Poštnina plačana v gotovini. f' MjJwb4jm*i9 1 /• JtiMijfi M9*tfi Posamezna Številka Din 1'50 ■" 1 “iuscouku • ™~11 -- Teitni/i aa # to v e n stfin vprašanji* Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in Cena; letno Din 35, polletno Din 18, MjCŠO M* uprava; Ljubljana, Breg štev. 12 — || mesečno Din 3, inozemstvo; letno Din Štev* 4 liačun poštne hranilnice štev. 13.763 70, polletno Din 35, mesečno Din 6. Slovenci - narod brez politike Povprašam trdnega kmeta, dobrega gospodarja in gostilničarja, ki pride po svojem poslu mnogo v dotik o s Hrvati in Srbi, kaj meni o političnem položaju pri nas in drugod. Odgovori mi prav odkritosrčno, da se čudi samemu sebi, kako za te reči nima pravega razumevanja. J)a mu je stvar zopeima, kljub temu da vidi, kako zelo je potrebna. Da je prav srečen, če ga niliče o tem nič ne vpraša. Ravno tako da se čudi Hrvatom in Srbom, ki nasprotno žive samo od politike. (Je se razgovarja z najbolj zanemarjenim njihovim predstavnikom — v politiki je tudi ta vedno na tekočem in opredeljen. To samospoznavanje slovenskega naprednega kmeta mi je dalo mnogo snovi za razmišljanje. Predvsem sem se popolnoma stri-el n Slovenci v resnici nimamo pravega razmerja do politike. Posveti se mi naslednja misel: Slovenci tudi nimamo političnih mož. Kakšna in kolika je vrsta naših politikov in velikih političnih mislecev? Prazna je, popolna praznota nam zeva nasproti. Kaj bomo dali notri? Ničesar nimamo, ničesar nismo imeli. Vse, kar je bilo pri nas političnega, ni prišlo k politiki po svojem notranjem klicu, kakor pride n. pr. umetnik do slikanja. Vsi so bili na politična mesta postavljeni. Janez Bleiweis — ta oboževani oče slovenskega naroda — je prišel na to mesto, ker je bil tajnik Kmetijske družbe. Slovenščina mu je spočetka delala največje preglavice. Edini izrazit političen talent — vsaj tako se mi zdi — je bil dr. Ivan Šušteršič, glavar dežele Kranjske in načelnik SLS. Političnih ideologov prav za prav nismo imeli in jih menda tudi nimamo. Najmočnejša voditeljska in ideološka osebnost zadnjih desetletij .je bil gotovo dr. Janko Brejc. Bil je idejni začetnik in pogonska sila avtonomističnega gibanja po letu 1918. Njegova žalostna usoda, uničenje takega talenta je za Slovence svarilo. Nad vzroki tega propada se mora zamisliti vsakdo, ki mu je »biti ali ne biti« Slovencev še pri srcu. Kajti to je zdaj vprašanje in prav nič drugega. V tej zvezi ne smemo pozabiti na Valentina Vodnika, enega redkih Slovencev, ki so spoznali političen pomen Ilirije, ne smemo pozabiti Franca Levstika, ki je najvažnejši politični mislec 19. stoletja, in končno Ivana Cankarja, ki ni bil samo umetnik, temveč tudi najbolj izrazit Slovenski političen mislec in bojevnik 20. stoletja. Slovenci nimamo razmerja do politike. Nimamo politikov in malo političnih mislecev. V politiki tavamo od ideala do ideala. Zadržimo se pasivno v trenotku, ko je na mestu odločnost. Popolnoma odpovemo in manjka nam vsaka smernica v uisodnih trenot-kih. Pomislimo samo na leto 1918! Nimamo slovenskega političnega javnega mnenja, ne slovenske ulice, ki bi popravljala nesposobnost slovenskih političnih voditeljev. Zakaj nimamo, nimamo in samo nimamo? Cankar nam je pljunil v obraz, da bi nas vsaj ito sramotno dejanje spravilo k zavesti. Raztogotil se je: »Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje!« Hotel bi biti prizanesljivejši, želel bi omiliti njegovo jezo in zmanjšati resničnost njegovih besedi. Samo zgodovina nam more pri tem delu pomagati. V družbi z Obri smo zasedli vse, kar imamo danes, in še Avstrijo s Tirolsko. Menda še v tej druščini nismo bili popolnoma enaki z enakim. Pa da bi se od Obrov vsaj naučili bojevanja! Cerman-ska plemena so se doselila v Evropo pred nami. Prej so organizirala -svoje države. Prej so začela kolonizirati. K temu zlu se je pridružila še kuga, ki je v neštetih epidemijah izbrisala mnogo slovenskih naselij, kamor so se svobodno naseljevali Bavarci. Komaj so se rodili začetki slovenske države na Koroškem, že je prihrumel frankovski val in jih uničil ter onemogočil vsako možnost novih državnih poizkusov. Ko jo bil leta 823 Ljudevit Posavski dokončno premagan, je bilo vse slovensko plemstvo pregnano iz Koroške. Odbita je bila krona našemu drevesu. Franki so nam dali svoje plemstvo in nas tako politično ubili za eno celo tisočletje. Vse, kar je sledilo, ni bilo življenje, bilo je eno samo hiranje in umiranje. Kratko povedano: nismo bili narod! Mesto mogočnega slovenskega drevesa se je prerinil v 20. stoletje oguljen, okleščen pritlikavec, ki ni kazal posebne volje do življenja. Slovenci smo ostali brez -države in se razvojno še danes nahajamo v letu 823. Ves srednji vek smo si varovali samo golo življenje. Na eni strani je bilo vladajoče plemstvo, tuje po krvi in jeziku, na drugi istrani pa slovenski narod, ki se je počasi zdravil od rane, ki so mu jo zadali Franki. Oklčnil se je cerkve kot nadomestila >za državo. Zadnjikrat je bila naša usoda na odločilnem preokretu za časa reformacije. Že je izglodalo, da se bo rešilo vprašanje slovenske samostojnosti nam v prid, kar nas je premagala habsburška reakcija in nas obglavila. Reformacija je bilo naše zadnje tveganje, kocke so padle nam v izgubo. Sledilo je 17. in 18. sto'etje: živi mrtvec se v grobni tišini ne gane. Francoska revolucija ga ne predrami, splošno veselje zavlada, ko propade Ilirija. Leto 1848, pomlad narodov, nas najde brez političnega programa. Ko nam v Pragi na Slovanskem kongresu skujejo »Združeno Slovenijo«, ne vemo, kaj bi z njo počeli. V sledečih ustavnih bojih jo kaj radi zamenjavamo z »Notranjo Avstrijo«. Naj se je Cankar še toliko jezil, danes se gotovo ne huduje več. Tudi on vidi, da bi bili storili več kot je človeku mogoče, če bi njega zadovoljili. Šele avtonomistično gibanje v Jugoslaviji je bilo prvo samostojno hoteno politično dejanje slovenskega naroda. Prihajalo je od zopet prebujenega, ozdravljenega mrtveca, prav iz globine ljudstva. Vsi tabori in vse čitalniško gibanje so bili pravo spanje proti temu živemu zanosu. Naša volja se je prebudila: postali smo narod! Ni bila stranka, ki je to gibanje rodila, ni bil stan, ki je to gibanje nosil: iz naroda je vse to prišlo in videli boste, da tega gibanja ne moreta uničiti ne nobena stranka ne stan. Kadar se bom zopet razgovar-jal z omenjenim naprednim slovenskim gospodarjem, ki dobro upravlja svojo gostilno, dobro vodi hranilnico, se pridno udeležuje občinskih sej, o vsem tem pa, kar se tiče slovenske politike, pa prav ničesar ne razume, bom pa poklical raje njegovega sina, s katerim se bova drugače sporazumela. Prihaja novo slovensko poko-lenje, a to bo politično! Dr. K. P. Z vsemi trditvami se ne strinjamo, ipopolnoma -pa se skladamo z glavno mislijo članka. Op. ur. Po porazu Abesinije Pred očmi vsega sveta si je Italija po 7 mesečni krvavi v o,j tri osvojila Abesinijo. S tem jo -strla narodno in državno svobodo abesinskega naroda. Abesinci so bili v Afriki zadnji, ki še niso bili vklenjeni v spone koloniijalnega suženjstva. Tudi ob italijanski zasedbi Abesinije odgovorni predstavniki evropskih držav in zlasti Zveza narodov niso mogli napraviti nič v obrambo Abesinije — d asi je bila Abesinija prava članica Zveze narodov. Abesinija je ostala tudi zdaj brez varstva in pomoči, kakor je bila v vseh 16 mesecih. Zveza narodov je morala izreči svojo besedo. Najprej je abesinsko zadevo polnih 9 mesecev odlagala s pozivi, naj se sporazumejo med -seboj zdaj Italija in Abesinija zdaj celo velike sile same — brez Abesinije. Zlasti po prizadevanju Angleške, ki se je zaradi svojih kolonij čutila najbolj prizadeto po italijanskih pripravah za vojno, pa je Zveza -narodov končno obsodila Italijo kot napadalko. Petem je še sklenila gospodarske in finančne sankcije proti Italiji. Danes vidimo, da tudi sankcije niso ustavile italijanskega pohoda. Nastane vprašanje, ali je bilo s sankcijami ali kakršnimikoli sredstvi mogoče preprečiti vojno. Da, bilo je mogoče. Toda potrebno je bilo dvoje: prvič sodelovanje vseh držav, drugič naglo izvajanje sankcij. Toda ni bilo ne prvega ne drugega. Za sankcije so se izjavile skoraj vse države. Toda tudi tiste, ki so se pridružile, niso izvajale sankcij, kakor je bilo sklenjeno. Na skrivnem so uvažale v Italijo orožje in blago. Poleg tega pa je sankcij-ski odbor delal silno počasi; do najučinkovitejše -sankcije — prepovedi uvoza petroleja sploh ni prišlo. Vendar tudi delne sankcije, ki so se izvedle, -so Italijo silno prizadele. Danes je prva zahteva Italije v zunanji politiki odprava sankcij. To ni le vprašanje ugleda, temveč v prvi vrsti vprašanje gospodarstva. Po težki abesinski preizkušnji in ob nevarnosti novih krvavih spopadov v Evropi sami nam je danes jasno, da je mogoče obvarovati mir in da je mogoče zadušiti vojno. Toda pri tem morajo sodelovati vsi narodi, ki nočejo vojne. Iz notranje politike Razgovori Združene opozicije. Pred kratkim je bil v Belgradu g. Sava Kosanovic. Pri tej priliki je prišel v stike s predstavniki srbske opozicije. Obiskal je Ljubo Davidoviča. Pri njeni so bili B. Vlajič, dr. Milan Grol, predstavnik srbskih zeimljoradnikov dr. M. Gavriilovic in član tako-imenovanega glavnega radikal-skega odbora Miša Trifunovič. Vse srbske opozicijonalne stranke (tudi radikalna) vedno bolj uvidevajo, da je edina rešitev v tem, če pride do sporazuma z dr. Mačkom in KDK. Demokrati in zemljoradtniki so pa tudi načelno vedno bližje gledišču dr. Mačka. Čim se bo vrnil Joca Jovanovič z Dunaja, kjer se zdravi, bo srbska opozicija dala končni odgovor na predloge dr. Mačka, ki jih je pred časom od njega dobila. Po vrnitvi Kosanoviča v Zagreb, sta skupno z Vilderjem obiskala dr. Mačka. Kosanovič je poročal o vtisih iz Belgrada. Zborovanja in sestanki Združene opozicije. Milan Pribičevič po Srbiji. Milan Pribičevie je odšel na potovanje po Srbiji, kjer je imel 'zborovanja in sestanke v Knjaževcu, Svrljigu, Zaječarju, Kraljevem selu, Pirotu, Cardbrodu, Leskovcu itd. Na programu so tudi zborovanja v Aleksi ncu, Prokuplju in v Banjaluki. Govori o razmerah na Hrvatskem. Zborovanja KDK so bila za binkošti v Dubici in Perdinu. Davidovič je imel za Binkošti konference v Užicah, gornjem j Milanovcu in Valjevu. Dr. Laza Markovič je imel konferenco radikalov v Travniku. V Sloveniji zaradi splošnih razmer ni bilo nikakih javnih zborovanj, 'manifestacij ali sestankov Združene opozicije. Vsedržavni kongres JRZ v Belgradu. Za binkošti se je vršil v Belgradu kongres JRZ. Prisotnih je bilo 327 delegatov, ki so imeli s pooblastili 518 glasov. Kongres je odprl dr. Stojadinovič. V svojem dolgem govoru je rekel, da 'je stranka za monarhijo in dinastijo Karadordevičev. .1 ugoslavi-ja ima sicer notranje težave, toda katera država jih nima? Veseli se, da bo letos dobra letina. Ni toliko važno, kam s pridelki in kako, glavno jo, da jih imamo mnogo. Po sedmih suhih nastopa sedesm debelih let. Napadel je JNS in vse fašiste na desni, ker se proglašajo za edine 'bojevnike za državno in narodno edinstvo. Za to se bori tudi JRZ. Hvali jugoslovenstvo dr. Korošca in Spahe in tudi svoje, /e njegov praded je kot menih, bobnar, zaklinjal Srbe v boju proti Turkom. Priznam obstoj hrvaškega vprašanja, ki ga je zapustila JNS, in želi dobrohotno razpravljanje tega vprašanja. Ne dovoli pa, da bi se rabile metode, ki bi lahko motale red in mir v državi. Oni so našli zelo reakcionarne zakone, toda jih silno svobodno uporabljajo. Upa, da bodo kmalu izdali svobodnejše zakone, samo prej se morajo uničiti elementi nereda. Nato je govoril o zunanji politiki. Poleg njega so govorili še mnogi drugi, med njimi tudi dr. Miha Krek o politiki dr. Korošca, ki vodi isto jugoslovensko politiko že 20 let. Ni res, da bi skupina dr. Korošca vodila v slovenskih vaseh drugačno politiko kot v Beogradu. Izvoljen je bil ožji glavni odbor JliZ. Predsednik je dr. Stojadinovič, podpredsednik dr. Korošec in Spaho. V njem so še Slovenci dr. Krek, dr. Kulovec, dr. Klar in kot tajnik Franc Smodej. V glavni odbor pa pridejo štirje delegati iz vsake banovine. V zaključnem govoru je dr. Stojadinovič rekel: »Za našo stranko postavljam na prvo mesto državo, našo drago Jugoslavijo. Za zunanje sovražnike imamo vojsko, dobro in disciplinirano vojsko in lahko Vam povem, ne da bi izdal kako tajnost, materijalno dobro pripravljeno vojsko. Za notranje naše sovražnike, ker tudi take na žalost imamo, pa morate biti prostovoljni vojaki Vi, prostovoljni žandarji (burno pritrjevanje .delegatov), da boste branili državo od notranjih sovražnikov.« Občinske vo- litve bodo prva preizkušnja teh strankinih sil. Nacionalna fronta. »Slovenec« in nekateri drugi listi so prinesli vest, da se v Belgradu pripravlja nova »nacionalna fronta«. Ta sedaj napovedana nacionalna fronta naj bi združila Uzunovi-čevo JNS, Hodžerove »borbaše«, Pohorce in Ljotičevce, grupo bivšega srbskega demokrata Ig-njata Stefanoviča in člane »Narodnega delovnega kluba«. Kongres JNS v Belgradu. Za kongresom JRZ bo imela v Belgradu kongres tudi znana JNS. Določen je za 30. junija in 1. julija. Izjava ministra za gozdove in rudnike o štrajku v Trepči. Stavka v rudniku angleške družbe v Trepči je po večih tednih končana. Da bi pojasnil, kako je moglo priti do zaključka stavke, je minister Jankovič izjavil časnikarjem tudi sledeče: „ Po želji predsednika vlade g. Milana Stoja-dinoviča sem na.pel vse sile, da bi prišlo do sporazuma med delavci in podjetjem čim prej in da bi bil ta sporazum na temelju pravičnosti: da izboljša življenjske pogoje delavstva v oni meri, 'kot to dopuščajo finančni in gospodarski pogoji delavstva. Stavka stavbinskih delavcev v Ljubljani. Vsi stav.binski delavci v Ljubljani so v torek 2. t. m. stopili v stavko. Pridružili so se jim tudi delavci po nekaterih okoliških krajih. Med zastopniki delavcev in podjetnikov so se vršila pogajanja. Sklepe teh pogajanj so delavci že odobrili. Ce jih bodo odobrili tudi podjetniki, 'bo stavka končana. Delavci so uspeli doseči poboljšanje svojega položaja. Razpust vodstva slovenske zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Vlada je razpustila vodstvo slovenske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. S tem je izgubil predsedstvo dosedanji predsednik Ivan Jelačin in so izgubili mesta tudi vsi zbornični svetovalci. Dosedanji predsednik je znan po odločnem nastopu za koristi slovenskega gospodarstva. Občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze. Jugoslovanska strokovna zveza je sklicala za nedeljo 7. junija občni zbor. Delavska pravica od 4. t m. pravi o njem, da bo ..manifestacija popolne samostojnosti krščanskega strokovnega delavskega pokreta.“ Proslava šestdesetletnice. Dne 10. t. m. bodo prijatelji dr. Vekoslava Kukovca priredili v Mariboru v Gambrinovi dvorani ob 20. uri proslavo njegove šestdesetletnice. Dr. Vekoslav Kukovec je ena redkih izjem iz vrst slovenskih politikov, ki v demokracijo veruje in se po tej svoji veri tudi ravna. Pripadal je kmečko-demokratski -koaliciji in ji preko šestojanuarskega režima ostal zvest. Zato se tudi ,,Stara pravda" pridružuje čestitkam. Želimo dr. Vekoslavu Kukovcu, da še dolgo deluje in doživi zmago demokracije. Politika po svetu V Belgiji so se vršile vo',itve. So važen dogodek v belgijskem življenju. Pokazale so, da je v Belgiji zadnji čas precej razširjeno gibanje „Reks“, ki je čisto podobno fašističnemu gibanju v drugih državah. Reksisti so se razvili v enem krilu katoliške stranke, od katere so se ločili in ustanovili svojo stranko. Katoliška stranka je zato precej oslabljena. Belgija je spet primer, kako izigravanje demokracije poraja fašizem. Sedanje belgijske vlade pod videzom demokracije za 'belgijsko ljudstvo nič ne store. Zato razočarane množice zapuščajo svoje dosedanje voditelje in nasedajo novim „voditeljem“ in njihovim obljubam. Danes se še ne zavedajo, da jih toodo novi reiksistični voditelji še bolj razočarali. Na Francoskem je prevzela vlado | ljudska fronta. Predsednik vlade je socialistični voditelj Blum. V vladi so prvič v francoski zgodovini tudi 3 žene. Ob nastopu vlade je Blum izjavil, da bo v polni meri izvršil program ljudske fronte, zlasti izdal vrsto zakonov v varstvo gospodarske in politične svobode delavcev. Za predsednika novo izvoljene poslanske zbornice pa je bil izvoljen prvak radikalne socialistične stranke Erjo. — Stavkovno gibanje na Francoskem se vedno bolj širi. Do konca tedna je stopilo v stavko že več kot milijon delavcev in uslužbencev v vseh vrstah industrije in podjetij. Nova vlada Ljudske fronte, ki je pravkar nastopila, je objavila, da bo z zakoni ugodila upravičenim zahtevam delavcev in uslužbencev. Poljska je doživela novo politično iz-premembo. Dobila je novo vlado, ki naj dela čisto v duhu rajnega maršala Pil-sudskega. Po njegovem prevratu, izvršenem leta 1926., je stopila na čelo države ..skupina polkovnikov1*, iz katere izhaja ! tudi 7wnanri minister polkovnik HeH. Po ; smrti Pilsudskega je vpliv te skupine ne-j koliko oslabel, zdaj pa je čisto prevladal. ! Nastopil je tudi novi Pilsudski, general i iti glavni nadzornik vojske Ridz-Smigli, j | ki neomejeno razpolago z vojaško silo j in je tako pravi gospodar Poljske. Opo- j zicijske stranke zlasti delovnih slojev so ostro nastopile proti novi vladi Madjarska se pripravlja, da po zgledu Nemčije in Avstrije proglasi splošno vojaško dolžnost. Kakor je znano, Madjarska po mirovnih pogodbah ne sme imeti svoje redne vojske. Zdaj pa namerava i prelomiti pogodbo in samovoljno ustano- i viti armado 150.000 mož. Madjarska je tudi sklenila vojaški dogovor z Nemčijo, po kateri bo Madjarsko oborožila Nemčija, za to pa se je Madjarska obvezala boriti se na strani Nemčije. Obiski. Poljski zunanji minister Bek je obiskal Jugoslavijo in imel z našimi politiki politične razgovore o sodelovanju med Jugoslavijo in Poljsko. V poročilih so poudarili tesno prijateljstvo obeh držav, ki jo tvorita poleg nje zlasti Nemčija in Madjarska. Zdaj napovedujejo obisk predsednika nemške državne banke dr. Šalita, ki bo prišel v Jugoslavijo, Romunijo in Bolgarijo, da naveže te države gospodarsko na Nemčijo, ki si hoče ustvariti na Balkanu čim večji in trdnejši vpliv. Japonska se pripravlja na nov napad na Kitajsko. Lani so Japonci vdrli do samega osrčja nekdanje Kitajske, zdaj hočejo zavojevati še ostali dei. Kitajci niso doslej nudili nobenega odpora. Nasprotno tisti, ki so na vladi, so celo s svojim vedenjem podprli napredovanje Japoncev. Zdaj se Kitajci skušajo organizirati in se upreti novem« navalu Japoncev, toda vprašanje je, ali ni že prepozno. Japonska je na Daljnem vzhodu močna sila in pomeni kakor Nemčija v Evropi veliko nevarnost za mir. V Pnlpfttini eo uo nekaj tednov vrši prava vojna med Arabci in Židi in angleškimi oblastvi. Po vojni je angleška vlada dovolila Židom, raztresenim po vsem svetu, da se naselijo v svoji nekdanji domovini Palestini. Ta pa je že pred več kot 1000 leti postala domovina drugemu narodu — Arabcem. Zadnji čas je nastalo hudo nasprotstvo med pripadniki obeh narodov in prišlo je do krvavih spopadov med njimi. Arabci so se obrnili tudi proti angleškim oblastvom (Palestina je angleško mandatno ozemlje), ker podpirajo naseljevanje židov in branijo le-te. Arabci so proglasili tudi državljansko neposlušnost. Spor med priseljenimi Židi m Arabci je v osnovi gospodarskega značaja. V Palestino so se mogli vrniti le premožni Židje, množice siromašnih Židov pa so ostale razitresene po svetu. Priseljeni Židje so si nenadoma ustvarili prevladujoči vpliv v Palestini in izpodrinili Arabce. Ti so po večini siromašni kmetje, ki še dokaj preprosto obdelujejo zemljo. Angleškim gospodarjem so premožni židi kajpak dobrodošli, ker se morejo nanje trdno opreti. Židje, ki so se po vojni vrnili v Palestino, tvorijo v pri-meri z Židi po vsem svetu le neznatno manjšino in prav tako jih daleč prekašajo tisti Židje, ki nimajo nobenega premoženja in si z delavci drugih narodov s težkim delom služijo svoj kruh (na pr. na Poljskem, kjer je na tisoče siromašnih židovskih delavcev). Položnice smo priložili! Poravnaj naročnino Ljubljanski velesejem Listi pišejo: »Slovenija« 29. 5. 1936. Vse, prav vse, kar resnično slovensko čuti, duši in mori zavest današnje naše onemoglosti. Peče nas, da nismo sposobni za nobeno odločno skupno akcijo. Bolečih samoobtožb ni konca ne kraja. In vendar dokazuje prav to duševno stanje, da dozorevajo razmere za preokret. Nič drugega ni treba, ko vso to nezadovoljnost nad samim sabo in nad razmerami spremeniti in usmeriti v jasno, aktivno hotenje, pa bi doživeli Slovenci svoj veliki dan. Toliko zavestnega in podzavestnega hrepenenja še ni polnilo slovenske duše, kakor danes. Vse drhti v pričakovanju, da pride od nekod sveža sapa, krepka inciativa, jasno geslo ter sprosti vse nakopičene energije v močno akcijo. To čutimo: Prihaja dan, ko bo moral slovenski narod izpričati svojo pravico do polnega narodnega življenja, ko bo moral prvič l> zgodovini to izpričati z močnim dejanjem in velikim tveganjem ter dokazati svojo enodušno voljo, da hoče o svoji usodi sam odločati. Nihče mu ne more prihranili le preizkušnje. Zato morajo vsi naši napori iti v smer, da svoje moralne sile strnemo ter stremo in zadušimo v svojih vrstah vse, kar nas razkraja, slabi in moti živi utrip narodove duše. Tak jc položaj a kakšen je vi-aez'! Tlctez je, da se nič ne gane, da je pri nas vse slabokrvno in predano nekemu pogubnemu fatalizmu, da nas vse bolj skrbi, ko to, kar je danes najnujnejše in najbližje... Vsa protislovenska politika živi danes dejansko samo od starih političnih nasprotstev dveh tradicionalnih političnih taborov. Zrušila bi se v nič s trenutkom, ko se ne bi mogla več hraniti iz lega motnega vira. Vse, kar ta stara na-sprotstva vzdržuje in neti, služi zato protislovenski politiki. Zal pogrešamo danes vsako močnejšo akcijo za resno preusmeritev slovenskega političnega življenja ... Odkod ta mir na površini? Kako, da se nič ne gane in vse Ione v močvari filistrskega življenja? Ko je vendar sto in sto rok pripravljenih, da zagrabi za delo, ko vendar podtalno vre in kipi od nesproščenih sil! Vse čaka, da se poklicani zganejo in smotrno posežejo v naše življenje in ga aktivizirajo v določeno smer. A kje so poklicani? Ne pričakujemo čudežev, ne pričakujemo mesije, ne vodnika in še manj diktatorja, a pričakujemo in to vedno nestrpneje, da stopijo priznani predstavniki našega duhovnega življenja s svojih olimpijskih sedežev ter se postavijo na čelo vsemu gibanju za sa-mozavednost, moralno, duhovno in politično strnitev slovenstva ter napravijo konec političnemu špekulantstvu in beganju duhov. Ljubljanski velesejem je vsakoletna razstava vzorcev blaga. Pokaže naj stanje in razvoj slovenskega gospodarstva. Po zgledu drugih narodov, ki že dolgo poznajo take vzorčne velesejme, naj ljub. ljanski velesejem po^ešuje in dviga slovensko gospodarstvo. Kot posebno vrsta novodobnega tržišča naj bo zveza med vsemi, ki so v našem gospodarskem življenju udeleženi, in še več — tudi z drugimi deželami in državami. Slovenija naj se kot gospodarska enota vključi v mednarodno gospodarsko življenje in tako dvigne na stopnjo gospodarsko razvitih držav. Zato se imenuje ljubljanski velesejem mednarodni. Zaradi svoje zunanje ureditve v obliki razstav pa ima naš velesejem poleg čisto gospodarske še drugo nalogo. Ima še nekako vzgojno in kulturno nalogo: da slovenske ljudi seznanja z gibanjem njihovega gospodarstva, jih vzpodbuja in ustvarja zavest moči in sposobnosti, samostojnosti in enakovred-nosti slovenskega gospodarstva kot podlage za goli obstoj slovenskega naroda Prav zaradi tega vzgojnega in kulturnega značaja razstav ljubljanskega velesejma so se mu v teku let pridružile še druge razstave, ki niso neposredno gospodarske: n. pr. zdravstvena razstava, razstava slovenske knjige, umetnosti itd. Ljubljanskemu velesejmu je odmerjena v našem življenju izredno važna naloga. Ljubljanski velesejem je bil ustanovljen pred 16 leti, torej v tistih prvih povojnih letih, ko je kazalo, da se bo slovensko gospodarstvo poživilo in razmahnilo, kakor mu prej ni bilo mogoče. Njegovi ustanovitelji so se gotovo zavedali vloge, ki jo mora imeti ljubljanski velesejem. In vendar moremo tudi ob letošnjem 16. velesejmu videti, da je ljubljanski velesejem že nekaj let v popolnem zastoju. Nikamor se ne premakne iz svojih še zmerom lesenih hišic in nič novega življenja ne sije iz njih. In ko leto za letom s tem občutkom odhajamo z ljubljanskega velesejma, nam tudi naš velesejem govori, kako udušeno in potlačeno je naše gospodarstvo, zlasti naše gospodarstvo. -Kajti velesejem je zvesta podoba, živ izraz našega gospodarstva. Kakor bi bil Zanimanje za novo bolnico v Ljubljani se stalno širi. To dokazuje tudi javni ljudski shod, ki se je 7. t. m. vršil v Kranju. To je bilo zborovanje Akcije zunaj Ljubljane. Akcijo so povabili v Kranj kranjski akademiki. Zborovanje se je vršilo na glavnem trgu. Udeležilo se ga je 600—700 ljudi. Večina udeležencev so bili delavci to-varen. Ti so pokazali največje zanimanje, kar je tudi razumljivo. Udeležba pa je bila tudi iz drugih krogov številna. Ob 9. uri je odprl zborovanje akademik Turnšek, član glavnega odbora Akcije. Glavni govornik je bil predsednik Zdravniške zbornice za Slovenijo šef-p rima rij dr. Meršol. Uvodoma je poudaril, da zborovanje ,,potrjuje tudi moje mnenje, da se vprašanje bolnice ne tiče samo 'javnih oblasti, ne saino bolnikov in zdravnikov, ampak da je to vprašanje vsega naroda. Saj jc narod tisti, ki vzdržuje bolnico/' S strokovnjaškimi navedbami je osvetlil potrebo nove bolnice v Ljubljani, ki naj bo slovenska klinika. Za njim je zdravnik v Kranju dr. Bežek izjavil, da je nova bolnica v v drugih časih izraz naših uspehov, naše tvornosti in bogastva, tako je danes naš velesejem podoba našega zastoja, naše nedelavnosti in bede. Tako je ljubljanski velesejem v resnici samo ena med prireditvami, ki jih ima Ljubljana mnogo vsako leto in ki so ostale iz prejšnjih boljših časov. Gotovo bi danes na novo nihče ne ustanavljal ljubljanskega velesejma. Kajti velesejem mora vzbujati čisto drugačno pozornost in zanimanje ljudi. Razen neposredno prizadetih gospodarstvenikov cenijo danes po veliki večini ljubljanski velesejem le zaradi njegovega zabavišča, znižane vožnje in podobnih postranskih stvari. Gospodarski pomen našega velesejma pa je potisnjen čisto ob tla. In slovenski narod, slovenski kmetje in delavci? Ti so zelo daleč od našega velesejma, ne poznajo ga, ker ne morejo in ker jim ne bi nič pokazal. In vendar bi moral biti ljubljanski velesejem v prvi vrsti njihov, izraz njihovega dela in uspeha. Kriza, ki je zajela zadnja leta svet, seveda ni prizanesla slovenskemu gospodarstvu. Tu je en vizrok zastoja našega gospodarskega življenja. Toda ali je slovensko gospodarstvo bilo tako urejeno, •aa bi moglo nuditi vsaj malo odpora navalu krize? Ne, ni bilo. Tisti, ki so uravnavali slovensko gospodarstvo in politiko vsa povojna leta, niso v resnici štoriji ničesar, da bi postavil naše gospodarstvo na lastne noge. Saj je zastal naš gospodarski razvoj še preden je nastopila kriza. Kakor srno prepričani, da so se ustanovitelji ljubljanskega velesejma zavedali svoje naloige pri ureditvi slovenskega gospodarstva, tako vidimo danes, da nam niso ustvarili ničesar, ker niso znali ali niso hoteli. Življenje slovenskega naroda pa gre naprej. V svoji volji do življenja in blagostanja pristopa danes naše ljudstvo s svojimi lastnimi močmi k samopomoči, kot nam kaže gospodarsko gibanje naše sloge. Slovenski človek se pri tem zaveda polne odgovornosti za svoje življenje in iz te odgovornosti bo zrasla tudi zavest njegovih pravic. Ljubljani tudi zadeva našega narodnega ponosa, časti in kulturne samo?;; Poudaril je, da je treba poleg nove bolnice v Ljubljani zgraditi podeželske bolnišnice. Taka spada tudi v Kranj! Tretji govornik akademik Evg. Ravnihar je zlasti podčrtal, da je nedeljeno mnenje Akcije, da mora novo bolnico graditi dr-žavia. Če Kradli (država bolnišnice po drugih delih države, jih mora tudi pri nas. To je njena dolžnost in naša pravica. Delo Akcije so pozdravili zastopniki kranjskega delavstva in obrtništva. Sprejeti sta bili soglasno resoluciji na kr. vlado v Belgradu in na banovino. Resolucija zahteva, da vlada nemudoma pristopi k delu za ljubljansko bolnišnico, banovina pa da podpre Akcijo. O vsebini poroči! g. šefa-primarija dr Meršola in zdravnika dr. Bežka bomo še poročali. Naroči „Staro Pravdo“! Kdo bo dobil Nobelovo mirovno nagrado? Alfred Nobel, iznajditelj dinamita, je določil v svoji oporoki 1. 1896., da dobi eno petino vsakoletnih obresti njegove zapuščine oni, ki bo storil največ in najboljše za mir med narodi, za razorožitev in za prirejanje in propagando mirovnih kongresov. Že leta 1934. je bil predlagan za to nagrado Karl v. Ossietzky. Rojen 1. 1887 je že pred vojno vzbujal pozornost s svojimi leposlovnimi deli in z izdajo knjižice proti pruskemu militarizmu. Bil je v vojni. Po vojni pa je izdajal pacifistične liste, osnoval je nemško in mednarodno gibanje ,.Nikoli več vojne!“ boril se jc za vstop Nemčije v Društvo narodov. Njegovi nasprotniki niso mirovali; 1. 1931 jc bil prvič obsojen, a pozneje pomiloščen, dne 28. februarja 1933 pa so ga nacio-nalne-socialistične oblasti zaprle. Od tega dne je brez preiskave in brez obtožbe zaprt v kaznilnicah in koncentracijskih taboriščih. Svetovni juristi se bore za njegovo osvoboditev in letos je bil Ossictzky znova predlagan za mirovno nagrado. Film o italijansko-abeslnski vojni Po več mesecih bivanja v Abe-siniji sta se sedaj vrnila v Moskvo voditelja films'ke odprave B. Cajlin in V. Jesurin. V Abe-siniji so posneli ruski operaterji 14.000 metrov filma in iz teh posnetkov bodo sedaj izdelali velik film o italijansko-abesiniski vojni. Posrečilo se jim je filmati nekatere velike bitke med Italijani in Abesinoi, pa tudi italijanske zračne napade in bombardiranje bolnic Rdečega križa. Ta film bo zgodovinski dokument o itali-jansko-abesinski vojni. Italijani in Abesinke. Italijanski listi pišejo zadnje čase mnogo o vprašanju mešanih zakonov med Italijani in Abesinkami. Listi poudarjajo, da abesinsko „pleme“ ni pripravno za zakone z belci, ker jc to pleme obdarjeno z vsemi nc-dostatki stari h plemen. Neki rimski list piše: „Fašistični imperij na noben način ne sme postati imperij mešancev!" Nova vzgoja nemške mladine. Na predlog Državnega mladinskega vodstva OReichsjugendfiih-rung) so dobili člani hitlerjevske mladine, v starosti 10—14 let pravico nositi bambusove sulice kot neko vrsto častnega orožja. Člani Hitlerjeve mladine nosijo vsi bodalo z napisom „Kri in čast“. V pomirjenje staršev ne bodo konice sulic priostrene. Nemčija dolguje inozemstvu za uvoženo blago: Holandski 99 milijonov mar čeboslovaški 62 >> Švici 52 j j Poljski 47 Gr či j i 40 >> Franciji 39 >> >> Jugoslaviji 25 >> Belgiji 10 >> >> Norveški 5 >> v Finski 3,7 v Kranj manifestira za novo bolnico v Ljubljani Kmetska samopomoč Zborovanja Sloge v Sloveniji. Načelstvo slovenske Sloge v Ljubljani je prijavilo zborovanja v Beltincih, Dravogradu, Ljutomeru, Podzemlju pri Metliki, v Metliki in Suhorju pri Metliki. Oblast pa zborovanj ni dovolila na podlagi § 25 zakona o društvih, shodih in posvetih iz razlogov javne varnosti in reda. Vsa dosedanja zborovanja in sestanki Sloge so potekli v miru in redu. Kmetje, ki so se jih udeležili vedno v velikem številu, so se na njih pogovarjali samo o svojem težkem položaju in o tem, kako doseči boljše življenje. Načelstvo Sloge se je proti prepovedim pri tožilo na bansko upravo. Iz omenjenih razlogov se zadnje čase v Sloveniji ni vršil noben javni sestanek Sloge. Številna zborovanja in sestanki gospodarske Sloge na Hrvat-skem. Na Hrvaškem je organizacija Sloge že zaključena. Zdaj se vršijo sestanki in zborovanja, kjer se volijo odbori za to ali ono borbo kmetov. Prvi taki odbori so bili sejmski. V zadnjem času so pa najvažnejši kmetski odbori oni, ki imajo nalogo organizirati boj za odpravo in znižanje mestnih davščin, trošarin na vino (banovinskih in mestnih, ki zadenejo siromašne vinogradnike), za zvišanje cen mleku in volni itd. O boju siromašnih kmetov in dninarjev, ki je zajel že skoraj ves hrvatski tkzv. kmečki proletari-jat, bomo pisali prihodnjič posebej. Javna zborovanja gospodarske Sloge so se v zadnjem času vršila zlasti po hrvatskein Zagorju in pa Dalmaciji in Vojvodini. Na vseh zborovanjih se je nemoteno razpravljalo o organizaciji gospod. Sloge, nemoteno so se volili zaupniki in volili odbori za to ali ono kmetsko borbo. Hrvatski kmetje so složni. Dozoreli so pod pritiskom diktatoričnih režimov, ko-tudi oni niso smeli nikjer javno izraziti najnedolžnejše svoje misli. Delali so od moža do moža, v zavesti, da morajo zmagati. Vedeti moramo, da odločnost in složnost posameznikov, četudi se zaenkrat na zunaj ne smeta pokazati, vedno vodita do zmage -in svobode. List dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« prinaša odlomek iz članka »Kaj prinaša slovenskemu kmetu gibanje Gospodarske Sloge«, ki je izhajal v prejšnjih številkah »Stare Pravde«. Dr. Lončar o Slogi. G. dr. Lončar je napisali za zadnjo »Slovensko Zemljo« daljši članek pod naslovom: Pomen in naloge gospodarske »Sloge«. V njem razlaga namen slovenske Sloge in zavrača razne napade in podtikanja, ki so jih in jih še nasprotniki Slogi prizadevajo. Članek govori tudi o preureditvi lastninskih razmer slov. kmeta, o njegovi razbitosti in osamelosti, ko se vsak zase ukvarja z nezadostnimi obdelovalnimi in izmenjalnimi sredistvi brez zveze z drugimi, o Krekovih gospodarskih načrtih itd. Omenja razcepljenost slovenskega kmeta na različne gospodarske organizacije (Sloga, Kme- tijska družba, Kmečka zveza). Slovenski brnet, pa naj bo organiziran v katerikoli, ima 'skupne koristi in zato je skupnost v obliki sodelovanja tam, kjer gre za njegove gospodarske koristi, nujna. »Za sedaj so to dnevne potrebe kmečkega stanu, kd je od njih odvisno znosnejše življenje: dviganje cen različnim kmečkim pridelkom, kakor živini in kar je ž njo v zvezi, perutnini, lesu, sadju, vinu itd., dalje odprava ali znižanje mestnih davščin za uvoz’ ali donos kmečkih pridelkov na trg; zvišanje dnin za kmečko delo. Dalje pravi: »Sloga« izhaja iz slovenskih razmer. Njena naloga je v sedanjosti: skupno prizadevanje za izboljšanje dnevnih gospodarskih prilik; v bodočnosti: izprememba družbenega stanja za načrtno, skupno delo, ki pa upošteva osebnost posameznika«. »Ne dajmo mleka zastonj«, so sklenili sredi maja kmetje na sestanku v Zagrebu. Danes je v teku široka akcija pred vsemi hrvaškimi kmeti, proizvajalci mleka, Kadar je gospodarstvo v krizi, pade tudi socialno zavarovanje v krizo. Glavni vzrok te krize je brezposelnost delavstva in padec mezd. Prispevek za zavarovanje se računa po dnevni zavarovani mezdi. Znaša 7%. Od tega plača polovico delavec, polovico pa podjetnik. Čim višja je mezda, tem večji so dohodki socialnega zavarovanja. In čim večja je zaposlenost, tem večji so dohodki socialnega zavarovanja. Med krizo pa. padajo zaposlenost in mezde. Tako je padlo število pri OUZD v Ljubljani zavarovanih delavcev v letih 1931 in 1932 skupno za 16.284 članov. Z letom 1934 se je ta padec vstavil. Mezde pa še dalje padajo. Povpreč-ina dnevna zavarovana mezda je padla od 26 Din v 1. 1931 na 21 Din v letu 1935. Radi tega padajo seveda tudi dohodki delavskega zavarovanja. Celokupna zavarovana mezda, t. j. vsota vseh zavarovanih mezd članov OUZD, je padla v letih 1931—1933 za 283 milijonov Din, torej za 'skoraj četrt milijarde dinarjev. Samo v letu 1932 je padla za 154 milijonov Din. Msled toga padca so se znižali dohodki OUZD v Ljubljani za 15 milijonov dinarjev. Zadnji dve leti se .sicer zaposlenost zopet veča. Vendar opažamo, da delavsko zavarovanje slabi. Povečava se namreč število zavarovancev v nižjih mezdnih razredih (delavke, vajenci), do-čim v višjih razredih število zavarovanih delavcev pada. Ker se pa prispevek za zavarovanje odmerja po višini mezde, je v interesu zavarovanja, da je število delavstva v višjih mezdnih razredih čim večje. Med krizo torej dohodki zavarovanja padejo. Nasprotno se pa ki jo vodi gospodarska Sloga v Zagrebu. Mleko je skoraj edini redni dohodek kmeta, zlasti v krogih bližje mest. Ker so bili kmetje prisiljeni prodajati mleko v čim večjih količinah, je cena zelo padla. Stisko kmeta, ki je mleko moral nujno prodati, so izrabljali trgovci z mlekom, da so znižali cene do novzdržnosti. Za liter mleka so kmetu dajali 40 do 80 par, sami pa so prodajali po 2 Din. Enako je bilo z maslom. Za 1 kg masla je potrebno 25 litrov mleka. Kmet je dobil zanj 8—10 Din. Trgovci so mleko tudi poslabševali, odvzemajoč mu maščobo preko predpisane najnižje količine. Kmetje so določili ceno za 1 1 mleka 1.40 par, postavljeno v Zagreb ali na železniško postajo v kraju, kjer se predeljuje. Od te cene se odbijejo prevozni strošku, drugo se pa plača kmetu. V krajih, kjer prodaja ni organizirana, je najnižja cena 1 Din 1. Mleko se mora kmetom izplačati v gotovini, ne pa v blagu kot do-zdaj. Ta cena velja ocl 1. junija naprej. V vseh krajih, kjer se prodaja mleka vrši, organizirajo kmetje posebne odbore, ki bodo skrbeli za prodajo. povečajo izdatki. Radi nizkih mezd je prehrana delavstva pod normalo. To pomnoži bolezni med njimi, zlasti, še one, ki dalj čas«, trajajo — jetiko. Današnjo krizo delavskega zavarovanja pa posebno poglablja še neplačevanje zavarovalnih prispevkov s strani podjetnikov. Delavstvu se prispevek za zavarovanje odteguje od mezde pri izplačilu mezde. S strani delavstva torej ne more priti do nobenih zaostankov. Pač pa se podjetniki med krizo izgovarjajo na slabo konjunkturo in na pretežke socialne dajatve, ki da jih ne morejo zmagovati. Dejansko jih tudi ne plačujejo. Tako ,so 1. 1934 dolgovali podjetniki OUZD v Ljubljani 16,922.983 Din. V celi državi skupaj so pa zaostanki podjetnikov pri Okrožnih uradih 1. 1934. dosegli ogromno vsoto .168,938.433 Din. Istočasno pa beremo v letnih poročilih podjetij, da so poslovno leto zaključila »zadovoljivo« in da dosegajo dividende milijonske vsote. Po večini gredo v inozemstvo. Neredno plačevanje prispevkov s strani podjetnikov pa tudi povečuje režijske in upravne stroške Okrožnih uradov. Za iz-terjavanje teh zaostankov porabi OUZD v Ljubljani letno 1 milijon Din, kar pomenii 2.5% celokupnih dohodkov. Za izterjava-nje je pri uradu nastavljenih 45 nameščencev. Iz navedenega jasno izhaja, da so terjatve delavskega zavarovanja v zakonu premalo zavarovane. Država bi istočasno, ko znižuje ugodnosti zavarovanja, morala vsaj oskrbeti tudi učinkovitejša sredstva proti podjetnikom. Kakšne posledice ima gori opisano kritično stanje delavskega •» zavarovanja v Sloveniji, naj pokaže samo en primer. Podpore delavkam ob porodu obstoje v hranarini za 6 tednov pred in 6 tednov po porodu, v opremi za dojenčka in v babiški podpori. L. 1930. je OUZD v Ljubljani izplačal na porodninah še 2 »milijona 790.000 Din, 1. 1934. pa samo še 1,790.000 Din. Omeniti moramo, da se je v tem času skrčil čas podpore od 8 tednov na 6 tednov pred in po porodu. Za opremo dojenčkov je izdal 1. 1931 2.440.000 Din, 1. 1934 pa samo še 430.000 Din. Za babiško pomoč je izdal OUZD 1. 1930. 1,500.000 Din, 1. 1934 pa samo še 41O.O0O Din. Te številke zadostno kažejo današnje stanje delavskega zavarovanja pri nas ter potrebo po bolj učinkoviti zakoniti zaščiti zavarovanja. Nove »državotvorne" sanje na škodo ljudstva? K načrtu naredbe o minimalnih mezdah piše tudi „Slovenija“ od 5. t. m. Člankar dr. J. P. je sploh v načelu iproti določitvi minimalnih mezd, češ da te nujno postanejo maksimalne mezde. Kakor se bodo bralci spominjali, se je tudi naš člankar bavil s to nevarnostjo kakor tudi z nevarnostjo racionalizacije in redukcij. Dr. J. P. pa kaže pred vsem na nevarnosti naredbe o minimalnih mezdah za nas Slovence. V Sloveniji špekulirajo s to naredbo nekateri podjetniki! Na naslov teh in v marsikaterem oziru na naslov vseh slovenskih gospodarstvenikov ponastiskuje-mo naslednji odlomek iz omenjenega članka: - Naši gospodarstveniki, ki lezejo v vedno večjo stisko in z grozo opažajo, da se drugod po svetu gospodarstvo nekako ipoipravlja, samo v Sloveniji gre še kar naprej navzdol, so nenadoma prišH na misel, da je vzrok njihovim slabim kupčijam to, da zaradi velikega razločka med delavskimi mezdami pri nas in na jugu niso konkurenčni. Tako so nazadnje izumili, da so prav za prav naši delavci, ki se še niso s svojimi mezdami zedinili, vzrok, da obrt in trgovina v Sloveniji ne cveteta tako, 'kot so si predstavljali ob prevratu, da bi v tej državi morala. Če pravijo naši podjetniki, da niso konkurenčni naproti podjetnikom iz južnejših krajev, povedo s tem tudi, da imajo v teh krajih konkurenčna podjetja, čudno, pred desetimi leti tam te konkurence še ni bilo, danes pa pravijo, da je je vedno več. Pri nas*zapiramo' tovarne, skrču-jeino obrate in odpuščamo delavce, doli pa nastajajo nova podjetja. Tako si vendar naši gospodarstveniki ob prevratu niso predstavljali zedinjenja. Saj je znano, da je njihov jugoslovanski nacionalizem slonel na prepričanju, da bo Slovenija tovarna in trgovska hiša za celo Jugoslavijo. Koruzo gor, kramarsko robo dol — to geslo je podžigalo slovenske podjetnike v njihovem jugosloven-skem nacionalizmu. Zaradi dobičkov, ki so si jih na ta način obetali, so bili pripravljeni darovati tudi slovenski jezik in kultuio. Kljub vsem tem žrtvam se je pa izkazalo, da so bile misli naših gospodarstvenikov ob prevratu samo varljive Kriza delavskega in nameščenskega zavarovanja sanje. Če bodo tako rasla konkurenčna Podjetja na jugu, kot sedaj, naši trgovci in obrtniki kmalu ne bodo imeli več kam Prodajati svoje robe. Kam se bo potem naslonil njihov nacionalizem? Vendar, kogar udari Bog s slepoto, £a udari do kraja. Namesto 'da bi spoznali naši gospodarstveniki svojo zgrešeno politično dejavnost, so se spravili na -naše delavce in hočejo njim „uediniti“ šc mezde, tako da bodo s tem uničili še domači trg, kolikor ni uničen že s kmečko zaščito, da bodo na ta način ostali sploh brez trga, ker tistega na ju-£u kmalu več ne bo. Zakaj bi pa Bosanci kupovali premog v Trbovljah, če ga imajo pa doma zadosti in zakaj bi Hrvatje kupovali klobuke y Škofji Loiki, če iih znajo tudi sami delati itd. itd. Ker so gospodarske in politične razmere v naši državi postale danes tako otipljive, tudi slovenskim gospodarstvenikom pri vsej njihovi omejenosti in slepoti ne moremo pripisovati, da jih ne bi spregledali. Če kljub temu svojega lažinacionaliz'ina in svoje politične usmerjenosti ne spremene in se hočejo za neikaj casa rešiti s takimi, za ves narod pogubnimi posikusi, ikakor je izenačenje delavskih mezd, potem si ne moremo dru-Sega misliti, kot da gospodarijo po načelu: Apres nous le d^hige. če je pa tako, gospodje, vas jbo slovenski narod morebiti preje, kot si mislite, izpljunil iz sebe. Filmski igralci se spuščajo v politiko. Pred kratkim je priredila skupina filmskih igralcev v Holly-woodu velik miting proti hitleri-znui. Daljši govor je imel Frederic March, na čelu manifestantov so bili Norma Shcarer, Svlvia, Sid-npv Moris Ohoron, Barbara Stan-wick, James Carney, Pat 0’Brien, Al Jonson. Mitinga sta se udeležila tudi guverner ameriške Narodne banke Giannitii in šknf Cantwcll. Nemški špijon obsojen v Franciji. Nemški vohun Brike je bil obsojen v Parizu na leto strogega zapora. Brike je med preiskavo priznal, da je imel zveze z nemško tajno policijo. Za svoje delo je dobival mesečno plačo preko neke banke v Rotterdamu. 4 Prežihov Voranc J ir s in Havli (Ponatis po neodvisni slovenski reviji »Sodobnost"). Čez nekaj časa se je iz našega Bavha izlil cel plaz črnorjave čobodre, da je brizgnilo na vse strani. Iz nje sc je svetil oves. »Ha, ha ha!...“ se je režal Ga-luf skrivnostno. Oče se je praskal za ušesi. »Metercent imata blata v sebi!“ je cenil drugi hudomušni sejmar. »Pa ti svoje poglej!" sc je branil oče. Galufov par je bil res tudi neverjetno nabit, da se je komaj pomikal dalje. „Na takem dolgem potu se živina izserje,“ je menil sejmar. Galuf je pomežiknil očetu: »Samo jaz to drugače naredim ... K lizanju vedno nekaj saj primešam in to drži...“ Oba sta se režala. „To^ je samo za to, da živina preveč ne izgladuje. Ves svet goljufa, zakaj bi še mi, ki si moramo Kulturne vesti V spomin Srečku Kosovelu ■so priredili ljubljanski akademiki-slavisti dne 26. maja v ljubljanskem gledališču recitacijtski večer. Kosovelove pesmi je čital B. Fatur. Bile so enostransko izbrane, tako da ni bila podana prava pesnikova podoba. Kosovel ni bil samo pesnik osebnih bolesti in občutenih doživetij. Bil je tudi borec — in teh pesmi, žal, nismo slišali. Na večeru so ■nastopili tudi vsi 'pomembnejši slovenski pesniki. Največji uspeh so imeli oni, ki so se v svojih pesmih iztrgali samo osebnemu čuvstvovanju in se približali resničnemu življenju. Izmed starejših je občinstvo posebno prisrčno sprejelo Toneta Seliškarja, izmed mlajših pa Mileta Klopčiča, ki je bral socialne pesmi iz svoje zbirke »Preproste pesmi«. Slovenska slikarja Drago in Nande Vidmar razstavljata svoje slike v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. V svojih slikah sta se približala stvarnosti, našla sta pot v vas in v kmečko življenje. Predvsem prikazujejo slike kmečko socialno življenje. Razstava je odprta od 28. maja do 15. junija. Hrvatska kmeta — slikarja Ivan G en orali ič in Franjo Mraz sta priredila v Zagrebu svojo prvo razstavo slik. Prvemu je 22 let, drugemu 26 let. Doma sta iz podravske va«ii Hlebine. S slikarstvom so ha vit a samo ob prostem času, to je pozimi in oib nedeljah in praznikih. Odkril ju je hrvatski slikar Krsto Hegedušic, ki jih je prvi opozoril, naj ne prerisujeta razglednic, kakor sta to prej delala, marveč naj pogledata okoli sobe in naj delata sliko iz resničnega 'kmečkega življenja. Ravnala sta se po njegovih nasvetih. Njuna razstava kaže razen velike nadarjenosti itiudi krepko umetniško oblikovanje. Hrvatski kmet — pisatelj V Deklovcu v Podravini živi 391etni kmot Mihovi! Pavlek-M iški n a, ki je napisal že dve knjigi. Svojo prvo zbirko kratkih povesti »Za svojo 'zvezdo« je izdal leta 1926, lani pa je izšla njegova druga knjiga pod naslovom »Trakulja«. Miškina je skrben gospodar. Kadar pa le more, gre v hlev in piše s papirjem na kolenih. Njegove črtice govore o kmečkem življenju, o revščini kmetov, o jetičnih otrokih, o skrbeh, ki tarejo kmeta. Miškina zajema iz resničnega kmečkega življenja, ki ga pozna do podrobnosti. Zanimiva razstava Nemška slikarka Katlie Koll-witz, ki ji je sedaj 68 let, je pri- redila meseca maja v Zagrebu razstavo svojih risb. Imela je velik uspeh. Kathe Kolhvtitz, ki je bila do nastopa nacionalnega socializma profesorica na Akademiji umetnosti v Berlinu, je znana po svojih slikah in risbah iz delavskega življenja. Posebno pa je zaslovela s svojimi risbami, ki kažejo prizore iz vstaje tkalcev v Šlezdji in iz kmečkih uporov. V Sloveniji je objavila mnogo njenih risb Cankarjeva družba v svojih koledarjih. Roman o agrarni reformi Anton Ingolič, mladi profesor na gimnaziji v Ptuju je izdal roman »Lukarji«. V njem opisuje življenje kmečkega ljudstva na Dravskem polju, njihovo delo, njihove skrbi za vsakdanji kruh, posebno pa vpliv agrarne reforme. Roman je vzbudil mnogo zanimanja. Nikola Tesla-veliki izumitelj (Ob osemdeseti obletnici rojstva.) Dne 2!). maja 1856. se je rodil v mali vasici Smiljan v Liki Nikola Tesla, sin pravoslavnega duhovnika. Po srednji šoli, ki jo je obiskoval v Gospicu in Karlovcu, je študiral elektrotehniko v Gradcu. Pozneje je deloval v Budimpešti in Parizu. Toda za njegova velika odkritja je bila Evropa premajhna. Šel je v Ameriko, kjer je dalje časa delal z znanim učenjakom Edisonom, pozneje pa se je osamosvojil in deloval v lastnem laboratoriju. Ob njegovi SOletnici so se vršile po vsem svetu, posebno pa v Jugoslaviji, velike svečanosti. Dal je svetu v šestdesetih letih svojega neprestanega dela osemsto patentov, mod njimi 75 velikih znanstvenih odkritij. Ko je v prejšnjem stoletju začel delovati, je bila elektrotehnika šele na (začetku svoje potil. Elektrarne so proizvajale le majhno množino elektrike, ki pa je niso mogli prenesti po žicah v daljavo. Že na razdaljo samo 15 km se je namreč izgubila polovica elektrike. Tedaj je izumil nov električni tok, ki ga je bilo mogoče uspešno prenesti po žicah v daljavo. Prvi. daljnovod, kakor imenujejo ta prenos po žicah, je Tesla pasta vil na Mednarodni razstavil (v Frankfurtu leta 1892. Njegov izum je omogočil tudi izkoriščanje slapov za pridobivanje elektrike. Od slapa v Lauffenu so dovedli električni 'tok v 175 km oddaljeni Franfurt in izgubila se je samo četrtina elektrike. Tri leta pozneje so postavili ob Niagarskih slapovih v Ameriki veliko elektrarno, ki je oddajala. 15.000 konjskih siil po 40 km dolgem vodu. Danes razpošilja ta elektrarna mnogo večjo električno silo (1 milijon kilovatov) na več sto kilometrov naokoli. vse tako trdo pridelati, ne gledali nase ...“ Medtem smo prišli v ozko sotesko. Ob cesti in potoku so stražile visoke skale, strma pobočja so bila neobljudena in s temno goščavo poraščena. Soteska je bila skrivnosti polna in mene je iz neznanega vzroka zazeblo pri srcu, da sem se bojazljivo stisnil k očetu. Ali tudi odraslim sejmarjem se je poznal vpliv samotne okolice; postali so molčeči in zamišljeno so žulili pipe. Nad cesto, med dve skali stisnjen, je stal zidan križ, poln suhega cvetja; pred božjo rnartro jc brlela večna luč. Sejmarji so se odkrili in ko smo križ imeli že za hrbtom, mi je oče rekel: ,. Tukaj jc mnogo ljudi storilo smrt.“ „Kako...?“ „V starih časili so tukaj roparji čakali na sejmarje in na kupče-vavce.“ Pospešil sem korake. ^ Na cesti je postajalo vedno bolj živahno. Z bregov so sc spuščali sejmarji z živino in ovcami, mimo nas so drdrali vozovi z rejenimi gospodarji in lepimi gospodinjami. Skozi mene so drveli novi, nepoznani vtisi. Okolica, cesta, Nemec, Jud, Lah, roparski križ, šti-bernica — vse to me je "opolnoma priklenilo nase, da pri tem na vola nisem niti mislil. Sejmarjev se je polaščala razposajenost. „Bo .. .“ so bodreče gledali drug drugega. »Obeta se ...“ Kajžar Janet iz naše fare je pri-podd mimo par juncev v jarmu. Junčka sta bila majhna in drobna, komaj kos jarmu. Takoj so objestni sejmarji padli po njem: »Koliko pa imata čez deset?“ Janet je molčal. „Pazi, da ti ne pobegneta skozi jarem!“ je vpil za njim Galuf. Ko je že izginil za ovinkom, so nekateri še rekali: »Živinski maternik!“ Janet je imel malo kajžico in se je preživljal z vožnjo iz grofovskih lesov. Naša dolina se je začela stekati v drugo, širšo, svetlejšo dolino, nad katero je s hriba kraljeval mogočen grad. Že od daleč smo opazili nepretrgano procesijo živine, vozov in ljudi, ki se je vila po cesti te doline. Naša cesta se je zganila: »Štajerci...“ »Ali vidiš, cele trope ženejo ...“ »Vidim! Najbolje bi bilo, vrniti se...“ Prejšnja razposajenost je mahoma minila. Očetovo lice se je nagubalo; ob pogledu na štajersko cesto so se njegovi načrti rušili v prah. Tudi jaz sem se nalezel njegove očitne malodušnosti. Ali zdaj ni več bilo časa za raz-mišljevanje. Že nas je požrla sejmska procesija nasprotne ceste. Neprijetne misli so utonile v splošnem trušču. Nisem se še dobro zavedel, že smo stali pred dravskim mostom sredi velikanske gneče. »Mitnica...“ Pred ulico sta stala dva rejena gospoda in dva žandarja. Oče je moral plačati mostnino. »Roparski križ ...“ je vzdihnilo skozi gnečo. Potem nas je pogoltnil drveči tok, ki se je stekal čez most. Njegova vrtinčasta naglica mi ni da- Po pisani zemlji Sedaj dobivajo na vsem svetu že 40 milijonov konjskih sil iz slapov. To pomeni, da delajo ogromne sile noč in dan brezplačno za človeštvo. S tem se prihrani danes čez 50 milijard dinarjev premoga letino. In to število stalno iraste. Danes ni na svetu elektrarne ali tvornice brez strojev, ki jih je Tesla odkril na tem polju. Vrednost teh strojev cenijo na 15 milijard dolarjev. Tesla je s svojim izumom koristil ljudstvu, dal jo možnost, da zasije električna luč tudi v najbolj oddaljeni vasi. Na drugi strani pa je izkoristil naravne silo, tako da lahko človeštvo uporablja svoje sile za drugo delo. Drugi revolucionarni Teslov izum so njegovi visokofrekvenčni toki. V svoji delavnici jo proizvajal ogromne množine elektrike, ki prodro skozi vsak predmet. Njegove strele iso močnejše od naravnih. Proizvajal je ognjene krogle, ki imajo (50 m v premeru. Človeškemu telesu ta množina elektrike, ki teče svolmdno po zraku, ne škodi. Iz tega njegovega dela se je razvila danes kemična industrija, izdelovanje žarnic, Rontgenovi žarki itd. Največji že izrabljani njegov izum pa je radio. Brez žic pošiljajo Teslini stroji v svet njegove električne valove, ki jih sprejemajo radio-aparati po vsem svetu. Tako prodira tudi v najbolj oddaljene kraje po radiu človeški govor, petje, godba. Naj večje Teslino delo: prenos električne sile brez žice pa v praksi še ni izveden. Proti temu se bori današnja industrija in kapital, ki je vložen v njo. Ko bo še ta izum uresničen za vsakdanje življenje, ne bo več od sveta odrezanih krajev. Po velikih napravah bo šla elektrika v neomejenih množinah po zemlji, grela bo, razsvetljevala, poganjala stroje. Že 1. 1899 je Tesla v Newyorku na ta način z obrežja voddl ladjo, ki je bila brez posadke. la, da bi bil napasel svojo radovednost na svetli, valujoči površini Drave. Ujel sem le nekaj besed iz okolice: „Ncmca ne bo, Drava še ni rjava, ne taja se še sneg v zgor-njih krajih.1* Na drugi strani se je struga razlila v široko jezero vriščečega in pisanega sejma, v jezero ljudi, živine, štantov, izložb, iz katerega je piskalo, žvižgalo, mukalo, hreščalo. To jezero nas je potegnilo do pravega sejmišča. Pred vhodom zopet gospodje v gosposkih suknjah in žandarji z bajoneti. „Sejmnina.. Oče je moral zopet plačati. ..Roparski križ... sc je znova zarogalo izpod neba. Šele na odkazani staji smo se oddahnili. * Tako sem prišel prvič v življenju na sejrn, kjer sem dobil prve grenke vtise iz tega sveta, ki sem si ga od daleč, z našega samotnega hriba predstavljal bleščečega, dobrega, prav takega, kakršno je solnčno obzorje sinjih daljav, za- Raziskovanja o največjem meteorita na svetu Zvezdni utrinki ali meteori so delci kometov, t. j. zvezd repatic. Kometi so nebesna telesa, ki imajo to lastnost, da zaradi »svetlobnega pritiska« izločajo pline (ogljikov dvokis, cijan), če se približajo solncu. Ti plini tvorijo od solnca stran obrnjen svetel rep. Mnoge zvezde repatice razpadejo v velikansko množico drobnih dedov, ki krožijo še nadalje po isti poti kakor prejšnji ■komet. Če pridejo ti deli v bližino zemlje, jih zemlja pritegne nase. Ti drobni deli, meteorji, letijo s hitrostjo 15—75 km. Zaradi zračnega upora se segrejejo, zažare in postanejo vidni kot zvezdni utrinki. Posebno mnogo utrinkov je meseca avgusta, ker se takrat približa zemlji velik roj meteorjev. Ob razžarevanju in ob zračnem uporu se utrinek izpremeni v plin, zgori. Vendar padejo večkrat na zemljo kosi meteorjev, ki jih imenujemo meteorite. Navadno so Iz kristal inskega kamenja ali iz železa. \ vseh meteoritih so našli snovi, iz katerih sestoji naša zemlja, tako, da lahko sklepamo, da sestoje tudi druge zvezde iz istih snovi kakor zemlja. L. 1908. je padel na zemljo pri easi Tungusk v Sibiriji, blizu reke Podkamenaje, največji 'meteorit, kar jih poznamo. Gozdovi, v katere je padel meteorit, so uničeni v krogu od (50 km. Po padcu je nastal velik gozdni požar in po vsej Sibiriji se je čutil velik potres. Pod vodstvom ruskega učenjaka Kulika so sedaj končana prva raziskovanja o tem največjem meteoritu na svetu. Znanstvena odprava, ki je šla v ta namen v Sibirijo, je natelela na velike težkoče, ker je mesto, kjer se je meteorit zaril v zemljo, popolnoma nepristopno. Zato so znan- strtih s kopreno tajinstvenih mrež. Do takrat še namreč nisem bil pre-stooil mej domače fare in pot do cerkve in šole je bila moja najdaljša pot. Ali že moj prvi korak čez to mejo je razblinil mojo rosno mladostno domišljijo in razkril čisto drugačno vsebino sveta in življenja. Na sejmišču smo z Galufom navštric privezali. Galuf je kmalu odšel, češ da gre pogledat, kakšen je položaj, oče pa se je usedel s prižgano čedro na ograjo in čakal kupca. Začel sem prodajati zijala. Na sejni sem odšel z neko zmagoslavno zavestjo, da sc bo vse zgodilo, kakor si želimo, da se bo kupčija kar sama od sebe završi-la. Že gredoč je v to upapolno zavest kanila grenka kapljica spoznanja, na sejmu samem pa je to spoznanje naraščalo kakor plaz. Pričakoval sem, da bodo kupci očeta kar oblegali, sedaj pa sem snoznal, da sva se z očetom in z najinimi volmi v tem šundru potopila v popolno brezpomembnost. Mimo so se prerivali ljudje, kričeč ali zamišljeni, toda nihče se ni stveniki morali iz letal opravljati svoje delo in s pomočjo fotografskih posnetkov ugotoviti pravo stanje. Do sedaj so ugotovili, da se je meteor zaril v zemljo 100 m globoko. Francoski parlament zboruje Francoski parlament je 'lotos sestavljen precej drugače kot prejšnja lota. Statistiki, ki od jutra do večera postajajo po hodnikih burbonske palače, kjer parlament zaseda, so napravili nekaj zanimivih računov. Izračunali so kdo so najmlajši francoski poslanci. Najmlajši ljudski zastopnik je rojen leta 1911, star je torej 25 let! Štirje so rojeni leta 1909, eden leta 1908 in trije leta 1907. Prvič v zgodovini francoskega parlamenta se je zgodilo, da sede tako mladi poslanci v zbornici. Tudi razmerje kako so zastopani različni poklici se je izpre-menilo. Parlament je štel: 1932 1936 158 114 advokatov 22 , 9, 18 in 35 Din, da nam olajšate knjiženje! Če si plačal, shrani položnico! Slovenci v tujini bodo z veseljem čitali naš list. Pošiljajte nam njihove naslove! ZAUPNIKI! Od Vašega dela je odvisen obstoj lista! Zahtevajte sezname naročnikov svojega kraja, naročilnice za pobiranje naročnine in hloke za tiskovni sklad! Organizirajte mesečno pobiranje naročnine! Po slovenski zemlji Slovenci pod Italijo Slovenski kmet in delavec na Krasu Majhna hišica z vrtom in nekaj njivami med kamenjem, je včasih bilo le za zavetje. Vsi, oče in otroci so delali drugod in Obdelovali po delu svoje malo posestvece. Nekaj jih je bilo pri železnici, ostali pa so šli v Trst in so se vračali domov čez nedeljo. Življenje je teklo skromno in počasi. Pridni lakote niso poznali. Danes so se razmere izpreme-nile. Majhne vasice so skoraj opustele. Niti ene družine ni več, ki bi lahko mirno gledala v bodočnost. Vse so razdejane. Sinovi so brez dela. Drugi so zopet zbežali preko mej in javljajo samo slabo. V Trstu se danes ne dobi več zaposlen ja; zlasti ne slovenski delavec. Pri železnici tudi ne. Saj so še one, ki so bili, vse prestavili daleč v notranjost Italije. V naših krajih pa so zaposlili tudi pri dninah na železnici, samo italijanske zlasti furlansike delavce, ki so zelo poceni in skromni. Oni, iki so šli po delo v Ameriko, javljajo le slabo in vsi bi se radi vrnili, a nimajo s čim. Domače tovarne, kar jih je bilo, so vse v razsulu. Tako n. pr. pivovarna v Senožečah, ki je včasih poživljala vso okolico. Njene stroje so prenesli v Trst, stavbe pa razpadajo. Davki so zelo veliki, zlasti na Krasu. Plačevati morajo državne, pokrajinske in občinsike davke ter vsemogoče prispevke, ki jih režim rabi za svoje namene. Zlasti visoke so pokrajinske in občinske doklade. Ni čudno, če ima le še malokateri krnet ohranjeno celotno posestvo, kot ga je imel. V hlevih zevajo velike praznine in zelo mnogo jih je že popolnoma praznih. Gre še celo tako daleč, da odvažajo iz hiš pohištvo in slično za davčne zaostanke. V Italiji je namreč izterjevanje davkov v rokah zasebnikov, ki so vzeli to v zakup od države. Še mnogo je drugih vzrokov, ki upropaščajo naše ljudi, a jih je težko na kratko vse navesti. Tako n. pr. grade Italijani zelo mnogo lepih cest po Krasu. Stare ceste so bile vijugaste in so se izogibale tistih pičlih rodovitnih polj med kraškim 'kamenjem. Nove ceste gredo pa počez in so široke tudi preko 8 m. Tako navoženi materija! uniči včasih lepe njivice. Za razlaščeno zemljo pa ne dobe odškodnine, ampak morajo še vedno plačevati davke, ki so bili odmerjeni še v dobrih letih. Tudi za druge naprave razraščajo tako zemljo, tako n. pr. za letališča, ki jih je na Krasu in v zgornji Istri kakih sedem. Najlepša zemlja, ravnina in polja so s tem izgubljena. V takih in še hujših težavah živi naš kmet in delavec onstran meje. Oba pa še vztrajata na svoji zemlji v tem težkem času. Assicurazioni Generali. Splošna zavarovalnica, ki ima tudi pri nas podružnice, a v Italiji centralo, je dala 10 milijonov lir za dela v Abesiniji. Znan nam je primer dunajske zavarovalnice „Fe-niks“, ki je podpirala protidelavsl