68. fleulIKfl. V LJubljani, v petek, 26. marca 1909. XIII. leto. .Slovenski Narod* veija: t Ljubljani na dom dostavljen. telo leto.........K 24*- - ■ol Veta..........12-- mrt leta.........9 fr— *a mesec ......., „ 2*— v upravniitvu prejeman: celo leto.........K 22-— pol leta .......... 11'— četrt leta..........550 na mesec......... 1*90 Dopisi na) se rranJriraJo. Kokopis! M ne vračalo. SlrednlAtv« i Knaflove ulice it 5, (I. nadstropje levo), telefon št. 84. Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje in praznike. inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat pO 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravntttvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez Istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. h Narod na tiskarna" telefon it. 86. »Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.........K 25*— ceio leto.........K 28— pol leta . četrt leta . na mesec. 13-650 2-30 za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon ftt. 80. Govor poslanca Hribarja V seji poslanske zbornice, dne 10. marca. Visoka zbornica! V dolžnost si štejem o dogodkih vrsivših se v Ljubljani dne 18., 19. in 20. septembra 1. 1. v tej zbornici obširneje razpravljati. V ta namen sem vložil, čim se je po parlamentarnih počitnicah sešel državni zbor, dva nujna predloga. Okolnosti so provzroeile, da ta dva nujna predloga še do danes nista mogla priti na razpravo; da, še več, državni zbor je bil zaključen prav v trenutku, ko bi se bila morala ta dva nujna predloga vzeti v razpravo. Morda se je pričakovalo od mene, da pri zopetnem sklicanju državnega zbora ta dva nujna predloga novic vložim. Tega namenoma nisem storil, ker se bavi prvi teb nujnih predlogov s postopanjem vojaštva \-nesreeni noči dne 20. septembra in ker ne more za pritožbe glede vojaštva biti primernejše prilike, kakor je sedanja, ko razpravljamo o vladni predlogi, s katero se naj spopolni obrambna sila države. Nečem se pa lotiti debate, ne da bi nekoliko govoril o sedanjem jx>li-tičnem položaju. Novo ministrstvo. Ko se je sešel državni zbor, smo, gospoda moja, našli razmere v toliko premenjene, da sede na ministrski klopi z malini izjemami sami novi možje. Gospod ministrski predsednik je hotel nam Slovanom — specijelno pa nam Jugoslovanom — napraviti presenečenje. O bistromnosti gospoda ministrskega predsednika se lahko misli, kakor kdo hoče, priznati se mu pa mora, tla se mu je to presenečenje popolnoma posrečilo. Namesto poštenih uradniških obrazov, ki so v prejšnjen zasedanju gledali z ministrske estrade v to dvorano, vidimo zdaj tam z malimi izjemami stran-karje, ki očitno kažejo svojo proti-slovanskr) mišljenje in katerih preteklost nam priča, da se tudi na vladni klopi ne bodo znali varovati strankarst va. Kar se posebe nas Jugoslovanov tiče, moram poudarjati, da smatramo sprejetje grofa Sturgkha in dr. Hoehenrnirgerja v ministrstvo kot direktno izzivanje in da so naši volile! od nas z vso odločnostjo zahte-Tali, naj delamo najostrejso opozici- jo minist rs t u. v katerem je bilo prostor i za Take može. Zii to ravnanje ministerskega predsednika Bienertha ni nobenega opravičila. Zanj bi bilo žaljivo, če bi se hotelo trditi, da se ni popolnoma zavedel, kaj je stori) in da ni bil v stanu spoznati, kak odmev najde sprejetje imenovanih dveh nemškonacijonal-nih strankarjev v ministrstvo med J ugoslovan i. Ker je torej mislil, da nas mora h riskirat i, je naša dolžnost, povedati z največjo odkritosrčnostjo, da nimamo do njegove vlade nobenega zaupanja, in da bomo, če se mu ne zdi potrebno ministrstvo rekonstruirati itt membris, z najstrožjo opozicijo delali na to, da dosežemo capi-tis deminutio. Zunanji položaj. Xe morem si kaj, da bi pri tej priliki na kratko ne omenil našega znanjepolitičnega položaja. Vladni krogi sami priznavajo, da je letos pravočasno odobrenje rekrutnega zakona že zaradi tega nujno, ker to zahteva zunanji položaj in gospod predsednik nas je prav v tem smislu danes že opominjal. Zunanjemu položaju, ki nam dela skrbi, je kriv konflikt s Srbijo. Tu se mora nehote človek vprašati, če je bilo potrebno, da. smo prišli v tako neprijeten politični položaj. Poudarjati moram, gospoda moja, da to ni bilo neizogibno potrebno in da smo sami največ krivi, da se je to zgodilo. Vedno smo delali politiko, ki je bila vsa taka, da nas je morala temeljite* pripraviti ob vse simpatije balkanskih narodov. Treba je samo opozarjati, kako je Avstrija pri raznih prilikah izrabila rekel bi obupni geografični položaj Srbije, da je srb- i ski narod gospodarski izžemala. Ko-likrat se je /godilo, da so ogrski živi-nozdravniki na ljubo ogrskim preši iče rejcem našli kugo na gobcili in parkljih v Srbiji, kjer o tej kugi niso ničesa/ vedeli, samo da so ovirali izvoz srbskih prašičev! In kuga pri govedih — kolikrat je morala pomagati, da so je zadovoljila lakomnost avstrijskih in ogrskih agrarcev na veliko škode* srbskih živinorejcev, pa tudi ući veliko škodo avstrijskih kon-sumentov. In ko se je svoj čas razvedelo, da se hoče Srbija rešiti iz naših prevročih ljubezenskih Objemov s tem, da sklene carinsko zvezo z Bol- garsko, kake grožnje in kak pritisk na obe strani j<* vprizorilo naše zu-i nanje minist rsl vo, da ta namen prepreči. Ali spričo tega ni umevno, da dela Srbija na to, da bi se pri prvi priliki osvobodila iz tega neprijetnega položaja, iz te stiske ? Naj se seda-nje postopanje Srbije že sodi kakorkoli, to se mora priznati, da se Srbom ne sme zameriti, če smatrajo sedanji trenotek za ugodnega, se za vedno rešiti iz te stiske. Zato bi silijo obžaloval, če bi Avstrija, ki ima, to priznam, vsled neprestanih vojnih priprav Srbije vzroke, da je vznemirjena, ne poskusila vseh sredstev in potov, da se ogne vojni. Eno izgubljeno bitko imamo že za seboj. Premagala nas je Turčija, ki nam je z bojkotom provzročila gospodarsko škodo, ki se ne da iz lahka popraviti. Bilo bi pravo hudodelstvo, če bi zdaj še z resnično vojno spravljali v nevarnost blagostanje narodov te monarhije. Prav nič ne dvomim, da smo kraljevini Srbiji v vsakem oziru kos in da smo v stanu popolnoma premagati srbsko armado v ne predolgem času, če ne dobi i>omoči od zunaj. Toda, kdor se loti vojne, naj se pred vsem vpraša, kaj bo v najugodnejšem slučaju kot zmagovalec prinesel domov. V tem oziru pa je, gospoda moja, od vsega začetka evidentno, da v tej vojni ne bi z bojišča ničesar drugega prinesli, kakor dvomljivo slavo, da smo premagali neenakega nasprotnika. Posledice te vojne pa bi bile za notranji razvoj monarhije nedogledue. Pred vsem nam ne more biti vseeno, če bi se dragocena kri naših vojakov prelivala za fantom, če bi matere izgubile svoje sinove in cele rodbine svoje reditelje. Pa tudi lega ni pozabiti, da bi draga vojna — in to bi bila vsekako vojna s Srbijo — rodila gospodarski propad in da bi se nam mnogo let ne posrečilo, dvigniti ljudsko blagostanje na stopnjo, na kateri je sedaj po tridesetih letih mirnega dela. A kaj, če bi s srbskega loka priletela pusica, ki bi nas zadela v srce! V mislih imam splošno evropsko vojno, ki bi nanj zadala nepreračunljivo zlo. Kaj je torej, gospoda moja, na-ravuejše, kakor da modra vlada teh konsekvenc ne prezre in stori vse, kar bi moglo pomoči, da se prepir mirno ooravna. Naj se mi nikar ne ugovarja, da bi to pomenilo slabost. Ravno na- sprotno je res. Popustljivost 6 pravem času velja za velikodušnost, a kdor je velikodušen, ima, kakor znano, vedno javne simpatije na svoji strani- In javne simpatije, s katerimi moramo računati, ko so simpatije Evrope. To, gospoda moja, kar se odigrava pred našimi očmi, to ni nič drugega, kakor počasna likvidacija Turčije. Znano je, da se pri takih likvidacijah Oglašajo več ali manj opravičeni terja hi. Ne bom preiskoval, v koliko so terjatve Srbije opravičene. To smem in moram toliko bolj opustiti, ker te terjatve danes razen srbski vladi najbrže nikomur niso jas-ne, izvzete utegnejo biti nekatere drŽave, ki stoje za Srbijo. To pa stoji; čestiti gospodje, da si je srbski narod svojo samostalnost in neodvisnost priboril v junaškem boju s svojo lastno krvjo, v nasprotju z drugimi balkanskimi narodi, za katerih osvobojenje je tekla v potokih tuja kri. Tak narod zasluži torej možnost svobodnega, z nobenimi ovirami Sosedov utesnjenega gospodarskega razvoja in nihče mu ne sme zameriti, če s** trudi, to doseči. Srečen slučaj, gospoda moja, je nanesel, da more ravno Avstrija, ne da bi trpela na ugledu, našemu sosedu '.lati to možnost. Naj bi te pri like ne zamudila. S tem bi si pridobila dobrega in hvaležnega soseda; kar velja še več: pridobila bi si hvaležnost Evrope in obvarovala svoje lastne narode pred strahotami vojne in nje nedoglednimi posledicami. Iz Budimpešte sem dobil včeraj verodostojno s}»oročilo, da so vse madžarske stranke Sridobljene za vojno in da si jo žele. Treba je torej podvojene pazljivosti. Madžarom bi bi bil krvav mednaroden konflikt, v kateri bi bila zapletena naša monarhija, zaradi tega dobrodošel, ker mislijo, da bi v splošni zmešnjavi mogli doseči svojo popolno neodvisnost. Bojim se. da bomo grozovito zabredli. Kot znak tega smatram parlamentarne stKireje pri našem ministru zunanjih del in. ne morem se ubraniti slutnje, da bodo avstrijski rarodi te soarrje drago plačali. V zadnjem hipu dvigam zatorej svoj svarilni glas. Ce se ga zdaj ne bo slišalo, spominjali se ga bodo vsekako če ne prej, pa tedaj, ko bo krvavela Avstrija iz neštetih ran. Toliko se mi je zdelo potrebno, povedati o notranjem in zunanjem položaju naše monarhije. LISTEK. Belimi Potopisne slike iz L 1905. in 1906. Napisal Anton Trstenjak. (Dalje.) Društvo za čuvanje narodnog zdravlja. T Belgradu obstoji „Društvo za Čuvanje narodnog zdravlja". Kralj je temu društvu zaščitnik in podpira je gmotno. V navadni stari koči ima društvo svoje prostore, kjer ima odbor seje. Kralj sam zahaja v te prostore, udeležuje se sej in debate. Ko sem se lani (to je bilo 1905) mudil v Be. gradu, sklical je predse d nik dr. Milan Jovanovic Batut sejo, da sem se je tudi jaz udeležil in se natančneje seznanil z društvenim delovanjem. „Društvo za čuvanje narodnog zdravija" je velike važnosti za vso Srbijo. Ko sem čital razna poročila gospodarskih in poljedelskih zadrug, videl sem, da se v teh poročilih omenjajo razne grde bolezni, ki so se ukoreninile in zanesle v narod. Zato •em sposnal, da je to društvo neob kodno potrebno. Omenim naj le kratko, kaj je namen društvu. Društvu je naloga učiti narod, kakšna morajo biti zdrava stanovanja, kakšne morajo biti hiše, okna, pod, peč itd., in je v ta namen dalo izdelati mnogovrstne načrte, vendar tako, da se ohrani narodni stavbinski slog. Društvo skrbi, da vasi, ki je nimajo, dobe dobre pitne vode. V društveni sobi sem videl oelo zbirko narodnega kruha, kako ga peko po vsej Srbiji. Zanimiva je ta krušna zbirka, ker nas poučuje, kako slabo se ponekod hrani narod Društvo poučuje ustmeno in pismeno, kako je treba kruh mesiti in iz kakšnega zrnja je najzdravejši kruh in kako je treba kruh peči. Društvo poučuje gospodinje, kako je treba pripravljati in kuhati najnavad-nejša zdrava, okusna jedila in kakšna bodi kuhinjska posoda. V Šolah dobivajo pridni otrooi za nagrado kuhinjsko posodo. Društvo deluje proti opojnim pijačam; uči, kakšna mora biti noša, da je praktična in da ne škoduje zdravju. To je kočljiva stvar, ker društvo pazi, da narodni kroj ne trpi. Društvo snuje telovadnioe za mladino in napravlja kopališča, zdravi tuberkulozne in kužne brezplačno. Nisem vsega navedel. Is tega, kar sem navedel, vidimo, da je društvenega delovanja polje obširno. Zanimivo je, kako skrbi društvo za zdravje male deoe. V topčiderskem Košutnjaku napravilo je „Ietnjiko-vao", to je letovišče aa malo deoo. Občina mu je darovala 4000 din arov Izgredi v Ptuju. Prihajam zdaj k glavni stvari svojega govora, namreč na razprav-] ljanje o postopanju vojaštva pri znanih demonstracijah v Ljubljani. Občni zbor slovenskega šolskega društva, >J)ružbe sv. Cirila in Metodu«, je bil sklican na dan 13. septembra 1. 1. v Ptuj. Taki občni zbori so se vršili že v Celju, v Mariboru in celo v Ptuju, ne da bi se bilo kdaj kaj primerilo, ('deležniki občnega zbora so prišli v dotično mesto, so sliša?i poročila odborovih funkcijo-narjev, so sklepali o stavljenih predlogih iii so se zopet razšli na vse strani slovenske domovine, od koder so pač prišli. To pot bo gospoda nemški na-eijonalei drugače ukrenili. Hoteli so provzročiti provokacijo. V ta namen so hujskači... (Posl. Marckhl: Na Vasi strani! — Ugovor.) že mnogo tednov poprej opozarjali, da se bo v Ptuju vršilo slovensko zborovanje, ki bi moglo, tako so trdili, oškodovati menški značaj Ptuja. Prišlo je tako daleč, da so za dan zborovanja slovenskega šolskega društva poklicali ljudi na pomoč iz Maribora, iz Celja in iz (Iradca. Ptujski župan — kakor znano ima Ptuj občinsko upravo z lastnim statutom — je k lastni policiji poklical še redarje iz Maribora, iz Celja, iz Celovca in celo iz Beljaka, da bi. kakor se je reklo, vzdržal red. Lahko si je predstavljati, kako bi bili mogli za red in mir skrbeti t: redarji, ki deloma slovenskega jezika sploh niso zmožni in če bi ga bili zmožni, v tujem mestu ne poznajo lokalnih razmer. Zgodilo so je, kar so nameravali hujskači. K< so dospeli gostje, med katerimi je bilo jako mnogo dam, ki so prišle kot zastopnice ženskih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda, ^o bili sprejeti z žvižganjem Ln tuljenjem, bili so dejanjsko napadeni, politi s kemično tinto in obmetani s kamenjem. (Posl. Marckhl: kdo je začel.') Začeli so tisti, ki so čakali na prihod slovenskih gostov. (Posl. Marckhl: Vaši hujskajoči listi.) To je obrekovanje, ki je zavračam. Ce bi to bilo res, bi se bilo moralo kaj podobnega zgoditi pri prejšnjih občnih zborih v Celju, v Ptuju in v Mariboru. (Posl. Marckhl: Takrat se od Vaše strani ni hujskalo. Medklici.) Ldeležni k i občnega zbora so smeli pričakovati; da najdejo pri oblastvih varstvo zoper naval nemških hujskacev. Toda to se ni zgodi- ga^— ------ ---—— — in s tem denarjem je sezidalo letna stanovanja. V tem letovišču se krep čajo otroci od sredi maja do septembra. Zjutraj ob 8. uri se vozijo is Belgrada v Košutnjak z električnim tramvajem, a zvečer ob 6. uri vračajo se domu. Tu se zdravi do 60 otrok, na katere pazi posebe nastavljena odgojiteljica. Hiša se nahaja v gozdu. Ob devetih se daje otrokom mleko, ob enajstih kruh s surovim maslom, ob eni je obed, po obedu spavaj o in potem zopet uživajo mleko. Uspehi so dobri. Bilo je otrok, ki so za mesec dni otežali za dva do dva in pol kilograma, a vsi po vrsti so dobili boljšo barvo in bili so veselejši in zado-voljnejši. Na čelu društvu so vseučiliščni profesorji, zdravniki in prvi mešČsni. Predsednik je znani pisatelj dr. Milan Jovanovic Batut, podpred-nik Gjoka Stanojević, oba vse-učiliščna profesorja; tajnik je dr. Radivoj Vukadinović, kije zasnoval društvo in ki je duša društvu. V odboru so dr. Voja Kujundžić, dr. Kosta Nikolic, dr. Lasa Stanojevič, prota Nikola Božić, župan Kosta Gla« vinić, dr. Vlada Popović, profesor Mile Pavlovič, dr. Voja Gjorgjević, dr. Mile Jeuremović, Mih- Avramovič in naš rojak dr. Sloboda Rib nikar. Društvo ima svoje glasilo: .Zdravlje11, glasnik društva za čuvanje narodnoga zdravlja (od leta 1904), poedini Člani pa delujejo literarno. Dr. Milan Jovanovic Batut je spisal knjigo: „Nauka o čuvanju zdravlja", dr. Radivoj Vukadinović pa: „ Po pularis anje higijenskog znanja". Poleg tega pa iz daj a društvo manjše knjiži oe in vsakoletna poročila. „Društvo za čuvanje narodnog zdravlja" se je osnovalo meseca maja leta 1902. Temelj društvu so: 1.) redni Člani, ki plačujejo na leto po 50 par; 2.) podporni Člani, ki plačujejo na leto po 5 dinarov. Rednih članov je 3000, a podpornih 200. Utemeljitelji plačujejo 100 dinarov, dobrotniki pa 600 dinarov enkrat za vselej. Kralj daje podpore vsako leto 3000 dinarov, občina pa 4000 dinarov. Reklo se mi je, da bode država dajala od 1. 1906 15.000 dinarov letne podpore. Naroda« skupština. Niska in tesna je stavba, kjer se zbirajo narodni poslanci. To je hišica, ki se je pretvorila v parlament. Kdo bi si ne želel videti tega parlamenta in poslancev ? Bilo je dne 16. oktobra meseca 1. 1905. Poslanci so prihajali v Belgrad in kralj je imel otvoriti skupščino. Znano je bilo, da (bode kralj predstavil zastopnikom srbskega naroda svojega sina Gjorgja, zato nam je dobro došlo vabilo predsednika Nika Nikolioa, naj se udeležimo otvoritve skupščine. Poslanci so zasedli svoje sedeže* zastopniki raznih držav so se postavili na tesnem prostoru, a ministri so sedeli ob vhodu na desni strani. Z ministri, Ljubo Stojanovićem, Jovanom *jUJovićem, Vladimirom Todoro-vićem seznanili smo se jugoslovanski zastopniki že prej. To so odrasli možje, zato pa sem se tembolj čodil, ko sem ob ministrski mizi zapazil zelo mladega finančnega ministra dr. M. Markovi ca, to je tistega moža, ki je smel javno reči, da so državne financije v redu. Med poslanci je vzbujal pozornost general Grujič, a še bolj so me zanimali sel jaki in socijalisti. Ismed 160 poslancev bilo je v skupščini 55 kmetov. Iz osvobojenih krajev je bil seljak Piročaneo, katerega sem moral najprvo pogledati. Razlikoval se je od svojih tovarišev po beli narodni obleki, katera se zove gunja ali gunČe. Med seljak i je sedel socijalist Drsgiša LapČevie, ki izdaja „Radničke (delavske) novine". Z galerije je to pestro družbo z velikim zanimanjem opazoval turški hodža,*to je edini Turek, ki je še ostal za parado v Belgradu. Tik prod otvoritvijo prihajali so v dvorano zaporedoma zastopniki evropskih držav: Rusije, Bolgarije, Avstrije, Grške, Romunije, Turčije. Stali so na tesnem prostorčku in se bleščali v zlatih uniformah. Bilo jih je še več. (Dalje prta.) lo. Ko s<, prosili okrajnega glavarja za varstvo, ni ta imel nič drugega jim povedati, kakor da ga ta stvar nie nt1 briga, čeŠ, da je župan ptujski avtonomen in da ima samo on pravico poklicati orožništvo. Umevno je torej, gospoda moja, da je vest o dogodkih v Ptuju povsod med Slovenci vzbudila trpka čuvstva. Razburjenje, ki je nastalo med Slovenci, je bilo toliko večje, ker se je zaznajo, da so bili ndeležni-ki občnega zbora osebno v nevarnosti, dejanjsko napadeni in tepeni in da so vzlic temu brezuspešno klicali politično oblast na pomoč; da kakor jih je ptujska policija imela za »vo-gelfrei ; t:»k< jih je za »vogeltrei« imela tudi politična oblast. (Posl. Marckhl: Župan jili je varoval z lastnini telesom.) Ker se že gospod poslance Marckhl oglaša, ga hočem opozoriti, kaj je storil ptujski župan. Tedaj. k«> so prišli IS. septembra slovenski gostje v Ptuj, je bilo tam tudi neko nemško zborovanje. Kako zborovanje je to bilo, tega ne vem. Župan in deželni poslanec ptujski je prišel na to zborovanje in je naznanil, da so bili Slovenci sprejeti in je z roko pokazal kako. To je bilo varstvo, ki so ga bili deležni od županove strani mirni Slovenci, ki so prišli v to mesto, da imajo svoje zborovanje. _ Srbski prestolonaslednik se je odpovedal pravici do prestola. Bel grad, 25. marca. Kakor se goveri, je prestolonaslednik Gjorgje posla ministrskemu predsedniku No vakoviću pismo, v katerem neznanja, da se odpoveduje pravici do prestola. Ta vest je vzbudila kolosalno senzacijo. Po ustavi mora tako odpoved odobriti velika skup-ŠČina. V političnih krogih so mnenja, da ne bo niti vlada niti skup* ščina te odpovedi akceptirala, ker ni v to sedaj nobenega povoda. Bel grad, 25 marca. Pismo, ki ga je pisal prestolonaslednik Gjorgje ministrskemu predsedniku Novakoviću, se glasi: „Vsled raznih o smrti strežaja Kolakovića razširjenih vesti, p r o ti k a t eri m vi a d a ni nastopila, odpovedujem se vseh po ustavi in državnih zakonih mi priznanih posebnih pravio Obenem izjavljam, da bom še nadalje stremil za tem. da bom kot navaden vojak in državljan pošteno slazi i svoji domovini." Bel grad, 25. mas ca. Vest, da se je prestolonaslednik odpovedal pravici do prestola, se potrjuje. O motivih tega koraka prestolomi-iled-nikovegd je znano, da se je kraljevič vsled napadov nekaterih listo 7 proti njegovi osebi radi smrti strežaja Ko-lakovći čutil primoranega, s to odpovedjo odvzeti vladi vsak o sir na njegovo osebo Danes popoldne bo ministrski svet razpravljal o tem prestoJonaslednikovem koraku Belgrad, 25 marca. (Pos. brz. nSlovenskega Narodau.) Danes je prestolonaslednik Gjorgje poslal ministrskemu predsedniku Novakoviča pismo, v katerem izjavljuje, da se odpo-veduja pravici do prestola na korist svojemu bratu kra« ljevicu Aleksandru, ker neee, da bi na njem ostala le senca suma radi smrti njegovega strežaja Kolakovića, zbog česar ga napada Časopisje. Vest je izzvala kolosalno senzacijo. Toda velakriličen položaj je odvrnil paz nosi od te vesti. V mestu se veas o odstopu pre*itolonaslednikovem komentira na različne načine. Smatra se kot odgovor na medlo politiko ruske vlade, odnosno se sodi prestolo naslednikov korak tako, da je s tem hotel dokazati, da neČe zavirati even tuvalnih pogajanj med Srbijo in Avstro Ogrsko. Danes pcpoldae ima ministrski svet pod predsedstvom kralja Peti a sejo, v kateri se bo razpravljalo o tem nepričakovanem pre-stolonaslednikovem koraku. Jatri ima narodna skupščina izredno sejo, da zavzame svoje stališče o tem dogodku. Kralj evič Aleksander, ki postane prestolonaslednik, ako narodu« skupščina odobri odpoved prestolonaslednika Gjorgja, je rojen naCetinju 17. decembra 1888. Kaj vedo nemški listi o odstopu srbskega prestolonaslednika? Dunaj 25. marca. Iz Zemuna javljajo: Prestolonaslednik Gjorgje se pravici do prestola nikakor ni odpovedal po svoji iniciativi, marveč na složni pritisk Anglijo ln Rusije Prestolonaslednik Gjorgje dobi od carskega dvora zagotovljeno letno apanažo 60 000 rabljev. Razen tega pa poplača car tudi vse njegove dolgove. Bero lin, 25. marca. „Lokal-anaeiger" piše: Prestolonaslednik Gjorgje je bil prisiljen se odpovedati pravici do prestola, ker bi mu sicer skupščina odvzela vse pravioe, kar so baje z vednostjo kraljevo že sklenili vsi voditelji straak, ki so zasto pane v skupščini. Dunaj, 25 maroa. Korespon-denčni urad javlja iz Bdlgrada: Vest o abdikaciji prestolonaslednika Gjorgja se je bliskoma razširila po mestu in je vzbudila največjo konsternacijo. O vzrokih abdioiranja se širijo najrazličnejše vesti. Govori se, da ie abdikacija v zvezi z zunanjim poloiajem. Zatrjuje se, da je vlada v sporazumu a kraljem prestolonaslednika prisilila k temu koraku, da bi s tem oslabila vojno stranko, na katere čelu je stal kraljevič, ter s tem omogočila mirno poravnavo koi tlikta z Avstro Ogrsko. V merodajnih krogih pa izjavljajo, da niti dvor uiti vlada nista vplivala na ta prestolonasled nikov korak Kraljevič Gjorgje je vse storil po svoji iniciativi, njegovo postopanje povsem odgovarja njegovemu odkritemu značaju. Z abdikacija je dokazal, kako visoke pojme ima o časti in da je pripravljen vse žrtvovati svoji osebni časti, ki jo skuša omadeževati podlo obrekovanje in nizko natolcevanje. Prestolonasledni-kova abdikacija je zlasti konsternu joče vplivala na armado in vojno stranko. Zemun, 25. maroa. V sedanjem položaju Srbija ne misli več na vojno. Kdaj se predloli Srbiji nova avstrijska nota, to vprašanje sedaj ni več aktualno. Vsled abdikacije prestolonaslednika Gjorgjaje nevarnost vojne odstranj ena. Srbija bo ustregla zahtevam A v -stroOgrskecernemudomaod-rediia razor oženje. (Kdo ve, če ni to samo pobožna želja? Op. ur.) Zemun, 25 maroa. Poročila iz Belgrada javljajo, da vlada tamkaj tako razburjenje, da spominja živo na položaj ob času umora kralja Aleksandra in kraljice Drage. Govori se, da je prestolonaslednik slekel uniformo ter v oivilni obleki odpotoval v inozemstvo — na Rusko ali v Švico. Že snoči je dobil minister dr. Mi-iovanovič obvestilo, da ruska vlada namerava priznati aneks-'j o Bosne in da bo vsled tega Srbija ostala izolirana. V takoj sklicanem ministrskem svetu je na to vojni minister Zivko vić poročal o vojnih pripravah ter izrekel svoje mnenje, da bo Srbija strahovito poražena, ako ostane v vojni proti Avstriji osamljena. Ministri so naglašali, da je prestolonaslednik s svojim hujskanjem na vojno spravil Srbijo na rob propada. Ministrski svet je na to sklenil kralja naprositi, naj z vso energijo vpliva na prestolonaslednika, da opusti vso nadaljno propagando za vojno. Kralj Peter je še isti večer poklical k sebi prestolonaslednika ter zahteval od njega v zrni* slu sklepa ministrskega sveta, naj se odpove pravici do prestola Prestolonaslednik se je sprva upiral tej zahtevi ter naglasak da sta mu car in Iz volj .kij ooljubila, da Rusija ne bo Srbije zapustila v trenotku največje nevarnosti. Ko pa mu je kralj pokazal brzojavke, v katerih se naglasa, da je IzvolJ3kij pripravljen priznati brez vsakega zadržka aneksijo, Mse je prestolonaslednik vdal ter takoj napisal pismo ministrskemu predsedniku Novakovića, v katerem ga obvešča, da se odpoveduje v jem pravicam do prestola. O smrti strežaja Kolakovića. Belgrad, 25 marca. V političnih krogih slikajo afero strežaja Kolakovića, ki je provmročila abdikacijo prestolonaslednika Gjorgja takole: 14 marca seje kraljevič Gjorgje vsled nerodnosti strežaja Kolakovića tako razjaril, da mu je dal zaušnico Ko laković ki je imel kilo, je hitel iz sobe, se v predsobi spotakni ter padel. Pri tem se je poškodoval v bližini želodca. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ga drugi dan operirali. Dva dni po operaciji je umrl, pred svojo smrtjo pa je podal izjavo v zgorajšnjem zmisla. 20. marca je „Zvono", list, ki ga izdaiejo maloštevilni pristaši prej šoje dinastje Obrenović, priobčil ljut napad na prestolonaslednika, dolžeč ga naravnost, da je on usmrtil Kolakovića. Ker se ofioialno dolžitev „Zvona" ni demontirala, se je prestolonaslednik odločil, da se odpove pravici do prestola ter stemomo-goči sodno preiskavo radi podlih očitanj lista „Zvona". Prestolonaslednik Gjorgje, kateremu niti njegovi sovražniki ne odrekajo velike resnicoljubnosti, zatrjuje z vso odločnostjo, daje dolžitev „Zvona" naj podi ej še obrekovanje. V prestolonaslednikov! okolici zagotavljajo, da so afero Kolakovič umetno uprizorili njegovi sovražniki in jo izkoristili v politične svrhe. Kaj pričakujejo v Belgradu? Belgrad, 25. maroa, (Pos. brz „S1. Nar.u) V tukajšnjih vladnih kro- gih pričakujejo, da bo grof Por-gaoh v kratkem stavil vladi ultimatum, na katerega bo radi "forme zahteval odgovor. Takoj na to bo odpotoval in avstro ogrska vojska bo prekoračila mejo. Ta korak se bo storil kot presija na Rusijo, da prizna aneksijo Bosne. V tem slučaju bo Avstro-Ogrska smatrala Srbijo kot tal, ki ga bo tako dolgo pridržala v svojih rokah, dokler se Rusija ne uda jnjenim zahtevam. Razpoloženje v Belgradu. Belgrad 25. maroa. Razburjenje v Belgradu je Še vedno nepopisno, zlasti ker se ne ve, kako bo vplivala abdikacija na zunanji položaj. Splošno se sodi, da bo ta dogodek s a in o pospešil vojno razpoloženje, a ne odstranil. Optimizem v tem oziru je popolnoma neutemeljen. Položaj ne toliko notranji, kakor pjredvsem zunanji je kritič-nejši, kakor je bil kdaj preje. Vesti, da bi bila vlada odpoklioala več polkov z bosanske meje, niso resnične. Belgrad 25 maroa. Skupščina bo imela jutri najprej tajno sejo, v kateri bo vlada dala pojasnilo o najnovejših dogodkih. Vse pričakuje, da bo ta seja zelo burna V današnjem ministrskem svetu se je sklenila demisija celokupnega ministrstva. Vendar pa vlada splošno mnenje, da kralj demisije ne bo spre-jel. Položaj je silno nevaren. Kako sodijo o položaju na Dunaju? Dana j, 25. maroa. Položaj seje vsled abdikacije prestolonaslednika Gjorgja nekoliko poboljšal, vendar pa se efekt te res Ignacije ne sme precenjevat'. O tem, da bi bila odstranjena vojna nevarnost, kakor to sodi širše občinstvo, ne more biti govora, toda pri-hodnjost ni več tako temna, kakor je bila zadnje dni. Nevtralnost Rusije? Dunaj, 25 maroa. Iz Petrograda je došlo poročilo, da je ministrski svet v Carskem selu pod carjevim predseistvom sklenil, da se bo Rusija vzdržala vsakega vmešavanja v even-tuvalni avstrijsko srbski vojni. Rusija prizna aneksijo? Pariz. 25. maroa. „Agenoe Ha-vas" javlja, da je minister Iz-voljskij sklenil, brez vsakega pridržka priznati aneksijo Bosne in Hercegovine. Budimpešta, 25. maroa. Tu se zatrjuje, da je Izvoljskij Avstro Ogrsko že obvestil, da prizna Rusija aneksijo Bosne. Na Izvoljskega je baje v tem oziru vplival oar Nikolaj sam. Rim, 25. marca. „Corriere d" Italiau javlja, da se je med Avstro-Ogrsko in Rusijo obnovil miirzstegski dogovor. V smislu tega dogovora je Rusija pozvala Srbijo, naj se takoj razoroži. Avstrijska nota. Dunaj, 25. marca. Radi abdi-kaoije prestolonaslednika Gjorgja je Avstro Ogrska za nekaj dni odložila, vročiti Srbiji svojo novo noto. Dasi se je položaj nekoliko zboljšal, vendar še nt nobenega vzroka za optimizem. Po sklepu včeraišnjega skupnega ministrskega sveta, ki je razpravljal pred vsem o srbskem vprašanju, bo grof Forgaoh vročil Srbiji noto svoje vlade v soboto ali ponedeljek. „Oeleijifo]nislH" proces u Zagrebu. Zagreb, 23. marca. Rauoh ni zastonj sklical pretekli Četrtek v svoj dvor preda, banskega sodišča dr. Gaja, predsednika senata v „veleizdajniskem" prooesu Tarabo-chijo, drža7n. pravnika Accurtija in dr. J Frauka, ker pri razpravi v torek in sredo se je javno pokazalo, na kaj vse je Tarabochia pripravljen. Včeraj je bil branitalj obtoženoev dr. DaŠan Popović obsojen na 30 K globe, ker se je drža7n. pravdniku Aoourtiju zdelo, da se mu on smeje in danes je predsednik senata začel pretiti braniteljem — z izki j učenjem. Ako bi tej pretnji sledilo dejanje, se temu živ krst ne bi čudil, ker sodišče bi se zelo rado iznebilo neljubih ji braniteljev. Lepo bi to bilo, ko bi sodišče izključilo vse branitelje in po stavilo za branitelja ex cffo — dr. J. Franka. Potem bi obtoževali*: pred sednik senata Tarabochia, drž pravdnih Acourti in „branitelj" obtoženoev dr. Josip Frank . . . Rauoh bi se zadovoljno smehljal, a Frankovi legio-naroi, zagrebški capini, bi noreli samega veselja in pripravljali — hitro vešala . . . Danes je bilo kmalu završeno zasliševanje učitelja Antona Srvioa, s katerega zasliševanjem se je začelo včeraj. Potem je prišel na vrsto enajsti obtoženec učicelj M Momči* lović, star 30 let, ki odgovarja, da je Član srbske samostalne Htranke, i o da je ponosen na to. Na splošna vprašanja (srbsko ime, grbi na steklenicah in ČaŠah, srbske zastave in poljedelske zadruge, srbski „Sokol" itd.), ki se stavljajo vsakemu obtožencu, odgovarja enako kot vsi dosedanji obtoženci Slik kralja Petra na gambih on ni videl pri kmetih. Predsednik: „AH pr' inteligenci!" (Medklic obtoženca Živko-vića: „Vsa inteligenca okraja Vrgla most sedi tuna] na zatožni klopi t" Publika se čudi . . ) Državni pravdnik Acourti: „Ste imeli nrivesek za uro s sliko kralja Petra ?u Obtoženec: „Imel sem tak pri vesek m sem takoj rekel preiskovalni komisiji, da sem ga izgubil, ker bi se sramoval, ko bi se pri natančni hišni preiskavi privesek našel in bi jaz stal tukaj kot lažni k Ali ta privest k se ni našel nego neki drugi s sliko sv. Jurija." Predsednik da poklicati D Mi-ljevića. pekarja in trgovca v Topu skem, starega 38 let. Obtoženec je bil Član izvrševal-nega odbora srbske samostalne stranke. Noben svedok ni izpovedal, da je on sodeloval pri kakih shodih in vendar to trdi obtožnica. Predsednik ma prečita izpoved obtoženega Malobabića, kjer se pravi, da se on (Malobabić) boji povedati vse, kar ve. Obtoženec: „Ko je preiskovalni sodnik Košutić preČital iz obtožnice Malobabiću te besede, mu je ta takoj odgovoril, da so te besede prišle iz njegovega (Ko-šutićBvegti) žepa" i a Košu ti ć je na tO molčal — — (Senzacija pri publiki: Sicer pa to ni edini slučaj, da so preiskovalni sodnik! falsificirali izpovedi obtožencev in s ve dokov!) Obtoženec pravi dalje, da se je v narodu propagirala ljubezen in sloga med Srbi in Hrvati in ne mržnja ali sovraštvo. Na neko vprašanje branitelja dr. Popović* odgovarja obtoženec, da je, odkar je on v zaporu, njegova trgovina in obrt uničena. (Ta nesreča je zadela tudi mnoge druge, ker je tudi to namen procesa, da se materijalno uničijo mnogi ugledni nasprotniki Rauchovega režima) Predsednik pokliče 13. obtoženca, fifi. Bor$Jev:Ć3, starega 37 let. Obtoženec ]e Član srbske samostalne stranke in je osaoval poljedelske zsdrng'?, ker v gospodarski moči leži moč naroda. Srbsko ima je zelo staro in citira kot dokaze za to svojo trditev na pam t veliko šte vilo zgodovinarjev in pesnikov. On naglasa potrebo sloge Hrvatov in Srbov in citira o tem isreke raznih zgod-vinarjev in pesnikov. Predsednik ga pretrga, ker on nima časa vse to poslušati. Obtoženec: „Ako Jd drž-.vni pravdnšk im&l ćasa držati nas tukai pat mesecev v zaporu, po« tam morate dat! tudi meni časa, da se nekoitko minut branimi14 Predsednik „Da, ali mi nismo v zaporu!" (Kako duhovita primera!) Branitelj dr. D Popovič priglaša ničnostno pritožbo. Državni pravdnik Aocurti: „On tukaj govori ulici." Dr. D. Fopović: „Jaz vem zelo dobro, kdo tukaj" govori ulioi . . ." Obtoženec navaja nove dokaze za starost srbskega imena in cirilice. Predsednik ga prekine Dr. D Popović priglasi ničnostno pritožbo proti takemu postopanju preds. senata. Predsednik (dr. D. Popoviću): „Zabranjujem Vam me prekinjati (z vlaganjem ničnostno pritožbe ! 11) Dr. D. Popović: „Tudi radi teh besed vlagam ničnostno pritožbo". Predsednik: „Mi branitelje lakko izključimo od obravnave — — —u. (Nemir mea obtoženci.) Predsednik (obtožencem): „Mir! Vi ste obtoženci!" Obtoženec pravi dalje, da je več sodelo al pri hrvatskih kot pri srbskih listih. Predsednik: „Zakaj ni „Srp. Kolo* naglašalo vrlin našega monarha, ki so mnogo večje od vrlin srbskega kralja?" (Tudi to je klasično vprašanje!) Obtoženec: „Za to, ker naše ljudstvo pozna vrline našega kralja že iz šolskih knjig!" Od pol 11.—12 opoldanska pavza. Po pavzi objavi predsednik sklep senata, da ae branitelj dr. D Popović kaznuje z globo 1*0 kron. Obenem se predsednik zagrozi dr. D. Popoviću zizključenjem. Obtoženec izjavlja dalje, da so za njega hrvatski zgodovinarji in politiki n. pr. Kukuljević in Gaj i. dr. v vprašanju srbskega imena in zastave mnogo večje avtoritete kot svedoki obtožbe ki svedočijo, di prej ni bilo nobenega Srba. Predsednik: „Mogoče, ali oni (Kukuljević, Gaj i dr ) so sedaj mrtvi! (Ta argument si gospod Tarobcohia lahko natakne na klobnk!) Obtoženca izprašuje sedaj drž. pravdnik Acourti, pri Čemur Že zaslišani pop Milic stoji in fiksira Accurtija, vsled česar ga predsednik opominja, a pop M lić odgovaria, po kazuje na Aocurfja: „ O n me je držal sedem mesecev v zaporu in mi je nemogoče mirno poslušati, ko on govori". Predsednik pokliče 14 obtoženca, 28 let starega učitelja (Z3pet učitelj ! To je dobro spričevalo za patriotizem srbskih učiteljev!) Dušana Trbuhovića Predsednik mu pravi, da se je sam anonimno prijavil državnemu pravdništm, samo da t>i svedoka obtežbe slepo mogel obdolžiti kot denuncijanta Obtoženec: „Potem bi jaz spadal v norišnico in ne v lečo . . ." (Pač res!) Predsednik pravi dalje, da je obtoženec občeval z osebami, katere Nastić označuje kot Člane revolucionarne organizacije. Obtoženec: „No, sedaj občujem tudi z Vami". Predsednik: „Da, ali to je pred sodiščem". Predsednik čita korespondenco obtoženega,"kjer se pa govori izključno o privatnih zadevah obtoženčevih Obtoženec: „To je najbolji dokaz, da nisem bil Član nikake revolucionarne organizacije". Jutranja obravnava bo trajala od 8 do . 12 in od 3. do 6. ure popoldan. * Naš dopisnik je zvedel s povsem verodostojnega vira, da namerava drž. pravdnik Acourti pregnati iz Zagreba vse zunanje časnikarje, in se tako rešiti evropske kontrole na procesu Gosp. Accurti stori lahko tudi to, ali to se mu lahko za naprej garantira, da svojega namecia s tem ne doseže, ker evropska javnost se je zainteresirala za veleizdajniški proces in našel se bo način, da bo ona o teku procesa zelo dobro obveščena, če tudi g. Accurti odstrani iz Zagreba njemu neljube tu e časnikarje —nt. Brahlolna zaušnica Schcoar3u—pređsodliCem. (Dalje.) Nato je bil kot priča zaslišan, ne da bi bil prisegel, c. kr vi* d ti komisar d S&nekovič, ki se ne spominja natančno obtoženčevih besed« ali je rabil izraz „bodiu, ali „naj bo". Pnzaa, da njegov prevod m-jrda ni povsem točen, da bi bilo morda bolje reči „werdeu namesto „mbge werdenu. Dr. Novak: Po inkriminiran;h besedah obtoženčevih ni bilo uiaakega odobravanja ? Priča: Ne! Ne spominjam se rato. Medklioev je bilo vedno vehko. Če bi bilo tu kaj takega, bi bil go tovo posegel vmes. Dr. Novak: Ko je dr Žerjav primerjal Kalteneggerja s kozlom, ste takoj posegli vmes, ko pa je rabil izraz nbrah)alna zaušnica", tedaj pač ništa čutih, kakor da bi bil hotel govornik hujskati k ošabnemu, dejan skemu napadi na dežeinega predsednika ? Priča: Vriska, da b' bil hujskal k dejanskemu napadu, nisem dobil, kajti v takem s učaju oi bil takoj posegel vmes. Predseduik: Kak vtisk pa ste dobili ? Priča: Da se krivica, ki se je zgodila po govornikovih izvajanjih slovenskemu narodu, maščuje nad deželnim predsednikom. Dr Novak: Ali ste dobili vtisk, da bi bili ljudje razumeli ve besede kot hujskanje k dejanskemu napadu? Priča: Nisem dobil takega vtiska, ker bi bil sicer takoj prekinil govornika. Sicer pa tudi ne morem vedeti, kaj si mislijo ljudje. Predsednik: Saj ne morene videti, 6a kdo stiska pesti v žepu Državni pravdnik: Kak v tisk je napravil na vas celotni g^vor'? Priča: Oster napad na deieluo vlado, v prvi vrsti pa na deželnega predsednika barona Sohwarza in pa na svetlika vit Kalteneggerja in La-sohana. Državni pravdnik: Kako ste tolmačili rezolucijo? ^ Dr. Novak: Saj rezolucija ni pod obtožbo! Priča: Sa ne spominjam več rezolucije. Predsednik prečita rezoluoijo. Priča: Sedaj se spominjam. Cel govor je bil naperjen v prvi vrsti proti nemškim uradnikom pri deželni vladi in tak je bil tudi poziv na poslance, I naj delujejo na odstranitev nem-m uradnikov. I Dr. Novak: Bil je to le oster ■ itičen govor, ne pa hujskanje na let ep ¥ Priča: Hujskanje na pretep ni I Kakor je torej videti, je gospod l;:a izpovedal zelo rezervirano, in 1' je olajševalnega, edino le na di-Et-na vprašanja zagovornikova. I Ko je predsednik prečital po-E;:io občine triiške in ljubljanske o »tožence vem slovesu, je zaključil do-K; 3 vanje. 1 Dr zavrl pravdnik 1 Zastopnik drž. pravdništva g. dr. ■ij nič je govoril nekako tako le: Ijiiien jnkriminiranim besedam je bil [glavitno odpor proti imenovanju Itjega (nemškega) deželnega Sol-lega nadzornika Obtoženec se za-[vdrja, da je izraz nbrabiaina zauš I:** tolmačiti tako, da si jo je s tem Ijacjem dež. predsednik zadal že [ni To pa ni resnično! Treba si je I besede razlagati v zvezi z ostalimi, les govor kulminira v rezoluciji, kjer I poživljajo dež. postanci, nsj se po-lašajejo najskrajnejših sredstev, saj I zakonita sredstva tu ne pomagala, tparlamentarna sredstva so pa v I21 slučaju vsa nezakonita. Nastane trašanje, ali je obtoženec s temi Lsedami nameraval doseči konkreten Lpeh. Tega res ni izrekel, kakor tudi [i naravnost priporočal dejanskega Lp&da ali hotel zavesti k pozitivnemu fcjanjo, pač pa je poslušalce razburil b spravil iz ravnotežja Državno f:i:vdQištvo je dvigoilo obtežbo, ker Lk&kor ne more trpeti, da bi se priporočal terorizem od spodaj navzgor, nbtžilen za obtoženca je doseženi [speli, olajševalno pa je to, da je še tč'jooreČen in je inkriminirane besede priznal. (Konec prihodnjič.) Dnevne vestL i V Ljubljani, 26. marca. i — Popravek. Naše poročilo o ■»rkuiskem shodu ni bilo točno, v kolikor se tiče 2agarjevega avtomo-Kila. Dr. Tavčar je o tem izjavil, da le čudi, kako se morejo take reči v pot-ko spravljati s politiko. O a je fcajboljši prijatelj gospoda Žagarja ali m deže:nem odboru je bil sam, ki se le takoj o*d pričetaa načelno izrekel proti vožnji z avtomobilom po taki ■:esti, kakor je ona iz Loža do Rakeka T tem stanju, kakor je ta cesta ■dandanes, bi take vožnje Č2sto gotovo ■ne mogia prenesti. Klerikalni deželni Icdbcrmki pa so takrat zastopali sta-■lisce, da moramo pri takih zadevah ■Mu bolj moderni, da moramo napre Idovati s tokom časa. Zategadelj se |j6 sklenila komisija, da se ce.-.ta pre-Igleda. Nikdar pa ni dr. Tavčar rekel, laa so bili klenkaloi deždni odborniki l.za dovolitev". 1 — Zakaj nemški osel riga. ■Mestni magistrat l;ubJjanski je izdal ■pretekli teden dvojezičen razglas, ki ■se tiče asentiranja konj. Spodaj stoji Imagistrato va firma in datum, ■ne pa tudi podpis županov. Drugi I uradi in vlada izdajajo javne razglase Iv Ustih in na tablah samo s firmo in Iz datumom, brez podpisa, pa se zato he ni nihče pritožil, ker v tem oziru [ni nikakega p aragrafa da bi tak Irazgias podpis nositi m or a 1. Ljubljanskega župana pa pretekli teden tudi I doma m bilo. Zdaj pa je tu in zato I je nemški nacijonalec Malik to priliko porabil, in je z interpelacijo — „za-rigal.u Malik ima pač o javnem uradnem aparatu mnogo megle v glavi a vendar riga, da bi svet opozoril, da ima naš državni zbor za Člane tudi nemške — Malike. — Nemški patriotizem. Ko so zadnje dni prevažali češke vojake proti jugu, porabili so to priliko nem-3si restavraterji južne železnice, da so te vojake prav neusmiljeno udirali. Pri vrčku piva so poskočili za 10 h, pri golažu celo za 40 h. To je res vzgleden patrijotizem ! Sramota! — Deželnozborske volitve na Koroškem. Iz Wernberga pri Beljaku se nam brzojavlja: Brez agitacije so zmagali Slovenci nad nemškonacijonalci in socijainimi demokrati v splošni kuriji. Živela vzorna občina na krajni slovenski meji. — Vzgled vsem občinam slovenskim. — Iz davčne s užbe Abit. J. ps. Žižkovskv je imenovan za davčnega praktikanta in dodeljen c. kr, davč. uradu za ljubljansko okolico. Davčni asistent Fr. Faleskini je prestavljen iz Krškega na Brdo in prav. asis A. Primec obratno. — Iz finančne službe. Naslov fešpioijentov so dobili tinančni nad pazniki: I Mihelič, P. Goluh, J. Erjavec in Fr. Golob. Paznik je postal nadpaznik, M. Rožič in prov. aadpaznik Anton Česen. Vsprejeti so kot pazniki Fr. Toš v Novo mesto Sluga in J. Cokan v Ljubljano - Pazoika J Stary in I. Rupnik sta postala definitivna. Prestavljeni so: Hešpieijent A. Muškateleciz Vrhnike v Logatec, višji rešpioijent Fr. M o d i o iz Logatca na Jesenice in pazniki F, K o b a 1 iz Krškega na Jesenice, Jo s. Kerhin obratne, J. Rupnik iz Kranja v Črnomelj in A. Kol obratno, P. Strava iz Idrije v Novo mesto, I. Hodnik iz Jesenio v Ljub jano J. Zemljak iz Ljubljane na Vihniko in Fr. Toš iz Novega mesta v Žuženberk. — Vsprejet je kot finančni konoeptni praktikant ab-solviran pravnik Jož Mozetič. — Iz šolske siuibe na Štajerskem D f. učiteljici sta postali: bivša suplentinja gd5. A. Kavčič v Ponikvi in prov. učiteljica v Jurklo-štru gdč. L. Rott. Definitiven je postal bivši prov. učitelj v Poljčanah g. L. Vari. Zbor slovenskega gledališča ima po več letih svojo benetiSno predstavo, in sicer se poje zadnjič v sezoni najbolj priljubljena opereta „Valčkov čaru. Ker je vrli zbor, posebno letošnjo sezono dosegel naj -večje število svojih nastopov in sicer 67 v raznih operah in operetah ga naj občinstvo počasti ta večer z mnogobrojnim posetom, da s tem pokaže zboru s v oje simpatije. Za slučaj VO|ae hočejo Človekoljubne slovensko dame organizirati oskrbovanje ranjencev v deželni bolnici in se v te namene vrša predpesvetovenja. Poročali bomo o tej stvari morda že jutri kaj več. Politično in izobrai. društvo za dvorski okraj v Izubijani ima svoj I. redni občni zbor v torek dne 30 t m. v prostorih restavracije I. Auerjevih dedičev v Wolfovih ulicah na kar se že sedaj opozarjajo člani in prijatelji društva. Nova drušiva Ddž. predsedstvo je odobrilo ustanovitev naslednjih novih društev: Narodno pol. in gosp. društvo za sod. okr. Litija. — Glasbeno društvov Ribnici — Podružnica Grosupeljske družbe sv. Cirila in Metoda. — Ljudska knjižnica naRupi in Napredno politično in gospodarsko društvo za dvorski in šenpetrski okraj v Ljubljani. VSvobsdna Misel" prijavlja v najnovejši svoji števiki naslednji nekrolog: „Lujo pl. Šuklje, eksportni akademik, je umrl 13 februarja t 1. Nadebudni in idejalni mladenič je bil vnet pristaš „Svobodue misliM in naš zaupnik. Takoj iz pečetka našega gibanji je stal zvesto na stran\ S^daj ga ni vec\ Ostai pa bo za njim trajen spomin". Za družbo sv. Cirila in Metoda J c dal mesto venca na krsto g Zupana posestnik v Spodoji Šiški g. JosipSeidl 10 K, za nVodnikov dom" v Šiški pa 10 K. Živeli posnemovalci ! Komornoglasbesi večer v Narodne ■ domu Ustanovitev Slovenske Filharmonije pomeni velik napredek na glasbenem polju. Upamo, da je ž njo definitivno konec tisti dobi, ko smo si pomagali z različnimi bandami. Važnost Filharmoniie smo spoznali pri raznih koncertih Glasbene Matice in tudi v gledališču. Z njo pa je postalo mogoče, negovati tudi glasbeno umetnost v najvišjem pomenu te besede. Naravno je, da danes še nimamo mnogo za take priredbe dovolj izobraženega občinstva, a naposled ga ni nikjer bilo, dokler si ga niso vzgojili. Zato je pa posebno hvalevredno, da se je slov Filharmonija vzlic vsem pomislekom lotila prirejanja sinfoni-ških in komornoglasbenih koncertov. V sredo je bil v mali dvorani „Nar. doma" prvi komorneglasbeni večer in dosegel je tako popoln in lep uspeh, da je pač opravičeno upanje, da se bodo odslej taki večeri v primernih preBledsih redno prirejali Misel je sprožil obče priljubljeni kapelnik g. Talich, ki je tudi mojstrsko izvedel celo priredbo. Program je bil srečno izbran in briljantno izveden Kvartet v katerem so svirali g. Rezek I. violino, g. KuČera II. violino, g. Talich violo in g. Bilek čelo je sviral tri znamenite skladbe Beethovenov kvartet v D-duru in Dvrfakova valčka v A duru in v D duiu. Izvedba teh skladb je bila sijajna v vsakem oziru in je žel kvartet toliko iskrenega in navdušenega priznanja, da je moral Dve rakova valčka ponoviti. Krasno Ljogrenovo sonato za gosli in klavir sta svirala gg. Rezek in Trost. Gosp. Rezek je z blestečo virtuoznostjo izvršil svojo partijo in imel v g. Troštu mojsterskega sotrudnika. Pri koncertu sta sodelovala tudi primadona g. Nortgartova in tenorist g. Fiala Gospa Nortgartova se je izkazala kot odlična koncertna pevka. Pela je Čuvstveno in temperamentno in njen lepi polni glas je z lahkoto in umetniško popolnostjo podal nenavadnega užitka. Gosp. Fiala je pel istotako odlično in krasno ter z umetniškim umovanjem in zlasti za LajoviČeve skladbe žel največjega priznanja. Gospe Nort-gartovi je bil izročen lep šopek. Kakor rečeno je imel večer popoln uspeh. —e— I. gledališki večer mladeniškega naraščaja „N. D. Ou obeta biti vele-zanimiv, toliko po vsebini, kolikor po močeh, ki bodo izvajale program. Naši vrli mladeniči stremijo po napredku, hočejo ostati predvsem narodni in socijalni, radi tega je dolžnost vseh narodnih slojev, da jih moralno in materijalno podpro ter se polnoštevilno udeleže te zelo zabavne prireditve, ki se vrši v nedeljo dne 28. t. m. ob polu osmih zvečer v areni Narodnega doma. Zavod strokovnih In revizij* skib organov se je ustanovil tudi za Kranjsko a sedežem v Ljubljani pod vodstvom g višjega davčnega oskrbnika I. Skuška. Umrla Je ga. Katarina J eri na roj. Tomec, soproga posestnika v Ka runovih ulioah št. 16 v Ljubljani. — Umrla je ga. Ivana Langot rojena Strehar, vdova po evidenčnem cfici jalu deželne brambe. — Umrl je g. Anton Finžgar. železniški uslužbenec v pok. — N. v m. p. Slovenska Filharmonija. Spored nedeljskega koncerta nudil bo občinstvu izredno veliko f-.nega in umetniškega Kapelnik Talich bo po navijal med drugim najefebtnejšo točko iz Hipolit Ivanove suite „I^eria" gurzinsko koračnico, katera je vsled blestečega izvajanja in origi nalne živahnohnosti v melodijah in ritmiki pri zadnjem Mattčinem koncertu najbolje občinstvu >mponirala. Izvajale se bodo tudi na^fiaejše točke iz del Čajkovskega, Gnega itd. Posebne bo razveselilo mnogobrojne cesti?ce našega priljubljenega skladatelja Parme, da se bo izvajala nova velika fantazija iz njegove opere „Stara pesem". Koncert se bo vršil ob pogrnjenih mizah. Koncert velikomestnega orkestra V LlUbllanll V petea, dne 2. aprila zvečer ob V2 8 nri bo v Ljubljani izvanredno velik in lep koncert umetniškega užitka prve vrste. Koncertriral bo popolen „ o rk aster dunajskih glabenih umetnikov", 60 do 70 izvrstnih glasbenikov, pod vodstvom slavnega dirigenta in Češkega skladatelja Os-t ar j a Nedbala! Naročija na sedeže se sprejemajo že sedaj v česar -kovi trhfki. Društvo avstrijskih poštnih in tektonskih interesentov boče za početi znova akcijo v ta namen, da se dovolijo v telefonskem prometu tudi za opravilne telefonske naprave četrtinski družbeni stiki, ki se doslej dovoljeni le pri stanovanjskih telefonih. Vsi tisti trgovoi in obrtniki, ki reflektirajo na Čefcrtinske družbene stike, naj svoje predmetne želje sporo če društvu. (Verein der osterr. Post-und Telefoninteresenten na Dunaju, 3 3, Reisnerstrasse 42). Drago |e plačala lahkovernost Mnogo ijudi, ki imajo denar v de narnih zavodih, je šlo na limanioe brezvestnežem, ki trde, da je nevarnost za denar v hranilnicah in posojilnicah, Če nastane vojska. Tudi kmetica B L iz V. je šla in dvignila ves denar — par sto kron — iz mestne hranilnice ljubljanske ter ga nesla domov „varno" shranit. Danes dopoldne je pa prihitela v hranilnico in jokaje pripovedovala, da so ji neznani tatovi ukradli ves denar. Ko bi ga bila ženska pustila v hranilnici, ne bila bi ob svoje prihranke! Opozarjamo ljudi, naj bodo pametni in naj neso denar v hranilnice in posojilnice, kjer ga jim nihče ne bo vzel, doma so pa vedno v skrbeh, kdaj ga odneso grabežljivi tatovi, ki posebno zdaj preže nanj. Občni zbor mizarske zadruge v Mobilan), Sp Šiška, Vič-Qlince in Moste se vrši v nedeljo, 23. t. m., dop. ob 10. uri v vrtnem salonu pri nNovem svetu" na Marije Terezije cesti z običajnim sporedom. Stavbni prostor za novo šolo v Mavčičah pri Kranju je kupila občina za 3.400 krou. Stavba trorazrednioe s primernim stanovanjem za učitelja se v kratkem prične zidati Občinski lov Sv Jošta pri Kranju ]e dobil na javni dražbi J. Papier, posestnik v Gor. Besnioi za letno najemnino 358 kron. Ženska podružnica družbe sv- Cirila in Metoda v Novem mestu vljudno naznanja, da ima svoj občni zbor dne 28. t. m. ob 2. popoldan v čitalnici. Odbor vabi svoje članice k ob lni udeležbi. Divaska podzemeljska lama je imela letos okrog 1000 obiskovalcev. Dohodkov 1416 K 53 v, stroškov 1134 K 21 v. Pomnožila so se pota in razsvetljava. Nalzornik jame je g. Viktor Magajna v Divači. V snegu na Ilovici brez hrane. Poroča se nam: Kakor vozijo navadno Bohinjci v eraričnih gozdih na Ilovici v pozimskem času les na uzpe-njačo, tako je letos med drugimi delal tudi Martin Arh po domače Ba-čar z enim volom. Pomagal mu je njegov 12 letni sin. Drugi vozniki, ki so svoj prevzeti voz zvozili, vrnili so se že 25 februarja. Kmalu na to je začelo neusmiljeno snežiti, tako daje bil sneg na Ilovici do 3 in pol metra visok. Martinu Arhu jo kmalu zmanj -kalo živeža, a domu ni mogel in nihče ni mogel priti njemu na pomoč, saj je bilo iz Nemškega rov ta tri ure daleč do njega. Ko je bilo slutiti, da bije zadnja ura Arhu, njegovemu sinu in njegovemu oslu, odloČili so se sosedje, pravi bohinjski korenjaki, namreč Tomažin, Jauh, Povle, Kaj žovo stari in maldi in tudi Lomarjev Matko ter šli 6. t. m. ob 8 zjutraj iskat Arha, Po silnih težavah so prišli Šele pozno zvečer do zametenoga Arha. Okrepčali so Arha, sina in vola, potem pa 8 klanfami zbili pet hlodov po štiri metre dolgih ter jih pritrdili na male sani Na hlode so položili zvezanega vola in vlekli po velikanski strmini navzdol proti Štengam. Dne 7. marca so po velikanskem trpljenju vsi mokri in izmučeni spravili rešene v Bohinjsko Bistrico, ob uri so pa že bili pri maši, kjer jih je prav pošteno zeblo. Eksplozija v Slov. Bistrici. Dne 23. t, m. zvečer se je v Slov. Bistrici zgodila grozna eesreča Trgovec Stieger ima sredi mesta skladišče za smodnik in za dinamit. Sredi mesta! Kako se more kaj tacega dovoliti? Kdor je to dovolil, zasluži, da pride v kriminal. Dne 23. je Šel eden Stiegerjevih uslužbencev po smodnik v to skladišče. Koj nato se je zaslišal grozen pok. Nastala je eksplozija, ki je bila tako močna, da so v mestu in njega bližini popokale vse šipe. Eksplozija se je čutila po vseh vaseh v okolici. Skladišče za smodnik in dinamit je vse razdejano. Stiegerjev trgovski vsjeneo je bil raztrgan na*kosce, več uslužbencev je ranjemih, dva konja sta bila ubita. Tudi neko poslopje v bližini skladišča je silno poškodovano. Ne daleč od mesta eksplozije so našli dve — človeški roki. Koliko je škode in žrtev se še ne ve natauko, ker je vse pod razvalinami. Prava sreča, da se ni zgodilo še kaj hujšega. Tu se zopet vidi, koliko veljajo oblastvene n ar e d b e na Sp Štajerskem. Obstoje pač predpisi, kje in kako je spravljati smodnik in dinamit, toda politična oblast se zanje najmanj meni. Slov. Bistrica ni edini kraj na Sp. Štajerskem, kjer imajo sredi obljudenjh krajev nedostatne shrambe za smodnik in dinamit. Juino&tsjersko hmeljarsko dru&tVO V ŽslSU ima svojo glavno skupščino v nedeljo, diie 28 t. m , ob 3 uri pop. v dvorani gospe Hausen-bioh er v Žalcu. Hmeljarjem bode se nuaila prilika, da si ogledajo kolajne in diplome, katere so dobili nekateri hmeljarji pri mednarodni razstavi v Beroimu leta 1908 Raz stopnic železniškega voza je padel med vožnjo Pulj Trst 34letni sprevodnik drž. žel J. K o kalj. Poškodoval pa se je k sreči le na obrazu in rokah. Umrl le na otoku Krf nsgloma g. A Otto , lastnik sevniške graščine. — Občina je izgubila moža, ki ji je veliko daroval v blage namene. CviČ&aril V neki gostilni na Poljanski cesti se je včeraj zvečer zbralo več hlapcev, ki so sčasoma postali prav zidane volje, sosebno še, ker so imeli s seboj nežni spol. In baš ta jim je pri odhodu pokvaril užitek celega večera. Ker je bila vmes ljubosumnost, so se začeli na ulici prepirati, slednjič so si pa skočili v lase. Eden izmed cvičkarjev je dobil tako klofuto, da mu je klobuk sfrčal z glave, katerega potem sploh ni mogel več najti. Izginil je kakor »kafra«. Konec od-slovnice je napravil došli policijski stražnik. Nezgoda. V sredo popoldne je prinesel i31etni Anton Kramar, posestnikov sin iz Ilovice, ko je prišel domov, iz mesta nekaj smodnika. Deček je sklical skupaj več dečkov in zažgal smodnik na nekem travniku. Osemletni deček Franc Prešeren, ki je stal preblizu, je zadobil na obrazu več opeklin. Bil je z rešilnim vozom prepeljan v deželno bolnišnico. SilOVit hlapec Ko je v sredo peljal hlapec Alojzij Škrlj po Zaloški cesti proti sv. Petra mitnici voz naložen s slamo, je hoteč se izogniti mit-nini udaril po konjih in v diru ušel skozi mitnico. Užitninski paznik je tekel za njem in ustavil voz. Ker je Škrlj z bičem udaril po pazniku, ga je prijela policija in se bode moral zagovarjati pri deželnem sodišču zaradi javnega nasilstva. PriSttieneC pobegnil. Predvčerajšnjim je pobegnil na Kodeljevem 301etni prisiljenec Nikolaj Mozar s Koroškega. IdOtttif kovali so, da je pri Radovljici na polju najdeno truplo, o kojem smo že poročali, identično z Ivanom Podgorškom iz Bukovice. Delavsko gibanje. Včeraj se je iz južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 26 Slovencev in 10 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Ribič Fran Novak je našel v Ljubljanici novo otroško obleko, dve vreči mrve in sedež za voz. Dobi se pri njem v Gra-daških ulicah št. 4. — Branjevec Jernej Črmelj je našel manjšo vsoto denarja. — Tudi stražnik Mihael Štante je našel nekaj denarja. — Postrešček Fran Bre-gar je našel v kost vdelan ščipalnik. — Poštni sluga Friderik Jovan črn dežnik. Dobi se ga pri najditelju v Spodnji Šiški št. 102. Telefonsko h brzolavnp porodio. Napredna zmaga v Idriji. Idrija, 26. marca. Pri današnji občinski volltvi so zmagali napred-njaki. Deželnozborske volitve na Koroškem. Celovec, iT), inaroa. V splošni kuriji Celovec - Velikovec jo Slovenec Grafenuuer dobil 5099, nemški nicijonalec Metnitz 4919, socijalist Lukns pti 2576 glasov. Ožja volitev mod Grafenuuer jem in Metnitzom. Socijalni (Vmokratje so sklonili voliti nacijonalca Metnitza, — V okraju Beljak, Borovlje, Pateroion, R<>-žek je dobil nadnčitelj Broeker 3261, Kich soc. rlem. 3102, nemški krščanski soc. Kanfman 587, Slovenec Turk pa lu:5S glasov, ožja volitev med Bmckerjem in Eichom. V dragih dveh nemških okrajih je ožja \o-litev med kršćanskim] socijalisti in nemškimi nac5jonalei. Socijalni de-inokratje volijo povsod z nemški m i nacijonalci. Položaj je l.tk.šen, kakršen je bil! Dunaj, 26. marca. Poluradni list »Fremrienblatt« prijavlja komunike, v katerem so naglasa, da se velevlasti pripravljajo priznati aneksijo Bosno, s čimer pa ni rečeno, da bi bij s tem odstranjen avstrijska-sibski konflikt. Prav tako napačno je tudi mnenje, da bi bila 1 abdikacijo srbskega prestolonaslednika Gjorjrja odstranjena nevarnost grozeče vojne. Položaj se v bistvu ni spremenil in je »še vedno tak, kakršen je bil pred dnevi. Kraljevič Gjorgje ni zapustil Bel« grada« Belgrad, ^(5. marca. Kraljevič Gjorgje ni zapustil Belgrada, kakor so neresnično poročali inozemski listi. Gjorgje ostane v Belgrada, dokler se položaj temeljito ne razbistri in dokler ne bo vsestransko pojasnjena afera Kolaković. Ovacije kraljeviču Gjorgju. Belgrat), 26.'marca. Snoči so se zbrale pred palačo kraljeviča (ijorjr-ja nepregledne mase ljudstva, ki so prirejale presrene ovacije princu. Posebna častniška deputacija je šl:i h kraljeviču ter tra prosila, naj svojo abdikacijo 1 »rek liče. Ovacije so trajale pozno v noč. Splošno se sodi,