------    420    ___
Deželni zbori.
Deželni zbor Goriški.
6. seja je bila 10., 7. pa 17. decembra. V poslednji se je sklenilo poslati peticijo državnemu zboru, da se doseže Predelska železnica. — V deželno komisijo za uravna nje zemljišnega davka se je (po odstopu poslanca Pagliaruzzi a) izvolil baron Rud. Tacco (drž. poslanec). — Do lijak je podpiral in razlagal svoj predlog zastran preuravnanj a deželnega odbora (da bi namreč 2 plačana tajnika vse delala itd.). Ta predlog je izročen v pretresanje 5 zbornikom (dr. Maurovič, Dolijak, Winkler, Benar-delli, Del Torre). — Winkler j« razvijal in podpiral načrt neke postave zastran stroškov v zadevi zem-ljišČnih služnosti. (Stvar je izročena vsemu zboru kot odseku.) — Najzanimiviša je interpelacija De-peris-ova (in 8 drugih poslancev) zarad samostal-nosti in neodvisnosti Goriškega deželnega šolskega svetovalstva z ozirom na premembe, ki jih vlada namerava z imenovanjem svetovalca Wink-lerja za administr. poročevalca za vse Primorsko in pa s tem, da se morajo pošiljati ministerstvu nameojeni spisi poprej namestništvu v Trst.
Naš zbor ima navadno po eno, k vecemu 2 seji na teden.    Zdaj je odložen menda do 7. januarija 1874.
Tržaški deželni zbor.
12. dne t. m. je med drugimi obravnavami bila na dnevnem redu naša realka. Vrli rodoljub dr. Lozer je stavil predlog, naj se napravi na realki stolica za slovenski jezik, vpiraje se, da okolica in drugi Slovenci v Trstu živo potrebujejo take šole; deželni zastop naj dovoli to malo reč, katera se po vsej pravici zahteva. — Podpirala sta ga krepko v tem predlogu tudi poslanca Burgstaler in baron Paskotini; uni našteva ogromno število Slovencev v Trstu in v okolici, katerim je jako potrebna stolica na realki v slovenskem jeziku, ter pravi, da on sam čuti to potrebo f ker ima svojo veliko posestvo v okolici, pa zna slovensko govoriti s svojimi delavci in kmeti; tudi je znanje slovenskega jezika zarad vojaščine potrebno, ker v Avstriji so vsi polki slovanski, razen petih ali šestih itd. Zagovornikom slovenskega jezika pa so nasprotovali lahoni, posebno strastno je govoril njih kolovodja Hermet, kateri že vidi, da bode v malo letih cela okolica Tržaška polaščena, vpiraje se na to, da so Rojanci sami namesti slovenskega razreda prosili laškega, kar pa je,   kakor je  bralcem   „Novic" znano,  le  po učitelju
Boninu in odpadnika Ferlugi s sleparskimi podpisi se storilo, magistrat pa, kateremu je polaščenje okoličanov glavna stvar, je komaj čakal kaj takega, a ni čul pravične pritožbe od strani g. Nabergoja, ki je tirjal preiskave podpisov. Za i bog, da zvita lesica Boni nska še s svojim stolčenim obrazom prevari kakega duhovna, kakor je menda s hlinjenjem še ceI6 svojega župnika prevaril, češ, prav pohlevno se mu moram kazati, potem mi bo pa dovolil pri zjutranji maši orglati, in — ditto  fato i                                                       R.
Deželni zbor Ceski,
V seji 19. dne t. m. je zbo niča sklenila, da poslanci (slovanski), ki ne pridejo v zbor, zgubijo poslanstvo. — Zarad strašanske škode, ki jo drevju zakoženi kukec (črv) dela v gozdu Češkem (me \ 100 drevesci je komaj še 60 z iravih) od dne do dne huje, predlaga deželni odbor, da je treba ves od kukcev načeti les naglo m a iz gozda spraviti in železnice in ceste delati; zato naj zbor iz deželnega zaklada dovoli 100.000 gld., pa tudi vlada naj se naprosi podpore zdatne. — Na predlog deželnega odbora, naj se premoženje razpuščene starodavne kmetijske družbe izroči novemu „kul-turratu", poslanec dr. Heinrich (Nemec) vladi in deželnemu glavariu ostro očit* silovitost v njunem postopanji. (Strašen hrup is vseh klopi, da to m res.) D a, da — gromi dr. Heinrich — pri nas na Ceskem vlada meč!
Deželni zbor Stajarski.
Kakor so Lahoni 12. dne t. m. Tržaškemu zboru kazali, da nočejo pravični biti Slovencem, prav tako so kazali tudi Nem i v tukajšnjem zboru, ko se je 17. dne t. m. razpravljal vladni pred'og o realnih šolah; vsi slovenski zastopniki so tožili, da se na §. 1(J. temeljne državne postave in na pravice slovenskega naroda nikakor ozir ne jemlje, in so zahtevali edmo to, da učenje slovenskega jezika naj bode obligatno za učence slovenske narodnosti, ne pa prostovoljen in sta-rišem na voljo puščen. Al večina zborova je sklenila po svoje, da na realki je francoski jezik obligaten, slovenski je prostovoljen!! Cesarski namestnik baron Kttbek je tako govoril, da Slovenci v tem govoru ne morejo najti tolažbe, marveč zasramovanje. Da bi dr. Vošnjaka ne bilo v tem zboru, dolžili bi gotovo mladoslovenci druge, da se niso „pogurnno" potegnili za slovenščino; zdaj je dr. Vošnjak v zboru, pa gleda §. 19. — namalan! — Po do!gi razpravi je zbor odpravil šolnino.
Deželni zbor Kranjski.
Iz 5. seje dne 16. t. m., v kateri sta Dežman (bolj mirno) in dr. Zarnik (grozno strastno) zarad Spazapanovega pogreba dekana Grabrijana napadala, naj v razjasnilo tega, da je duhovščina popolnoma korektno ravnala, ko Spazzapana ni pokopala po katoliškem obredu, navedemo le one besede, ki jih je dr. Bleiweis deželnemu zb« ru bral iz Gr. pisma, ki kažejo, da Spazzapan tudi na smrtni postelji nič ni hotel slišati od sprave z Bogom. „V nevarnosti življenja se včasih taka reč rada na bolje zasuče, al on ni hotel najeti postrežnici sluha dati, ki ga je opomnila, naj bi se dal z Bogom spraviti, in kedar je že ,,i n agone" bil, pošlje pričujoči zdravnik ob poli 5. zjutraj po mojega kaplana, ki ga je pa v vsi nezavednosti umirajočega dobil. Je tedaj, kakor živel, tako dosledno tudi umrl, in ker je v življenju cerkev zaničeval, se pred smrtjo ni vanjo povrnil. In to me je sililo, mu cerkveno dotiko po smrti odreči."
V gori imenovani seji se je vladna predloga o organizaciji  občinskega  zdravstvenega opra-
vi Is t v a izročila posebnemu odseku, v katerega so bili izvoljeni dr. Bleivveis (načelnik), Desch-mann (namestnik), vit. Gariboldi (perovodja), Lav-renčič (in pozneje umrli Koren). — Od deželnega odbora osnovana postava zarad cestne policije se je izročila gospodarskemu odseku, poročilo o delovanji deželnega odbora pa dotičnemu odseku. — Odobri se potem računski skled norišno-stavbenega zaklada za leto 1872 (dohodki 6280 gold. 74 kraje., stroški 619i gold. 12 kr., celo premoženje 109.837 gld. 1372 kr.) in proračun istega zaklada za leto 1874 (potrebščina 475 gld. 19 kr., zaklada 5282 gld. 56 kr.) — Konečno se je še odobril proračun gledališ-nega zaklada za leto 1874 (potrebščina 6419 gold., zaklada 2515 gold. 34 kr., primanjkava 3903 gold. 66 kr.); obveljal je predlog finančnega odseka, po katerem dramatično društvo v prihodnjem letu kakor letos dobi 2400 gold. podpornine.
V 6. seji 20. dne t. m. je deželni glavar najpred naznanil prežalostno dogodbo, da je poslanec Matija Koren iz Planine nagle smrti tukaj umrl 19. t. m.; deželni glavar navaja, da se je rajnki vdeleževal deželnega zborovanja od začetka deželnega zastopa od leta 1861, da se je po obširnih svojih vednostih neutrudljivo žrtoval za blagor domovine , da je zlasti v občinskih, cestnih in gospodarskih zadevah izvrstno sodeloval po obilih svojih skušnjah, daje bil zraven tega najstareji predstojnik podružnic c. kr. kmetijske družbe, nekdaj tudi odbornik c. k. vzajemne zavarovalnice, da pa tudi za izgled služi ozir svojega rodbinskega življenja. — Ves zbor skazuje sožalovanje s tem, da se poslanci vzdignejo s svojih sedežev. Konečno deželni glavar ves zbor povabi vdeležiti se sprevoda ranjcega do kolodvora, od kodar se prepelje v Planino domu.
Potem se izroči finančnemu odseku prošnja p odpiralnega društva na Dunajski filozofični fakulteti za podpornino, prošnja deželnega tajnika Kreča za osebno doklado in prošnja sekundarjev v tukajšnji bolnišnici za zboljšanje plače. Prošnja občin Vrblene, Iškavas, Studenec, Tomišelj, Piavagorica, Sma-rije in Loka zarad o s u š e n j a Ljubljanskega močvirja se izroči gospodarskemu odseku, tako tudi prošnja Sta-raloške občine, da bi se d o vozna cesta k železnici vzdrževala iz okrajne blagajnice. — Dr. Po ki u k ar predlaga, naj se djželni zbor izreče za Dolenjsko in Loško železnico; predlog vtemeljeval bode v prihodnji seji. — Braunein 6 družnikov interpelira deželni odbor zarad okrajne ceste od Ljubljane čez Lašče, Ribnico in Kočevje; deželni glavar odgovori brž, da je deželni odbor že mnogokrat pretre-soval to zadevo , da pa se je še ni moglo končati, in da bode poročeval konečno v prihodnjem zborovanji. — Dr. vitez Savinschegg in 25 družnikov predlaga, vlado naprositi, naj državnemu zboru predloži postavo zarad zmanjšanja cene za sol; pred og bode vte* meljeval v prihodnji seji.                            (Kon. prih.)
------    421    ------