Št. 22. V Gorici, v soboto due 18. uian-a 1905. Letnik VII. l/.liaja vs;i' tni'<*k in soboto oh 11. in i prcdpoliliii* /a mt'sto 1*t ol, 3. iiri pop, /.a ilezi'lo. Ako pads n;i la dnrva |jr;i/.nik i/.iil»' . zveuer. Slanu pu poäli prt'jf'iiiuii :ili v (iorici na «loin pošiljan cHob'lno 8 '\, polN'tno 4 K in iVtrlU'tno 2 K. lJroil:ija si> v Gorici v lo- |j;tk:tnt;in Schwarz v Šolskih ulirah, Jf'llcrsilz v Niinskil) iilioah in Lc- b a n na Wnlij»'v»Mii t«*k:ilišOrn po 8 vin. &0RICA (Zjutraiije iztfanje., ITredniStvo in upraynistvo se nahajata v računijo po pHit- vrslah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se veökrat tiakajo, radu- nijo se. po pogodbi. Izdajutelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič). „Napredno" boruanje. Meninio sicer, da ho naliajajo Indi med Ijudskimi uc-itolji trozni Ijudje, ki prosojajo nastopo in izjavo „naprednih" pobratimov po njihovi reanični vrednosti in ne po Šarlalanskem nakilu, s kate- rimi skužajo odevati svoje korake. Ven- dar ne da se tajiti, da je med ljudskim nčileljstvom tudi takih življev, ki alepo verujejo vtmki besedi, ki pride iz ust ali tiakovnega 8lroja „naprednih"pobratimov, Čeludi je v dijamelralnem nasprotju s tern, kar slvari po sebi govorijo. Med take blestečo fraze, namenjene v to, d* mamijo one očitelje, ki se dajo mamiti, spada tudi rek, da pobratimi so prija- telji, ali celo edini prijatelji .ljudskega nčiteljstva. Kakor znano, je deželni zbor v svojem zadnjem zasedanja sprejel naört zakona, po katerem bi se Ijndskim uöi- teljein zboljšalo njihovo gmolno stanie. Za dotični predlog so glasovali vsi po- alanci, iz Cesar bi bilo sklepati, da se vsi ž njim ujemajo. Ali kaj se zgodi ? Dr. Treo jo izračunil, da vsled novega zakona, ako dobi najviSje potrjenje, bi bilo mogoče, da se äolske naklade na izravne davke začasno nekoliko povi- šajo, in koj se je zbal za svoj mandat, ki Hju je potreben, ako hoče postati de- želni odbornik z letno plačo 4000 svitlib, kakor sla ma obečala gospodar Andrej Gabršček in organizator dr. Tuma. Po- hitfil je na županaki shod v Seiano ter se tarn bridko zjokal pred avojimi volilci, ker je bit omenjeni zakon sprejet, pomi- loval je davkoplačevalce, ki so v nevar- nosti višjih doklad, izražal srčno željo, naj bi zakon ne dobil najviäjega potr- jenja, ter valil krivdo na dr. Gregorciča in njegove tovariSe, ako vendar zakon obvelja in provzroči äolakim okrajem večja bremena. On, dr. Treo, je nad VHem tern nedolžen, kakor novorojeno dete, krivi so le „kavci", ki niso znali prego- voriti ilalijanskega poslanca Falconerja, da bi stavil kak boljši predlog, ter do- seči, da bi se ta predlog tudi sprejel. BoljSi predlog je stavil dr. Gregor- Čič, za katerega je glasoval tudi dr. Treo, pa je padel z enim glasom, ker predla- gatelj ni znal pridobiti zase Kalconerja in pribiti vit. Pajerja na predsedniski stol, kar jo bilo neobhodno potrebno, da bi bil predlog sprejet. Dr. Treo ve, kako bi se dalo to doseči. Treba bi bilo, da dr. Gregorčič vlakne svoj predlog Falco- nerja v žep, da ga ta v zbornici o dani priliki izvleče in spravi v razgovor, na kar sledi glasovanje in sploSno začude- nje italijanskih poslancov, ki so bili tako Čudovito prehvapljeni in imenitno pora- ženi. Vse to ima dr. Treo tako živo pred očmi, kakor bi se že zgodilo ; opravičen srd polni njegovo dužo, da „klerikalni" voditelj ni porabil take lope prilike. — Zakaj pa dr. Treo tega ni storil V Ker v svoji akromnosti ne sili naprej, ampak prepužča drngim, da naj posnemajo don Ouixotla. Predlog o deželnem Solskem zalogu, kateroga jo stavil dr. Tuma, za katerega so giasovali vsi slovenski poslanci, uči- teljem najbolj ogaja. Tudi slovenskim poslancem je najbolj pri area ta preplog, za kateri sta grof Coronini in dr. Gre- goröiß pred leli izposlovala celo vladin načrt zakona. Sploh je misel, da naj dežela pomaga okrajnim äolskim zalo- gom, oziroma da naj prevzame učiteljske place na breme deželnega zaloga iz Gregorčičevcga zeljnika še iz tistih časov, ko je vitez Tonkli načeloval Klovenskim deželnim poslancem. Dr. Treo in dr. Tama le ponavljata, kar so „kavci" že zdavna znaii in delali. Da dežela vsaj prispeva k plaČHm ljudskih ačiteljev, je zaslaga Coronini-Gregorßißeve ahsJinence. Dr. Gregorčič je nameraval v zadnjem zasedanju doseči, da bi se de- želni prispevek od 260.000 krön zviäal za kakdnih 150 do 160.000 kron v obliki dernega (malega) deželnega šolakega za- loga. ltalijanski poslanci so bili precej naklonjeni temu predlogu, ki se je pri- vatno razpravljal med strankama, in so kazali, da bi zanj giasovali. Ko je pa tržaška vlada zagotovila, da bo po svoji moči priporočala v najviäje potrjenje tak zakon, kakoräen se je pripravljal v Solskem odseka, ki je mestu goriäkema bolj prikladen nego Gregorčičev name- ravani predlog, se Italijani niso več ogrevali za ta predlog in dr. Gregorčič ga ni stavil v prvotni, marveč v pre- menjeni obliki, naj bi se namreč zvišal Kodanji deželni prispevek okrajnim Sol- skim zalogom na 400.000 K. Da ta predlog ne bo aprejet, je bilo jasno, potem ko se je ilalijanski klub odločil za predlog ä. odseka. Ako je politično delo to, ki skuäa doseči, kar je mogoče, moramo reči, da poslopanje dr. Gregorčiča je bilo po- litično, kajti izamil je predlog, kateremii je večina žo pritrjevala in katerega je le radi tega opuBtila, ker se ji je po- nudila (vsled vladinih zagotovil) oblika, ki je mestu goriškema bolj ugajala nego njegov predlog. Bil je torej na potu, da bi nekaj dosegel, na pota do Bploänega deželnega š. zaloga. Staviti pa predlog, kakor je storil dr. Tuma, da naj se uvede ta zalog v polnem svojem obsegu, je danes lep naslop, ki naj kaže poslanca v njegovi Ijnbezni do ačiteljslva, pa brez praktičnega pomena gledo na dosego toga zaloga. Kdor je bil navzoč v deželnem zboru, ko se je razpravljal Šolski zakon, se je prepričal, da j e danea izkljačeno, da bi Italijani privolili, da se sklene splošni deželni äolski zalog. To ve dr. Tuma prav tako dobro, kakor zadnji sluga v deželni hiši, ker se ta okolidčina nikomur ne prikriva, marveč je vsem, ki hočejo videti, po- polnoma jaena. In vendar Štejejo nekaleri učitelji dr. Tamo za svojega edinega prijatelja, ker je predlagal nekaj, kar je i z k I j u č e n o, da bi bilo aprejeto ; dr. Gregorčiča pa za svojega nasprotnika, ker je pripravljal pot, da bi se vaaj nekaj sprejelo, kar bi bilo nčiteljern v korist, in sicer ne brez nspeha. Oba predloga obsegata doloöbo, da naj se stroäki za učiteljske place po- krivajo z naklado na užitnino od vina in z davšcino na pivo in aicer oba v iati meri. Predlog dr. Tame je vkljub tej določbi znak modrosti in praktične po- litike v „naprednem" trobilu ; predlog dr. Gregorčiča je prav radi te določbe istemu trobila znak nevednosti, nepraktičnosti in neznanja davčnih predpisov. Pobratim slika pobratima kot politika in prijatelja učiteljev, ker je predlagal nekaj za zdaj neizvedljivega in je v svoj predlog vpregel tudi užitnino; nekdanjega „svojega očeta" pa smeši kot nevedneža in neukretneža, ker se je potegoval za nekaj mogočega in ae je oziral na isto užitnino. V taki podobi ae kaže „naprednega" trobila io pobratimov — ^napredno" barvauje. Politiöni pregled. Oriavnl zbur, V torkovi seji poslanske zbornice je ministerski predaodnik baron Gautach predstavil issti novoimenovanega miniatra za deželno brambo KZM. Sukönaicbri. Po prečitanju doälih vlog, začela je zbornica razpravljati o predlogu pod. Demchatle glede izvolitve posebnega odaeka, bro- ječega 48 članov, ki naj vzame v pretrea naäe razmerje do Ogerske. - Deracbatta je pokazal najptej na zelo dvomljivo razliko med avstrijskim in ogerskim be- sedilom nagodbenega zakona, izlasti glede vladarskib pravic krone, doloöitve kvote ler gledo btvari, ki se imajo akupno raz- pravljati ter je pripomnil, da ogersko be- sedilo zakona predvidja skupuo postopanje glede vojaäkih stvari, dočim so pri nas brezpogojno vho skupne stvari podvržene skupnema razpravljanju. Govornik je obäirno govoril o napravi delegacij, radi katerih se je po?lanska zbornica odrekla na praktično pravo zakonodaje v celi vrsli poslov ter na pravico proračuna v skupnih stvareh. Govornik je naglaäal, da sklepi delegacije večkrat ne odgo- varjajo večini zbornice, radi tega, ker zamore ena delegacija drugi v skupnih sejah usiliti sklep, da veökrat isti sklepi ne odgovarjajo niti manjäini zbornice. Govornik je povdarjal, da je Ogeraka tekom let večkrat premaknila bazo na- godbe z leta 1867 v äkodo Avstriji ter je tozadevno opozoril na ogerako želez- niško politikO, na samostojni »klep bra- seljske sladkorne konvencije od strani Ogerake in na sliöna dejatva, iz öeaar se zamore že razpoznati nevidno carinsko črto. Govornik, je omenil tudi novoletni govor ministerskega predsednika grofa Tisze, ki je govoril o premeäöenja po- litičnega težišča monarhije na Ogersko. Ako govori torej voditelj stranke iz leta 18G7 tako jasno in razločno, da se za- more reči, da je bilä v dualizmu ustvar- jena država poleg nas, tekom razvoja je bila ta driava proli nam, a v bodoče bo baje po aanjah tega govora ta država nad nami. Govornik je pojasnil zvezo med gospodarsko skupnostjo, med skap- nostjo državnopravne institucije, mod kvoto skupne banke in carinske ločitve, ki se med seboj ne atrinjajo ter je pri- pomnil, da v trenutku, ko se kvota spre- meni, je neizogiben državnopravni prak- tični upliv na vprašanje ločitve armade. Govornik je pokazal na izjavo grofa PODLISTEK V znamenju mirü. I'ovest. Spisal ,I;inko li r;) t i n ;i. (l)alje.) — Potrpi, kovač, ne prenagli se, dejal je ^ospod Anton na to. — Ne, prenaglim se ne, to ni moja stvar, raje potrpim, a morda pride tudi čas, ko človeka mine vsa potrpežljivost. -¦ Vidite, tu pri nas so hude raz- niere. Ljudstvo je neodločno, pusti se vlačiti sem in lJa, nikdo si ne upa nič. In če pride kdo, ki nas Podpira proti tern pijavkam, tern netnškim naseljen- cem, tedaj se ti že vzdignejo in gorje mu. No, pa r«je molčim------- — Le govori, le, rad te poslušam in zato sem lu> da vain po mogočiiosti prinesem mir, da vas Podpiram duševno in tudi telesno. In upam, da bom to tudi dosegel, upam, da bo Hog blagoslovil delo UlüJili rok iu da bom lahko pokazal čez nekaj časa "a ta kraj z mirno vestjo, češ, glej, o Oče, skrbel seni zauje in Tvoj mir sem jim dal, kakor si nam znvkazal. — Ej» gi'spod, jaz ne vem, če bo šlo tako hitro, 110 vcm. Bojim se za vas, morda vam že sedaj preti "evaruost, koje niti ne slutite. — Od teh tam-le misliš? Sin moj, ti bodo prešli, in beseda Gospodova bode ostala. — Res je, a vendar vam morda že preže po življenju, morda — — — Le pomiri se, ne bo hudega. Nič se ne boj zame ... A čudno se mi zdi, da nikdo ne pride bliže k cerkvici; razun dveh treh še ni bilo nikogar. — Boje se, gospod, boje. Oskrbnikovi lilapci pazijo gotpvo na vsakega, ki bi hotel pri vas iskati pomoči, in jaz se le bojim — — — Kaj se bojiš, govori, kovač! — Veste, pred tremi leti smo se tudi zjedinili z gospodom; on nas je podpiral, in malo je manjkalo, da bi bili mi dosegli nekaj svojili pravic; a kar naenkrat je gospoda zmanjkalo; tarn doli v Hudem žlebu smo ga dobili. Jaz vem, da ni umrl naravne smrti, oskrbnik — — — Kovač, ne sodi, da ne boš sojen! — Prav imate, a jaz le vem, kar drugini ni znano. Nikdo v vasi ne ve, vsi mislijo, da je gospod ponesrečil. In od takrat smo čreda brez pastirja; oskrbnik nas niolze in molze, njemu vse, nam pa nič, in LThniti ue sme nikdo besede. — Res je, a upajmo, kovač, upajmo. Ne s silo, po pravični poti hočemo doseči to, kar nam gre. In to se bo zgodilo, veruj mi, to >c> ho zgodilo — — Kmalu se je poslovil. — V zuamenju rairu in ljubezni božjevam hočem biti pastir, je mrmral gospod Anton, korakajoč proti domu. VII. Nedelja popoldan. Nekateri Gorjani so bili ta dan pri maši, neka- teri so se bali oskrbnika in ostali lepo doma. A popoldan so se zbrali pri kovaču, kakor se je to zgodilo že večkrat. Kovač je bil sicer še mlad, mnogo je bilo med sosedi starejšili glav, a vendar so se radi zbirali pri ujem na pomenek, iu tudi njegova beseda je imela dokaj veljave. Luknjičar, Lazar in kovač so že sedeli na tnnlu pred hišo, ko je prišel še sosed Koreninec in za njim Bizjak in Poljanec. Govorili so o letošnjem pridelku, pritoževali se čez desetino in oskrbnika. — No, čakajte, možje, sedaj bo drugače. Sedaj imamo spet pastirja, on nas bo čuval in varoval naše pravice. Včeraj je bil tu pri meni in rečem vam, da takega pastirja še nismo imeli. Kakor sveto pismo pravi, bo tudi ta dal življenje za svoje ovce. — Bog bodi zalivaljeu, da nam je spet postal tolažnika, spet poslal oporo, na katero se lahko ua- slanjamo, tako je vzdihnil stari Luknjičar in segnil za pas po mačji mehur s tobakom. — Pa na, Jer- nejče, še ti si natlači. Dober je, od kontrabantarjev sem ga kupil one dni, ko so lezli tod mimo. (Dalje prih.) Sylva Tarauea, da naj se ne čaka z lifcvidacijskim postopanjem, dokler bo ogerska industrija dozorela za carinsko ločitev ler je izjavil, da ni nikakor na mestu, da se t trenotku, ko se onstran Litve razpravlja o vpraäanjih, ki se tičejo naäih najvažnejših interesov, prepasti vladi vsa odgovornost. — Zbornica jo rpora skapno z vlado prevzeti v interesu oivalstva države. Sklepati pa zamore o tern posebni odsek, kakor ga je go- vornik predlagal, ki bo imel določiti vse pogoje, pod katerimi bomo zamogli ato- piti v novo državnopravno in gospodarBko razmerje z Ogersko. Ako bo ta odsek za- mogel predložili večini zbornice program, se utegne v tej zbornici, v kateri so bili v zadnjih dvajsetih letih le strankarski in narodnostni boji, najti morda večina za velezanimivo politično vpraäanje. Go- vornik je izrazil nado, da sedanja zgo- dovinska doba ne najde slabotnega roda. Govorilo je so nekaj poslancev, potem pa se je razprava pretrgala. V včerajšnji seji poslansko zbornice se je nadaljevala razprava o Dtrschat- tovem predloga. Govoril je tudi mini- sterski predsednik baron Gautsch. 0 tern kaj več prihodnjič. Zbornica ima v torek zopet sejo. Petl übcnl avstrijski katollakl shod. Danajski diocezanski odbor, kate- remu je bila izročena priprava za občni avstrijski katolišfci shod, se je predstavil povečan — tadi po zaslopnikih nenern- ških narodnostij Avstrije — nadpastirju dunajske škofije Nj. Em. kardinala dr. Grn8cha. Nj. Eksc. baron Walterskirchen povdarjal je v nagovoru važnost nalog, ki jih bo imel peti katol. shod in je prosil za nadpastirski blagoslov. Nj. Em. kardinal je odgovoril v daljšem govoru, v katerem je označil kot principijelno zadačo kalol. shoda : vzdržati, utrditi ši- riti in braniti katoliäko misel. Zatem je Nj. Em. podelil vsem sodelovalcem pri katol. shodu svoj blagoslov. Takoj nato je irnel povečani diocezanski odbor v nadškofijski palači sejo, kateri je pri- sostoval tadi generalni vikar dr. Marschall in komisar občnih katol. shodov Nj. Eksc. grof Sylva-Tarouca. Predsedoval je Eksc. baron Walterskirchon. V tej seji se je določil splošni dnevni red za katol. shod, ki se bo vräil na Dunsju od 11.—16. novembra. Soboto 11. novembra bo slovesno nstanovno zborovanje in pozdravni večer. Nedeljo 12. novembra bo v cerkvi sv. Štefana slažba božja. lsti dan pred- in popoladne Se bodo vr- äile razprave, ki so posvečene posebno solskirn in delavskim vpraäanjem in o katerih se bode sklepalo. Fo vsej priliki bo nedeljo zvečer tudi shod državnih zvez (Reichsverbandtag), oziroma komers. Ponedeljek in v torek (13. in 14. nov.) so pred in popoladne sklepajoče raz- prave, zvečer veliko slovesno zborovanje. Sredo, 16. nov, bodo konference'poedinih zvrz, popoludne in zvečer dvoje velikih zborovanj katol. äolskega druälva. S pri- jateljskim večerom 15 nov. bodo kon- čale prireditve občnega katol. shoda. V V. občn. katol. shodu se ne bodo vršila istodobno posvetovanja o sekcijah, temveč poedini reierati se vrstijo tako drag za drugim, da more vsakdo prisostvovati vsem razpravam. Zasedanja češkega deželnega zbora. Dobro poučeni praäki krogi trde, da bo čea. dež. zbor zboroval v drugi polovici meseca maja. V prvi seji bodo priredili ovacijo višjemu deželnemu mar- šalu, ki bo 14. majnika 70 let star in bo obenem praznoval petindvajsetletnieo kot višji deželni maräal. Nemci baje še niso voljni prenehati z obstrukciio. Ogerska mlnlsterska kriza. V četrtek vsprejel je cesar mini- sterskega predsednika grofa Tiszo. Kakor poročajo iz Budimpešte, je Tisza nasve- toval cesarju, naj bi se podal v Badim- pešto, kar se tudi zgodi. Cesar se odpelje namreč že jutri v Budimpešto. Tam sprejel bo razne politike ter posluäal njih mnenje o sedanjem položaju. Itallianska mlnlsterska krlza. Rakor poročajo iz Rima, se Fortisu ni po8rečilo sestaviti novo ministerstvo in je zaradi tega kralju naznnnil, da ne more izvršiti dane mu naloge. „Agenzia Stefani" poroča: Ker je Fortis izjavil, da ne more prevzeti sestave novega kabineta, je kralj izdal dekret, datiran od 16. t. m, s katerim je poobla- stil Tittonija, ministra za unanje stvari, da začasno vodi predsedstvo v minister- stva in ministerstvo notranjih stvari. Druge minislre je kralj polrdil v njihovih službbh. Italijanako oboroževanje. Kakor poročajo listi, je ilalijan- sfca vlada določila 200,000.000 lir za utrdbena dela na italijansko-avstrijski meji. Ta korak italijanske vlade je vzbu- dil mnogo pozornosti, in zopel so začeli avstrijski in pa tadi italijanski listi pri- občevati članke, ki dokazajejo, da prija- leljstvo med Avstrijo in Ilalijo ni nika- kor tako trdno, kakor ga prikazojejo ofi- cijozna glasila tu in lam. Halijani se si- cer izgovarjajo, da jih je Avstrija prisi- lila k temu, da mo raj o utrditi svoje meje, ki jako hitro utrjuje svoje meje proti italijanski slrani. 0 tern so se baje prepričali italijanski vojaäki krogi o pri- liki lanskih obmejnih vojaških vaj. ltali- janska vojna aprava se je narareč takrat prepričala, da so Avstrijci že utrdili ali pa z veliko hitrico utrjajejo gorske pre- laze. Ona se je nadalje prepričala, da so Avstrijci tadi v pasterski, zilski in soški dolini izdatno pomnožili svoje posadke. Nemčlja In Ruslja. V nemškem državnem zboru je socijalni dekomral pi. Vollmar slavil re- solacijo, naj se takoj odpove pogodba o medsebojnem izročanju zločincev med Nemčijo in Busijo, če§, da je prišel čas, v kalerem bi moral» Nemčija nehati opravljati Rusiji službo krvnikov. Država mora napram Rusiji zavzoti tisto stališče, ki ga zahtevajo nujno lastna cast in civilni zatorični interesi. Državni kan- celar grof Bülow je odgovoril : „Posl. Vollmar misli, da je velesila Rusije pri koncu. Dalekovidni ljudje na Francos kern in Angleäkem pa so mnenja, da bo sla- liäce Rasije kot velesile prestalo spre- menljivo vojsko in notranje nomire. Ne letarno za Rusijo, nimamo pa tadi vzroka, da bi ji postali neprijetni. Sicer pa tudi Rusija sama ve, da sedanjih težkoč ne bomo porahili, da pontanemo neprijetni Rusiji. Dosedanje razmerje bomo nada- ljevali. Prusko „prljatelj8tvo" do Rusije. Na shoda poljske konservativne Htranke je govoril predsednik „Krakov- ske akademije znanostiu, grof Stanislav Tarnovski, o nemirih na Rusko-Poljskem. Grof je z vso odločnostjo trdil, da so Prusi provzročili nemire. Prasi se vesele, kadar imajo Rasi smolo in so s svojo zvito politiko dosegli, da je Rasija od visna od njih. Sedaj čakajo le še, pod kako pretvezo bi mogli s svojo armado vdreti na Rnsko-Poljsko. Prusija bi rada četudi ne takoj, priklopila Rnsko-Poljsko svoji državi. V knjigotržnicah kažejo že ačencem zemljevide, na katerih je Rusko- Poljaka naslikana kot pruska dežela. Pruska vladna «Norddeutsche Allg. Zei- tung" je zaradi tega govora zelo raz- bnrjena in seveda pravi, da govor Tar- novskega ne odgovarja istini. A ravno ta je^a dokazuje, da je poljski grof stopil Prasom na kurje oko, ker je od- kril praske tajne želje. Dr. Kramar o položaju na Ruskem. Mladočeški voditeij dr. Kramar je o položaju na Ruskem izjavil nekemu ruskemu časnikarju : MJaz se čudim, da zdaj, ko stotisoči ruskih vojakov z ne- običajnim janaätvom branijo del svoje domovine, v Rasiji njihovi bratje tako brezskrbno sede doma, se razveseljujejo, hodijo v gledalläca in koncerte in nimajo niti toliko vesti, da bi se v tern skrajno kritičnem času resno bavili s potrebnimi resormami. Č* bi se sklical „Zemskij odbor", ne bi smel imeti preveč članov, k večjemu 400 do 600 poslancev, kajti čim več je poslancev, tem manj se dela. Poslovnik bi moral biti silno strog, da bi bila obslrukcija nemogoča. Zi sploäno in enako volilno pravico Rasija äe ni zrela. Ženska volilna pravica ne bi bila nikakor na mestu. Najbolj bi moral biti zastopan kmečki stan, kateri najbolj po- trebuje reform. V njem je moč in bo- dočnost Rasije. Mestni poslanci ne bi smeli biti nikakor v večini proli kmečkim. Voliti se ne bi smeli ljudje, mlajši kakor 35 let. Tudi gosposku zbornica bi bila potrebna, da se Rusija ne strmoglavi v že večje zmeSnjave. Dogodki na Ruakem. V noči od torka na sredo je bila na gledliščnem trgu v Moskvi mocna eksplozija. Več oseb, od katerih je ona ranjena, je bilo aretovanih. Protektorat cerkvenlh redov na iutrovem. List „Berlin. Tagblatt" poroča iz Carigrada, da namerava Avstrija prevzeti sama v bodoče protektorat svojih cer- kvenih redov in verskih astanov po vsem Jatrovem, kakor izvräaje že faktično pro- tektorat nad cerkvenimi redovi v*zapadni Macedoniji. Oogodkl v MaoedonlJI. Iz vseh macedonskih okrajev do- hajajo poročila o novih vstaških četah, in tnrške oblasti delajo neprestano, da nevarno gibanje adu^e (?). Ker pa so cesle slabe, ni mogoče dovolj hitro do- biti vojakov in orožnikov tja, kjer se pojavijo nemiri. Z mej se skoraj vsak dan poroča, da prestopajo nove vstaške čete na macedonska tla. Rusko-japonska vojska. Petrograjski lelegrafični agentur; se poroča iz Tielinga o bojih, ki so se vrSili ob reki Šaho od 6. do 11. t. m. to-le: Od 7. t. m. ob G. uri zjutraj do 9. t. m so napadali Japonci rusko levo krilo in postojanke ob reki Šaho. Na tej fronti so imeli ve- like izgube. Japonci so obkolili polagoma med trdovratnimi boji rusko desno krilo in se bližali cesarskim grobovom. 9. t. m. so Japonci napadali v dolgotrajnih naskokih železnico. S trudom se je Rusom posrečilo, da so obdržali vas Nu- gentun v svojih rokah. Japonski streli so padali na železnižki tir. Da bi odbil ob- koJjevalno kolono Japoncev od svojega desnega krila, je zbral Kuropalkin velike moči proti Čemitunu, v bližini Siaguze, napadel Japonce in stal sam v najhoj- šorn ognju. Močan veter in prah sta ovirala operacije. Vas Čemitun so dobili Rusi v svoje roke, toda Japonci so jih znova napadli in zjednačili delni aspeh Rusov. Tega dne so prodrli Japonci jažne rusko postojanko pri Kaisanu in se po- mikali od vzhoda in zahoda proti žo- leznici. Japonci so hoteli obkoliti Mukden, zalo je bilo v noči 10. t. m. dano po- velje, umakniti se proti Tielinu. 10. in 11. t. m. se je umikanje nadaljevalo. 10. marca ho Japonci nadaljevali z napiiili na rnske pozicije pri postaji Chutschitai. Karopatkin je koncentriral južno od Chutchitaia konjenico proti vasi Sesin ¦ tun, ki leži severno od Čomituna. Arti- lerijski boj je trajal eel dan. Japonci so obstreljevali 13 kilometrov severovzhodno od Mukdena ležoči Tsaertum Istosiasno so nadlegovali m«jhni japonski oddelki rnske čete ob strani. * * ¦ Genera] Kuropatkin je brzojavil earju Nikolajn od 14. t. m.: Po napadu, ki je bil danes zjutraj odbit, nisom prejel več nikakih poročil o bojih. Vojaki in stotnijo, ki so bile lofone od avojih vo jev, so se v zadnjih dveh dneh zopet povrnile k svojim četam. Tren je sedaj večinoma v redu. Tren prvfga reda se nahaja večinoma pri četah. Čete so pre- «krbljene z živili ter so pripravljene na nove boje. 0 izgubah na mrtvih, ranjenih in pogreäenih ter o izgubah na topniäkem materijalu in trOnu nisem prejel dosedaj točnih podatkov. — Druga brzojavka od 16. t. m. se glasi: Čete so pasirale mimo Tielinga v popolnem redu. Pregledal sera dele 14. divizije pehote. Uo mojega od- hoda iz Tielinga ni priSlo do boja. Na potu proti severu sem videl mnogo čet in träna v popolnem redu. * ¦ Karopatkin je brzojavil v sredo: Nedavno sem inspiciral tadi polke, ki so dospeli iz Rasije. lsti se nabajajo v naj- boljem razpoloženja. * * Maršal Ojama poroča, da je ja- ponska sprednje armada, ki povsod pro- ganja sovražnika, v noči od srode na četrlek ob 12. uri 20 minut zasedla Tieling. General Kuropatkin je v torek brzo- javil: Trdovraten napad Japoncev na naSe pozicijo ob reki Fanho smo odbili. \"«č lisočev mrličov pokriva polje prod ria^imi četami. Brzojavka marSala Ojame poroča, da je japonski oddelek dne 13. t. m. zasedol Hinking. ¦ Dopisnik lista „Novoje Vremja" poroča: Ker so ruske čete zapustile Tielinj» tor se podale v pozicijo severno od Tielinga, je tukaj pričakovati hade bithe. Glasom Lloydsu dospele vesti iz Singapore od 15. t. m. je pri Bvetilniku SorhlunR mimo parnika „Hongwara14 plulo 22 japonskih vojnih ladij. * * ¦ „Figaro" zatrjuje, da je izvedel iz dobrega vira, da izda car v kratkem manifest, v katerem prekliče vse go- vorice, ki so se v zadnjem času raz- širjale glede sklepa miru. Car da izjavi v tem manifesto, da niso zadnji dogodki, kakor so isti Žalostni, njegovih näd oma- jali. Zaapanje na neizcrpljiva sredatva, na srčnost in Ijubozen, ki jo goji raski narod do domovine, bo car nadaljeval vojno. * * * Glasom v Vladivostok dospelih ve^ti vršita raska križarja v Vladivostoka ,.Rossia" in „Gromoboj" zopet službo. Dela se no<5 in dan, da popravijo tudi „Bogatirja". Razun tega je pripravljenih 20 torpedovk in nekoliko podmorskih čolnov. Iz Petrograda He poroča : V vojno ministerstvo je došlo poročilo, da je promet na Zelezniäkj progi Samara- Zlatoust transsibirske žoleznice skoraj popolnoma ustavljon. 2000 zaprtih in odprtih tovornih voz s pošiljatvami na bojižče stoji po postajah. Iz Petrograda se je zaukazalo, nadaljnje poäiljatve blaga začasno astavili, da bo železniaka proga za prevažanje nove armade, ki bo po curjevem ukazu Stela 500.000 mož. Ker se je začel led po rekah tajati, se bodo vojne potrebščine na ladijah dovažale v Mandžurijo. * + Kuropatkin je odvezan od vrhnega poveljniätva mandžurske armade, ki je začasno izročeno generalu Lineviču. Domače in razne novice. Za „Soltiki Dom" je dožlo našemn upravništvu : liajko, praznuie Josipov god 10 K; Jožef Slejko, kurat 4 K; „Hranil- nica in posojilnica" v Mirnu 15 K; Go- tard Pavletič, župnik v Mirnu 5 K ; Ni- kolaj Sodej v Gorici 5 K ; Blazij Grca, šompaski 3 K; Kran Kranjec, ämarenski 3 K; Ivan Sedej, borjanski4K; Fr. Franke, osoški 3 K ; S. Gregorčič 2 K; Ant. Ber-' lot, vogerski 3 K; And;\ Mosar, lokavžki 3 K; Fran Sivec 2 K; Selčan 2 K. PredsedniSlvn so plačali: Dekan in kaplana v Corknem 3 K; Marija Kalan, blagajničarka v odboru kobariäkih gospa čiati dohodek veselice z dno 26. svečana v korist „Šol. Dornn" v Gorici 117 K 20 h. Obenem kličejo, naj klije in se razvija slovonska mladina v prid naäega naroda. Srčna hvala ! Preplače za „Solnki Dom" za S. (iregonMčevo knjl^o „Job" ko po- »lali naslednji rodoljubi in dobrotniki: dr. Rudolf Grunlar, odvetnik v Tolminu 6 K 60 v; Shejbal Jos., kurat v Kalu 60 vin. Odllkovanje. — Ravnatelj trža- škega finančnega ravnaleljstva, dvorni svetnik g. Oton vitez Z i in m e r m a n n, odlikovan je bil te dni z Leopoldovim redom. Odbor „(»oriškc žeuoke podruž- ulce dnr>ita Hlu/ba v fjoriskih lokarnah. — NamenlniStvo je ugodilo zahtevam I'ar- macevtov ler odredilo tako, da se počitek razširi ludi na praznike, nele na ne- delje; ponočna služba pa bo v dveh le- karnah vsolej ; te se bodo vrstile, ter bo to zaznamovano tudi na lekarnah, ki so obvezsne imeti napis, v katerih lekarnah je nočna služba. Nesreea. — 12-letni Alojzij Črnigoj iz Lokavca ponesrečil je na žagi gosp. Vidmarja v Lokavca. Približal se je preveč stroju, ki ga je zajel in tako hudo po- škodoval, da so ga morali prepeljati v tak. bolnišnico. Poškodovan je na celem telesa in ima zlomljeni levo roko in levo nogo Ni dosti upanja, da ga ohranijo pri življenju. Konjenlska vojasnlca v Oorlci. — Mestno slareSinstvo goriäko je izvolilo v 8voji zadnji aeji poseben odsek, ki ima proučevati, kje naj so sezida v Go- rici konjeniSka vojaänica. Yabilo k veselici, katero priredi „Marijina dekliäka družba v Ročinju" dne 19. marca 1905 ob 3. ari popoludne v prostorih g. Mart. Gerbec. Vspored: 1. Petje; 2. „Larška pastirica", igrokaz v 5. dejanjih, 3. Petje; 4. „Zakonska sreča", prizor; 6. Petje. Vstopnina 40 vin., sedeži 40 vin. Preplačila se hvaležno sprejmejo v druätvene namene. K obilni udeležbi uljudno vabi . V o d s t v o. Uvrstitcv dav^nih zavezancev v davčne razrede za ohfo) prldobariuo. — Finanöni minister je določil v smislu § 12. odstavek 7. zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. St. 220, dan l.junijal90ö kot čas, do katerega se je srneti pri avr- stitvi davčnih zavezancev v davčne raz- rede za občo pridobarino v svrho se- stave družbenih kontingentov za 5. pri- redbeno dobo 1906/1907 ozirati na pri- rastke in odpadke davku podvrženih podjetij in opravil. One davčne zave- zance, ki žele enotno obdačenje podruž- nih zavodov skupno z glavnim podje- tjem, opozarja se na določbo § 37. od- stavek 4. navedenega zakona, po katerem je take prožnje podati vsaj šestmesecev pred pričetkom dotične priredbene dobe pri linančni deželni oblasti. Kadar se na- hajajo zavodi, ki jih je enotno obdačiti v raznih deželah, je v?aka dotičnih de- želnih oblasti apravičena, da sprejema prošnje. — G. kr. ünancno ravnateljstvo v Trstu. Otvoritev nove železnice. — Uprava državnih železnic namerava 1. septembra 1905 otvoriti promet na progi Schwazbach-Gastein, na progi Klaus Windisch Garstein-Selzthal 1. oktobra 1905, na črti Celovec-Rožna dolina-Je- senice-Trst 1. novembra 1905. Proga (predor) Jesenice-Rozna dolina bo otvor- jena začetkom junija 1906, kakor tadi postranska proga Beljak-Rožna dolina. Prihodnji izpltl za učno uspo- sobljenje za Ijudske in meäcanake Sole se prično pred izpraševalno komisijo v Kopra dne 8. maja ob osmih zjutraj. Rok za vlaganje prošenj poteče dne 22. aprila. Narodeu Skandal. — Iz Postojne pišpjo „Edinosti" : Tako, kakor so pnstopa z nami Slovenci, bi ae pač vlada ne upala postopati z nobenim drugim na- rodom. Za postojnski politični okraj, v katerem ni no onega Nernca (razun 4—b uradnikov, ki so pa prav za prav le nemskntarji in itak ne spadajo k nam), nam je pred par dnevi poslala gozdnega komisarja iz — Dunajskega novega mesta, ki seveda ne zna besedice slovenske, ker je pristen Nemec. To je prar krepka in sramotilna zaušnica — a nikdo Be ne gane. Če bi se Nemcem pripetilo kaj tacega, bile bi vse stranke in vse časo- pisje po koncu in vse občine bi zaropo- tale. A mi? Mi menda res nismo niti več vredni, da se nas spoštuje! Saj se proti najhajšim krivicam in najgršim adarcem ne branimo, kakor Ijadje brez mozga, brez samozavesti, brez časti! Pa, kako naj nas vladajoči krogi, ki nam režejo naš narodni kruh, tadi spoštajejo, ker pa mi sami nimamo spoätovanja do sehe, do svoje narodnosti? ! Kvo sramoten izgled ! Uprava svo- tovnoznane slovenske postojnske jatno oddala je službo obratnega vodje, ne domačinu (dasi se jih je oglasilo precej), ampak nekemu Lahu-irredentista, ki so ga iztaknili Bog ve kje! Tega zopernega človeka je vsa Postojna sita, a on se vzdržoje na povrsju, ker ga v jamski komisiji podpirata neki brat Lah in neki Nemec iz Gornje AvHtrijsko. Ostali udjo te komisije pa so — Slovenci in kakor laki krotki, ponižni, ki se ne zganejo dotlej, dokler mi prizadeti davkoplačevalci ne razkrijemo v javnosti, kaj uganja ta Lah pod firmo jamske komisije! Kako dolgo še? Postojnci! Začnimo pometati! Čisto postani pred našim slovenakim pragom ! K raški si n. PredrziiostiHMiifike^aproroBO rja — V vcerajänji „bldinosti" smo čitali, da je neki prol'esor Wolf, ki je šele pred par meseci prišel s Tirolskega v Trst, kjer podučuje na c. kr. gimnaziji nara- voslovje, slovenskim dijakom, äestosoicem, sedečim v zadnjih klopeh, ko so med seboj šepetali, rekel to-le : „Sprechen sie mir nicht dahinter, besonders in einer Sprache, die ich nitcht verstehe ; wenn sie sprehen wollen, gehen si in'a Hotel Balkan". To se pravi po slovensko: „Ne äepetajte mi odzadej, in posebno ne v jeziku, katerega ne razamem; ako ho öete govoriti, pojdite v hotel Balkan." — To je pač taka predrznost in tako izzi- vanje Slovencev, kakoränega je zmožen le predrzni Nemec, ki misli, da kot tak lahko žali vse, kar ni nemäkega v Av- striji. In take ljudi nam poäilja naaöna aprava za odgojitelje naäe mladine. Ti nemäki pritepenci, ki pridejo k nam s trebnhom za krahorn, naj nas na doma- čih tleh äe izzivajo! ? To je vendar preveč. Nadejamo se, da poklicani činitelji ne bodo moläali, marveö da bodo na do- tičnem mesta zahtevali zadosöenja za tako predrzno žavljenje. Umri je v Trstu v sredo iveöer po noči Rihard Gamber, lastnik in izda- jatelj lista „11 Sole", ki je bil zadnji čas had trn v očeh vladajoči irredentovski kliki v Trstu. Sprememba na trzaäkem namest- niStvu? — Spljetsko „Jedinstvo" piäe, da je zvedelo z üanaja iz zanesljivega vira, da zameni sedanjega namestnika v Trstu princa Hohenlohe, general Gsilgozcy. „(üla§bene Malice" ljubljanske prvi koncert v gledaliäki dvorani „Na rodnega doma" v Trstu bo dne 25. marca t. 1. ob 8. uri zvečer, drugi pa dne 26. marca ob 4. ari popoludne. Oba koncerta se priredita pod osebnim vodstvom g. Habada, česar zaslaga je, da stoji „Glas- bena Matica" danes na takem višku, da se lahko meri z najimenitnejimi da- našnjimi pevskimi zbori. Na drugem koncerta bo sodelovala vojaäka godba domačega pešpolka št. 97. V zborih in samospevih nastop' vrloznana koncertna pevka gospodična Mira Dev in operni pevec ljubljanske opere gospod Betetto. — „Glasbena Matica" je s svojim na- stopom na Danaju — ravno pred de- vetimi leti — očarala dunajsko, na ma- zikaličnem polju priznano jako razvajeno občinstvo; že dejstvo samo tedaj, da je nastop „Glasbene Matice" prestal du- najsko kritiko, svedoči, da je pevski zbor „Glasbene Matice'' res nekaj nenavadnega, nekaj izvenrednega. — Pri ti priliki vozil bo iz Ljubljane v Trst poseben vlak ki pripelje mnogo Ljubljančanov v Trst. Brezdvomno bo udeležba pri teh koncertih velikanska tor se jih bo ude- ležilo tudi mnogo rodoljubov z Goriäkega in vi Istro. Zaiiimiva ve§t. — Hrvatje v Pa- zinu so kupili lepo obširno zemljišče na pripravnem kraju, kjer postavijo „Narodni dom", ki bo urejen vsem potrebam pri- merno. — V kadetne sole stalne vojske za pehoto bo sprejetih sredi septembra skapno 120—130 gojencev, za topništvo 80, pijonirje 40 in kavalerijo 40 g<\jen- cev. Prošnje je vlagati do 12. julija od- nosno 15. avguata t. I. na poveljstva dotičnih kadetnih Sol. Natančneje pogoje glede sprejema, prilog, äolnine naj vsak poizve v kaki vojaški pisarni. ProSnjH morajo biti kolekovane. Svarilo za lzHeljencc. — Ame- risk; naselniSki komisar na Ellis lslandu je izdal odlok, s katerimi zabranjuje naseljevanje v Ameriko vsem, ki nimajo predpisane vsote denarja in o katerih ni znano, kje se nameravajo nastanili. Ministerstvo za notranje slvari je aka&alo deželnim vladam, da na to določilo opo- zore prebivalstvo. Napad na vlak. — Osebni vlak, ki prihaja v Ljubljano ob polnoči, bo napadli v pondoljek po noči neznani zlikovci pred savskim mostom pri Litiji. Zdrobili so pri osebnih vozeh tri Šipo. Kamenje, kot pest debelo, je obležalo v vozeh. K sreči ni bilo druge nesroče. Sodi se, da so storilci odpaščeni že- lezniški delavci, ki so si hoteli na ta način svojo jezo ohladiti. Strah pred vojsko. — V srodo ponoči se je zglasil pri meslni policiji v Ljubljani tapetnik Ladisiav Grabovsky iz Labljina na Rusko-Poljskem, ki je bil brez sredstev. Pripovodoval je, da je od doma pobegnil, ker se boji Japoncev. Njegova dva brata sla bila ilak že v tej vojski in sla najbrže mrtva. Dvorue^a svetuika g. dr. Kreka so v torek z reäilnim vozorn prepeljali v ljubljansko dež. bolnico, kjer je bil ope- riran. Zmedla so se mu baje čreva. Nova vladna zauSnica Sloven- cem na ätajertikein. — r C. kr. vladni komisar pi. Lehman, ki ima vodstvo razpuSčenega celjskega okraj nega zastopa, je odstavil vse od prejšnjega zastopa nastavljene okrajne cestne komisarje; mesto teh je pa vladni komisar imenoval same nove cestne komisarje in sicer same odločne nasprotnike Slovencev, kateri tvorijo 95% prebivalstva. Odbor slov. kat. akad. drufttva „Dailies" ua Duuaju se je sestavil na občnem zboru dne 14. marca t. I. sledeöe: predsednik : Gapuder Karl, stud. phil. ; podpreds.: Božič Mirko, stud, phil.; tajnik: Habad Josip, stud, iar.; blagajnik : Modic Izidor, stad. phil.; knjižničar: Dolenec Ivan, stud, phil.; gospodar: Pintar Josip, stad. phil. Stavka inizarjev na Dunaju. — Mizarji na Danaja äe vedno stavkajo. V sredo zveöer je prišlo do izgredov. Mi- zarji so pobili gospodarjem mnogo oken. Napadli so redarje, ki so jih hoteli raz- gnati, s kamenjem. Aretirali so jih 22. Listnlca uredni&tva. — Gg. P. F., A. F. in J. R. T S.: Na podlagi § 19. tiskovnega zakona smo obsodili Vaä po- pravek y — koä. Javen protest. Na pepelnično sredo je bil v Hu- dajužni velik javen pies. Podpisani da- hovniki, dašni pastirji v baški dolini, proti temu očitno, slovesno in z vso odloönostjo protestiramo. Protestiramo, da se je tako nečuveno skranila pepel- nična sreda. Protestiramo, da so luji uslužbenci pri gradbi železnice tako izzivajoče žalili katoliäko prepričanje in versko častvo domačih prebivalcev. Pro- testiramo, da je bil pri tej nekräcanski prireditvi zastopan učiteljski stan. Pro- testiramo, da se je c. kr. vojaška godba dala zlorabiti za tako poöetje. Obžalajemo tiste ekspeditorice in drage, ki so se pridražili takemu očitnemu pohujäanju. Dne 11. marca 1905. Ivan Košir, vikar v Oblokah, kamor spada Hudajužna; Val. Krag-elj, župnik Podbrdom; Franc Hliš, kaplan; Ivan S e 1 a k, vikar v Stržiščih. Profesor ..... Lapponi telesni zdravnik Nj. Svetosti papeža, pa tudi mnogi drugi od- Ii6ni profesorji in drugi zdravniki pri- poročajo v odstra- njenje zaprtja, v okrepenje zeÜodca in v pospeiitev radne prebave želodčno tinhturo G. PI((HHjl-ja, dvurnega zala^a« telja Nj. Svet. papeža in h'karja, Ljubljana. t steklenica velja 20 v, in so vnanja naročila z obratno poäto izvršujuju. Za pomlodni in letni čas so došle krasne novosti - - -----raznovrstnega blaga. Uzorci najnoveje izbere se posiljajo na zahtevo brezplačno in franko. Poslrcxba strogo po- stona. - Cone staliie. „Krojaska zadruga" v Gorici, v Gosposki ulici. Rojahi! hupujfe napodni holeh! jk t'uuuH vattku KUI liav« doM^a, veliko /alo^o pohišt- j v:i, vinnkih posod, utiskahiic ltd. Ivan Bednarik pripoi'oca svojo knjigoveznico v Uorici ulica Vetturini St. 3, M K J3 ^ zajamčeno-pristen seprodaja na drobno v svečarnl j. kopaC (lorica, ulica Sv. Antoiia St. 7 ])(> Nledecih cciiah : Mfd izpiliani pomladanski bcli kg K 120 „ „ JHscnaki ....„„ 1-aO » v satju........„ „ 1-— >• c'«'Jf''( •........M n I'— ,, za pitanje öebel ... • „ ,, l'2O ^ Na debelo po znžan Ih cenah.| A Anton Ivanov Pecenko, Gorica Veliha zaloga pristnih belih in črnih vin ist lastnih in drtigih prizna- nih vinogradov. Dorttaylja na doiu lu razpo šllja pu /ele/nicl ua v«e kraje avstru-ogerNke mouaruije vmo dib od 56 I iiaprej, Na /abtevu pošilja tudi uzurce. Zaloga piva A uerjevih dedičei* v Ljubljani, in pisenjskega piva „prn- zdroj" iz sloveče češke „Me- ičanske pwot*arne". Zaloga ledu, k;ilorega se od- daja le na debelo od 100 kg. napej. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. Fozop! l'rvji kriinJHkit z vodno silno na turbino (Iclujix-n tovarna stolov na paro Fiiiiöi BTimmiä& na J3rcgu, p. J3orovnica, j)>Iika bla^a in vpup, franko. Imam tudi stole za krčmarje po 2 K vedno v zalogi. Lekarna CristofolettC v Gorici na Travniku. Ti'ttkino (Htokfi/.cvo) Jetrno ol.je I Posebno sredstvo proti I prsnim boleznim in splo- I šni telesni slabosti. I | Izvirnasteklenieategaoljanaravno-rmene barne poKl'40, bele barve K 2 Trskino železnato jetrno olje. Raba te^jji olja je sosebno priporoč- jiva otiokom in dcfkoni, ki so nervozni in nt'zne niirave. Trskino jetrno olje se ieleznlm jodecem. S tern oljem se ozdravejo v kratkom Času in z gotovostjo vse kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. -¦ i-i'iia cue sioKienico jc i ktoiio 4U vmarjev. i f| Opomba. Olje, kaU'rega naručani liiicktno iz Norvegije, prei5cxe se vedno v mojem I | koin. laboraloriju predno se napolniju sleklenice. Zato zamoiem jamciti svojim i\x. | F^^ odjenialcem glede Čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. A \ ^^€riHiofolettijeva pijticaiasiiiiieinzelesRa J fc^^ *k najboljši pripomoček pri zdravl.jt*nju h trwknhn oljem. ^F MM ^L Ena steklenica stane lono 60 kr. vi«*. Zdravje je največje bogastvo! Kapljice SU. MARKA ho olaiHovil«' in ii en ad- kriljivc in He posebno uporaiblja.joxai iiolranje in ziuiaiije bolezni. Osobilo odstnmjujcjo tr«:anj<> in otokanji» po kostoli v nogi in roki tcr o/.dravijo vsnk glavobol. [T<5iukujt-jo ni'dosi-gljivo in spasonosno pri žolodčnih liolc/.nih, iililažnjcjo katar. urcjujcjo i/.inoöt'k, odpravijo nadubo, bolcöine in krči', pospešujejo in zboljšujcjo probavo, čistijo kri in Creva. lVeženo veliko in male glisto ter vse od , p«!«1^ ccrkve s\. Markn.