Še o vevški godbi
1 Vevška pihalna godba deluje 75 let. O nastanku, razvoju, spemembah in uspehih smo pi-sali v prejšnji števflki našega ča-sopisa, danes pa je na visti po govor z njenim predsednikom Ignacem Zajcem. Izučil se je za elektrikarja in je danes mojster elektro delavnic v Papimici.
Leta 1946je nastopil prvič -takrat je igraf krUni rog, od leta 1953 pa igra flavto. V glasbeno Solo ni hodil, igranja ga je na-učil najstarejši godbenik Ro man Klešnik.
Po vojni se je godba priklju-čfla sindikalnemu kultumo umetniškemu društvu Jože Ma-zovec, ki je bilo takrat eno naj-bolj razgibanih in dejavnih v Ljubljani. Imeli so 100-članski mešani pevski zbor, dramatsko diužino z več primieramiletno, fdklorno skupino, kjer je sode-loval tudi Ignac Zajc, in še pi-halni orkester, ki je bil sploh med najboljšimi sekcijami dru-štva. Orkester je takrat štel 25 danes pa ima 60 članov. Lansko leto so vključili 17 mladincev, letos so se oblekli v enotne ljub-ljanske krakovske narodne noše in kupili vsakemu članu nov inštrument. Prostor za vaje, ki so dvakrat tedensko, imajo v Papimici. Manjši del godbeni-kov dela v tem podjetju, nekaj je otrok papimičarjev, diugi so zaposleni v okolici.
Danes je vevška godba samo-stojna, izmenjala je več dirigen-tov in predsednikov, tovariš Za-jec pa je njen predsednik že od leta 1960. Vodi organizacijske posle, skrbi za inventar, aihiv, sestavo orkestra, paradnozased-bo, pdeg tEga pa je še predvod-nik, kar pomeni, da tehnično vodi orkester, razporeja godbe-
nike na določena mesta, jim -to se vidi najbcdj na paradah -kaže smer in način korakanja. dižo telesa. Tudi to morajo va-diti. Te vrste vaj sestavlja sam po zgjedih iz televizijskih oddaj. Skoraj enako število let kot predsednik, ima vevška pihalna godba stalnega dirigenta, po klicnega godbenika Franca Gre-
Nace Zajec - predsedntk pihal-nega orkestra
benška, ki paje izključnoumet-niški vodja orkestra. Začel je načrtno učiti mlade in uspeh je nedvomen.
Ignac Zajec je povedal, da se je prav v teh petnajstih letih iz-redno povečalo število izvajanih skladb, z njimi se je dvignila tudi kvaliteta igranja pa tudi na-stopajo več.
Te dni, ko so praznovali 75-letnico obstoja godbe, je bila parada s ceremonialom na Vev-čah in s koncertom v Polju. Še enkrat se je pokazalo, kako jfli ljudje cenijo in jih imajo za svo je. Ta povezanost in domačnost pomeni na podeželju veliko več kot v mestu.
Da pa pomenijo nekaj tudi
zunaj svojega kraja, dokazujejo gostovanja in uspehi. Tu so Reka, Plzem, Beneška Slove-nija, Gratkom - mesto pri Gradcu v Avstriji s papimo industrijo, kjer so se številni orkestri uvrstili v sam vrh.
Vevški godbi daje Papimica brezplačno prostore za vaje in inštrumente pomaga obnavljati, nekaj denarja pride od občinske zveze kultumoprosvetnih orga-nizacij (ZKPO), sami zaslužijo le za pot in druge strožke poto-vanj po bližnji okolici. Do lani jim je Papirnica posojala avto bus, zdaj pa največkrat sedejo v svoje avtomobfle. Ddiodka od igranja torej ni, veselje pa je ve-liko.
Igrajo vse, kar je napisanega za pihalne orkestre, po natanč-ni presoji seveda; note prepisu-jejo po vzorcih, ki jih ta ali oni prinese iz tujine. V zadnjih letih so največ tovistne literature iz-dali holandci. Naših domačih skladb je prav mala Igrajo kla-siko, za pihalne orkestre prire-jene popevke, diksiland, jazz koračnice.
Za naslednje leto predvide-vajo še več gostovanj, razširjen program, predsednik pa bi rad predal svoje dolžnosti mlaj-šema
Pri republišekm odboru ZKPO obstaja tudi odbor za pi-halne orkestre, kjer plačujejo za svoje danstvo 500 ND. Od tega nimajo nič, še pozomosti ne. Na proslavo ob obletnici niso poslali niti svojega predstavnika niti se niso opravičili. Sicer pa je to karlogična posledica zani-manja, saj že nekaj let ni bilo sestanka odbora za pihalne orkestre.
ALENKA LOBNIK-ZORKO