glasilo ravenskih železarjev
Leto XXXV	Ravne	na	Koroškem,	maj	1998	št.	5
MINISTER DRAGONJA OCENJUJE:
Prodaja dobra, obvladovanje stroškov slabo.
V petek, 17. aprila, seje v železarni mudil minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja. Kot je povedal na novinarski konferenci ob koncu obiska v družbah Metal in STO, naj bi le-ta pomagal oblikovati podrobno sliko o njunem trenutnem poslovanju, problemih in pristopih k izvajanju programov, vsebovanih v zakonu, ki gaje za nadaljevanje sanacije Slovenskih železarn pred dvema mesecema sprejel državni zbor. Po ministrovem mnenju je zlasti uresničevanje teh programov zelo zahtevno, temeljilo pa bo predvsem na aktivnostih v družbah in koncernu, saj bo z njimi treba zagotoviti potreben ustvarjalni mir. Ministrstvo je odgovorno za izpolnjevanje s sanacijo predvidenih programov, za kar pa mora zagotavljati tudi potrebne pogoje.
Z ministrom Dragonjo je na Ravne prišel tudi minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Oba sta najprej obiskala tukajšnjo srednjo strojnokovinarsko šolo, nato pa še železarno.
Kot je dejal minister Gaber, se je s predstavniki šole pogovarjal tudi o možnostih izobraževanja za metalurške in strojniške poklice v okviru dualnega sistema, o zagotavljanju večjega števila brezplačnih malic za socialno ogrožene dijake in o reševanju prostorske stiske na šoli.
Minister Dragonja je ocenil tudi poslovanje v letošnjih treh mesecih. Po njegovih ugotovitvah v Metalu in tudi v STO cilje na področju prodaje dobro uresničujejo, zaradi konjunkture pa je tudi naročil za drugi in tretji kvartal dovolj. Manj uspešni pa so bili v obeh železarskih družbah pri obvladovanju stroškov in gospodarjenju z obratnimi sredstvi.
Treba pa je poudariti, je opozoril Dragonja, da se nekateri ukrepi, predvideni v sanacijskem zakonu, še niso začeli, saj državni proračun še ni bil sprejet, rešitve pa so zato iskali tudi z različnimi oblikami premostitev.
Začenja se tudi privatizacija Slovenskih železarn. Potem ko je njihov program obravnaval nadzorni svet (NS) SŽ, ga bo v kratkem pretresla tudi republiška vlada.
Prvi pomemben pristop k privatizaciji posameznih družb koncerna pa pomeni prodajni memorandum za Jeklo Štore, ki ga je potrdil NS SŽ. Minister je razložil, da je to predhodna faza, ki vodi tudi k preverjanju potencialnih interesentov za privatizacijo. Kako se bo ta odvijala, pa je odvisno od tega, kako kakovostne bodo ponudbe. V dveh mesecih bodo po Dragonjevih zagotovilih ponudbe že ocenjene, to pa bo omogočilo tudi nadaljnje postopke. Po tujih izkušnjah traja privatizacija okoli 40 tednov.
Med ukrepi za stabilnejše poslovanje družb SŽ je minister za gospodarske dejavnosti omenil tudi nižje cene električne energije oziroma določitev ustreznejših
tarifnih cenovnih postavk. Dolgove iz preteklosti so SŽ poplačale tako, da so dolg do Elesa spremenile v njegov kapitalski delež. Tekočo dobavo električne energije pa naj bi urejal tudi tarifni pravilnik, ki je zdaj v fazi sprememb. Po predvidevanjih naj bi v njem opredelili tudi pogoje za posamezne odjemnike, med njimi tudi za družbe Slovenskih železarn. Dejstvo je namreč, da vladajo v Sloveniji specifične razmere oziroma t. i. inverzija tarifnih postavk, saj je cena električne energije za gospodinjstva bistveno ugodnejša kot drugje v Evropi.
Minister Dragonja je spregovoril tudi o kadrovski problematiki oziroma o zamenjavah vodstev železarskih družb na Ravnah in Jesenicah, ki jih je najavil predsednik uprave SŽ. Kot je zatrdil Dragonja,
Kritično o poslovanju,
imenovanje uprave koncerna
17. aprila se je sestal tudi nadzorni svet Slovenskih železarn, ki je obravnaval v tem času zelo aktualne teme, zato sem Dušana Posedija, člana NS SŽ, poprosila za kratko poročilo.
METALURGIJA ŠE VEDNO V IZGUBAH
NS je najprej obravnaval poslovne rezultate v prvem četrtletju. Le-ti so v tem trenutku sicer še okvirni, vendar je NS že lahko zaključil, da rezultati poslovanja zaostajajo za pričakovanimi, manj uspešni pa so bili predvsem v metalurških družbah.
NS je ugotovil, da sta se proizvodnja in prodaja močno povečali (za 20 do 30 odst.), vendar pa temu niso sledili notranji ukrepi v takem obsegu, da bi prispevali k pozitivnim rezultatom v poslovnem delu bilanc. Za pričakovanji zlasti zaostajajo metalurške družbe Acroni, Jeklo in Metal.
Člani NS so ocenili, da so v družbah zamudili cenovno konjunkturo, medtem ko količinsko še “lovijo”. Zaradi povpraševanja se proizvodnja povečuje, cene pa padajo.
Gospodarskim načrtom so se najbolj približali v mehanskih predelovalnih družbah. Najboljši oceni sta dobili družbi Noži in Tovil, druga podjetja pa poslujejo v okviru pričakovanih rezultatov. Največji pozitivni premik je dosegel STO, kjer je poslovni del bilance za prva dva letošnja meseca že brez izgube.
NOVA TRIČLANSKA UPRAVA SŽ
NS je potrdil tudi nekatere kadrovske ukrepe. Koncem odslej vodi tričlanska uprava - z možnostjo povečanja za
naj bi zadnje spremembe v upravi koncerna in NS zagotovile, da bo delo teh organov čim bolj depolitizirano in da bodo do izraza prišle strokovne kompetence njihovih članov. Spremembe v vodstvih družb so sicer možne, vendar morajo biti utemeljene. Ministrstvo bo oceno dela direktorjev izdelalo neodvisno in na podlagi svojih virov informacij, potem pa jo bo primerjalo z mnenji NS. Vsekakor pa morajo biti vse ključne kadrovske zamenjave usklajene med lastnikom (državo), nadzornim svetom in upravo koncerna. Sicer pa se v tej fazi kadrovske teme preveč poudarjajo, je prepričan minister Dragonja.
Andreja Čibron - Kodrin
dva člana, ki naj bi “pokrivala” namensko proizvodnjo oziroma mehansko predelavo.
Upravo koncerna sestavljajo: predsednik dr. Matic Tasič (odgovaija za program privatizacije, dolgi program in stike z javnostjo), namestnik predsednika dr. Vasilij Prešern (marketing, ploščati program in mehanska predelava) in član Bojan Falež, dipl. inž. (ekonomika, finance in kontroling). Irena Urbanc, dipl. iur. je bila razrešena z mesta članice uprave za pravno področje.
Kot je pojasnil Dušan Posedi, upravo koncema imenuje NS, s čimer mora soglašati tudi vlada. Imenovanje vodstev posameznih dmžb pa je v pristojnosti njihovih skupščin, kjer pa bo v kratkem prišlo do sprememb.
Število članov, ki sestavljajo skupščine večjih dmžb, se bo (v soglasju z NS) povečalo - od enega na predvidoma šest članov, deloma tudi zunanjih strokovnjakov. Skupščina bo preverjala rezultate poslovanja in po potrebi tudi kadrovsko ukrepala. NS je na zadnjem sestanku pooblastil upravo SŽ in skupščine posameznih dmžb, da izpeljejo potrebne kadrovske zamenjave. Imena članov skupščin (imenuje jih uprava koncema) bodo znana v kratkem, takoj po oblikovanju skupščin pa se bodo le-te tudi že sestale.
NS je obravnaval še vlogo koncema v Ljubljani. Število tam zaposlenih (34) se v prihodnje ne bo povečevalo, skrbeli pa naj bi za boljšo koordinacijo med podjetji. Sinergijski učinki naj bi se pokazali predvsem pri nabavi, prodaji in zunanjetrgovinski mreži. Zaradi skupne nabave strateških surovin, zaradi katere so večje tudi ugodnosti pri dobaviteljih, bi železarske družbe lahko na leto privarčevale 7 do 8 milijonov DEM ali več kot 650 milijonov SIT. Projekt vodi Duša Radjenovič, dipl. oec.
O PRIVATIZACIJI JAVNO PO OBRAVNAVI NA VLADI
NS se je strinjal z osnutkom programa privatizacije SŽ, ki je zaenkrat še poslovna skrivnost. Zdaj ga bo obravnavala še vlada.
Prav tako je za javnost nedostopen tudi prodajni memorandum za Jeklo Štore. NS gaje potrdil, sprejel pa je še nekaj ukrepov za preprečitev morebitne nelojalne konkurence od strani kupcev.
A.Č.
12. SEJA NADZORNEGA SVETA SLOVENSKIH ŽELEZARN
NCVC VCESTVC METALA
v
Braneta Žerdonerja je zamenjal Peter Prikeržnik
23. aprila je skupščina Metala Ravne (predstavljajo predsednik uprave koncerna SŽ dr. Matic Tasič) razrešila dosedanjega glavnega direktorja podjetja Braneta Žerdonerja, dipl. soc.
In vzrok za njegovo zamenjavo? Slabi poslovni rezultati ravenske metalurgije.
Novo Metalovo upravo zdaj sestavljajo: glavni direktor Peter Prikeržnik, dipl. oec. (nekdaj komercialni direktor v Železarni Ravne, od leta 1992 samostojni podjetnik) in člani: s/man Andrej Gradišnik, dipl. inž., Jože Studcnčnik, dipl. inž. in Kristijan Zalcsnik, dipl. inž.
ODMEVI NA ZAMENJAVO
• Z ministrstva za gospodarske dejavnosti so 24. aprila sporočili, da se s kadrovsko zamenjavo ne strinjajo in daje v nasprotju s sklepi zadnje seje NS SŽ.
• Predsednik SKE1 Slovenije Albert Vodovnik je 24. aprila v imenu vodstva med drugim zapisal: “Ostro nasprotujemo načinu dela gospoda dr. Matica Tasiča, direktorja uprave Slovenskih železarn, ker odloča na osnovi političnih obračunov ob podpori stranke, ki ga je postavila. ” Meni tudi, da se “s takimi postopki samo ustvarja anarhična situacija in ruši slovenska jeklarska industrija ”.
• Predsednik SKEI - Sindikalne podružnice družb SŽ na Ravnah Dušan Posedi je 28. aprila sklical novinarsko konferenco, na kateri seje omejil od Vodovnikovih izjav. Kot je povedal, je lO že 7. aprila sprejel stališče, da se SKEI ne bo neposredno vključeval v aktivnosti za ocenjevanje direktorjev, posvetil pa naj bi se predvsem pravilni izvedbi zakona o privatizaciji. “SKEI na Ravnah se ne opredeljuje o kadrovskih spremembah na lokaciji in ne nosi /x>sledic odločitev. Zahteva pa od vodstva koncerna oziroma od lastnika, da ta zagotovi normalno vodenje sanacije do leta 2000, ko naj bi bila ta uspešno končana in naj bi se po lokacijah začela privatizacija največjih železarskih družb. Sindikalna podružnica poziva vodstvo koncerna, naj se v prihodnje v primeru kadrovskih sprememb jasno opredeli o doseženih rezultatih poslovanja, ” je povedal Posedi. SKEI se s kadrovsko politiko v SŽ ne ukvaija (izjema je bilo nasprotovanje Igorju Umku - predvsem zaradi napovedane spremembe tarifnega dela KP in niza stečajev železarskih družb), imenovanje direktorjev je stvar skupščine, je zatrdil predsednik Svobodnega sindikata v železarni.
• 28. aprila je 27 vodstvenih in strokovnih delavcev Metala (s prvopodpisanim Stankom Petovaijem, dipl. inž.) napisalo odprto pismo Zgodovina se ponavlja... in ga poslalo ministru Dragonji, NS SŽ, predsedniku uprave SZ, skupščini in direktorju Metala ter sindikatoma. V sorazmerno dolgem besedilu je povzeto dogajanje v zadnjih letih, ki je vplivalo na poslovanje Metala - od razpada Jugoslavije do združitve in razdružitve z Jeklom Štore. Avtoiji so tudi zapisali, da trendi in ponovna konjunktura na trgu kažejo, da je možno gospodarski načrt celo preseči in že v tem letu doseči poslovanje brez izgube. Štorsko breme pa naj bi iz Metalove bilance rešil koncem na podlagi sanacijskih zakonov. V pismu še piše, da si je vodilna ekipa pridobila zaupanje velikega dela zaposlenih in poslovnih partnerjev. “V tem trenutku ne vidimo razlogov za tako potezo predsednika
uprave koncerna. Čeprav nismo poklicani, da sodimo, menimo, da je ta korak nesmotrn, nesmiseln in celo škodljiv za Metal. To še toliko bolj, ker je brez argumentov, čustveno obarvan, politično voden in izveden z ljudmi s premalo izkušenj in referenc na teh področjih, po drugih merilih."
SPONZORIRANJE športa (in KULTURE) NI BILO IZSILJENO
Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je 28. aprila javnost obvestil, da naj bi vodstvo koncerna SŽ kot pogoj pri premostitvenem financiranju od posameznih železarskih družb zahtevalo sponzoriranje NK Korotan in izvajanje nakazil podjetju njegovega predsednika.
Na ministrove trditve sta^se odzvala in jih zavrnila predsednik uprave SŽ dr. Matic Tasič in direktor podjetja TA-PO Stanislav Taks.
Dr. Tasič je zatrdil, da železarske družbe že dlje časa sponzorirajo športne, kulturne in druge dejavnosti, zdaj pa so želeli v koncernu to legalizirati; zato je uprava določila najvišje zneske, ki jih lahko podjetja za to porabijo. Ti sklepi so zdaj “zamrznjeni” in čakajo na odločitev NS SŽ.
Nekdanji direktor Metala Brane Žerdoner pa je na novinarski konferenci povedal, kako so se na Ravnah direktorji največjih družb pred tremi leti odločili za sponzorstva kulturi in športu (panoge so si direktorji kar “izžrebali”), letni znesek za sponzorstvo v posameznem podjetju pa ni presegal 45.000 nemških mark.
• Republiški sindikat kovinske, elektro in metalurške industrije - Neodvisnost oziroma njegov predsednik Milan Škafar je 29. aprila v izjavi za javnost napisal, da so ta sindikat “jastrebi” iz vrst borcev za vodilna mesta v železarnah poskušali vpeti v svoje spone, a jim to ni uspelo, sindikalisti pa ne sodelujejo niti pri kadrovskih “rabatah”. “Stare zamene nikakor ne zbledijo, gospodje, ki se v glavnem menjajo na vodilnih položajih, pljuvajo eden čez drugega, si mečejo /x>lena pod noge, vendar kljub vsemu vedno padejo na mehko. ”
• IO sindikata Neodvisnost družb Železarne Ravne se je 29. aprila od vseh izjav ogradil, saj noče sodelovati v “kadrovskih kuhinjah”, je povedal sekretar Miroslav Garb.
• Predsednik uprave SŽ dr. Matic Tasič je v izjavah za javnost večkrat poudaril, da so bili razlogi za zamenjavo strokovni, narekuje pa dajo nov pristop k sanaciji.
Zbrala in povzela: A. Č.
Poslovanje Metala v prvem četrtletju
BOLJE OD
GOSPODARSKEGA NAČRTA
Zdaj že nekdanji glavni direktor Metala Ravne Brane Žerdoner, dipl. soc. je 29. aprila sklical novinarsko konferenco, na kateri je podrobno spregovoril o poslovanju podjetja v prvem trimesečju. Njegov namen je bil, da s konkretnimi podatki odstrani dvome v uspešnost Metalovega poslovanja - predvsem med zaposlenimi, pa tudi pri kupcih, dobaviteljih in bankah.
Žerdoner je pri razlagi poslovnih rezultatov izhajal iz gospodarskega načrta za letos in sanacijskega programa do leta 2000 (oba dokumenta so potrdili organi podjetja in uprava koncema) ter iz poslovnega poročila za prvi kvartal.
Za razumevanje Metalovega poslovanja pa so pomembni naslednji podatki: V letih 1993 do 1997 je podjetje za sanacijo dobilo le 8 odst. vsega državnega denarja, njegova izguba je znašala 9 odst. celotne izgube koncema, medtem ko je bil njegov delež pri realizaciji v Slovenskih železarnah kar 19- odstoten.
Žerdoner je opozoril, da je Metal relativno majhno podjetje, nekakšna minijeklama, ki ne kreira svetovnega tržišča, temveč se mora prilagajati ciklusom v svetovnem jeklarstvu, ki ima vzpone in padce. Medtem ko je bilo leto 1996 konjunktumo, je bila lani opazna recesija, letos pa se razmere že izboljšujejo. Po besedah nekdanjega direktorja je leta 1996 in 1997 Metal zelo bremenilo Jeklo Štore, za odločitev o zaprtju tega obrata v lanskem juniju pa je bilo treba zbrati kar precej poguma in strokovnih argumentov, razdružitev pa je terjala tudi veliko energije in časa.
najkrajše število delovnih dni), da bi lahko pravočasno ukrepali ob morebitnih odklonih.
Izguba se zmanjšuje
V Metalu so v prvih treh letošnjih mesecih izdelali 28.851 ton tekočega jekla (in načrt presegli skoraj za 4.500 ton), prodali pa 18.165 ton jekla (1.840 ton več od plana), boljši od predvidenega pa je tudi prodani asortiment.
S prodajo je podjetje izhžilo 37,5 mio DEM in cilje preseglo za skoraj 6 odst. Boljši od načrtovanega je tudi izvoz (vrednost izvoza v marcu je bila rekordnih 10,7 mio DEM). Medtem ko je bila lani prodajna cena jekla v povprečju okoli 1,944 DEM za tono, je letos že 2,009 DEM (cilj je 2,097 DEM za tono). Zmanjšujejo se tudi zaostanki pri dobavi izdelkov kupcem.
Da so zaposleni zaupali odstavljenemu vodstvu Metala in njegovemu konceptu vodenja podjetja, kaže po Žerdonerjevem mnenju tudi odziv na povabilo k internemu varčevanju za nakup štirih žerjavnih tehtnic. Marca se je zanj odločilo 650 zaposlenih, akcijo pa so podaljšali v april, ko naj bi se vanjo vključilo še okoli 100 delavcev.
Več o tem varčevanju bomo pisali v prihodnji številki.
Gospodarski in sanacijski načrt sta za letos predvidela še minimalno izgubo v poslovnem delu bilance (194 mio SIT ali 1 odst. od kosmatega donosa), amortizacijo v višini 780 mio SIT in za 550 mio SIT finančnih stroškov. V Metalu so načrtovano bilanco razdelili tudi po četrtletjih (npr. električna energija je najdražja v prvem trimesečju, avgust je za prodajo najslabši mesec, december ima
Po načrtih naj izguba v prvem četrtletju ne bi presegla 87,9 mio SIT - v podjetju pa soje ugotovili le za 61,9 mio SIT. Ob tem je treba upoštevati, je opozoril Žerdoner, daje vodstvo dalo obračunati še za 25 mio SIT več amortizacije, čeprav bi lahko tu izkazalo za toliko boljši rezultat. Bruto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 31.000 DEM, kar je največ med metalurškimi podjetji v SŽ. O drugih primerjalnih podatkih Žerdoner ni želel govoriti, dejal pa je, da je izguba Acronija vsaj za 3- do 5-krat večja od Metalove.
Tudi aprila so v podjetju presegli zastavljene cilje -prodali so več, stroški pa so bili nižji tudi zaradi pocenitve starega železa in manjših izdatkov za energijo.
Žerdoner je razkril tudi predvidevanja za prihodnje mesece. Do polletja bi morala izguba v poslovnem delu bilance izginiti, primanjkljaj bo le še zaradi finančnih stroškov. Skupen rezultat na koncu leta naj bi pokazal 125 mio SIT izgube, kar je precej bolje od gospodarskega načrta.
Po mnenju bivšega Metalovega direktorja je pred ravensko metalurgijo sorazmerno “dobro” leto, ki ga kaže čim bolje izkoristiti.
Andreja Čibron - Kodrin
5. slovenska konferenca Društva za neporušitvene preiskave je bila 16. aprila
v
v Železarni Ravne.
Tema konference je bila Uporaba sodobnih neporušitvenih preiskovalnih metod v tehniki. To
so magnetne, elektromagnetne, penetrantske in radiografske ter ultrazvočne metode kontrole. Uporabljajo pa jih v metalurgiji, varilstvu, železniškem, avtomobilskem, zračnem in ladijskem prometu, v kemijski in živilski industriji, rafinerijah, v nuklearkah, termo- in hidroelektrarnah ter v rudarstvu.
Na nedavnem strokovnem srečanju, na katerem je sodelovalo okoli 60 udeležencev iz vse Slovenije, so slovenski in predavatelji iz Nemčije ter Hrvaške predstavili 18 tem, ki so objavljene tudi v zborniku posveta. Njegov izid so omogočili pokrovitelji konference: Metal, STO in Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS, ki so prevzeli tudi druge stroške, saj udeležencem ni bilo treba plačati kotizacije.
Konferenco je odprl prof. dr. Janez. Grum, predsednik Slovenskega društva za neporušitvene preiskave. Po njegovih besedah se neporušitvene preiskave vedno bolj uveljavljajo, niso pa možne brez ustreznega znanja in opreme. Do
pobude za tokratno konferenco je prišlo med lanskim mednarodnim simpozijem, velike zasluge zanjo pa ima dipl. inž. Mitja Šipek, kije bil dolga leta vodja Kakovosti v Železarni Ravne.
Za njim je spregovoril direktor Metala Brane Žerdoner, dipl. soc. (na fotografiji). Udeležencem je na kratko predstavi! podjetje in poudaril, da je bila skrb za kakovost izdelkov vedno v ospredju.
Predstavnik Urada za standardizacijo in meroslovje je spregovoril o slovenskem prizadevanju za prevzemanje evropskih standardov. Po Pogačnikovem nastopu je besedo dobil še župan občine Ravne -Prevalje Maks Večko, ki je vse prisotne prijazno pozdravil.
Po uvodnem delu so se začela predavanja, nekaj tudi v nemškem jeziku. Vsa so - tako ali drugače -obravnavala neporušitvene preiskave:	kontrolo materialov in
konstrukcij, avtomatizacijo, fizikalno - matematično modeliranje, razvoj in prikaz novih metod, računalniško podporo le - teh itd.
Od predavateljev omenimo le domačine - dr. Milan Švajger,
Dušan Pahor, dipl. inž. in Mirko Pikalo, dipl. inž. so pripravili temo Neporušitvene preiskave katalizator izvoza slovenske kovinsko-predelovalne industrije, dipl. inž. Mitja Šipek pa je spregovoril o ultrazvočni kontroli lepljenih transportnih trakov.
Konferenca je trajala vse do poznih popoldanskih ur, ko se je končala z okroglo mizo o izobraževanju in certificiranju osebja. Udeleženci konference so si lahko ogledali tudi defektoskopski laboratorij v Strojih in tehnološki opremi. Pred veliko dvorano v upravni zgradbi, v kateri je potekalo posvetovanje, pa je bila cel dan na ogled razstava opreme za neporušitvene preiskave različnih proizvajalcev (Team Tradc, IDEF - industrijska dcfcktoskopija,	Krautkriimer
Hiirtli, Rich. Seifert Rdntgcnvverk ter Fuji Photo Film (Europe) GmbH).
Andreja Čibron - Kodrin
O DRUŠTVU ZA NEPORUŠITVENE PREISKAVE
Društvo je bilo ustanovljeno že leta 1965. Združuje strokovnjake s področja preiskav materialov in konstrukcij, vanj pa se lahko včlanijo tudi podjetja kot kolektivni člani. Sedež društva je na fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Zdaj mu predseduje prof. dr. Janez Grum. Društvo izdaja revijo Novice, med njegove naloge pa sodijo še: organizacija nacionalnih in mednarodnih posvetovanj, vodenje certificiranja osebja za neporušitvene preiskave, sodelovanje pri pripravi izobraževalnih programov, povezovanje s sorodnimi nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami, objavljanje publikacij o neporušitvenih preiskavah ipd.
NEUSKLAJENE POTREBE GOSPODARSTVA IN POKLICNE ŽELJE MLADIH
Za metalurge dela na Ravnah ne bo zmanjkalo
Na novinarski konferenci v Metalu Ravne 20. marca so predstavniki podjetja novinarjem in prek njih tudi širši javnosti posredovali podatke o problematiki poklicnega izobraževanja. Podrobneje je o tej temi spregovoril član poslovodstva Metala s/man Andrej Gradišnik, dipl. inž.
Kot je povedal, seje moralo podjetje po pretresu zaradi izgube nekdanjega jugoslovanskega trga tržno preusmeriti, v tistem obdobju pa je veljalo tudi mnogo tako imenovanih ukrepov za preživetje.
Zato je razumljivo, da so se takrat porajali tudi dvomi v obstoj metalurgije na Koroškem.
V skladu s črnogledo perspektivo so usahnili tudi nekateri izobraževalni programi. Tako so se v šolskem letu 1990/91 za poklice valjavec in kovač (3-letni program) ter metalurški tehnik, v šolskem letu 1991/92 pa za poklica talilec in valjavec (2-letni program) usposabljali še zadnji Metalovi štipendisti.
V prihodnjih letih je postajalo jasno, da je tržna preusmeritev uspela, saj Metal zdaj že več kot 70 odst. izdelkov proda na tujem. Med ukrepe, ki naj podjetju zagotovijo dolgoročno uspešnost, sodi tudi skrb za kadre - tako izobraževanje že zaposlenih kot pridobivanje novih sodelavcev, ki bodo nadomestili tiste, ki iz podjetja odhajajo. Kot so izračunali v kadrovski službi, se bo do leta 2003 (po sedaj veljavni zakonodaji) upokojilo 122 delavcev, še skoraj dvakrat toliko pa jih bo po statističnih predvidevanjih zapustilo Metal iz drugih razlogov.
Zato je Metal - v dogovoru s Srednjo strojnokovinarsko šolo na Ravnah - za šolsko leto 1997/98 razpisal 22 štipendij (v višini 15.000 SIT mesečno) za področje metalurgije, in sicer za 3-letni program predelovalec kovin (za poklice talilec, preoblikovalec kovin, kovač, valjavec), na šoli pa se je bilo možno vpisati tudi v program metalurški tehnik.
Metalu je kljub projektu Usmerjanje osmošolcev v metalurške poklice, ki so ga usklajevali v IC Smeri (med drugim so za osmošolce in njihove starše pripravili obvestilo o možnostih šolanja za metalurške poklice in o ugodnostih štipendiranja), uspelo pridobiti le nekaj mladih - pa še to v drugem razpisu. Tako se danes v kombiniranem letniku triletnega programa
“Ni vse le gimnazija, vmes so še mnoge poklicne šole, ki so lahko zanimive za mlade različnih nagnjenj in sposobnosti.”
Janez Brglez, prof.
IZ ZGODOVINE SREDNJE STROJNOKOVINARSKE ŠOLE RAVNE NA KOROŠKEM
Začetki strokovnega oziroma poklicnega izobraževanja so se v dolini pojavili po koncu druge svetovne vojne. Gospodarstvo je potrebovalo šolane ljudi, zato so v večjih krajih ustanovili nižje poklicne šole. Zaradi hitrega razvoja železarne v Guštanju so rastle tudi potrebe po različnih kadrih, zato so leta 1946 ustanovili Šolo za učence v gospodarstvu, ki se je pozneje preimenovala v Metalurško industrijsko šolo. Dijaški dom je bil sprva na Rimskem vrelcu, pozneje na Čečovju; ko pa so se prometne razmere izboljšale, so ga ukinili.
Z odločbo Gospodarskega sveta LRS je leta 1952 postala ustanovitelj šole Železarna Ravne.
Leta 1957 se je MIŠ preselila v nove prostore, s tem so bili dani pogoji za nadaljnji razvoj šole. Postala je regijska šola za poklice na področju strojništva in metalurgije. Leta 1959 se je preimenovala v Izobraževalni center, leta 1968 pa v Šolski center. Ponudba izobraževanja je bila pestra: metalurška industrijska šola, kovinarska šola za učence v gospodarstvu, dvoletna administrativna šola, tehniška šola za odrasle in druge oblike izobraževanja za odrasle.
Pomembno vlogo je dobilo izobraževanje metalurških in strojnih tehnikov. V času usmerjenega izobraževanja je prišlo leta 1980 do združitve Šolskega centra in Gimnazije; nastala je Srednja šola tehniško -naravoslovne in pedagoške usmeritve.
Srednja strojnokovinarska šola (leta 1991 se je SŠTNPU razcepila na Gimnazijo Ravne in SSŠ) je v več kot 50-letnem delovanju prispevala pomemben delež k utripu koroške krajine. Izobraževanje v njej je končalo prek 6.000 dijakov različnih programov in poklicev.
(Vir: Naših petdeset let, SSŠ Ravne na Koroškem, 1996)
za poklice talilec, valjavec in kovač izobražuje 11 dijakov. V podobnem programu pa se ob delu usposablja 27 Metalovih delavcev.
Tudi v šolskem letu 1998/99 je Metal razpisal 22 štipendij za program preoblikovalec kovin. V predhodnem vpisu se za podelitev štipendije ni potegoval niti en kandidat. Kot so sporočili s Srednje strojnokovinarske šole na Ravnah, pa se niti za vpis v 4-letni program metalurgije (metalurški tehnik) ni zanimal noben osmošolec, slab vpis pa so zabeležili tudi v drugih programih.
Poklicne želje mladih (privlačijo jih predvsem gimnazijski program in program ekonomsko - komercialni tehnik) vzbujajo zaskrbljenost v podjetju. Metal zdaj zaposluje okoli 1.100 ljudi, od teh jih ima 10 odst. fakultetno, 20 odst. pa srednješolsko izobrazbo. Po predvidevanjih se bo število zaposlenih še rahlo zniževalo, razmeije zaposlenih pa se bo spreminjalo v korist neposrednih proizvodnih delovnih mest. Predvidena izobrazbena stopnja zaposlenih se naj bi dvigala, vendar bodo potrebe predvsem po tehničnem kadru (največ poklicne smeri), saj zdaj še 27 odst. zaposlenih nima niti 3-letne poklicne izobrazbe.
V Metalu se zavedajo, da so težave iz bližnje preteklosti močno vplivale na poklicne želje mladih. Zato tudi predlansko “pismo” staršem osmošolcev ni bilo “zavito v celofan”, temveč je odkrito priznalo, da zaposleni v zadnjih letih v železarni niso doživljali najlepših dni svoje delovne dobe (npr. “čakanja”, “viški”, nezadovoljstvo s plačami in njihovo zamujanje itd.), vendar je tudi jasno zagotovilo, da metalurgija na Ravnah ostaja in bo nudila možnost zaposlovanja tudi v prihodnjih letih.
Podobno razmišljajo v vodstvu Metala tudi zdaj. Zavedajo se, da so bili, kot je rekel glavni direktor Brane Žerdoner, dipl. soc., pri pridobivanju bodočih štipendistov premalo agresivni, premalo v pomoč srednji šoli na informativnih dnevih. Zelo kritično zveni tudi njegova ugotovitev, da so v železarnah uspeli za nadaljnjo sanacijo pridobiti ogromen politični lobi, niso pa uspeli prepričati razreda mladih fantov, daje njihova prihodnost lahko tudi v metalurgiji. (Podobna situacija je tudi drugje v Sloveniji in na fakultetnem študiju - analiza “prvih” želja letošnje generacije kandidatov za visokošolski študij je pokazala, da je premalo prijav za večino univerzitetnih tehniških študijev - npr. za 100 mest študija metalurgije in materialov je en sam kandidat. Op.: A. Č., vir: Delo, 15. 4. 1998.) Kaj bodo v podjetju v prihodnje storili, da bodo mladim delo v proizvodnji in spremljajočih dejavnostih bolj približali, bomo pisali v prihodnji številki. Nedvomno pa je treba poudariti, da so za odklonilen odnos mladih do metalurgije krive tudi pomanjkljive infomiacije o teh poklicih. Kot zagotavljajo vodilni v Metalu, se razmere v proizvodnji zboljšujejo, le nekaj delovnih mest je še težkih, večina pa jih je povezana z informacijskimi sistemi in opremljena s sodobno tehniko.
Da je preoblikovalec kovin oziroma metalurški tehnik povsem dobro izhodišče za poklicno kariero mladih, verjamejo v Metalu, o tem pa morajo prepričati še mlade, ki se odločajo za poklic. Najslabša, četudi mogoča, je rešitev, ko se bodo mladi zaradi pomanjkanja drugih delovnih mest na Koroškem prisiljeni zaposlovati v proizvodnji, vendar pa njihova izobrazba ne bo ustrezna.
Andreja Čibron - Kodrin
OSKRBA Z ENERGIJO v marcu
Dobava primarnih energentov je bila marca v redu, enako tudi proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti.
Odstopanje porabe zemeljskega plina, ki je eden glavnih primarnih energentov, od mesečnega načrta je podano za posamezne družbe v naslednji tabeli:
Skupna poraba plina je bila presežena glede na plan za 11,5 odstotka.
Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo zbrali od družb Železarne Ravne 1,8 m3 in od zunanjih
3
DRUŽBA	PLAN PORABE (Sm3)	PORABA (Sm3)	INDEKS (%)
ENERGETIKA Ravne, d. o. o.	1.399.750	1.338.042	95,6
SŽ - METAL Ravne, d. o. o.	2.616.300	3.128.820	119,6
SŽ - STO Ravne, d. o. o.	73.200	85.092	116,3
ARMATURE MUTA Ravne, d. o. o.	35.800	47.596	133,0
SKUPAJ	4.125.050	4.599.550	111,5
dobaviteljev 10 m odpadnih emulzij za cepljenje ali skupaj 11,8 m3. Za sežig smo skupno zbrali 38,6 m’ odpadnega olja, in sicer: 11,4 m3 od družb Železarne Ravne, 25,2 m’ od zunanjih dobaviteljev in 2 m3 s cepljenjem emulzij.
Večja dela
•	30. 3. 1998 smo opravili zagon 4. vijačnega zračnega kompresorja Atlas Copco, tip GA 250.
•	30. 3. smo opravili tudi zagon frekvenčnega regulatorja za črpalko pitne vode v vodnjaku I. Pričakujemo za 20 do 25 odst. manjšo porabo električne energije za črpanje pitne vode.
Prekinjena ali motena oskrba porabnikov
• Od 9. 3. do 18. 3. 1998 je bil - zaradi sanacije dotočnih cevi v elektrarni Balos - zmanjšan pretok vode iz vodnega rova Rudnika Mežica. Zaradi zmanjšanega dotoka
vode v zajezitev na Prevaljah pa ni primanjkovalo tehnološke (hladilne) vode v družbah Slovenskih železarn na Ravnali.
Stroški za zemeljski plin (ZP)
V marcu nismo prekoračili pogodbene dnevne količine plina, zato smo bili zopet oproščeni dodatnega plačila (D). Da nismo prekoračili pogodbenega dnevnega odjema, smo 10. 3. in 11. 3. kot nadomestno gorivo uporabili tekoči naftni plin. V primeru uporabe samo zemeljskega plina bi pogodbeno dnevno količino prekoračili 2-krat in tako bi imeli zaradi dodatnega plačila za 317.269 SIT več stroškov.
S kombinirano uporabo energentov smo tokrat prihranili manj (65.553 SIT), saj bi bili v primem uporabe samo ZP le dve prekoračitvi pogodbene dnevne količine.
Z aprilom se nam ne bo treba več ozirati na pogodbeno dnevno količino, ker je do IV. kvartala preklicano dodatno plačilo v primem prekoračitve te količine.
• Tabela stroškov
Gorivo	Strošek (SIT)
ZP+KO+TNP	115.514.305
Samo ZP	115.579.859
- Dejanski strošek, ki smo ga imeli v marcu.
- Strošek, ki bi ga imeli v primeru uporabe samo ZP (prekor. dnev. in mes.).
Grafični prikaz dejanskih stroškov in stroškov pri uporabi samo Zl*
STROŠEK ZA ENERGENTE (SIT) Marec 98
116.000.000
1 15.800 000 I 15.600.000 I 15.400.000 115.200.000 I 15.000.000
ZP+TNP	Samo	ZP
• Vrsta goriva
Miran Fužir, dipl. inž.
KULTURA
0 Gledališka skupina KD Leše je 3. 4. v Mežici nastopila z grotesko Trupla v kleti avtorja Rudija Mlinarja.
0 Gledališka skupina Kulturnega društva upokojencev Prevalje je 13. in 17. 4. pripravila gledališko redstavo To so ženske. Prvič so igralke nastopile v entanelu, drugič pa na Prevaljah.
0 Zveza kulturnih društev Mežiške doline je za tretjo predstavo gledališkega abonmaja izbrala komedijo Naši trije angeli, avtorjev Sama in Belle Spevvack v prevodu Dušana Tomšeta in v režiji Matija Milčinskega.
17. aprila so jo v Kulturnem domu na Ravnah zaigrali igralci Loškega odra iz Škofje Loke.
0 Četrta predstava s sporeda lutkovnega abonmaja je bila 17. 4. v Mežici in Čmi ter na Prevaljah, 18. 4. pa na Ravnali. Lutkovno gledališče TRI iz Kranja je otrokom zaigralo igrico Boana avtorjev T. Ungeverja in N. Herleca.
0 V hotelu Rimski vrelec je 18. 4. nastopil Vlado Kreslin.
0 27. letni koncert MoPZ Vres (pod vodstvom dirigentke Almire Rogina in z gostom Borutom Veselkom) je bil 18.4. v Družbenem domu na Prevaljah.
0 Četrti koncert glasbenega abonmaja je potekal
18. 4. V Glasbenem domu na Ravnah je gostoval Tolkalni ansambel slovenske policije.
0 Mladi instrumentalisti iz glasbenih šol iz Slovenj Gradca, Radelj ob Dravi in z Raven na Koroškem so se predstavili na 6. reviji koroških glasbenih šol. Bila je 20.4. v Kulturnem domu na Ravnah.
0 V Koroški osrednji knjižnici so ob slovenskih dnevih knjige (20. - 24. 4.) pripravili naslednje prireditve: razstavo ob 120-letnici rojstva Otona Župančiča (Veš poet svoj dolg?) - razstava je bila na ogled do 5. 5. razstavo najlepših knjig v Pionirski knjižnici Leopolda Suhodolčana, prodajo odpisanih knjig (Mala bukvama), dan odprtih vrat in pravljično delavnico za otroke (zadnji dve prireditvi sta bili 22.4.).
0 Dramska skupina OŠ Črna na Koroškem je 23. 4. v Kulturnem domu na Ravnah odigrala igrico Kralj Matjaž avtorice Jakobine Babič.
0 25. 4. je bil v Kulturnem domu v Črni 17. letni koncert MePZ M ATO. Z njim so počastili dan upora in 1. maj.
0 25. 4. je bil v Družbenem domu na Prevaljah dobrodelni koncert. Organizirala sta ga KD Mohoijan in župnijska Karitas Prevalje. Nastopila sta baritonist Emil Baronik in ansambel Pro Musiča Tibicinia Maribor.
0 Slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju in v spomin na 27. 4. 1952, ko so Ravne postala mestna Občina, je bila 25. 4. pred Glasbenim domom. Kulturni program sta sooblikovala KD Svitanje in Pihalni orkester železarjev Ravne, govoril je župan Maks Vcčko, Ervin Wlodyga pa je namenu predal obnovljeni Malgajevo ulico in Gledališko pot ter L-kanal. Predstavili so tudi projekt modernizacije Kulturnega doma.
fflfflcaiu NOVE KNJIGE
V KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI dr. Franca Sušnika
Bunc, M.: Uvod v politično ekonomijo tržnega gospodarstva. -Kranj : Modema organizacija, 1997
Farman, J. : Staršem branje prepovedano : mladostnikov
vodnik skozi odraščanje.-RadovljicaiDidakta, 1998
Glinig, M.: Mednarodno finančno sleparstvo: navidezno
bančništvo: organizirani slepaiji povzročajo milijardne izgube. -
Ljubljana: Združenje bank Slovenije, 1997
Goldrat, E. M. : Cilj : proces nenehnih izboljšav. -
Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1997
Greemvood, P. : Vrtnarstvo : nasveti & ideje. -
Ljubljana : DZS, 1997
Guček, A.: Po smučinah od pradavnine. - Ljubljana: Magnolija, 1998 Hessayon, D. G. : Vrtnice. - Ljubljana : Mladinska knjigi, 1997 Hopkins, A. : Kanarski otoki. - Ljubljana : DZS, 1997 Hutson, M.: Microsoft WindowsNT Workstation: različica 4.0. -Ljubljana: Atlantis, 1997
Jakoljevič, M.: Od izbire teme do zagovora diplomskega dela -
Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 1997
Jampolsky, G. G.: Dati pomeni prejeti: kratek tečaj za zdrave
odnose in umiritev duha. - Ljubljana: Aura, 1997
Jančar, D.: Zvenenje v glavi. - Ljubljana: Mladinska knjiga 1998
Jesenovec, A.: Književnost na maturi 98. - Mengeš: ICO, 1997
Kap, P. : Vino in zdravje. - Novo Mesto : Erro, 1997
Kasser, B. : PoiverPoint 97 v uporabi - Ljubljana : Desk, 1998
Korun, M.: Režiser in Cankar. — Ljubljana: Mestno gledališče
ljubljansko, 1997
Kroflič, R: Avtoriteta v vzgoji.-Ljubljana: Znanstveno in
publicistično središče, 1997
Kurja juhica za materino dušico. - Tržič: Učila 1998
Lee, W. H.: Vodnik praktične aromaterapije : teorija in recepti za
vsakdanjo rabo. - Ljubljana: Aurea Press, 1998
Leech, M. : Amsterdam. - Ljubljana : DZS, 1997
Lipičnik, B.: Ravnanje z ljudmi pri delu. - Ljubljana :
Gospodarski vestnik, 1998
Lovve, D.: Microsoft Office 97 za Windows za telebane: žepni
priročnik. - Ljubljana: Pasadena 1998
Macnally, D.: Celo orli potrebujejo zalet: naučite se leteti v
spremin jajočem se svetu. - Ljubljana: Lisac & Lisac, 1998
Mavrič, F.: Pascal: priročnik z vajami. - Kranj: samozal., 1997
Mennen, P.: Drugačna knjiga za dekleta - Ljubljana: Kres, 1998
Mihalič, R.: Hitri vodnik skozi Microsoft Windovvs 95 : za
angleško različico. - Ljubljana: Atlantis, 1997
Mrhar, P.: HTML 4.0: referenčni vodič. - Nova Gorica:
Flamingo, 1998
Mršič, N.: Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija-Vroča točka Evrope. - Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor,
Uprava RS za varstvo narave, 1997
Izbor: Daija Molnar
ŠPORT
ODBOJKA Odbojkaiji Fužinaija so poskrbeli, da bo letošnje praznovanje 70-letnice odbojkarskega športa na Ravnah še posebej slavnostno. Po zmagi v tekmovanju za	pokal Odbojkarske	zveze Slovenije so
namreč v tretji finalni tekmi končnice državnega prvenstva ugnali Salonit Anhovo v Novi Gorici in tako dosegli zgodovinski uspeh. Osvojili so prvi naslov državnega prvaka, potem ko so v treh dvobojih z branilci	naslova	(odbojkaiji Salonita	iz Kanala)	dosegli
dve zmagi. Tako so naši odbojkaiji zmagali v gosteh s 3:2 in 3:0, na Ravnah pa izgubili s 3:1. Na drugi tekmi na Ravnah so igralci trenerja Goloba zaigrali slabše in izgubili predvsem zaradi psihološkega pritiska, v Novi Gorici pa so zaigrali sproščeno, srčno in z veliko željo po zmagi.
Za sijajen uspeh ravenskih odbojkarjev so zaslužni predvsem trener Branko Golob, tehnični vodja Marjan	Kokol,	kondicijski trener	Zdravko	Kotnik,
predsednik kluba dr. Darko Iglar ter Matija Verbič, Robert	Stopar	in drugi odborniki	kluba ter	seveda
sponzorji, v prvi vrsti pa predvsem igralci: Vukovič, Slatinšek, Oderlap, Kokot, Ilafncr, Jerončič, Legan, Kotnik, Drevenšek, Tone in Sobočan. Lahko smo upravičeno ponosni na naše odbojkaije, ki so tekmovalno sezono 1997/98 sklenili z dvojnirn uspehom -z naslovom pokalnega in državnega prvaka. Čestitamo!
ALPSKO SMUČANJE Na zadnji letošnji preizkušnji, na mednarodnih tekmah dečkov in deklic v Kanadi, se je znova izkazala odlična alpska smučarka iz Črne Tina Maze. V močni konkurenci smučarjev in smučark iz 15 držav je Mazejeva osvojila štiri prva mesta med starejšimi deklicami. Bila je daleč najboljša udeleženka te ugledne prireditve, saj je tekmovanje potekalo v treh disciplinah, in sicer dvakrat v veleslalomu ter po enkrat v slalomu in super veleslalomu.
KEGLJANJE Na letošnjem mladinskem državnem prvenstvu v Kranju in na Jesenicah je Ravenčan Vojko Belaj, član Elektrarne Dravograd, z rezultatoma 908 in 905 kegljev osvojil odlično 2. mesto. Državni prvak je postal Mariborčan Jani Zvezič.
Na petem nočnem prvomajskem tumiiju na kegljišču Elektrarne Dravograd je med 48 tekmovalci in tekmovalkami zmagal med registriranimi kegljači Milan Črnko (Elektrarna) pred Ferdom Paradižem (Fužinar) in Markom Vezovnikom (Elektrarna). Med neregistriranimi kegljači je bil najboljši Maks Verčko iz Radelj, med upokojenci pa Bernarda Zvikart iz Slovenj Gradca.
PLAVANJI/ Na tradicionalnem mitingu v Spittalu v Avstriji so 18. aprila med 300 plavalci in plavalkami iz 6 držav nastopili tudi tekmovalci Fužinaija. Med članicami je Anja Srebotnik osvojila eno 2. mesto. V mladinski konkurenci je bil Miha Tisovnik dvakrat drugi, Lidija Breznikar pa prva in druga. Največ uspeha so plavalci Fužinaija dosegli v kadetski konkurenci. Tanja Kumprej je osvojila tri prva in eno drugo mesto, Jernej Gigerl pa si je priplaval eno zlato in tri srebrna odličja. Med dečki in deklicami je Aleš Logar enkrat zmagal, Aljaž in Anja Borko pa sta osvojila tretji mesti. V skupni razvrstitvi, in to v točkovanju dveh najboljših rezultatov na mitingu, sta v svojih letnikih zmagali ravenski plavalki Breznikaijeva in Kumprejeva.
Tridnevnega prvomajskega mitinga na Dunaju so se udeležile tri plavalke ravenskega kluba. Lidija Breznikar je v disciplini 200 m prsno s časom 2:40,84 izboljšala svoj osebni rekord in dosegla normo za nastop na
letošnjih svetovnih igrah mladih v Moskvi. Obenem je plavala normo za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo konec julija letos v Anlverpnu. Na Dunaju je Breznikarjeva v konkurenci mladink zmagala na 400 m mešano ter osvojila še 2., 4. in 5. mesto v prsnem in mešanem slogu. Nastopili sta tudi Anja Srebotnik med članicami in Tanja Kumprej med kadetinjami. Anja se je izkazala s 7. mestom na 400 m mešano, kjer je s časom 5:15,91 izboljšala svoj osebni rekord, v ostalih treh nastopih pa se je uvrstila na mesta od 8. do 14. Tanja je v prsnem in mešanem slogu dosegla štiri uvrstitve od 2. do 5. mesta.
NOGOMET v desetih tekmah spomladanskega dela prvenstva v 1. ligi so nogometaši Korotana uspeli zbrati le devet točk, kar je manj od pričakovanj. V aprilu so premagali le celjski Publikum in iztržili neodločen izid proti	Muri na	Prevaljah, izgubili	pa v
Ljubljani s SCT Olimpijo in 3. maja v Minski Soboti z Muro.
Dravograjčani	so	v osmih	tekmah drugega	dela
prvenstva 2. lige osvojili le tri točke in bili po 23. krogih na 13. mestu. Igrali so neodločeno s trboveljskim Rudaijcm, Goriškimi opekarnami in v Zagoiju. V petih tekmah so ostali praznih rok in se bodo morali v preostalih tekmah krčevito boriti za obstanek v ligi.
Tudi koroškim ekipam	v I.	skupini	mariborske
nogometne zveze	se	ne godi	najbolje. Peca iz	Črne
nima več nikakršnih možnosti za osvojitev naslova prvaka, saj so	nogometaši	Rogoze	krepko	v vodstvu,
Fužinar pa si bo moral še prizadevati za obstanek v tej ligi.
KARA'! Ir Ravenski klub tradicionalnega karateja je 18. aprila	organiziral	pod	skrbnim	vodstvom
neumornega predsednika Romana Breznika že deseti jubilejni turnir v	katah. Nastopilo je	148 tekmovalcev in
tekmovalk iz 15 shotokan klubov Slovenije. V disciplini kata posamezno	so	imeli največ uspeha Ravenčani,
Slovenjgradčani in Velenjčani, v ekipnih borbah pa je šla zmaga v Brestanico. Od domačih karateistov so se na boljša mesta uvrstili: cicibani: 1. Sladana Marjanovič, 3. Goran Cvijetinovič; ml. dečki in deklice: 4. Tjaša Kitck in Ron Škalič; st. dečki in deklice: 3. Mija Peter, 4. Bojan Petrič; mladinci in mladinke: 1. Jani Krebs, 3. Milenko Cvijetinovič, 4. Nina Zadravec; člani: 2. Bojan Breznik, 3. Florijan Reiter, 4. Aljoša Lipavc. Kata sinhronizirano: 1. Brestanica, 2. Ravne, 3. Slovenj Gradec, 4. Velenje.
LOKOSTRELSTVO	Na	tekmi	za	Alpski pokal	v
disciplini arrovvhead, bila	je	25.	in 26. aprila	v
Ankaranu, sta člana LD	Koroške	Jože Ravnjak	in
Darjan Čekon osvojila 6. oziroma 20. mesto v slogu coumpound. Nastopilo je 150 tekmovalcev iz štirih držav.
INVALIDSKI ŠPORT	Od	15.	do	25. aprila je	v
Teheranu potekalo sedmo svetovno prvenstvo v sedeči odbojki. Med 12 reprezentancami so tretjič zapored postali svetovni prvaki odbojkaiji Irana pred Finsko in BiH. Izbrana vrsta Slovenije (zanjo so igrali tudi odbojkaiji Samorastnika Ravne:	Davorin	Kragolnik,
Vlado Homan, Andrej Samec in Peter Ošlovnik, vodja ekipe pa je bil Peter Ozmec) je osvojila 10. mesto. Naša reprezentanca je v svoji skupini izgubila tekme proti Egiptu, Nemčiji, Iranu in Finski s 3:0, premagala pa je le Japousko. Kasneje so naši ugnali Avstralijo s 3:0, v tekmi za 9. mesto pa izgubili z Iračani s 3:1.
Po končanem turniiju sta bila lepega priznanja deležna Ravenčan Davorin Kragelnik, ki so ga bili izbrali za najboljšega igralca na prvenstvu, ter Mežičan Janko Plesnik, ki je bil proglašen za najboljšega sodnika.
Ivo Mlakar
KADROVSKA GIBANJA
Konec marca 1998 je bilo v družbah, naslednicah Železarne Ravne, zaposlenih 3.092 delavcev (5 več kot prejšnji mesec).
V vseh ostalih podjetjih, za katera v tej rubriki spremljamo kadrovska gibanja (Transkor, Šerpa, Vogard, Eurest in Vzmeti ter Gasilski zavod), je marca delalo 418 ljudi (trije manj kot pretekli mesec).
DRUŽBA	ŠTEVILO	ZAPOSLENIH
METAL	1.171
STO	868
NOŽI	185
ARMATURE MUTA	350
OPREMA	152
STAN. PODJETJE	19
LOGISTIČNI CENTER	163
ZIP CENTER	40
ENERGETIKA RAVNE	109
VIP	35
TRANSKOR	62
ŠERPA	122
VOGARD	81
EUREST	61
VZMETI	74
GASILSKI ZAVOD	18
FLUKTUACI.JA Sklenitve delovnega razmerja
Marca je delovno razmerje v podjetjih Slovenskih železarn na Ravnah sklenilo 17 delavcev: 8 v Strojih in tehnološki opremi, 6 v Metalu, 2 v Energetiki in 1 v ZIP centru.
Analiza novih delovnih razmerij kaže, da je največ zaposlitev za določen čas (12), 1 delavec pa je bil sprejet za nedoločen čas, možnost usposabljanja je dobil 1 pripravnik, 3 delavci pa so bili premeščeni znotraj koncema.
Od zasebnih podjetij so število sodelavcev povečali le v Vogardu, kjer so za določen čas zaposlili 1 delavko.
Prekinitve delovnega razmerja
Marca so v družbah obravnavali 12 prekinitev delovnega razmerja. Po podjetjih je bilo njihovo število naslednje: 5 v STO, po 3 v Metalu in Logističnem centru in 1 v Opremi.
Vzroki za prekinitev delovnega razmerja so bili: invalidska upokojitev (3), potek zaposlitve za določen čas (3), sporazumna prekinitev delovnega razmerja (3) in razporeditev znotraj koncema (3).
O prekinitvah delovnega razmerja poročajo tudi iz Vzmeti (1 delavcu je potekla zaposlitev za določen čas) in Šerpe (1 delavec seje upokojil, 1 je odšel na odsluženje vojaščine, 1 pa je bil prerazporejen v STO).
Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č.
INTERVENCIJE PGE
GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V APRILU
•	18. 4. 1998 so ob 1.15 sporočili, da v ključavničarski delavnici Jeklarne I gorijo lesene stene in strop. Požar so pogasili poklicni gasilci.
•	20. 4. 1998 ob 15.43 je zagorelo v STO, in sicer v okolici zabojnika za smeti ob stari hali. Požar so pogasili poklicni gasilci.
Gasilska enota je posredovala še:
•	4. 4. 1998 pri travniškem in gozdnem požaru v Dobji vasi,
•	4. 4. 1998 na Fari na Prevaljah pri ponovnem vžigu sežganih vrtnih odpadkov,
•	24. 4. 1998 pri dimniškem požaru v Malgajevi ulici na Ravnah,
•	28. 4. 1998 pri odpiranju stanovanja na Prevaljah.
Gasilski zavod Ravne Direktor: Branko Čas, dipl. inž.
ZAHVALA
i	i
Namenjena je vsem, s katerimi sem med ! službovanjem delal, sodeloval in si pridobival ter , | bogatil lastno znanje. Tudi in predvsem zato, da bi ga ponudil drugim, ga uporabljal sam - v dobro vseh delavcev (sedaj) razdružene Železarne | , Ravne.
Posebej hvala: odboru Društva energetikov ! | Ravne, Energetiki Ravne, d. o. o., vodstvu,
J sodelavkam in sodelavcem Metala Ravne, d. o. o. j za pozornost, ki ste mi jo namenili ob moji j upokojitvi!
Vsem želim uspešen prav vsak delovni dan!
Lojze Janežič ,
'<5>	™C?>	5?»
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame, tašče, babice in prababice Antonije Serafini
iskrena hvala znancem, prijateljem, sosedom in sodelavcem iz Energetike Ravne, d. o. o. ter z Osnovne šole Koroški jeklarji Ravne za podarjeno cvetje, sveče in besede sožalja.
Hvala vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije sta prispevala uredništvo in arhiv IC Smeri, d. o. o.. Tel.: 0602 21 - 131, urednica 6305, tajništvo 6753. Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška 14, Ravne na Koroškem. Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje (šl ZV128 - 92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
Nagradna križanka št. 35
Nagradna križanka št. 34 - rešitev vodoravno: tiger,
AFRIKA OTOKI, TLORIS, VAT, BALI, ATA AL, BAVARSKA RILA,
STO, RE, NJORKA BRAČ, AAR, APARAT, ENS, MARINA, OSTI, NI,
INAR, BRANDO, OCENA, IT, OAS, SA AM.
Izžrebani reševalci, ki prejmejo darilne pakete podjetja SŽ -Noži Ravne, d. o. o., so: • SONJA MORI, Javornik 30, Ravne na Koroškem (v vrednosti 5.000 SIT) • DAVORIN VONČINA,
SŽ - Metal Ravne, d. o. o. (v vrednosti 4.000 SIT) • LILIJANA ZALUBERŠEK, SŽ - METAL Ravne, d. o. o. (v vrednosti 3.000 SIT).
Nagradna križanka št 35 : Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 1. 6. 1998 na naslov: FUŽ1NAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fiižinarja, Koroška 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila prejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
Tokratna nagrada za reševalce križanke je knjižna: HUBERT MOČIVNIK |bo trem izžrebancem podaril svojo t pesniško zbirko CVETOVI IZPOD URŠLJE, ki jo je v samozaložbi izdal konec lanskega leta.
	PREVALJSKI NOGO- METNI KLUB	DRŽAVA NA APENINSKEM POLOTOKU	GLAS, ZVOK	im	KREDITNA BANKA	PERZIJSKA DENARNA ENOTA	EVROPSKI KONTI- NENT	RIBIČEVA MREŽA	IF	L IN 15. ČRKA	ZDRAVILO PROTI MALARIJI	PRAVO- SLAVNA PODOBA
NAJVEČJI SESALEC V MORJU				GRMADA					GORSKI REŠEVALNI ČOLN L ANT AN			
SLOVENSKI PEVEC PESTNER				KONIEINER ZA BIVANJE SMUČARSKI KRAJ NA ŠVEDSKEM								
POŠKODBA					NOETOVA BARKA POKRAJINA V GRČIJI					NOBELU RAČJI SAMEC		
PIJAČA STARIH SLOVANOV			LESEN PLUG					ŽENSKO IME	JAPONSKI DROBIŽ			
			PRIPADNIK BAPTISTOV						MEHKONE-BNIGLAS			
POKRAJINA NA KITAJSKEM			B			POČASNI ŠPANSKI PLES ZORANA ZEMLJA			V			
GOETHE- JEVA MATI			A	PREBIVALEC IRANA ITALIJ TISKOVNA AGENCIJA					E		GIBANJE ZRAKA	DOLGO- REPA PAPIGA
K1KS", ZMOTA			P				BASKOVSKA PROVINCA REKA NA POLJSKEM		L			
REKA V AZUl, DESNI PRITOK VOLGE		KLADA ZA SEKANJE DRV POTOČNA ŽIVAL	T					ANGLEŠKA PL. MERA GERMANSKI OREL	A			
OPIS, OČRT			I		NIKELJ	DARILO DELAVSKI SVET			R	KAZALNI ZAIMEK TONE KUNTNER		
HČI GR. KRALJA PRIAMA			S						KATRAN			
URADNI SPIS, LISTINA			T	DESNI PRITOK DONAVE					OŽINA NA MALAKI			
IME IN PRIIMEK .......
PODJETJE OZ. NASLOV