. That moratorium toey are talking aboat didn't coos« nay too soon. In fact we are inclined to* believe that terrible eooseqaence* would bare bee a suffered had it beea delayed any longer. As K is, Genaaay is on the verge of collapse aad ruia aad all the parleys ia to« world wouldn't bring her back to life again. The capitalists had foreseen the plight of Germany and feared toe oatcomc. They feared thai Communism or i Fascism would overtake Capitalism ia Germany. That's why they acted-Otherwise they wouldn't hare bulged an inch. What made Germany *> poor all of a sudden? Nothing else but the capitalist demands for losing the war. Germany was overburden is sponsored öy toe Federation. ment. help of some comrades. their local happenings would; not only remind us of whatsi going on, but also give others a chance to follow their exam-! pie. IT'S TIME THE DOCTORS DID SOMETHING ELS* Kitchen Arithmetic Teacher—"If I take a potato and diride h into two porta, then into four parts, and each of toe four parts into two parts, what would I bave?** Little Emily—"Potato salad!" Chicago Daily News. If he thinks all giria will pet, he probably thinks that all beads come from the lt-ccai store. MORE ENGLISH ARHCLES ON PAGE 7. R"T>nnt~i from Tke Milwaukee Loader * caa briaf ^ ^J**"** eracy toe chief »vey to graft. to U9U1A a few ____toil as to what mssntr toer token it fnms tke majority. Shall it be capitalists. eoUege prufea^ the rntefl^«^ ^ ^ Wm there be aay soaal pn ishs t^rsi z^™ ^ «^nty rule freo from the charge « c rmptioa aad Before anawer^g ^e last ^seatiou it should bt noted that £urooeait ri.-. r j W^ Germany tW ^Jr^^^ us« oeaauaaanaa fix. itBM J^sa .yS compAetely ei^ed graft from tkeir pablk wi E-ea ia to« Uaitod State* wh«ru we arTconstoa* " 14 P«rkapa seem, a atoch better thaa toe minomy ruled go^rmments of prions •ges. Th* chief reason far to» k torn ia ¿emocrads« tkere ia toe ever present pamAtlity of somebodr ex-pamng to« u, paMic todigaafiea; to* wrong- m ««»«ly aware of tke fart to* toey are cosaautung a crmse. Oa to. other haad. at aristo- ZOZT T® T* * ^^ ^ »«ders. r^poo^We to •o^dy aad afraid of no oae. ILstory shew* us that r^t aad hrvkery become ac-V^ ,fl"ll,M »«ad«rs wko are interested can op too history of tkt Kama. to. cuUectoia, or the story af Jagurtha; tkt oscr^a a France before — '— ----of any other caa be seen in expelled from ■ for taking « both sides and cuacern«d. nriatioa of fov-tocracy wm rot-1» battle without UMBocracks At to« bAigaia ^H _____ a virtual Aad wu had mars corrupt», dunng tos European War thaa eror bofors or since. The dolkr-•;year men wko swarded fair coa tracts to their oWS fir^ oa a cost nhm basis mak« Tksamany thief* look ■ toe reasoa wky they cvald do this Amng the war wu bad ao vei nghts or free apeeck FlaaUy, snset of toe wi"ch k rampant ft Say (kk_ fact that iadustry k ootocraUcaity 01 Deaprt« all its defects. Ssmsuatj k aa mpi OT.r any other form of fo^rameai. TW care for itodefecta ». to be found not m gomg bock to outw-f ^«nea. but rather towards a greater «tension of ¿•»ocrecy. ffrvt Education of the p n ie aad secondly by o*t«r.f'ng -«emocracy to Indvstry. A. H. L, Editor of Tke Yoo^ SociaksL Unite aad Take Then Over One of the big oil men aanoaare, that with* five years not more than six and poeaibly only four b* concerns will operate the oil aad gas business of thk country, and that fully M por rent of the f Jl-S stations will be done away with. Thas productios aad distribution will bo materially restricted, small competitors will find themselves ia boaikruptcy aad the unemployed arm^ will roceired diUonal recruits. Monopoliser ion nnd chain systems art surely creating havoc among small busiaom aad workup Whea will toey learn to unite to defoad like piker«; and graft ia tkt