XXIV_■


N
aistarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v +em lis+u so uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
XXIV.—LETO XXIV.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) MAY 8, 1941.
ŠTEVILKA (NUMBER) 108
ai=iE=SE=!nsesE3Esrj
Kyatke vesti I
življenja in sveta
iCB=b
nec v avdi-y vatikanu
— Papež Pij je spre-®^ijenci, ki je trajala 22 ^^i^olda Tittmana, Roo-poslanca pri sv. sto-
jliftoeket, Me. — John Poif-Gjšnji strojnik, gradi hi-4iy imela običajnih vo-bo okrogla. Porter Se bo hišo mnogo laž-j^^valo in da bo dajalo L tri in dvajset oken so-razdeljeno svetlobo.
jetnik
j^OJCKOV
York. — Angleško časo-^ apeliralo včeraj na a-United Press, da sled-'^raša v Berlinu, kako bi ®°goČe sporočiti F. J. Ke-l^^leškemu letaldu in vo-^etalske eskadre, ki se
Angleži gospodarji
položaja v Iraqu
Premier Churchill je dobil popolno zaupnico v nižji zbornici. — Boji v Mezopotamiji (Iraqu) bodo kmalu končani, ker Hitler ni poslal Iraqu svoje pomoči.
Ameriška mornarica Japonsko skrbe
v*
\ ^V,
V nemškem vojnem ujet-je postal srečen oče dveh dečkov in dekh-
antinacijskega iT^lKA
^^gton. — Tukaj je bil po neznanih ljudeh pre-f b ,'vši antinacijski urednik Simon, ko je kora-proti svojemu domu v '%tonu. Dr. Simon, ki je v jjj. Hitlerjem urejeval ' f ^^%ški dnevnik Frankfur
J.	v_,	_
KAIRO, Egipt, 7. maja. -rr-' Angleške čete in angleška zračna sila sta zadali četam države Iraq tako uničujoče udarce, da bo bojevanja najbrže kmalu konec, ker Hitler ni poslal Iraqu svoje pomoči.
Angleški letalci so sistematično uničili večino vse zračne sile države Iraq, angleška pehota pa si je prilastila spet kontrolo nad sesalkami olja v bližini Ruthe, skozi katero je napeljana oljna cev za odvajanje olja iz Mosula v Hajfo.
V bojih okoli Tobruka Angleži še vedno zadržujejo Nemce in Italijane, ki so tam obtičali že pred več kot štirimi tedni in ne morejo nikamor naprej.
Angleži sestrelili 20 nemških fetal
LONDON, 8. maja. — Kakor se poroča, so Angleži sestrelili snoči 20 nemških bombnikov, ki so že sedmo zaporedno noč napadli Liverpool in druge angleške kraje.
Angleška zračna sila pa je
dla francosko pristanišče Brest kakor tudi druge nemške objekte.
Število nemških letal, ki so jih sestrelili Angleži od torka, znaša 42.
Zaupnica Churchillu Angleška nižja zbornica je dala s 447 glasovi proti trem svojo zaupnico premierju Churchillu ter ga pooblastila, naj nadaljuje s svojimi prizadevanji, da se porazi fašizem:.
David Lloyd George, bivši premier tekom prve svetovne vojne, je svaril, češ, da je ameriška pomoč premajhna in premalo oqlločujoča.
Churchill je zagotovil poslancem, da se bo Anglija borila do konca na otoku Kreti, v Libiji i in drugod, da se prepreči Nemcem prodiranje proti Suezu. — Angleške čete v Afriki štejejo danes pol milijona mož, je dejal Churchill. "In Amerika nam je zagotovila dovolj ladij, ki nam bodo omogočile, da bomo vztrajali tekom leta 1942, nakar med tem sama v neprestani o-' se bo celoten položaj izpreme-fenzivi ter je snoči zopet napa- nil," je rekel Churchill.
je najmočnejša na svetu
njeni odnošaji z Zed. državami
Ameriški mornarici se ni bati nobene posamezne mornarice sveta.
Ker vse kaže, da bo ameriška bojna mornarica kmalu v vojni ob strani angleške mornarice, bodo morda na mestu sledeči podatki o ameriški mornarici: Ameriška bojna mornarica šteje 700 vojnih ladij ter je najmočnejša pomorska sila na svetu.
Ena sama ameriška mornarica — bilo atlantska ali paci-fična — bi tvorila trd oreh za celotno mornarico osišča. Na svetu ni nobene pomorske kombinacije, ragen morda angleške, ki bi se mogla zoper^aviti ameriški mornarici. !
Ameriška'mornarica ima 16 »oklopnic, šest nosili^ letal, 37
4
je zbežal iz Nemči-' g. "^'^jene države leta 1934 je podlegel ranam.
hvalijo s ^ govor
jg , — Londonsko časo-govor ameriškega tajnika Stimsona, češ, ^adaljni dokaz utrditve
Izjava bivšega ruskega premierja Aleks. Kerenskega
t	v
^^sopisje vzdrzuje ko-%.....
k
angleških zvez. Si-
Kerensky pravi, da bo zdaj Sovjetska Rusija najbrže stopila javno in aktivno ob stran Nemčije.
Brata Esposito obsojena na električni stol
noče vplivati ^dinjenih držav.
na
nemci
fii^. ; Informirani nemški ^.^^■^Ijajo, da ni v govoru 6ga vojnega tajnika
•C" ■
«p
ničesar novega." V ^ Nemčije tiče, pravijo, >1 ^°vor čisto ameriška za-
p* so zvišali 1>elu
if^nl^nvilie, o. — Lastniki o-^	brivnic v Jefferson
^ Od 5° zvišali cene striženju ^3- 65 centov, britju centov. Nove ce-i, Py"o v veljavo dne 12. ma-
Cg ABABi
Nf b Kenya. — Abesinski V 3,ile Selassie je prišel v
■ ^ Addi il
!!^ski cesar

iis Ababo, kamor se -,l pet let pot6m, ko je p pred Italijani iz f bil h • °^°Čila naznanjajo, da ^®gov povratek triumfa-
V ^^^^ivatna zabava
3 ki Večer se vrši privat
'^egljačev "Jadrana", direktorija S. D.
3ve vse kegljače, da se ^ ^ v^^^ležijo. Pričetek ob 7.
bolnišnice
stanujoča na 21128 je povrnila na bolnišnice, kjer se nahajala. Sedaj jo Jice lahko obiščejo na
NEW york, 7. maja. — Aleksander Kerensky, bivši ruski ministrski predsednik, ki je vodil leta 1917 revolucijo proti" ruski carski vladi, je snoči izjavil, da bo Josip Stalin z vzet-jem premierstva v svoje roke, pripravil aktivno sodelovanje Sovjetske Rusije ob strani na-cijske Nemčije.
"Stalinovo imenovanje samega sebe za ministrskega predsednika sovjetske vlade, samo materializira situacijo, ki je že več let obstojala," je rekel Kerensky. "Kot supremni diktator Rusije je bil on itak odgovoren za vso notranjo in zunanjo politiko dežele, zdaj pa je s premier-stvom samo prevzel formalno odgovornost zanjo.
"Njegova akcija je, po mojem mnenju, posledica vojnih razvojev, ki bodo kmalu spravili Rusijo k sodelovanju z Nemčijo v Srednjem zapadu, zlasti v Iranu in proti Turčiji. Sovjetske čete so zdaj koncentrirane v pozicijah, s katerih bodo udarile v Iran, in, skozi Transkavkazijo, v Turčijo.
"Stalin po vsej priliki čuti, da je bila njegova dosedanja politika sodelovanja z Nemčijo tako uspešna, da zdaj lahko javno nastopi ter si prilasti pred ruskim ljudstvom ves kredit za to. Zdaj je,pričakovati, da bo v tesnem sodelovanju z Nemčijo zadal nove udarce Angliji."
Stražniki so oba morilca tako obdelali z "blackjacki" pred Sing Singom, da so morali enega izmed bratov odnesti v ječo.
Vplivno japonsko časopisje priporoča sporazum z Anglijo in ameriško Unijo in končanje vojne v Kitajski.
TOKIO, 7. maja. — Tukaj so se pojavili danes dokazi, da je Japonska silno zaskrbljena z o-zirom na odnosa je med Japonsko in Zedinjenimi državami.
Govor ameriškega vojnega tajnika Stimsona, ki je izjavil, da bo Amerika zaščitila svoje pošiljatve Angliji, je povzročil silno padanje cen na tokijski borzi. Tukaj so se pojavile govorice, da bo najbrže ameriška vlada tekom desetih dni zaprla Panamski prekop vsem japonskim ladjam.
Važni japonski elementi so
WILLKIE ZAHTEVA ZAKITO AMERIŠKIH DOBAV ANGIIJI
Ogromnega shoda v Madison Square Gar-denu se je udeležilo 25,000 ljudi.
WILLKIE PRAVI, DA JE TREBA MANJ BESED PA
VEČ DEJANJ
mnenja, da bo morala Japonska križark, 159 rušilcev> 104 pod-1 kljub svoji zvezi z osiščem, o-
OSSINING, N. Y., 7. maja. — Brata Esposito, ki sta tekom roparskega napada v New Yorku ubila dvoje oseb, sta bila obsojena na električne! stol, na katerem bosta morala umreti v tednu, ki se prične s 16. junijem.
Ko se je avtomobil z bratoma bližal Ossiningu, sta brata nenadoma planila na šoferja, toda stražniki so ju naglo potegnili nazaj in potisnili na njuna sedeža. Ko pa je avtomobil ustavil ipred vrati Sing Sing jetnišni-ce, sta zopet planila naprej, da bi zbežala, takrat pa so stražniki lopovska morilca tako zdelali z "blackjacki," da so morali enega izmed njih odnesti v ječo, dočim so drugega odvlekli.
mornice okoli 200 bojnih letal, i in ve^no naraščajočo "silo naglih motornih torpedovk, Jji proizvajajo 50 milj brzine na uro, ter mnogo manjših in strašnih ladij, ki so zmožne spopasti se s podmornicami.
Ameriške oklopnice so starejše, počasnejše in močnejše kot oklopnice Nemčije ali Italije toda imajo težje topove in morejo na daljšo razdaljo učiniti več škode kot pa ladje osišča. Poleg tega imajo tudi težje o-klepe ter preneso vecistz^etkoy, ne da bi se potopile, kot pa ladje osišča.
Največja, najmodernejša in najmočnejša bojna ladja ne samo ameriške mornarice, temveč vsega sveta, je North Carolina, ki je bila pretekli meseč splov-Ijena. Ta ladja je oborožena z devetimi 16-palčnimi topovi, katerih vsak more vreči v minuti 20,000 funtov jekla 20 milj daleč. Razume se, da je ta ladja oborožena tudi z raznimi laž-njimi topovi, kakor tudi s topovi za obrambo proti letalom.
Kult
ura
pevski zbor "slovan"
Opozarjam vse člane in pevce, da se vrši redna mesečna seja v ,petek dne 9. maja, ob 7 ;30 u-ri zvečer in sicer v navadnih prostorih, na Recher Ave. Prošerii ste vsi, da se v obilnem številu udeležite!
hraniti mir z Zedinjenimi drža vami, kajti transpacifična trgovina Japonske z Zedinjenimi državami je vitalnega pomena za japonski blagor.
Vplivno japonsko časopisje nujno priporoča, da prične Tokio nemudoma pogajanja z Londonom in Washingtonom in da se čimprej konča vojno na Kitajskem.
Kaj sta sklenila japonski zunanji minister Matsuoka in Hitler, ni znano, toda polkovnik Jatsui Nagai, ki je spremljal zunanjega ministra v Evropo, objavlja o tej konferenci v tokijskem časopisju sledeče zanimivo poročilo:
Hitler se je razgrel
"O Hitlerju sem čul šele pozneje, in sicer to, kar mi je Matsuoka sam povedal. Matsuoka mi je povedal, da ko je Hitler govoril ž njim, se je tako razgrel, da je zašel v tako duševno stanje, da je pozabil, s kom govori."
Polkovnik Nagai je dejal, da je Hitler razbijal s pestjo po (mizi in kričal, in to zlasti tedaj, ko je opozarjal na potrebo, da se Anglijo stare.
NEW YORK, 7. maja. — Wendell L. Willkie je govoril nocoj na ogromnem masnem shodu, katerega se je udeležilo 20,-000 oseb, dočim je nadaljnih pet tisoč oseb poslušalo njegov govor s pomočjo zvočnikov izven Madison Square Gardena. Willkie je pozival na "manj govorjenja in več akcije" tejr je napadel naziranja Lindbergha in o-stalih izolacionistov, ki pravijo, da Anglija ne more izvojevati te vojne.
Pozdrav Rooseveltu
Pred razhodom so zborovalci poslali predsedniku Rooseveltu brzojavko, v kateri so mu zagotovili svojo lojalno pomoč ter ga pozvali, naj odredi vse potrebne odredbe, da bo ameriško blago v9,rno doseglo Anglijo.
Willkie je napadel porazno
ti za našo obrambno črto ter mimo gledati, kako izginjajo vse okoli nas zadnji ostanki svobode."
Svarilo Hitlerju "Kadar razmišljam o globinah in višinah ameriškega ljudstva, pravim Hitlerju: "Še nikoli se nisi srečal s takšnim narodom kakršen je naš. Zato poprosi katerega koli svojega poganskega boga, v katerega sploh veruješ, da ti prizanese, ko se srečaš z našim ljudstvom."
Willkie je naglasil, da je v britanskem imperiju, v Zedinje-nih državah in v Kitajski polovico ljudstva vsega sveta, ki lahko črpa iz svojih zalog, ki so o-sišču nedostopne.
Shodu je predsedoval new-yorški župan La Guardia, ki je
doktrino, "da so Zedinjene drža-1 naglasi^ da prinaša zboroval-ve šibke in nepripravljene," in'cem osebne pozdrave predsed-da sfe moramo mi "zabarikadira- nika Roosevelta.
Brezposelnost naglo pojema in
sodi se, da bo kmalu premalo delavcev
Obrambni program bo kmalu absorbiral vse razpoložljive delavce. — V industrijah je vedno večje povpraševanje po delavcih, pa tudi na farmah se bo pojavila potreba po njih.
NEW YORK, 7. maja. —j no samo 2,700,000 oseb brez de-Brezposelnost je pričela polago- j la.
Uspešna operacija
Poznana Mrs. Mary Samsa, iz 835 E. 154 St., je srečno prestala'operacijo v Huron Rd. bolnišnici. Obiski so dovoljeni od 1. do 3. ure popoldne in od 7. do 8:30 ure zvečer.
\
ZNAČILNE IZJAVE MORNARIŠKEGA TAJNIKA
WASHINGTON, 7. maja. — Mornariški tajnik Frank Knox je nocoj v svojem govoru izjavil: "Vsi veliki viri Zedin jenih držav, vštevši našo moško silo, so pripravljeni poskrbeti, da Anglija ne bo uničena."
Mornariški tajnik je nato pripomnil, da če bi bila Anglija poražena, bodo stale Zedin jene države na Atlantiku iz oči v oči z združenim mornaricam "Nemčije, Italije in Francije."
V tem, da je visok vladni u-radnik zdaj prvikrat imenoval v tpj zvezi tudi francosko mornarico, je videti veliko nevarnost morebitnega pridruženja francoske mornarice k mornaricam Nemčije in Italije.
V Rock Springs, Wyo., je v bolnišnici umrl 12. aprila Blaž Pustovrh. Doma je bil od Polhovega gradca in star je bil 60 let. Sorodnikov ni imel.
* Poroka
Poročila se bosta prihodnjo soboto zjutraj dobro poznana Miss Olga Kern, iz 1273 East 55 St. in Mr. Louis Cimperman, sin poznane Cimpermanove družine iz West Parka. Poroka se bo vršila v cerkvi Annunciation, na W. 130 St. in Bennington Ave., ob 9. uri. Prijatelji so vabljeni, da se poroke udeleže. Čestitamo!
ma izginjati iz Zedinjenih držav.
Leta 1938 se je mnogo ljudi v tej deželi smejalo Hitlerju, ki je izjavil, da v Nemčiji ni nobene brezposelnosti več. Pa ne samo, da'ni bilo več brezposelnosti, temveč je zavladalo celo pomanjkanje delavcev.
Zdaj se tudi mi v Ameriki polagoma bližamo točki, ko bomo lahko prav to rekli. Brezposelnost v Ameriki je bila silno reducirana. Ako bo šlo tako naprej kakor gre sedaj, ne bo koncem leta nobene brezposelnosti več: kmalu bo pomanjkanje delavcev v tej deželi.
Mi jako naglo dohajamo Hitlerja, kar se zaposlenosti tiče. In sicer s pomočjo istih metod, kajti samo industriji za
Industrije absorbirajo delavstvo
Toda delavce se z veliko naglico na jemlje na delo. Ameriške farme bodo kmalu potrebovale več delavcev. Prav tako zahteva delavce industrija, ki je danes sicer šo nekam izbirčna, toda kmalu ne bo več. Sodi se, da se bo koncem leta potrebovalo toliko delavcev, da sedanje število brezposelnih ne bo moglo kriti vseh potreb.
UČITELJICA IZBIČALA SVOJEGA NAPADALCA
V No. Chicago, 111. je umrl rojak Mr. Anton Malovasich, Star pionir in zvest Slovenec.
CAMDENTON, Mo., 7. maja. — Dr. Robert Muryell, star 35 let, tukajšnji zdravnik, je poprosil Hildo Rhodes, 25 let staro učiteljico, za njeno roko. Učiteljica mu je odgovorila, da se je {pripravljena poročiti ž njim, toda prej mu mora nekaj povedati. In sicer to-le: Pred letom dni jo je kriminalno napadel in ji storil silo Max Caldwell, bivši atlet višje šole. Dr. Murrell je bil zaradi tega priznanja vseeno pripravljen, poročiti učiteljico, toda je bil mnenja, da se mora ona nad njim maščevati.
Zdravnik se je odpeljal na Caldwellov dom ter ga vprašal, če hoče obiskati Miss Rhodes in njeno tovarišico, učiteljico Al-dytheo Keith, ki živita v neki poletni hiši. Caldwell, ki je mislil, da je to prijateljsko pova-
Izredno ugodna prilika
Kakor je razvidno iz današnjega oglasa, ki ga priobčuje E-lyria Auto Repair ustanova, ka\ tere lastnik je znani rojak Mr. Joe Mrhar, so tam na prodaj iz-borni in ceneni avtomobili znam-
ke "Willys Americar." Izredno vojno I ugodna posebnost je v tem, da pripravljenost se je zahvaliti za j vam odračunajo za vaš avtomo-to situacijo. '	{bil, ki ga vzaAiejo v zameno za
Podatki industrijskega odbora | novega, $175.00, ne glede na to.
Natančnega števila brezposel- j koliko je vaš avto star. -- Z "A-nih ni mogoče natančno navesti,, mericar" avtomobilom si prihra-toda National Industrial Confe-1 nite do $20 mesečno, ker s tem renče Board je dal nekaj toza-javtom prevozite z eno galono
bilo, se je z veseljem odzval, toda ko ga je zdravnik pripeljal tja, je zdravnik potegnil revol ver ter mu ukazal, naj sleče srajco ter leže s trebuhom na tla. Nato je izročil zdravnik svoji zaročenki težak korobač iz usnjenih jermenov ter ji rekel, naj začne udrihati po hrbtu ležečega, kar je slednja tudi storila. Ko ji je roka omagala, je izročil zdravnik korobač njeni tovarišici, ki je tudi začela opletati po Caldwellovem hrbtu. Bičanje je trajalo polnih 45 minut, nakar je zdravnik pomagal Caldwellu obleči srajco ter ga je s svojim avtom odpeljal domovi Oblasti so postavile zdravnika do obravnave pod $2,500 varščine, obe učiteljici pa vsako pod $500. — Caldwell zanikuje, da bi bil kdaj kriminalno napadel učiteljico Rhodesovo.
devnih podatkov.
Na podlagi njegovih številk je dobilo delo ogromno število oseb, odkar se je pričel izvajati obrambni program, — in sicer toliko, da se je znižalo število brezposelnih za 3,000,000 v enem letu.
Koliko je še brezposelnih
Računa se, da je zdaj samo še 6,142,000 brezposelnih. Toda od teh je 2,472,000 tako zvanih brezposelnih zaposlenih pri raznih vladnih projektih, kjer niso zabeleženi kot faktično zaposleni. In prav tako je možno, da milijon mož, ki so bili poklicani v armado, tudi ni kvalificiran kot zaposlen.
Če vključimo prvo šteVilko, tedaj imamo danes samo še 3,-700,000 brezposelnih, če pa vključimo tudi drugo številko, je v Zedinjenih državah faktie-
z eno
gasolina 30 do 35 milj. Poleg tega, da so ti avtomobili poceni in ekonomični, pa so tudi kras-' ni za oko ter lepo izdelani. Stopite v Elyria Auto Repair ter si jih ogledajte! Mr. Mrhar vam bo drage volje na razpolago z Vsemi potrebnimi informacijami.
Porello ne bo šel na električni stol Angelo Porello, bivši munšaj-narski baron, je bil rešen pred smrtjo na električnem stolu, ko je vrhovno sodišče države Ohio včeraj popoldne odločilo, da je kriv uboja, in ne umora po prvem redu. Porello bo zdaj najbrže obsojen v ječo od enega do dvajsetih let. Kakor znano, je Porello ubil v svoji konfekcijski prodajalni svojega nekdanjega munšajnarskega partnerja Jo-sepha Smeraldija, o katerem je rekel, da ga je ubil v silobranu.
šTRA#

8. maia
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
ma
ŠKRAT
Son
He
»
ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by rnE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO, 1231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
fo raznaSalcu V Clevelandu, za celo leto ....................—..............................
Ok 6 mesecev .....................................$3.00; za 3 mesece ...................................
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexlci, za celo leto.................................
ta 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece......................................
Zedlnjone države, za celo leto___________________________________________________............
ta « mesecev...................................$250; za 3 mesece................................
ga Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države ; 2» celo leto ...............................$8.00; za 6 mesecev ........................
..$5.50 ..$1.50 ..$6.00 ..$2.00 .$4.50 ..$1.60
.„....$4.00
toier^d as Second Class Matter ApriLacth, 1918 at the Post Oirice at Cleveland. Ohio, under the Act. of Congress of March 3rd, 1879.
UREDNIKOVA POSTA
PRIREDBA V POČAST MATERAM

Cleveland, Ohio — Priredba v počast materam. — V nedeljo 11. maja ob 3. uri popoldne podajo pod pokroviteljstvom Prosvetnega kluba učenci in učenke Slovenske šole v avditoriju S. N. Doma na- St. Clair Ave., krasen program v počast materam.
pijačami, tako da bo vam ustreženo.
Vstopnina je samo 25c popoldne ali zvečer za odrasle; otroci do 12 leta starosti so v spremstvu staršev prosti vstopnine.
Ker je prireditev podana v počast vsem materam in za finančno pomoč šolski blagajni,
NE BREZ DELAVSTVA
Dižavljani smo. Pametni in presodni. Osebno in družabno zanimanje, življenjski' interes nas tira, da se brigamo, kako se urejajo in upravljajo vse javne stvari, ki so v zvezi z našim duhovnim in fizičnim življenjem. Kdo bi se upal trditi, da ,ta briga ni naša pravica in dolžnost? Nikogar ni, ki bi mogel to trditi.
Priznavanje te pravice je splošno. — Zavest dolžnosti je pa kulturna pridobitev človeštva, ki se izraža v načelu demokracije, v hrepenenju po svobodi in enakopravnosti. Ta značilna svojstva je človek pridobil takrat, ko se je zavedel, da je človek.
Človek ima življenjske izkušnje, je praktičen. Vsak nekaj ve, vsak ima specijalno obzorje in logiko; znanje embrijev in atomov človeške družbe pa ustvarja javno življenje in razvoj velikana — človeštva. Zgodovina in pamet nas učita tako.
To spoznanje je rodilo sodelovanje ljudi povsod, kjer se je odločalo o usodi večje ali manjše člo.veške diužbe. Od tega spoznanja prihaja parlamentarna demokracija, ki pa še potrebuje mnogo mnogo do svoje popolnosti. Tudi v demokraciji se preveč pojavlja brutalno prikrito ali neprikrito nasilje, ki je veliko zlo današnje civilizacije.
In delavstvo, obrtniki, celo gospodarstveniki vzklikajo danes skoraj povsod: Zakaj brez nas in preko nas...
Nekakšen klic resignacije je to, ki kaže, da človeštvo čuti, da se ga odriva ne le od prevzemanja odgovornosti, ampak tira obenem v malomarnost in lahkomišljeno površnost, v kateri naj izgubi vsakršen interes za vprašanja svojega življenja in skupnosti.
V takih razmerah izgubljamo čas in zapravljamo svoje sposobnosti, ki bi skupnosti lahko mnogo koristile. Nihče nas ne vpraša, kako mislimo to ali ono, nihče, niti obstoječe politične stranke nimajo toliko zdrave razsodnosti, da bi določno postavile program demokracije na dnevni red in ga dosledno zagovarjale in izvojevale. In vendar je ta zahteva prva in glavna.
Pritožujemo se mi in vsi drugi, da se vrše "reforme in ukrepi" brez nas in 4)reko nas. Ali to je naravno in po nati krivdi, po krivdi demokratičnih gibanj, ker niso dozorele za na j vitalne jše vprašanje.
Življenjske izkušnje morajo biti temelj vsakršnim reformam. Zato je potrebno sodelovanje vseh, ki so dobre volje. Tudi delavstva!
Delavstvu' se gode krivice. Ž« v socialnopolitičnih ustanovah, potem glede izvajana zakonov in zlasti v socialnoekonomskih vprašanjih. In dela se brez nas in preko 111 3...
Delavci in nameščenci so prav taki državljani kakor v i drugi. Razlika je le ta, da se ti morajo boriti za iz-b (jšanje svojega socialnega položaja. Ali tudi ta borba j' javna stvar. — Opravičena in dolžnost. Zakaj le dober E jialni standard je znak dobre in pametne države.
Mladinski oddelek, pod režijo ste vse matere prijazno vablje-
njih učiteljice Mrs. Mary Iva-nush, vprizorijo pravljično igro "PEPELKA" v kratkih štirih dejanjih, spisala Marica Gre-goriceva; odrasli oddelek pa poda Josip Stritarjevo enodejan-ko "MATERIN GOD," pod režijo njih uičteljice Mrs. Antoinette Kennick. Poleg navedenih iger bodo podali učenci tudi času primerne deklamacije. Kot govornika nastopita g. Vatro J.
ne, da se v velikem številu odzovete in posetite popoldanski program in zvečer ples, da ne bo mladina igrala popoldne praznim stolom. Zelo bomo žalostni vsi, če ne bo primerne udeležbe. Mladina vas želi razveseliti in počastiti, torej: na plan matere in očetje!
Koncem tega meseca zaključi Slovenska šola svoje razrede in obenem 17 let pouka v sloven-
je bila velika postaja sredi ne\v-yorske luke, na Ellis Islandu. Decembra 1890 je bil Castle Garden zaprt kot priseljeniška postaja. Zgradba je bila vpo-
rabljena kot akvarij za razkazovanje rib, kar je še danes. Pa sedaj tudi ribe se bodo morale preseliti drugam. — Common Council — FLIS.
Zanimive vesti iz stare domovine
Grill, predsednik Prosvetnega {skem jeziku. Ta doba je lep re-kluba SND in Mrs. Antoinette i kord za plemeniti namen, ki ga
Kennick, učiteljica odraslega oddelka šole. Scenerijo in opremo za igre iz prijaznosti posodi dramsko društvo Ivan Cankar, kot vsekdar v prošlosti.
Po predstavi se bo razvila prosta zabava in zvečer bo ples, pri katerem igra Vadnalov orkester. Saj je že večini znano, da Vadnalov orkester zna tako lepo igrati, da ob zvoku njih godbe radi plešejo mladi in starejši ljudje. •
V prizidku v kuhinji bodo pa
vrši šola.
Dne 10. avgusta t. 1. pa se vrši velik piknik v korist Slovenske šole na SNPJ farmi. Nedeljo je iz prijaznosti odstopilo v korist šole društvo Naprej štev. 5, SNPJ, kot/je sklenilo članstvo na zadnji redni seji.
Z ozirom na žalostne razmere, ki so zadele naše rojstne kraje v Jugoslaviji, apeliram na vse rojake in rojakinje, da se strneta v nedeljo v S. N. Dom in po-kažete zanimanje s prisotnostjo
Slaboumno rejenko je imel za- j Mir in Nahtigal lani oktobra iz-prto v hlevu.	j vedla na lastnico papirnice na
Posestnik Janek Adam naj^.^'	cesti v Ljubljani Ma-
Kozjem vrhu ima že tri leta zdaj I ^Majcnovo. Napad pa se je 10-letno občinsko siroto Marijo'	ker je napadena go-
MarkaČevo pri sebi. Remšniška''odločno nastopila, občina mu plačuje za vzdrževa-!	maloletna tovariša pa sta
nje otfoka na mesec 30 din. To- obtožena, da sta kradla pada posestnik ima otroka v hlevu	Majcnovi. Pri tej^ je bil pri živini, kjer je docela zapuš-1 nekaj časa v službi kot čen. Deklica je nekoliko dušev-1 (dostavIjalec m inkasant tretji no omejena in si sama ne more (obtoženec Stanko P., ki se je nič pomagati. Pozimi ni imela f eliksa Mira in Mirosla-tople obleke, a spala je na steljii^^ P^^govoriti, da je svoji v hlevu brez odeje. Oblastva so 1 delodajalki iz skladišča, do ka-
zdaj vzela zadevo v roke.
matere učencev pripravilo okus- za slovenski—materin jezik. Po-
fto večerjo in prigrizek za poset
kazimo, da smo še živi in se
nike popoldanske prireditve, da i zavedamo svoje eksistence in da tako lahko ostanete ves večer v' spoštujemo in ljubimo svojo ma-domu med prijatelji in mladi-1ter in nje jezik. Na svidenje! no, ne da bi bili lačni ali žejni. | Za Slovensko šolo in Prosvet-Spretni natakarji vam bodo poj ni klub SND:
želji posfrQgli z okrepčujočimi	Erazem Gorshe, tajnik.
GASTLE GARDEN BODO PORUŠILI
Maši stari prineljenci se še spominjajo Lega imena nekdanje priseljeniške postaje
Castle Garden, skozi katere-je vstopilo v Ameriko mnogo milijonov priseljencev tekom zadnje polovice devetnajstega stoletja, bo kmalu pod^t. Ne fort znotraj pregrajen, da se
ob svojem prihodu v New York. Nekoč se je ob nekem sprejemu podrl most, ki je spajal Castle Garden s kopnim. Kasneje so zasuli ozki kanal in Castle Garden je postal del kopnega.
Najbolj je pa zaslovel 1.1855, ko je postal priseljeniška postaja in postal tako simbol za pristop v Ameriko za miljone priseljencev, kakor kasneje Ellis Island. V to s vrh o je bil stari
ravno takoj, ali v roku dveh ali treh let, kajti po mnenju new
dobi prostor za priseljeniške urade in prostore za priseljence.
yorskega komisarje za parke je l^"e 3. avgusta 1855 je bila pre-postal ovira modernemu na- gledana prva skupina priseljen-predku. In moderni napredek v! cev. Od tedaj do leta 1890, torej tem pogledu je zgradnja pod- j tekom dobe 35 let in 8 mesecev, morskega tunela med New Yor- 7,090,606 priseljencev je prešlo
jterega je imel ključe, odnašal velike količine njene papirne za-Požig pri Celju.	loge.
Nedavno noc je nastal požar ^	samo v lanskem
v Tremerjah pri Celju. Goreti "^eptembru odnesla iz skladisča je začelo gospodarsko po8iopj/|"Prodalaokrog70kgpapima-posestnika Jakoba Štora. Kakor vrecic, tri bale tiskovnega in je dognano, je neznanec zažgal,	krušnega papirja,
kup slame ob slamoreznici. O- P''®^ P^ Stanko P. na genj se je hitro razširil in zajel ^^•''oslavovo prigovarjanje ne-V polure vse poslopje. Na kraj	februarja pa do avgu-
požara so najprej prihiteli ga- ^ta lani izvozil iz skladišča pa-silci iz Celja, kmalu za njimi pa' P^^^^ skupno vrednost okrog
tudi gasilci iz Gaberja in iz Laš-1 ^^-^OO din kega.	■	I Zadnja obtoženka Barbara pa
__j je bila obtožena, da je pomagala
Tihotapska žaloigra na rrteji. I ^^PJ'^vljati tisti denar, ki so ga V obmejnem Holmcu pri Šv.' drugi obtoženci izkupili od ukra Danijelu v Mežički dolini se je denih reči. Obsojeni so bili: Fe-odigrala tihotapska žaloigra, ki	zaradi poskušenega ro
je terjala življenje mladega ti- P&rskega napada in zaradi na-hotapca. Tihotapska strast je kupovanja ukradenih reči na 20 gnala 27 letnega jeklarniškega mesecev robije, 60 din denarne delavca Logarja iz Guštanja čez kazni in na dvoletno izgubo čast mejo. Službujoči graničar ga je državljanskih pravic, Josip zalotil in ga pozval naj se usta- {Nahtigal za udeležbo pri rojiar-vi. Ker se tihotapec ni 'ustavil, j skem napadu na eno leto stroje graničar uporabil orožje U-, Sega zapora in na enoletno iz strelil je Logarja v nogo.	|gubo častnih državljanskih pra-
Tudi to še ni zaleglo. Ranje-1 vic, Stanko P. zaradi tatvin na nec je tekel dalje. Spet je počir škodo svoje delodajalke na eno strel, ki ga je zadel v hrbet. — loto strogega zapora, Miroslav Mladi delavec se je mrtev zgru-:^ ' zaradi tatvin, nagovarjanja dil na tla.	|k tatvini in zaradi nakupovanja
__I ukradenih reči na štiri mesece
strogega zapora ter na 600 din
Neki znani igralec je doval, da se je nekega dne - forjg hajal, pa ga je neki j Ki možak vljudno pozdravil
"Zelo me veseli, da vaS Že 27 krat sem vas vide' » Hamleta."
"To je pa zelo lepo ^ je odgovoril igralec, 6^^ tolikšnega občudovanji'
je to velik poklon!" jjji "Da, in gledal bi vas j -i gri še osem in dvajstič, ^ daljeval možak, "da me gasilca odredili v službo D® gem mestu!"



Uslužbenka: "Prosim spod šef, rada bi dobili' dopusta."	..jI
Šef: "Kaj vam je glavo? Saj je že Pisun d" dni dopusta, češ da se ^
Uslužbenka: "Da, ^ njegova nevesta."
Tine; "Zakaj hodiš z je vendar tako grda?"
Tone: "Tiho bodi, o"® notranjo lepoto."
Tine: "Potem jo pa o
bfO'
"ko J ill be'
"L Qj(
kh "2 %1

Vr
% 2 %
"t ' n
Pal,
"S
H %
"5 "I Pikr
"5 "j
H
%Q
On
H]
Prvi uspeli padalom

Drzen vlom sredi noči.
Nedavno noč so neznani tatovi vdrli v pisarno lastnika us-njarne g. KnafUča v Šmartnem pri Litiji, navrtali železno blagajno in odnesli 8000 din.Oblast-va imajo na sumu dve osebi, ki bi prišli v poštev pri vlomu.
denarne kazni ali nadaljnih 10 dni zapora^ Barbara Mirova pa na en mišsec in 15 dni strogega zapora.^
POLDRUGI MILIJON MRTVIH IN RANJENIH
Francosko-ameriški komite je v francoskih listih objavil spomenico, v kateri navaja, da je Francija po po-t /tkih, ki izvirajo iz uradnih virov, v vojni z Nemčijo j' ela 1 milijon 500,000 mrtvih in ranjenih. Radi teh C Tomnih izgub, pravi spomenica, je bila Francija pač Li )ravičena skleniti separaten mir z Nemčijo in Italijo.,
Italijanski listi pa zavračajo navedbe te spomenike in pravijo, da| ti podatki o izgubah niso resnični, ker je i )polnoma izključeno, da bi bila utrpela Francija v tem ! .-atkem ^asu tako ogromne izgube. Najpoprej bi bilo ( eba uredili nemške izgube, ki so po poročilu vrhovnega ■ oveljstvd znašale od 10. maja pa do dneva premirja s . rancijo skupno samo 150,000 mož. Ker so bili Francozi v defenzivi, je stvarno nemogoče, da bi inieli večje izgube, kakor" Nemci^ ki so napadali.
kom in Brooklynom.
Castle Garden je bil zsyrtijen
skozi duri Castle Gardena. • Pred letom 1860 skoraj polo-
1807 kot trdnjava in je kHs-', vica priseljencev je prihajala iz
' Irske. Nemška imigracija je začela postajati močna okoli leta 1848. Po. 1. 18G0 so začeli prihajati priseljenci iz vseh krajev in koncev sveta.
i;eje služil za razne svrhe. L. 1824 je končal služiti kot trdnjava in so ga rabili kot javno i:abaviHče. Ko se je Lafayette rovrnil na obisk v Združene države 1. 1824 je bil v njem častni
Priseljenci co bili v onih ča-
rprejem. Jenny Lind, proslav- ^ih žrtve v^ch mogočih preva
jena pevka, ki so jo nazivali ' švedski slavec," je tam dala svoj prvi koncert v Ameriki pod upravo prvega ameriškega cir-kusovega imprezarja P. T. Bar-num. L. 1851 pa je tem priredil shod Ludovik Kossuth v obrambo svobodne Madjarske. L. 1852 je tam nastopila mednarodna prosu 1 a plesalka Lola Montez,
lantov in goljufov. Stvar je že lila tako škandalozna, da je policija posegla vmes in postavila v službo policijski čoln okoli Castle Ga:'dena. Varanje novo-došlih priseljencev je bil takšen del vsakdanjega življenja v New Yorku, da so prosluli "ru-r.erji" — Vodje priseljeniših skupin—^'iredili javen shod, kjer f.o protestirali proti vme-
biz-
ki je igrala usodno vlogo kot
ljubica ..tedanjega, bavarskega j šavanju oblasti v privaten kralja.'	nis."
Od 1. 1824 do 1855 je bil Čas- j Na Castle Garden se je tudi tie Garden pozorišče balonskih i nahajala posredovalnica dela vzletov, iimetalnih ognjev, sem-j za novodošle priseljence, kate-
Na meji ustreljen
Bivši tovarniški delavec Vo-lentar Anton je rad zahajal čez
nadomestek za francoske liste
Francozi so dobili vojno nadomestilo za liste. Da bi preprečil širjenje senzacionalnih vesti, je začel francoski notranji mini-
mejo po svojih skrivnih potih, j ster po nalogu vlade izdajati po-Pri tem se ni nikdar zmenil za' sebne bulletine, takoz\'ane "mo-svarilne klice obmejnih stražar-1 niteurje", ki so izvešeni na vseh jev. Nedavno pa je bil ustreljen, poštnih nabiralnicah in v pošt-
Mrtveca so prepeljali v mrtvašnico na Prevalje.
Tihotapca so prijeli
Na cesti iz Limbuša proti Mariboru so zasačili orožniki skupino tihotapcev, ki so riosili sumljive nahrbtnike. Zajeli so glavnega med njimi, nekega Franca Krajška, pri katerem so našli v skrbno skriti vreči 8 kg saharina, vrednega okoli 5,000 dinarjev.
nih uradih. Iz njih se Francozi lahko poučijo, kakšen je trenutni položaj po podatkih vlade v Clermont - Ferrandu.
Kazen za roparski napad
Pred sodniki malega kazenskega senata v Ljubljani je bila te dni potorica obtožencev, ki 30 lani dobršen čas povzročali precejšnjo škodo tuji imovini na pobudo in s pomočjo svojih že nekoč kaznovanih svetovalcev.
ZliLJENJE V BUKOVIM
"Izvestja" objavljajo dopis iz Černovic in pišejo: Černovice so zadihale v novem življenju. Tramvaj, pošta, telefon, železnica', tvorniška podjetja, vse o-bratuje normalno. Delavci so postali gospodarji podjetij.
Orožje, katerega so odložili rumunski vojaki priča, da je bila Rumunija slično kakor Poljska, oborožena v glavnein š starim orožjem iz tujih držav, poglavitno iz Francije in Anglije.
od ceša živi itrt?
Žo dolgo se strokovnjaki pre Glavni predmet razprave proti \ pirajo o tem, ali je krt koristna
NesrRČ-a z granato	j nevarnem i)o?lu gc jc, kot ž3
v EhWdlSu ^tarcsa Sclcsi i„ I ""'»tokrat, pripolila nesreča.
, i Granata lo nenadoma eksplodi-vojn. - T :-y v »r.c:	a«,,,,.,« ranila po
Go T r.A\ ji a delavca dala j rokah. Pripeljati so ju morali v
op: _ v'... C :. jno granato. Pri j javno bolnišnico.
njev in panoram, pa so se tam I vih delo se je potrebovalo vse-
vprizorjali igrokazi vseh vrst—} povsod. Največ je bilo treba de- ! obtožencem, 26-letnemu delav-'ali škodljiva žival. Novejše razed cirkusa, športnih priredb do i lavcev za farme in železnice in klasičnih koncertov; celo slav- služkinj.
Prav malo je znano,
prvi uspeli poskus odskol^^ dalom zgodil pred 380 ^ leta 1560. Takrat je bog» . ki veleposestnik Lupato^ čil carju Ivanu Grozne^^j ji^ njegov hlapec Nikita -g pravo, s katero lahko s najvišjih stolpov, ne pri tem telesno in duse^ škodoval.
odrelil

Car je takoj ouit-predvajanje takšnih je k prireditvi, ki naj hi šila v Moskvi pred vijo, povabil najodličnejs®

■Ha
tra IVg
Ma
la At

stavnike diplomatskega
sple^'fl
Hlapec Nikita je stolp. Na znamenje razprostrl dvojico veliki^ planil v globino.	g£ r
Iz tisočglave množic® y dvignil krig groze —
kita je pristal zdrav cesti.	jj t
Car je pa menil, da ^
človek, ki skače s
ccf
/.tO"
stolpov, ne da bi si zlom
• . z« Al
zvezi ni
s hudičem v dal, naj Nikito takoj kar se je z brzino, ki 3®. za takšne stvari v dof Groznega, tudi zgodile- p f Ko je angleški poslani" gf očitno verjel bolj v Hialnost nego v njego^^ ^ f j hudičem, izrazil željo.	'
ruti kupil, mu jih je caf bil v dar.	jn? j
Pbtem pa si je prcmi^^^^g f'] dal krila naslednjega maši javno sežgati. . j
Tako se je končal poskus s padalom. ,
V Pittsburghu je fof umrla Johanna. -Rudmaii' I
na Adelina Patti je tam zapela. V pasjih dnevih vročine pa jc Castle Garden radi svoje lego, ob morju bilo shajališče pregretih meščanov, ki so tam uživali javne koncerte mestnih godb. .
Mnogi predsedniki Združenih di-žav so bili tam pozdravljeni
Priseljevanje je bilo tedaj v rokah državne oblasti. !>. 1890 pa je federalna oblast prevzela upravo priseljevanja v svoje roke. Takoj je federalna vlada za-poce'a urejevanje priseljeniške postajo v glavnem pristanišču prihoda, New Yorku. Zgrajena
cu Feliksu Miru iz Slatine Ra-^igkave so pokazale, da se hrani j na Pcžck, stara 70 let dčncev, 25-letncmu mizarske^-1 r deževniki in žuželkami, kar je! iz Adlešič pri Crnonilj" mu pomočniku Josipu Nahtiga-^ odvisno od zemlje, letnega časa,! Krajini. V Ameriki j" ' : lu, starejšemu maloletniku de-, podnebja in drugih prilik. Sko-' laven Stanku P. iz Gorij pri raj skmo z deževniki se hrani v ■Bledu, prav tako maloletnemii humusu, v drugih vrstah zem-jciavno umri rojaK j Miroslavu P... trgovskemu pot-1]je pa predstavijajo žuželke nje-1 želj, v starosti 66 let-jniku iz Ljubljane in ženi prve- gbvo glavno hrano, in sicer v ga obtoženca delavki Barbari je prvi vrsti škodljive žuželke in bil roparski napad, ki sta ga njih ličinke.
bila
in za,pušča pet sinov m . , V Meadow Lands. VlJ
j davno umrl rojak Anto^
,bil pokpjni od Velikih	§
j Dolenjskem. Zapušča nov in 4 hčere.
\
Na, 1941.

rftKJuf*.
KRIVDA
lorei
(Dalje s Jf. strani) j prosil, naj poskrbim zanje, sem « poroti in zaplavala Je
v velikem prostoru. Ta hip
^ zanje, ki so vse leto žive-^ ozki, grapi, pravo doživetje, od Blegaša do Matajurja pretrgana veriga gora in po-dolin in rek, vasi in cer-' Vse križem razmetano, a

v nekem skrivnostnem nakopičeno ko bogastvo, o blizu, kakor da je na dlani, ^^^endar tako daleč . . . Trnov-i planota z gozdom, ki ga ni °Oca. Tam doli, v nižini, Fur-
aska
ravan. Zdelo se je, da jo
Sfebrna reka, oči niso mo-vsega razločiti. Tam zadaj
H
k
u
' 5a desno Triglavsko po-^ bele čeri, ki se zde nižje ^ojce, -a bude omotico, če se . ® Zamakne v globoke prepade stene.
Lepo je po svetu," je vzdih-
' Jože.
<«rp. , .
> bi sel v svet?" se mu je "Ja ozrla v oči.
2a malo časa. Samo da bi
so se h košnji. Možje so ^ vstali in so se ozirali za proti vrhu . Sudirja!"
Zapele so osle. se je Cufer zkrhu
lati pri hiši.
"Pa kaj, da je zlezel v kamro?"
''feolnega se je bil naredil, pa kar v kamro z njim. Potem je pa v kamri ostal. On leži v e-nem, a gospodinja z Maričko v drugem kotu ..."
"He, lie!" je Cufer brusil koso in se je režal pod brki.
Hlapec je prinesel svojo koso, da bi vzel Brdarjevo v klepanje.
"Ne," ga je ta zavrnil. "Kosa je še dobra. Če bo treba, jo bora že sam malo prišČipal."
"Silil se ne bom," je rekel I-van razjarjen.
Ujel je bil nekaj besed, spoznal, da sta govorila o njem. Ni slišal Čufra, ki mu je ponujal svojo koso. Šel je mimo vseh in pogledal Jožeta naravnost v oči.
"Pa vzemi mojo, ne reže mi več."
Ivanu so prišle Jožetove besede kot nalašč. Želel si je koga, da bi nanj izlil svojo jezo.
"Tvojo sem klepal prav pred kosilom. Kaj pa delaš?" [ "Če ne reže, ne reže. Saj ti ni-
je oglasil Brdar. Vrgel je bil koso v travo in planil proti Ivanu.
"Bosta mirovala!" je kričal. "Pustita se, pri tej priči! Jože, Ivan!"
Hlapec se je srdit vdal, se oddaljil in klepal svojo koso. Jože ni pogledal nikogar. Nabrusil je in kosil dalje. Oči so ga pekle, komaj je videl travo pred seboj.
Na kosce je leglo ko niora in nekaj časa je bilo vse tiho.
"Ho, ho ho, kakšna baba!" se je iznenada zasmejal Janez. "Če bi se upal nad me, bi ga presekal na dvoje ko modrasa."
"Ti rajši molči!" se je oglasila Julka.
Zamišljena, nekam drhteča je stresala redanice in se ustavila pod Jožetom.
"Ne s koso, drugače bi ga moral," mu je vrgla pritišaho.
Jože ji ni odgovoril. Kosil je,
ne da bi brusil. Rezal je poganjke grmičja, mah, borovničje, vresje, vse od kraja, le trava se je mulila pod zamahljaji in o-stajala za njim.
2
Bilo je sredi septembra. Ota-va je bila že pokošena, sadje je zrelo cepalo na tla, se skrivalo v listje in se trkljalo za plotove. Pod vsakim drevesom ga je ležalo na debelo ko rumena, dišeča preproga.
Pri Streharju je bilo najsil-nejše delo že opravljeno, spravili so se na sadovnjak. Najeli so bili Julko in Čufra; Brdar je bil že tako ob vsakem večjem delu pri hiši.
Jože je tresel tepke. Brdar je hodil z raklo okrog dreves, sklatil je, kar je dosegel s tal. Ču-fer je z nekaterimi otroki pobiral sadje, v berače in ga nasipal v koše. Ivan se je mudil pri stiskalnici, ki je stala ob pajštvi. — Tam je bila ravnica, obdana od skal in od grmovja. Na ravnici so stali kupi sadja. Julka in Anka sta ga prebirali od jutra do večera. Včasih se je za pol ure prikazala gospodinja. Marička je le brskala po kupih in iskala najlepših hrušk.
Zdaj pa zdaj sta prinesla Brdar ali Čufer koš sadja ter ga usula k ostalemu. Odprla sta v pajštvo, pomešala z začrnelimi
rokami po rjavih, nabuhnjenih hruškah, iz katerih se je cedil sok.
(Dalje prihodnjič)
Smrtna, nei^eča pri vipavi
Poveljnik finančne sttaže v Ajdovščini finančni maršal Ka-irel Mazza se je peljal z motor-! nim kolesom po državni cesti ! proti Vipavi. V bližini trga se je I po nesreči zaletel v 35 letno Ivanko Pregelj iz Vrhpolja in
jo podrl. Pri padcu sta se oba smrtnonevarno poškodovala. I-vanko so odpeljali v goriško javno bolnišnico in je njeno stanje opasno, ker ima nalomljeno levo nogo in še druge rane. Maršala so prepeljali v vojaško bolnišnico v Gorici, kjer je kmalu po dohodu svojim ranam podlegel.
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"
fal
,1 % je za nič." kleplje,"
je godrnjal
^oke."
„^^kaj pa ti ne kleplješ?" ^lepati mora gospodar,' odvrnil Brdar.
Odda se
tri sobe z pohištvom za tri fante. Nobenih pečljarjev in ne takih, ki so na "charity." Naslov se poizve v uradu tega lista ali pokličite HEnd. 5311.
Trava naprodaj
Prodajamo Washington Bend travo na jarde. Zglasite se pri tu rasel pogum, zakaj Julka je;J. HROVAT, 23001 Ivan Ave. stala tik pod njim. "Ce je no- ali pokličite KEnmore 6978 J.
W koso. "Zjutraj jo je kle- ^^kel, da jo moraš," je fan
Kkfo
"Jaz mu je ^ ne dam	^ ^^nco in čakaj, da ti
I prileti šcmkavec na nos."
Takih besed hlapec ni priča-I kovad, najmanj od Jožeta. Bilo
je I
gospo-
■ se v resnici dela
Samo dela ? Saj tudi je go- j odkar je rajni umrl. j ukazuje delavcem ? Ana ? i
ukazuj(
%ji. Nad otroki se dere ko
mu je, kakor da ga je udaril naravnost v lice. Oblila ga je rdečica, dvignil je roko in udaril. Jože se je opotekel, padel na roke, skoraj bi se bil prevrnil na koso.
"Smrkavec nemarni!" je vpil j
po 5. tah.
uri popoldne ali ob sobo-
Wi	samo delavcem,	"TTe bom že naučil."
mjem
se odda dvoje stanovanj, zgoraj, vsako s 4 sobami in kopalnico. Cena. najemnini $20 — $25.00. Odda se samo družini z i odraslimi osebami. Vpraša se pri i Mrs. Derenda, 5333-35 Superior Ave., pri East 55th St., zadaj.
	H Frigidaire še vedno
r	11 na prvem mfeštu
9	1 ffl Frigidaire družinska velikost za
1	samo ^^.95
1	|B Lahka mesečna odplačila
'.i Hh 1 Sh	i| NORWOOD APPLIANCE
t 1 MM#	■ & FURNITURE
	g 6104 St. Clair Ave.
	i|§§ 819 East 185th St.
URADNO SE NAZNANJA
delničarjem Slovenskega Doma na Holmes Ave., kakor tudi zastopnikom društev, da se je na izredni seji direktorija, katera se je vršila dne 25. aprila, 1941, sklenilo, da se skliče IZREDNO SEJO DELNIČARJEV IN ZASTOPNIKOV DRUŠTEV katera se vrši v Slov. Domu na Holmes Ave., v petek, 9. tt\a.ja, 1941, ob 8. uri zvečer.
Namen te seje je, da se odobri načrte za pridelavo in popravo poslopja.
Za direktorij Slov. Doma na Holmes Ave., Laurence Leskovec, predsednik

T"	oc	I Kosci so se ozrli. Nekateri so
tepe. Dokler je bi	priz()r, drugi so videli le,
ZHf, Si lu upal iztegmti ro- se je J()že polaral vesh rdeč
po enem licu, prepaden od ža-jih tepe, še nisem slišal," | losti, srda in sramote.
Za najboljši Sunfast ih Waterproof
STENSKI PAPIR
RABITE
Tjlonder's "Gold Seal"
STENSKI PAPIR
Vprašajte vašega trgov-\
ca ali dekoratorja za Old\_
Gold Seal vzorčno knjigo
THE H. BLONDER CO.
Razstavljena soba: Prospcct pri E. 40th St.	HE. 3560
. , Tri trgovine za vašo udobnosti 2695 E. 55 St. — 10613 Superior Ave. — 2538 Lorain Ave.
mmm
wmm
%
,^enil Cufer.
"Tako se ne dela!" je zvklik-
k
^isi slišal?" je Brdarja pre-Jnila Julka nad hlapcem.
jj^Scval srd. "Anka," se je o-j Jože ni vedel, kaj naj stori. J®**'! k dekletu, ki je stresalo ^ Planil bi bil nad hlapca, a se je (^^0 bas pod njim, "ali te je' zavedel, da je ta dvakrat moč-že kdaj udaril?"	jnejši od njega. Že ga je bil uda-
Seveda me je," se je dekle j ril po očetovi smrti, ne samo en-^^0 ozrlo po hlapcu.	j krat, večkrat, a nikoli vpričo
g si zdaj slišal? Poleg te-1ljudi. Zdaj se je to zgodilo pred J~-." je pomolčal, da se je'vsemi. Julkin glas ga je bolest-oddaljila, "ali ne spi v no zdramil, prekipel mu je srd.
"A?"
Popadel je koso in ko divji pla-- je zazijal sosed in se o-'nil na hlapca. '	j "Jože kaj pa delaš!" je za-
^^ekaj je bil že slišal o tem, vpila Julka.
3e naredil, kakor da ne ve/ Hlapec je odskočil, planil Jo-^ Seveda," se je razvnemal žetu za hrbet, da bi mu igvil o-"Jaz, ki me je bil rajni rožje in ga ustrahoval. Tedaj se'
SLOV. DEL. DOM
15335 Waterloo Rd. '
priporoča:
Kegljišča in balincarske ' prostore
T.očilnica:
Vsak petek se servira okusno ribjo pečenko
Godba in ples
Vsako soboto imamo najete izvežbane godbenike Domača zabava za vse PODPIRAJTE SVOJO USTANOVO!
ZA POLETNE IZLETE ... NAJMITE BUS!


0
9500

J	"
pss'" iz
MAIN 1	' '

t H t C L EV E t A ND RAliWAY COMPANY
SAVES UP TO $20 A MONTH
In complete monthly cost—the very first year. See us for the comparative figures.
One of thomostamazing power plants of its type ever designed. A defense-time masterpiece of power, action and economy. An exclusive feature of The NEW
WILLYS
AMERICAR
30-35 mlin par gal.:
2,000 milm betwMn oil change«)
Pin-money upkeep cost Amazing longllfel
SAMO ZA OMEJEN ČAS!
DRZNA PONUDBA
Da bi pridobili veČ lastnikov, ki bi v rekordnem času vozili nov WILLYS Americar,
BOMO POZITIVNO DOVOLILI
$175
ZA STAR AVTO! NE GLEDE KOLIKO JE STAR! pri nakupu tega
novega	Atnencar
Ne kupite nobenega novega ali rabljenega avta, dokler ne dobite pojasnjene te izredne detajle. Vaš star avto pripeljite notri!
ZGLASITE SE ZA DEMONSTRACIJO
$
BODY AND FENDER REPAIR PAINTING, TRIMMING, LETTERING
ELYRIA AUTO REPAIR
WILLYS AMERICAR DEALER
6831 Superior Ave. El^difcott 9361
KOLIKO STORITE ZA
če ste res napredni, pokažite td ttidi z dejanjem. ^ Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali žnancu, da »I jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek!
Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se 1 Pišite upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Naročilna nakaznica na Cankarjev
Glasnik
IlSlE: _________________________________
NASLOV:________________________________
Zastopnik: ________________________1-------
Plačal' $_____C____ Dne_____________19—
ar?
HAIR.BREADTH HARRY
.CUT "DEE BONOS.EH? FDR VOU ARE ALREADY MINE, BY STRC^ER TIES/,;??
O
YtXi TEEMK ME BEAUTIFUL,, BUT WU DO MOT LOVE ME I
PDOH! A LOVE WIDOUT ROMAMCE!
1 LOVE AI SWOW MDU HOW A PREEMCESS
AvinTUER) OF VODO-DEO DO LANt) WIN DEE ANOW&Ky	cf A MANl --—
NOWUE
GET EES TRUE \ MY ^ BRONZE SOLDIER /


/

NOVICA...
ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnder-Bon 5312.
Lahko jb sporočite našim
zastopnikom---
\
JOHN RENKO 955 East 76th Street
JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street	KEnmore 4680W
Nobena zapreka osebnega posojila naš lie ovira
Prijetno je vedeti, da ste lahko popolnoma deležni zanesljivosti te banke s 24 letno izkušnjo in zadovoljivim rešievanjem vsake morebitne potrel^e za denar, ki nastane v življenju povprečne osebe in družine.
Ako eden izmed itnših številnih posojilnih načrtov — ki so izpopolnjeni do najvišje točke — slučajno ne odgovarja vaši potrebi — vam uredimo posojilo na lahko odplačevanje po nizki ceni, ki vam bo odgovarjalo.
"članica Federal Deposit Insurance Corporation"
t»LAN BANK
921 Huron Road	14006 Kinsman Road
Lee Road in Meadowbrook	Detroit in W. 117 St.
St. Clair Ave. in E. 147 St.
JOHN PETERKA 1121 East 68 Street	ENdicott 0653
/ti
STRAN t
ENAKOPRAVNOST
8.


FRANCE BEVK
I #
i
KRIVDA
LJUDSKA POVEST
I i
šele tedaj je Ana uzrla može- mogel braniti. Nesla sta ga v
vo razkuštrano glavo s spače-nim obrazom. Usta so se ji odprla na široko, ko da hoče krik-niti, a ne najde sape. Popadla jo je bila smrtna groza. Zgrabila se je za glavo in se ozrla po hlapcu, ki je še vedno stal za vrati. Bil je ko olesenel, ni vedel, kaj naj stori.
"Moj Bog, o ti moj Bog!"
"Zadavim te, sapajdra!" je zakričal Florjan. "To si mi delala, prekleta! Zadavim te! Ubijem te!"
Iskal je, kaj bi ji vrgel v glavo. Našel je zajec za čevlje in ga je zalučal z vso močjo. Ni je zadel. Ni nehal vpiti; imenoval je z vsemi priimki njo in hlapca, ki se še zmeraj ni g^nil. Glas mu je bil hripav, a bobneč, da je odmevala vsa hiša.
Krik je Ano streznil. Besede so vpile v svet njeno sramoto. Pripravljena je bila, da se brani za vsako ceno. Planila je s postelje, taka kot je bila, v sami srajci, stisnila pesti in jih po-tresla proti možu.
"In ti?" je sigala pritišano. "Kaj sem imela od tebe? Prekladati sem te morala kakor o-troka, nositi blato ... Ti pa si se iztegoval in nrii še ukazoval povrhu. Pogini rajši! Pogini!"
Florjan je dvignil vpitje. Žena se je še huje zbala. Za trenotek je ostala ko brez moči, ni si vedela svetovati.
"Pojdi sem!" se je nato o-krenila do hlapca. "Primi ga za roke! Nesiva ga v posteljo!"
Hlapec je ubogal.
"Proč!" se ga je Strehar otepal z obema rokama. "Nočem, da se me dotakneš, hudič!"
Iskal je ženo, da bi jo potegnil k sebi in jo zadavil.
Ivan ga je tesno objel čez roke in čez prsi, žena ga je zgrabila za noge, s katerimi se ni
posteljo.
Tedaj je vstopil Jože. Bil je ves prepaden in bled, v rokah je držal čevlje. Mati je planila v izbo.
"Kaj delaš tu?" ga je potre-sla za ramo. "Pojdi spat! Očetu je slabo . . . nekoliko pomešalo se mu je od vročice ... nič drugega mu ni.. . Pojdi spat!"
Fant je imel oči polne groze. Mater je bil navajen ubogati. Odmajal se je škbzi vrata.
Florjan pa je vpil, vpil,,vpil. Glas mu je bil bolj in bolj zagrenjen, nekam golteč, besede so se mu stapljale v nerazločno tuljenje, a ni zaprl usta. Zdelo se je, da je ponorel.
"Molči!" je Ana planila k njemu in se mu je vsesala s pogledom v oči. "Molči, sicer te zadavim!" mu je tiščala pesti pred obraz.
Mož ji je hotel vreči poslednjo, najgršo, najbridkejšo psovko, a se je nenadoma gekaj pretrgalo v njem. Hropel je, kakor da se mu z vso silo poraja glas v grlu, a se ne more poroditi. Oči ^o mu rasle, rasle; zenice so mu plavale sredi strašne beline, strmele v ženo in v hlapca, ki sta stala pripravljena, da zadušita slednjo besedo, ki bi utegnila raztrositi v svet njuno sramoto.	,
DRUGI DEL 1
Streharjevi so imeli kosce; prvikrat po gospodarjevi smrti. Njihova senožet je segala do vrha hriba, po obeh straneh so jo senčile skupine velikih bukev. Trava je bila sočna, noga se se vdirala v mah do gležnjev, kosa je zdaj pa zdaj zazvenela ob kamen. Možje so nosili rute okoli vratu, a fantje nageljne na klobukih. Dekleta, ki so stre~ sala redanice, grabila travo od
lUCKCMIA

V nedeljo 11. maja
je
Materinski dan
Vsako leto se enkrat še posebno spominjamo naših ljubih mater in sicer drugo nedeljo v mesecu maju, ko se zouja narava, ko se pojavijo cvetlice, ki so najbolj nežen dar za naše matere.
Gotovo se bo vsaka hči in vsak sin spominjal tudi letos svoje matere. In vsaka mati je iskreno hvaležna svojim hčeram in sinovom, ako jo obdarijo na Materinski dan s cvetlicami.
Pri na« imamo polno zalogo najbolj izbranih cvetlic za Materinski dan. Dobite lahko cvetlice sveže in umetne, cvetlice v posodah iali odrezane. Največja izbera krasnih cvetlic v slovenski naselbini.	(
In cene letos niso posebno visoke. Postrežba je hitra in točna. Naročila vam pripeljemo na dom, da tako veselo presenetite svojo mater, kateri je ^a dan posvečen.
Ako želite cvetlice zq Materinski dan, oglasite se pri
Jim Slapnik st.
SLOVENSKA CVETLIČARNA
6102 St. Clair Ave. HEnderson 1126
Samo ena trgovina
grmov in jo nosila na . solnčna pobočja, so imele bele predpasnike in šopke v nedrijih.
Julka in Anka sta dospeli zadnji v senožet. Julka je prinesla na glavi jerbas, pokrit z belim prtom kot za veliko noč. Postavila ga je v senčen grm in ga založila s svežo graščino. Anka je prišla z lempo vode, ki ji je zamalklo plunkala na hrbtu.
"Zek, zek — zek, zek," je zvenela osla ob jekleno koso, da je odmevalo po bregu.
"Jaz pa le počas' jo režem k ljub'ci v vas," je pel Hrastarjev Janez in se oziral po Julki.
Ta je vsa blestela v svoji rdečkasti jopici in dobri volji. Na prsih je nosila šopek — poleg rdečega nagaljna je tičal vršiček roženkravta.
Brdar je kosil naprej, kosa mu je rezala ko strup. Redko jo je brusil, nikoli počival, zato ga je bilo težko dohitevati. Za njim se je podvizal Cufer. Med zadnjimi je bil Janez, a najzadnji Jože. Ivan je klepal.
"Pek, pek, pek!" so se enakomerni udarci razlegali izpod jel-ševega grma. Hlapec ni dvignil glave, kosa je počasi drsela po babici; kladivce je udarjalo neprestano, ostro in neumorno, kakor bi tolkla žolna ob deblo. Le kadar je pomočil kladivce v oselnik z vodo, je nastal kratek odmor.
Nebo je bilo prepreženo z redkimi oblaki. Solnse se je zdaj pa zdaj skrilo, a je znova žarko posijalo in pritiskalo v kosce. Kobilice so čvrčale. Izpod kose se je zvalil ptič, ki je gnezdil pod grivo, in zletel na vejo. V višini je plaval orel, se kdaj pa kdaj spustil niže in se zopet dvignil. Odplul je proti Poreznu
in se ves zlil ž modrino in ble-' stečo se daljavo. Nebo nad Ma-tajurjem se je belilo, kakor da se je tam raztopila megla in se spojila s sinjino v prosojno tančico. Iz zraka in iz zemlje je dišalo po travi in po poletju.
"Anka, kje si dobila tako lep nagelj?" je vprašal Hrastarjev Miha.
Ni mogel zatajiti toplega nagnjenja do tega dekleta.
"Saj veš, kje rase jo," je dekle z grabljami raztresalo travo.
"Če bi vedel, bi jih prišel krast."
"Dobil bi jih po prstih."
"Prav zares?"
Prav zares to ni moglo biti, zakaj še pred poldnevom se je šopek preselil iz njenih neder na Mihov klobuk.
Čufer je zapičil kosir v tla, pobral šop trave, obrisal koso in jo je nabrusil. Pogledal je proti vrhu hriba.
"Ne vem, če jo bomo zmagali do večera."
Brdar se je ozrl, premeril z očmi daljavo do vrha senožeti in pogledal na solnce.
"Opoldne ne bomo smeli predolgo počivati. Enega kosca nam manjka."
"Po starem je bilo trave za sedemnajst koscev."
"Prav po starem za sedem in dvajset koscev," je pritrdil Brdar.
"Hudiča!" se je zavzel Cufer. "Kaj pa so delali?"
"Tako je bilo," je razlagal Brdar, ne da bi se mu ustavila kosa. "Zjutraj niso v temi vstajali, opoldne so počivali. Ko so enkrat prisekli skozi, so trobili na trobente iz leskovega lubja, nato so zapeli..."
"Pa so znali živeti!" se je zamislil čufer.
"Počasi so delali, počasi so- tudi umirali. Zdaj se nam vse preveč mudi ..."
Med fanti se je razvnel smeh: Miha je bil povedal smešno zgodbo. Od cerkve v nasprotnem hribu je zvonko zabrnelo, zvonilo je poldne. Tudi izpod Črne prsti je iz velike daljave pri-jokal tenek glas zvona in se trgal v vetriču. Brdar je položil koso v travo in se je pokrižal.
Julka je prenesla jerbas iz grma v rupo, ki so jo senčile bukve.
"Komaj do rupe smo prišli," je dejal Cufer.
"To pot bi bili morali dokosi-ti do konca," je menil Brdar, "da nam drevi ne bo hodilo narobe."
Posedli so okoli deže, ki je bila polna kuhanih tepk in zelenk, zalitih s sladko rjavkasto vodo.
V	skledi se je ponujala grenka skuta. Hlapec je vzel hlebec in ga je rezal v kose. Anka jih je pokladala pred delavce.
Jedli so molče, zmerno, nekam svečano. Tu pa tam je kateri izmed mož zinil redko besedo. Mladina se je smejala brez pravega vzroka, iz zdrave objesti.
Po južini so se možje zleknili
V	senco, si deli pod tilnik trave, potegnili klobuke na oči in zadremali. Dekleta so sedela v skupini in se polglasno pomenkovala. Tudi nekateri fantje so bili polegli, a niso mogli spati, ker so jih ostali z metenicami drezali v nosove.
"Ti, Jpže, si bil," se je dvignil Janez, ki bi bil rad spal, a so ga predramili.
"Če veš, da sem bil jaz, me lahko udariš," mu je odvrnil Jože, "čepa ne veš, molči!"
Julka se je s toplim pogledom
Naj. di
Ogl
IVUlli xaiicjc lil	yQ
vrh. Tudi Janez bi se bil ra družil, vendar se ni dvigW'
mu je bilo prej toliko do
ozrla po fantu.
"Ali gremo na vrh?" Vsako opoldne so med
kom fantje in dekleta
odšli
Miha je lovil Anko, ki je

ne*
>10-ihii-
po travi med grmovjem-in Jože sta hodila zadnja
Prisopihali so na vrh. skupine drevja; nizka, trda pokošena trava, ki se j®
nila pod vsako stopinjo, a f ^ pet vstala. Na drugi ba so se razprostirale sen® ^ kakor daleč je neslo oko, gubljale v strmini, ki je P® proti fari.
' cn
Posedli so na skale, ki ® veliki mejniki štrlele iz ^ Oči so jim prebirale gor® f j, line do obzorja. Srce se ]' širilo, se napolnilo z ^ pim in se razživelo. Duša f
6]
»a sil
^če 10
nad
lige
^je,
(Dalje va S. s
trani)

WARE
FOR SHOWERS AND WEDDINGS' . . . AT THESE LOW PRICES!

Mi dajemo in menjamo zelene znamke
THE MAY COMPANY
Moške 35c, 50c in $1 nogavice
init«	g
, ■ cr pyre* past.baVcin8^out
wre"P'«f Four

MtASURls
®'^a«four/&^;«re. 'i '«s from
MERE 9% do 13
MOŠKI — MI SMO SI NABAVILI VELIKANSKO ŠTEVILO finih
"Moorhead" 35c, 50c in $1.00 nogavic po neverjetno nizki ceni. K tem smo dodali druge nakupe znanih izdelkov moških nogavic... da omogočimo to presenetljivo razprodajo 30,000 parov 35c, 50c in $1.00 nogavic ... po samo 29c par.
VSI POPULARNI VZORCI — polne mere, regularne nogavice. Polne mere nogg. vice z elastičnimi vrhi. Nogavice v dolgosti do gležnjev z elastičnim vrhom. Popularni "shorties." Mere 91/2 do 13.
Naročila, sprejeta po posti in telefonu, so takoj spolnjena
Pokličite CHerry 3000 (Dodajte 3% Ohio Sales Tax k vsakemu naročilu po pošti)
Povejte nam, katere vzorce, in barve imate raje. želeli bi, da bi nam tudi dovolili dati drugo izbero ... v slučaju, da bi bilo potrebno. Regularne 35c, 50c in $1.00 vrednosti........po 29c par.
The May Company ... Prvo
29c
Izdelovalec znanih "Moorhead" nogavic opušča trgovino! Razprodaja 30,000 parov '^Moorhead" in drugih finih izdelkov
VSI NAJNOVEJŠI VZORCI
Stripes, Checks, Plaids, Clox. Tudi navadne črne barvo. Majhni vzorci) močni, barvni vzorci. Temne in svet' le barve. "Pastels," beli, rjavi, "tan, zeleni, modri in rdeči. Kombinacij' ske barve. Velikanska izbera znanimi izdelkov regularnih 35c, 50c in nogavic na tej razprodaji po never jetni ceni 29c par!
USTREZITE VAŠIM LASTNIM POTREBAM IN OKUSU — Imamo čisto svilene, čisto "lisle," rayon i^ bombažne, svileni in rayon nogavic® razstavljene po mizah po merah-•' zagotavljajoč lahko izbero. Dodatni prodajalci. Vse je pripravljeno. Bo* dite tu jutri ob 9:30 uri zjutraj, nadstropje Ontario in Euclid
m nmaBKfiHBaminflnBaunnmBnnninniBmiBaia: 8
»ki
It
M n
'Na
k

She'"
AottWeboil^ icing« thing
J, B JH'J- -»
#345
Y2 quar
tcassero; coyer
»"a teh gift bo.


SUPERIOR HOME SUPm
6401 Superior Ave. - ENdicott 1695
SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM...
Enakopravnosti'
luuuunBS^^