m i ti ..i,, m rDBumB
Leto LXX. št. 4
LJnMJ
1957
Cena Din
izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — inserati do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, o<i 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din i.— Popust po dogovoru, ir.scratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA,   Rnafljeva   ulica  štev. 5.
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-26
Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska e_ telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon at. 85: podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon J t. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10 i
Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351
Izza diplomatskih kulis:
Cilji nemške politike v Španiji
Zanimiva in Franci]
Tari/., 7. januarja, br. Pozornost v politični]] in diplomatskih krogih je zbudil članek konzervativnega ^»Echo de Pariš« o italijansko angleškem sporazumu o Sredozemskem morju v zvezi z položajem v Španiji. List piše med drugim :
Istočasno z objavo italijansko angleškega sporazuma, na katerega *o polagali angleški krogi toliko važnost, je angleška vlada objavila ve«t, da so Italijani poslali v Španijo 10.000 novih prostovoljcev za generala Franca. Zdi se, da je angleško zunanje ministrstvo dopustilo objavo teh vesti kljub ponovnim demantijem Kima z namenom, da na ta način izrazi svoje nezadovoljstvo s tako politiko Italije, v Londonu so trdno pričakovali, da Kim ne bo tolmačil sporazuma s Anglijo samo po črki besedila, marveč v duhu sporazuma. Značilnost gentlemenskih sporazumov j-* baš v tem, da se tolmačijo po svojem duhu in po mrtvem besedilu. Sedaj je več kot jasno, da sredozemski sporazum ni nič več, kakor običajna diplomatska formula. Čeravno je ta sporazum Mar komaj nekaj dni, je že danes jasno, da ne bo niti najmanj pripomogel k reševanju in rešitvi vprašanja prostovoljcev v Španiji, to je problema, ki sta ga Francija in Anglija s svojo demaršo ločili od ostalega kompleksa vprašanj nevmeševanja v španske zadeve, da bi se na ta naein preprečila ne-varnost neposrednega poseganja Nem-
sodba pariškega lista — Nemčija hoče s svojo špansko politiko doseči od Anglije e koncesije v Srednji in vzhodni Evropi, Italija pa pričakuje finančno odškodnino
čije v razvoj španske državljanske vojne.
Značilno za politiko Italije je tudi dejstvo, da je bil zadnji transport, ki je obsegal 4.000 italijanskih prostovoljcev, poslan v Cadi* v trenutku, ko sta Pariz in London pričakovala odgovor Italije in Nemčije. Ta pošiljka prostovoljcev predstavlja najbolj nedvoumen odgovor Italije, a ludi Nemčije. To je razvidno tudi s stališča, ki je razložil nemški minauji minister von Neurath franco-skemu in angleškemu poslaniku v Berlinu, ko je naglasil, da italijansko-an-gleški sporazum ni ničesar spremeni! na stališču  Nemčije  do Španije.
V Berlinu se objavljajo zadnje dni komentarji, ki skuša Jo odgovoru Nemčije na francosko-angleško demaršo pripisati posebno važnost. V resnici pa obstoja politika berlinske vVilhelmsrrasse v poskusih zabiti klin med Francijo in Anglijo. Na londonski vladi je sedaj vrsta, da si pride na čisto glede motivov in ciljev Kima in Berlina v pogledu njune španske politike. Vedno bolj jasno se kaže, da skušajo onstran Rena izkoristiti strašno tragedijo španskega naroda zato, da dosežejo politične koncesije in to ne samo v Španiji, nego tudi drugod. Zato skušajo razbiti enotno fronto Pariza in Londona, teh dveh glavnih stebrov miru v Evropi, da bi tako dobil! svobodne roke v srednji in vzhodni Evropi.
Amerika prepovedala izvoz orožja v Španijo
Prva pošiljka je v zadnjem trenutku zapustila newyorško luko, nadaljnji transporti pa bodo zabranjeni
VVaslungton, 7. januarja, z. Včeraj je bila v reprezentančni zbornici in senatu predložena resolucija, s katero se izpopolnjuje ameriški zakon o nevtralnosti tako, da je v bodoče prepovedan vsak izvoz orožja, municije ali drugih vojnih potrebščin tudi v države, v katerih divja državljanska vojna. Ta sprememba je bila predložena s posebnim ozirom na Španijo, ker je madridska vlada naročila v Ameriki večje število vojnih letal. Reprezentančna zbornica je sprejela to resolucijo s 430 proti 1 glasu, senat pa soglasno. Predsednik Roosevelt je takoj nato podpisal novi zakon, ki je stopil takoj v veljavo. Pri tej priliki je imel Roosevelt govor, v katerem je med tlrugim Izjavil, da so ljudje ob začetku tega stoletja pričakovali čisto drugačne pogoje življenja, kot pa so jih prinesla industrijska odkritja te dobe. Svetovna vojna jih je opogumila, da si ustvarjajo vedno nove želje in jih nato hočejo izpolniti. Mnogo vlad je pokazalo, da so nesposobne zadovoljiti te želje in tako sta se avtarkija in oligarhija vsedli na sedež demokracije. V oligarhičnih državah se je militarizem povečeval, dočim se je zmanjševal v drža-
vah, kjer vlada demokracija. Nato je Roosevelt omenil lep sprejem v državah Južne Amerike in rekel, da so te države prepričane, da je demokracija najlepši na-činvladavine, ki ji hoče Amerika vedno ostati zvesta.
V času, ko so v reprezentančni zbornici ravzravljali o novem zakonu, so v newyor-ški luki z vso naglico natovorili na španski parnik - Marcatan Biego r 18 vojnih letal, ki jih je naročila madridska vlada. Podjetje je naročilo večje število delavcev, ki so delali nepretrgoma vso noč. tako da je mogel parnik še prej, predno je bil zakon sprejet, odpluti iz luke. Ko je bil že na robu mejne cone, je prejel iz luke povelje, da se mora vrniti. Parnik je res krenil nazaj v luko, toda tam so ugotovili, da je bilo povelje za povratek izdano prej, predno je zakon stopil v veljavo. Zato so dovolili, da je parnik zopet odplul. Tako je prva pošiljka ameriških letal za Španijo srečno odšla iz Amerike nadaljnje pošiljke pa so zabranjene. Verjetno je da bodo skušali letala po tihotapski poti spraviti v Španijo. Zato je ameriška vlada izdala naistrožje ukrepe, da to prepreči.
Nemčija utrjuje švicarsko mejo
Vse obmejno ozemlje je postalo izrazito vojaško področje — Stavka delavstva
t* a r i z, 7. januarja, tr Pariški listi objavljajo obširna poročila o nemških utrje \-ainih delih na nemsko-švicarski meji. Vse ozemlje okrog Bodenskega jezera je spremenjeno v vojaško taborišče. Zgrajene so številne vojašnice, v katerih je nastanjenih že sedaj 30.000 mož nemške redne vojske. Leta 1914. je bilo na tem ozemlju vsega 8.000 mož. Grade se velike in moderne i utrdbe in velika vojaška letališča. Vsa ta dela so se izvajala doslej v veliki tajnosti. Podrobnosti so se izvedele še le te dni, ko jo izbruhnila med delavstvom, ki je zaposleno pri teh delih, stavka. O vzrokih stavke poroča »Oeuvre«: Delavci, ki so bili zaposleni pri teh delih, so dobili na uro 63 pfeningov. Zahtevali so povišanje mezd na 78 do 84 pfeningov na uro. Ker njihove zahtev** niso Brnelo nobenega uspeha, so sedaj stopili v stavko. Po nalogu vojaškega poveljstva pa so vse stavkujoče delavce aretirali in jih vtaknili v koncentracijska taboriščni.
Tudi na vzhodu
Berlin. 7. januarja. AA. Ha vas: Včeraj je l ilo uradno objavljeno, da je letalsko ministrstvo do riadnljnega prepovedalo letalom letati nad ozemljem med de&no obalo
Odre in poljsko mejo. Na severu omejujejo to prepovedano zono reka Varta. To je prvič, da se letalom v Nemčiji prepoveduje letanje nad kako zono. Verjetno je. da Nemčija v tej zoni gradi utrdbe.
Zmaga Aljehina
London, 7. januarja. L Včeraj so odigraj; zadnje kolo božičnega turnirja v Hastingsu. Neodločeno so igrali: Menčikova in Feigin, Thomas in Wmter. Fine m Vidmar, Kol tari o vs k i in Aljehin. Eliscases je premagal Tvlorja.
Končno stanje je naslednje: 1. Aljehin 8, •2, Fine 7 in pol. 3. Eliscases 5 m pol m 5. Vidmar in Feigin 4 in pol, Tykw in Winfcer 3 in pol, Koltanovskv 3. Thoma-s in Menčikova 2 in pol.
De Valera v Sviti
Dublin, 7. januarja, AA. Predsednik Do Valera je danes odpotoval v Curili, kjer se bo dal preiskati svojemu očesnemu zdravniku.
Italija se je že preveč tesno povezala z Nemčijo in je ne more zapustiti. Na drugi strani pa si tudi Italija obeta od take svoje politike koristi, če ne na političnem, pa na finančnem polju. Zato tako vestno podpira politiko Berlina.
ZOOO novih francoskih prostovoljcev
Puriz, 7. januarja, o. =>Echo de Parie« poroča, da je v preteklem tednu odšlo iz Francije v Španijo nadaljnjih 2.000 prostovoljcev. Večina je prestopila mejo pri Cerveri, kjer je včeraj daljši tovorni vlak odpeljal čez mejo tudi 29 topov za obrambo proti letalom. Druge transporte so odpravili tudi po morski poti in sicer iz Saint Jean de Luža v Bilbao.
Angleški ukrepi proti zbiranju prostovoljcev
London, 7- januarja, o. Vso pristaniško oblasti so dobile stroga navodila, da morajo nadzorovali vse mlajše moške, ki potujejo v tujino- Začasno morajo biti zadržani-dokler se ne ugotovi, kdo so in kam potujejo. Ancrle^ka vlada namerava na ta nakn preprečiti, da bi odhajali v Španijo mrli angleški prostovoljci. Zvedelo se je namreč, da je v soboto iz Južnega Wa]esa odpotovala večja s-kupina mladeitičev, kj nameravajo baie vstopj-t; v špansko republikansko voj* ©ko.
Poncet pozvan v Pariz
Pariz, 7. jaguarja-, br. Fraaeoski poskunk v Berlinu Francois Poncet je dobil od vlade poziv, naj pride v ponedeljek v Pariz
poročat o splošnem položaju v Nemčiji in o stališču nemške vlade glede Španije. Zunanji'minister Delbos in min. predsednik Kluin bosta že v ponedeljek prekinila svoj dopust ter se vrnila v Pari/. Diplomatska posvetovanja med Pari/om in Londonom se intenzivno nadaljujejo, ker se Francija in Anglija hočeta »mirovati pred vsakim presenečenjem.
Nova angleška demar-sa v Rimu in Berlinu
London, 7. januarja z. Angleški poslanik v Berlinu Pipps je snoč; jKjsetU nemškega zunanjega ministra in mu izročil novo noto angleške vlade, v kateTj zahteva čini prej odgovor Nemčije na francosko-ant?]osko demaršo £lede prostovol^ev v &pantf. Angle" ška vlada želi dobitj odgovor 5e do konca tega tedna. Zunanji minister Neurath je poslaniku izjavil, da ho odgovor Nemčije izročen najbrž še v teku današnjega dne.
Enako noto je izroči! angle^ici poslanik v Ri-mu italijanski vladi. V Londonu žele, da bi se ta teden dobili odgovor, ker se bo prihodnji teden vršila seja vlade, na kateri bodo proučili mednarodni položaj v zvezi s Španijo.
Seja angleške vlade
London, 7. januarja, br. Zaradi napetosti, ki so jo izzvali nemški napadi na španske ladje, je min. predsednik Raldwin za ponedeljek sklical sejo vlade, na kateri bodo proučili mednarodni položaj v zvezi z dogodki v Španiji.
Turške grožnje Franciji
Ataturk se posvetuje z generalnim štabom — Oborožen konflikt zaradi Aleksandrette ?
Pariz, 7. januarja, z. Veliko razburjenje so izzvale v francoski javnosti vesti, da pripravlja Turčija oborožen upor proti vsaki rešitvi njenega spora s Francijo glede Aleksandrete. Povod za te vesti so dala poročila, da se je včeraj predsednik turške republike Kemal Ataturk sestal v glavnem stanu južne turške armade v Komi z ministrskim predsednikom, zunanjim in notranjim ministrom ter s šefom generalnega Štaba in poveljnikom južne armade. Ataturk je prišel iz Carigrada, ministra in vojaški dostojanstveniki pa so se pripeljali s posebnim vlakom iz Ankare. Posvetovanja so trajala štiri ure. Kaj so sklenili, ni znano. Mnogo komentarjev pa je zbudilo pisanje carigraj-3kega lista »Kumnorijet«, ki velja za glasi-
lo A ta t ur ka. List je že pred dnevi pisal, da Turčija po neuspelih pogajanjih s Francijo ne bo priznala nobene rešitve Društva narodov v tem sporu, marveč ga bo rešila tako in tedaj, kadar bo sama hotela. List Je tudi zagrozil z izstopom Turčije iz Društva narodov. Francoski krogi vidijo v tem grožnje z oboroženim konfliktom. Menijo pa, d? ni mogoča rešitev v smislu turških zahtev. Priznanje avtonomije Aleksandreti hi pomenilo dejansko izločitev tega ozemlja iz sirijske države, ki je šele pred kratkim dosegla svojo samostojnost. Na vsak način smatrajo, da bo moral svet DN na svojem prihodnjem sestanku 8. t. m. najti rešitev, ki bo zadovoljila Francijo in Turčijo.
Svatbeno razpoloženje v Haagu
Nizozemska prestolnica je vsa v slavnostni obleki
Haag, 7- januarja. AA. Pre^toiuioa Nizozemske se je danes pokazala v svečani obleki, dasi je vreme neugodno. Mesto je polno ljudi, ki so prišli iz vse Nizozemske, V notranjosti mesta so v veljavi danes posebne prometne odredbe. Največ ljudi bodi po ulicah, koder bo šel slavnostni sprevod. Desettisoei se vale po ulicah in občudujejo izložbe, ki so sijajno okrašene. Povsod vise zastave kraljevskega doma. Kraljevska palača je okrašena bogato in je vsa v srebrnih nitih. Glavna ulica je obdana od oranžnih dreves, ki so ravno v cvetja. Najprej bo civilna poroka v mestni dvorani, nato pa cerkvena poroka v cerkvi sv. Jakoba. Na vladnih poslopjih vise grbi in poslopja kolonij za-stirajo velikanske kulise, ki ka-
žejo življenje po kolonijah. Povsod so postavljeni viseči kandelabri, kjer bodo obešene zastave. Posebno ponoči je pogled na mesto krasen, ker se mesto vse vali v svetlobi  svoje razsvetljave.
Haag, 7- jan. AA. Zunanje ministrstvo je na poroko princese Julijane uradno povabilo vse diplomate, ki so akreditirani v Haagu, kakor tudi vse člane mednarodnega razsodišča. Večina povabljenih je že prišla v Haag. Vojvoda Kentski, ki je priča princa Bernharda, jc prispel danes. Na svečanosti ne bo zastopan noben dvor, ker bo prirejena kot intimna. V prestolnici jc že zelo živahno in je prišlo mnogo ljudstva iz province. Vse je okrašeno, ponoči pa je mesto slavnostno razsvetljeno.
Vremenska poročila
Zveze za tujski promet v Sloveniji, JZSS Zveze za tujski promet v Sloveniji, JZSS in SPD v Ljubljani z dne 7. januarja 1937.
Barometer pada, v splošnem oblačno, temperatura pod 0 stopinj C, sneži suh sneg, smuka v dolinah ugodna, v planinah manj ugodna.
Bistrftca-BoUnjako jesero danes: smuka neugodna, sneg južen; •
Dom na Komni danes: —2 C, sneži, 15 cm na 60 cm podlage;
Pokljuka včeraj: —2 C, sneži;
Kranjska gora danes: —3 C, sneži, 5 cm na 15 cm srenja, sankaHŠce uporabno, drsališče 10 cm ledu;
Vrine, Krnica j—e sneži 30 cm
snega na 40 cm srenja; Rateče-Planica danes: —2 C. sneži. 5 cm na 15 cm srenja, mala skakalnica uporabna;
Tamar danes: sneži 5 cm na 30 cm srenja Krvavec danes: —2 C, sneži; VeL planina danes: —1 C, sneži; Logarska dolina danes: oblačno; Mosirska koča - Smrekovec danes: sneži na 40 cm podlage.
Sorzna poročila.
CMh, 7. januarja. Beograd 10, Pariz 20.33, London 21.375, New Tork 435.125, Bruselj 73.40, Milan 22.925, Amsterdam 238^0. Berlin 175.06, Dunaj 79.40 — 84.20, Praga   15£S, Varšava  82.25, Bukarešta
JRZ in bivša SDS
V »Samoupravi*,  glavnem   glasilu JR/ čiiamo:   »Obzor*  pripisuje   neko posebno važnost ostankom bivše samostojne dcm<< kratske stranke, ki je pri zadnjih občinskih volitvah padla na desetino svoje nekdanje moći. Ako bi ona ne bila zaveznica bivše hrv. seljačke stranke, bi sploh ne prihajala V poštev kot političen činitelj. lUvsa SDS je di<ncs nepotreben balast. Ako pa seliai ko-demokratska koKiliaia hočm se Jalie rušiti ta balast,  ie to njena s/i.r.  Alt da bo SD koalicijo /upustila še ona peščica Sr-bov, ki jih sedaj še ima, je ivč. kakor go foro.* — // te i/jave bt       dalo sklepat;, da se hoče JRZ, glede sporazuma irmjs/sfi samo z dr. ^tačkom in brez niego\-ih m VSI nikow Temu nasproti pa je pra\' te dni dr. Maček kategorično izjavu da r.e h') o spo razumu pogajal sanut skupn<r s s\'<fjimi /./ \e/mki. Ju  tore t prihajc pri pogajnn jih v poštev samo celotna SDK.
Govorice o majšhl dehlaraciji
V kratkem izide, kakor čujemo, knjign spomino\'   pokojnega   dr.   Henrika Tunte Ker je dr. Turna igral pred vojno, zlasti pa med  vojno \*eliko vlogo v našem jarmem življenju, se kaze v vseh naš.h krogih ve liko zanimanje za to knjigo. Po Ljubljani se govori* da je v knjigi posvečeno posebno poglavje pokretu za mttjsko deklaracijo le ta 1917. Baje dokazuje dr. Turna v tem p** glav ju, da majska deklaracija ni nastida i/ slovenske pobude, mar\*eč je bila tutroČena — saj je imela habsburški okvir   — od avstrijske vlade. Relata referro!
Dr. Ante Radić za narodno edunstvo
Dr. Ante Radič* ustanovitelj bivše hrvmt-ske seljačke stranke, je teta 1904. v svojem domu napisal: »Nisem povedal vsega, kar bi moral povedati o Jugoslaviji. Hotel »cm vam stvar samo nekoliko pojasniti in gicmr radi tega, ker se je te dni v Beogradu tištalo več mladih mož vseh j u gosi minskih plemen. Bili so tam Slovenci, Hrvati in Bolgari in seveda tudi domači Srbi Dogr> varjali so se in razpravljati o marsikateri važni stvari. Mogla bili ta posvetovanja donesti nam Hrvatom kaj koristnega, boni vam razložil v dveh, treh besedah: V tem je naša bodočnost — v slogi z našim na rodom istega jezika in plemena tu na jugu: od kranjskega Triglava in našega Jadranskega morja pa tam do Črnega morja. Samo — H rvat it kar hočejo nekateri biti, to so samomorilci ali pa tujski sluge!« — Ljudje, ki se izdajajo za njego\e učenec, kakor Žiga Scholl, Jelašič, Pernar in tovariši, pa oznanjajo danes docela drug evangelij, i- 1 se diametralno razločuje od Antincga!
Enkrat za vselej!
x>Slovenec^ se s posebno naslado in vn« -mo vedno znova zaleti v naš list v zvezi s sovjetsko Rusijo in Španijo. Navdušeno pograbi vsako besedico, ki jo objavimo o teh dveh državah kot nepristranski opazovalci, češ, zgražaj se pohlevno slovensko ljudstvo, zgražaj se nad njimi in obsojaj jih, ker delajo propagando za boljševike. V torek je pod naslovom ^-Bleda zavist-: zopet zabrenkal na. te strune, češ, da poročamo simpatično o boljsevi-ški Rusiji in navijamo za španske levičarje. Razumemo njegovo lastno bledo zavist, saj dobro vemo, kje gospode okrof; >Slovenca« čevelj žuli. Glede Rusije je bilo naše stališče vedno enako dosledno in nepristransko. Mi nimamo tako kratkega spomina kakor 5-Slover.eet in tudi plašča ne obračamo tako po vetru, da bi pisali enkrat obširne članke in hvalili v njih delo boljševiške vlade v Rusiji, da bi se tako odkrito ogrevali in zavzemali za komuniste, kakor se je že opetovano > Slovenec z, drugič pa zopet udrihali po njih. će >Slovencxu ni prav, da je postal končno veliki ruski narod gospodar na svoji zemlji in da si sam kroji svojo usodo, mu ne moremo pomagati. Sicer je pa vsaka oblast od Boga in se gospodom okrog -Slovenca«: na moč čudimo, da tako malo spoštujejo verske nauke. Da so sprti z logiko, je pa itak že stara stvar. ^Slovenec« naj kar pridno posnema kardinale Faulhaberje in patre Buckerman-ne v zaničevanju in sramoten ju ruskega naroda. Kdor seje burjo, po Zanje vihar. Mi mu na to pot nikoli ne bomo sledili ne glede na to, kdo v Rusiji vlada in brez vsake bojazni, da bi utrpeli pri tem le najmanjšo škodo. Glede navijanja za španske levičarje naj pa zadostuje samo ugotovitev, da »Slovenec« in njegovi privesek že od samega začetka državljanske vojne v Španiji v svojem prekaljenem .nacionalizmu« navdušeno navijata za +i-«*<v* generala Franca in njegove pomoč-nbce. K takemu »nacionalizmu« mo remo gospodom okrog >Slovencac samo Čestitati. S tem je nafta polemika s »Slovencem« glede Rusije in Španije enkrat na melej mkljnAm
Stran 2
»SLOVENSKI   NAROD«, četrtek. 7- januarja 1997
Štev. 4
Proizvodnja in izkoriščanje električne energije
Za razvoj gospodarstva ona najvažnejših
ureditev
Ljubljana, 7. januarja, Dandanes  je   go»po a a rat vo   tako tesno
svezano s porabo električne energije, da se lahko razvija ušesno ie v pokrajinah, odnosno v drzavaii, ki bo primerno elektrificirane, da lahko industrija porablja cenen električni tok. Zdaj je najboljše merilo za življenjski standard in kulturno stopnjo v pos.uneznih državah poraba električnega toka. Zato je primerna, pravilna zakonska ureditev proizvodnje in izko: iščevanje električnega toka izredno velikega pomena za vse gospodarstvo ter je v interesu producent ov in konzumentov. Lani je bil izdelan osnutek uredbe o proizvodnji in izko-riščevanju električne energije v naši držaji. Slovenija je najbolj elektrificirana pokrajina v državi, zato je še tem bolj v našem interesu, da bi bila zakonska ureditev tako važne gospodarske panoge čim boljša. Objavljamo mnenje strokovnjakov o osnutku.
OSNUTEK NI IDEALEN
V osnutku je očitno izražena težnja dopolniti obstoječo zakonodajo, zlasti obrtni zakon in določiti elektrarnam z zakonom o električnem gospodarstvu posebne dolžnosti in pravice, da bi lahko opravljale svojo gospodarsko nalogo čim bolje. Toda temu namenu bi nova uredba slabo služila. Nekatera določila osnutka so nejasna in bi povzročala mnoge spore. V osnutku tudi pogrešamo povezanost z obstoječo zakonodajo. Posamezna določila se oddaljujejo od obstoječih zakonov ali so pa celo z njimi v protislovju. Uvajajo se nepotrebne novosti, ki zakonodajo komplicirajo. Že po naslovu ne ustreza svojemu namenu, ker ne regulira izkoriščanja električne energijo. Izkoriščanje električne energije v industriji pušča sploh v nemar. Pa tudi splošnim interesom smotrene elektrifikacijo, preskrbi prebivalstva s ceneno električno energijo, nasprotujejo nekatera določila osnutka.
Vse te pomanjkljivosti se najočitnejse kažejo v J 6 Tu govori osnutek o trajanju koncesij, odnosno lastništva posameznih elektrarn. Javnim podjetjem priznava osnutek neomejeno koncesijsko dobo. zasebnim jo pa tesno omejuje. Ta § se lahko tolmači tudi tako. da so koncesije za prenos in razpečavanje električne energije neomejene, aU celo tako. da so koncesije podjetij, ki imajo svoje elektrarne, tako omejene, da po koncesijski dobi preidejo v državno lasi vse naprave za proizvodnjo, prenos, transformacijo in razpečavanje električne energije. Na drugi strani pa podjetja, ki nimajo svojih električnih central ne preidejo v državno last. Sprevidimo lahko, da n| nobenega kriterija za določanje kategorij podjetij po sredstvih proizvodnje in zmogljivosti, s tem pa tudi ne za določitev koncesijske dobe. S tem bi nova uredba - : šila proti namenu, naj bi bilo prebivalstvo preskrbljeno s ceneno električno energijo, kajti obe kategoriji podjetij ne bosta proizvajali toka pod enakimi pogoji in bo tok podjetja z omejeno koncesijsko dobo dražit. Ta paragraf končno ne določa o usodi podjetja, ki po ugasnitvi koncesije mora prepustit! svoje naprave državi. Ali bo država upravljala takšna po^ietja ali pa bo odciaiala naprave v najem ? In ali je drfiavna uprava kaj bolISa od zasebne? če bi pedjetfc prešla pod slabšo upravo, bi se tok seveda podražil.
POTREBEN JE ZAKON O HTLEKTRIC-NEM GOSPODARSTVU
Elekt rivano gospodarstvo zahteva izjemen položaj, ker je podlaga za splošno gospodarstvo. Zato bi bil potreben poseben aakon, ki bi določal elektrarniške dolžnosti in pravioe. Osnutek nove uredbe vse-buie nekatere sploSno priznane zdrave osnove, vendar je tako nepopoln, da je manjše zM. Ce zakona nimamo, kakor Če t', bil u?Jikonir-n ta osnutek. Večina osnovala misi] teen osnutka se lahko itak uveljavi ~.' pri sar>?rm dobrem uprav^^niu r    r>.~.Hir>«i  nb«rr>->.*-h  zn^^nov. predvsem
p|.■nop-r> nrf- 71- n rt o c o    r»   tft^   BeVedfl ni
trfenem ero«----Inrstvu, Dokler pa tega zakone nI  bi bilo
NEOBHODNO  POTREBNO SPREJETI PREDLOGE:
Irdati bi bilo treba dopolnilno uredbo k obrtnemu zakonu, ki bi določala: 1. Po-divjčje. ki ga oskibuje z električnim tokom že nakO podjetje, se ne sme deliti še nivu cirug.'i podjetja, dokler je v veljavi koncesija prvega podjetja. 2. Ban naj dobi pravico reguliranja cen električnega toka, kakor tudj Podjetja, če se izkaže, da cene
ne odgovarjajo £».»spodarskirp pogojem dobavo toka in potrebam smotrenega iz-koiiščr.nja električne energije. 3. Prepove se naj ustanavljanje zasebnih elektrarni-ških naprav, če se izkaže, da niso potrebne :jJcde na interese splošnega in posebej električnega gospodarstva.
Da so uvode v električno gospodarstvo smotreu red, je potrebno da se čim prej ustanove banovinski ejektrarnifiki sveti, ki bi delegirali avojc zastopnike v državni elektr. svet. rCalogra banovinskih svetov bo nadzirati proiirvodnjo in razpečavanje električne energije na področju banovine in dajati pobude državnemu elektrarniskemu svetu. Naloge državnega elektr. sveta bodo: sodelovati pri izdelavi načrta za vse-dr&avno načrtno elektrifikacijo, pospeševati
elektrarnifetvo v državi v smislu elektrifi-kacijskega zakona in sodelovati pri normalizaciji, pri povečanju proizvodnje elektrotehniškega materijala v državi za osamosvojitev prea tujino ter za pocenitev materijala, oa njegove visoke cene ne bodo ovirale   izkoriščanja   električne energije.
Zato pn hi bilo
TREBA IZDATI UREDBO O ELEK-TKARNIŠKIH SVETIH
V banovinski elektr. svet bi bili imenovani z-RFtonrnki: 5 članov obveznega združenja p'ei-.traroiških podjetij ki proizvajajo ter razpečavaio energijo na področju banovine; po en član obveznega Združenja elektrotehničnih podjetij, Inženjerske komore, in zbornic: industrilske. obrtne. trgovske In deTivske V državni elektrar-nf$k! et bi bili imenovani tiidj fti^ni tehniških fakultet.
IN KAJ MISLIJO KONZUICDCTI
Pri tako valne m vprašanja na omemo predvsem pozabiti na konsumsnte in ne zapostavljati njihovih interesov v korist produoentov. Naj predvsem omenimo, da je pri osnutku zakona o elektrifikaciji sodelovala Zveza električnih central in da so v tej zvezi zastopana nekatera podjetja, kjer prevladuje inozemski kapital. Konzumenti se zaradi tega boje, da osnutek upošteva bolj koristi podjetij, kakor pa njihove.
Posebna pomisleke imajo konzumenti zlasti glede sklada za elektrifikacijo države, ker mislijo, da se za njim skriva predvsem novo obdavčenje, ki bi bilo še tem občutnejše zaradi trošarin na električni tok. Menda je dovolj jasmo. da trošarina zelo podražuje tok, ki pn nas itak ni poceni in da zaradi tega poraba toka ne narašča. Ali si sploh lahko mislimo elektrifikacijo katerekoli pokrajine, ne da bi postal električni tok splošno dostopna življenjska dobrina ? Konzumenti mislijo, da spada električni tok med življenjske potrebščine, in sicer najpotrebnejše. Zato bi morala država, kakor tudi samouprava, pospeševati porabo toka. ne pa ovirati kakor porabo luksuznih predmetov.
m podpiranje elektrifikacije M m
stekal sicer od kosmatih dohodkov elektrarn (2%), vendar s tem ni. rečeno, da bi ti prispevki ne ili U tepov konzumentov, kajti na ta račun bo tok dražji. Pri tem je pn tudi treba upoštevati, da je • podražitvijo toka prizadeto vse gospodarstvo, ker zavira industrijsko delavnost. Ako bi at električna energija pri nas nt podražila, ta se industrijska podjetja nt bolj izogibala Slovenije. Vsi dobro vemo, kako silno je bila naša banovina prizadeta zadnja leta v gospodarskem in socijainem pogledu.
SLOVENIJA NAJVEČJI PORABNIK ELEKTRIČNEGA TOKA
Slovenija je največji porabnik električnega toka, ker je elektrifikacija pri nas
najbolj razvita. Zato tudi plačamo največ na državni trošarini na elektr. tok. Leta 1934. je bilo v vsej državi porabljenih 721 milijonov kwh električnega toka. a samo v Sloveniji 185 milijonov kwh. Trošarina za porabljeni tok v Sloveniji je znašala 19.500.000 Din. V tem letu najhujše gospodarske krize, je bilo v vsej državi pobrano le okrog 45 milijonov Din za državno trošarino na električni tok ter je Slovenija plačala od te vsote 41«%-. čeprav produkcija električnega toka pri nas v primeri z vso državo znaša le 26%. Ce pri vsem tem nomfsUmo da stroški z«, letošnia elektHfikaciifikft dela na Doleniakem zns-] šaio samo 7 miliionov Din. lahko sleherni sprevidi da bi lahko sami s svojim* sredstvi, ki predo na račun trošarine elektrificirah vso banovino hrez vsak^era sklada za podpirsnie elektrifkaeiie Iz teea je pa tudi razvidno d* bi morala naš^ banovina plsčatl elektrtfikacf 1o dmpdh banovin
Kralji na sledi za dinarji
V£<""*3 «e je pokazalo v Ljubljani, da je kraljevski poklic
najtežji
Ljubljana, 7 januarja
Praznik treh modrih nas je speljal na led, poledico in blato. Nameetu snega, ki bi nam ga naj prinesel Gašpar. Miha in Boltežar, če nam že niso hoteli pritovo-riti zlata, mire in kadila, nas je škropilo nebo s pravim pomladnim dežjem. Praznovali smo torej oba božiča, katoliškega in pravoslavnega, brez snega, kakor da je hotelo še nebo manifestirati v tem pogledu enakopravnost. Seveda so nam pravoslavni bratje, ki so se pripeljali včeraj praznovat k nam iz južnih pokrajin, silno zamerili da smo jim pripravili takšno nepraznično vreme. Razočarani so bili še tem bolj, ker se jim to ni pripetilo prvič in zdaj sploh nočejo več verjeti, da bi bil naš sneg na Gorenjskem kaj drugega ko reklama. Toda ne nameravamo govoriti, kako je naše drage goste vodila lažna repatica za snegom k nam in kako so snoči pravoslavni začeli praznovati svoj božič; pri nas ni vladalo božično razpoloženje, pa tudi praznično ne več v pravem pomenu besede. Meščani so že siti večnih praznikov. Vendar so prazniki izrabili kralji brez kraljestev, ki jih ni vodila repatica, temveč dinarji. __.
KRALJE   SO   METALI  NA CESTO
že od njega dni so bile kraljevske tragedije najbolj na glasu pri pisateljih in najbolj upoštevane na odrih in v knjigah. Tudi dandanes je Še tako in zaradi tega vidimo še skoraj vsak dan v listih sliko Simpsonovc, sliko, ki so jo naše blage dame v začetku Izrezovale, kjerkoli so jo opazile. Vendar ljudje radi pre-zro prave tragedije teh mladih kraljev, ki so prejšnje dni iskali po Ljubljani atribute svojih kraljestev. Ne žezla, ne krone, pa tudi svojim izvolienkam niso sledili. Iskali so samo dinarčke po mestu, iskali so svojo pravico še celo bolj vztrajno kakor jo je bil iskal hlapec Jernej. Godile so se pa nezaslišane reči — ljudje so metali kralje na cesto, ne glede na to ali so bili modri iz katerekoli »deželo^, čeprav so bili še tako dostojno našminkani in v najstjajnejših orna tih.
KRALJEVSKI   POKLIC NAJTEŽJI
Za kraljevski poV-be so se odločili naj-revnelSi otroci s paiiferije, kajti paradoks ie, da Je ifi poklic najtežji. Ko drugi otroci uživajo božične počitnice, morajo ti ubogi kralji nositi po mestu svojo repatico, prodajati svoje dostojanstvo brezbrižnim meščanom, peti svojo himno v večnem strahu, da jih bo napadla zdaj zdaj pasja mrcina in jim razcefrala kraljevska oblačila. Razen tega pa še nalete povsod na zaklenjena vrata. Njihovemu petju nihče ne ploska, kaj šele. da bi se spomnil na njihovo puščico. In nihče ne pomisli, da imajo mali kralji velike režijske stroške za svojo turnejo, se celo slovito repatico si morajo kupiti, namreč pozlačen papir. Trem modrim tega ni bilo treba, ti naši kralji pa morajo biti še mnogo bolj modri, ker morajo oni voditi repatico. Nihče ne ve, koliko žrtev je zahtevala že ta repatica sama, ko so morali zanjo izmakniti metlin držaj in kdove. če jih že zaradi tega ni kdo poti-pal z njim po kosteh. Mali kralji vedo, da so kralji v pravljicah mnogo večji gospodje, čeprav govore s kmeti in se ženijo s preprostimi podložnicami. kaiti nabiralnih akcij jim ni treba prirejati, pa tudi ne pojo navadno, kakor ti mali kralji ki se morajo naučiti svoje himne, čeprav imajo v petju nezadostno.
CE JE NADPRODUKCTJA KRALJEV Toda tudi trdosrčnost meščanov je treba razumeti. Danadanes proglašamo nad-produkcijo za največje zlo. N. pr. *nad-produkcijo inteligence«, nadprodukcijo delavstva, nadprodukcijo Industrijskega blaga in pridelkov, predvsem nadprodukcijo kave (ki jo zobljejo ribe), »vine in sploh preveč vsega dobrega na evetu. Zato je tudi nadprodukcija prigodnih kraljev velika nesreča in meščani morajo postati neobčutljivi hočeš noče« proti njim, kakor so proti vsem nabiralnim akcijam. Pomislite, prigodni kralji so na-sk ako vali meščane že od božica. Zalezovali so jih vse praznike kakor huda vest. Včeraj pa so vprav preplavili Ljubljano kakor njega dni Turek deželo. 2e vsa zadnja leta je bila občutna nadprodukei-1a teh kraljev, letos ja pa dosegla vrhunec.
Tega so se zavedali kralji sami. Tu In
tam se je konkurenčni boj tako zaostril, da so se kralji spopadli — kakor v pravljicah — krone so padale, repatice so se kresale, a najbolj je trpelo intimno pe-bilo mater, s čipkami obrobljena spodnja krila — kraljevski ornati. Vendar so kralji varovali svoje dostojanstvo. Nekateri so se zelo bali za svoje krone, ki so si jih zlepili z velikim trudom, zato se nosili dežnike kakor abesinski cesar (samo držali so si jih sami). Peli so pred zaprtimi vrtnimi ograjami ceio pesmico, ne glede na to, ali jim je kdo odprl ali ne. Tu in tam so ščuvali pse na nje? čim so odprli usta in zapeli: »Prišli smo . . .« Nikjer pa kralji niso bili nadležni. Ce jim je kdo spustil dinarček v puščico, dokler so še peli, so takoj nehali peti kakor bi odrezal in jo popihali naprej po sledi za dinarčki. će so proti večeru, ko so bili še pošteno lačni, premočeni in utrujeni prišli v avtomatični bife in odložili v kotu repatico, da so si lažje ogledali zn slaščicami — jim tega pač ne sme nihče zameriti, čeprav bi bili deležni v resnici kraljevske recepcije, kajti greh ni, če se kralj sladka s torto.
Vlomilci isa delu
V iŠnja aoru" & januarja
V noči na nedeljo je bilo vlomljeno v kašeo po&esmika Kapiana iz Velike Loke pri VUuji gori. Vlomilci so s ponarejenim ključem odprli težka. z železom okovina vrata in napravili pravo opiu>;oženje. Ker stoji poslopje r*a koncu vasi in so okna obrnjena proti gozdu, so imeli vlomilci iah ko in brezskrbno delo. Ukradli sa novo gospodarjevo obleko, dve žepni uri. več zlatnine, šest boljših rjuh. več prtov, dva kosa svinjskega mesa, poprtnik in drugo. Škodu znaša okrog 2.500 Din. Vlomilcem je moralo biti znano, da je gospodar pred kratkim prodal vola in da ima navado hraniti denar v kašči. Da jim je šlo predvsem za denar, dokazuje tudi to. da so razmetali vsa pisma, papir in druge listine in jih raztresli po tleh. Ko je gospodar zjutraj prišel pred kaščo, je zapazil na pomrznjenih tleh odt: se stopinj, ki so pričale da so bili vsaj trije storilci, vendar pa v mrazu niso mogli točno izmeriti velikosti stopinj. Va>čanl so Si takoj za sledjo ki je vodila v ^rozd, vendar pa je bilo vse iskanje zaman.
V zadnjem času se okrog Višnje gore tatvine vedno bolj množe. Kaže. da obstojajo dobro organizirane tolpe domačinov ker so jim razmere dobro znane in kradejo pred vsem živež in denar. Tako so nedavno orožniki odkrili pri Stični družbo osmih mož. ki so kradli kar na debelo in bili strah vse soseske. Ti so pod ključem, tatvine se pa nadaljujejo- To kaže. da obstoja še druga tolpa.
»Ponarejen* dvajsetak
Ljubljana. 7. januarja Neredkj so primeri, ko ■Irnfaljo razni nepridiprav; spraviti v promet ponarejen denar, da se tako na laheic način prebijajo sko/i življenje. Tak način nepoštenega zaslužka
se je zadnje čase tako razpasel. da je je.1 ogražatf reden denarni obtok in vzbujat"! pri raznih trgovskih in drugih poslovmh obratih nezaupanje. 2e vsaka najmani&a deformacija kovanca ali sumljiva sprememba barve isrega zadostuje, da ljudje dvomi-o. da bi Ml pravi Da pa povzročajo sake površne ugotovitve raznih blasajnjčaric tudi najpo^te nejšiin odjemalcem dokaj neprilik. nam dokazuje naslednjo dogodek:
V soboto popoldne ie prosil dobro znan, vseskozi poSten mlad Ljubljančan blagajni-ftanko v nekom javnem lokalo, naj mu msnis 20diTiareki kovanec. Magajnicarka mu je odštela drobi*, v naslednjem hi«po ga je pa opozorila, da s« n zdi kovanec eumiji*. Dobro, če je tako, vam pa vrnem drobiž — je dejal mladenič. Ce ee vam idi kovanec sum IJiv, tta vam na razpolago mol* legitimacija in nas*ov. — Le notrpite malo. — mu je
odgovorjJa blaga»n^Čarka. _      taticoj bomo po
jasnrh to zadevo. Xn, bri je poslala uslužbenca po stražnika. Šefi, da se je ujel ponareja lec denarja.
Kakor ob vsa ki naj)manjii soBza&fji. tako se fe tudi to »bralo nekai rsdovedneiev. ki •O videli preuranjeno in neutemeljeno aretacijo. MlademV je moral z redarjem na po-
bvbjjo. kja? je dve urj čakal, da so izvedenci ugotovili prjstaoat njegovega kovanca dele potom so gs ppos&Ji. Kakšen občutek ie iinei pri tem. ei lahko mteinno Dvomimo, da bi tafco lahkomiselno poosijs rodilo dobre poaksdjee za blagajnidarlte same, kakor tudi za podjetje.__
SOKOL
Narai*a|ftko popoldne
viikega Sokola
Moški in lanski naraščaj viakega Sokola sta nam priredila včeraj popoldne v dvorani Sokolskoga doma prijetno narašča jako popoldne, ki gs je poselilo mimo mladine tudi lepo število članstva in prijateljev društva- Prireditev Je o tvoril jVIaki-jaja • sokolsko pesmi jo »Le naprej brez miru . . .<. nakar je pozdravila navzoče v lepem govoru naraščaj niča Sonja Borštnikova, ki je poudarila pomen narascajskih popoldne-vov. Njen govor j« bil sprejet s toplim odobravanjem, nakar je čuvstveno deklamirala narasčajnica Kalinova Zupančičevo >Z vlakom«, potem pa je recitirala narasčajnica Zora Ambroževa »Pesem študentov«, ki je vzbudila pri občinstvu mnogo veselega razpoloženja. Lzredno posrečena je bila tudi komična deklamacija nara-ščajnika Valiča »Putnik«, nakar je sledil komičen nastop Danila Cerkvenika z igranjem kitare in malega saksofona. Občin« stvo se je imenitno zabavalo, posebno de potem, ko je nastopil tercet naraščajnikov s svojim šaljivim koncertom. V režiji br. Čudna so nato vprizorili na racaj ni ki burko >Zdravnikov sluga«, ki so svoje vloge rešili nadvse častno. Njihov nastop je vzbudil pri občinstvu obilo zabave in smeha, ter moremo biti s prvim nastopom naših naraščajnikov na gledališkem odru prav zadovoljni. Po končanem sporedu je ostala sokolska mladina v spremstvu Clastva v dvorani, kjer je bila pogoščena s čajem in malinovcem ter je ob zvokih jazza zaplesala naša narodna kola. nakar je bila lepa naraščajsica prireditev zaključena. Našim vrlim naraščajnikom in naraščajnicam ter njihovim vodnikom smo iz srca hvaležni za lepo popoldne in želimo, da bi bdh slični naraščajski popoldnevi stalno vsaj enkrat na mesec na sporedu. —at—
★
Sokol, vostnik sokolskih tup Ljubljana, >Iaribor in Novo mesto. 1. številka II. letnika je izšla te dni s pestro in bogato vsebino, nakar opozarjamo vse bratske edi-nlce. Vestnik se bo v bodoče 8 prispevki razširil m pričakujemo, da bodo vse tri župe pr spevale s koristnimi in dobrimi članki, tako da bo članstvo segalo pridno po njem Vestnik stane letno Din 24 in se naroča pri Sokolski župi Ljubljana. Tabor. Bratje in sestre, se graj te pridno po njem!
Nevaren tolovaj
Ljubljana, 7. januarja Iz zapora okrožnega sodišča je nedavno pobegnil 22-1-etni Ivan Jančič, po poklicu pekovski pomočnik. doma iz Sm;>rja pri •Jelšah. V zaporu je sedel radi številnih tatvin, ki jih je imel na vesti m zaradi dru--rih grehov. Jančič »e ui umaknil daleč, marveč je ostal kar lepo v mestu. Ker je neba živeti, se je moral seve ozreti za poslom. Poštenega ni iskal in bi ga tudi komaj našel, zato je pričel spet krasti. Stanovanje si je najel najbrž nekje v okolici, na večer pa je odhajal in morda še odhaja na tatinske  in  vlomilske pohode.
Te dni je bilo stanovanje Antona Men-čingarja na Sv. Petra cesti 43 pozorišče pravcatega apaške^a nastopa. Ko je stopila služkinja Marija Ručigajeva v sobo, je zagledala v kotu pred omaro mladega neznanca, kako brska po obleki. Služkinja je bila tako presenečena in prestrašena, da fiploh ni spravila glasu iz sebe. Tudi vlomilec je prvi hip osupni], potem je pa skočil proti služkinji. Hitro ji je zamaAil usta. jo položil na tla in »o zvezal. Lopov si je potem oddahnil in pričel si,et gtftati po Rta-novanju za donarj-cm. Stopal je h sobe v sobo. odprl vse omare in predale. Imel pa je smolo in ni na»iel vrednejših predmetov, še manj pa denarja.
Ko je bil na dolu v drujri sobi. se je Ru-čigajevi, ki se je premetavala po tJeh. posrečilo, da si je odmatfla usta, nakar je jela na ves glas klicati na pomoč. Meneč da se je osvobodila tudi vezi. se je drzni vlomilec prestrašil in hitro pobegnil, ne da bi kaj odnesel. Pognal se je skozi okno v predsobo nato pa po stopnicah na dvori&Če in ua ce*to. Hučicrajevi se je prepozno posrečilo priklicati domače, ki so jo nafti i na tleh zvezano in krvavo po rokah ker jo je napadalec ranu1 med borbo. Takoj so jo ubrali za tolovajem, a je bil ta že davno na varnem. Po opisni drznep?a vlomilca sk'e-pa policija, da f** no^etil Meneinirerjevo stanova rje Ivan .T.nr>čič. ki je znan na*ilne#. Janei? je bil v Mencincrcrjevem stanovanju ž* prejšnji dan m je tudi fskal v prvi vr^i <1pnar. Ker so mu prvič n; posrečilo, najti, sra. se je pofaetfl ročn^ea kovčera kamor je stlačfl več svilenega perila ter neVaj dru ere obleke, v skupni vrednosti 1?oo rv-n Z.i^lpdovani vtomiler w» nr^nle pojave, po-^^vjo^ci+^r^ obraba, zdrave harve in kostanjevih las.
Iz Višnje gore
— Vode Je zrna ntv aK>. Po nek a tarih okol i š-kfh vaseh  ki ninuvfo studenrev vodovo dov. temvee so navezan« pred' sem na vod njake * kar>m*v> in ltr/*» za ?ivino. je zmanjkalo vode. Zdaj morajo hoditi nekateri rx>l ure daleč no vodo. Zlasti run SnodnjV Brezovo pri VjSnfJ srori  ie v t**rr» pAgrf^dn zelo prfieđota. Zato se že dali e>a* v*y*i jtkHis da bj a* v vaa nan^VH vodovod da bi ljudje vsa? vode ne stradali Vas je ns-vezaTra samo na kap^ie* rn velik* luže v te luže se  s+e-V?,  gnojnica  m edn-^Vi v*e va^f. Tn to vodo mor* p*t: tfs%>'l P^ le • vode  doat^Vrat nI.  zlast*  noV+i  in r*vrTm! 7r*to  Je mifno po+rebrvo   da  se  v*** taV<v ooma^a bodi*4 d*» d«"»Hi tumoaMien vodovon* «li   na   se   po^alT%»   vi$n ie^oru Vi vodovod saj  znaSa   ra*d*Tr^   kom** dva lrnom#rr* V ta namen se je rrrndna v foreV ▼ T mK ijani nri <r. tam noaevtna rt^utacija In mn I razložila svoje želje in potrebe.
KOLAOAA t Četrtek,    7. januarje ktmoJOm^'
DANAŠNJE PRIREDITVE:
Klas Melise: Cesar Kalifoma* Kise ki asi: Ta>u*»tveni potnik. Kme SiefSt Poslednji pogan. Kjoo tuen: Tj si moja sreča, slias Moii«; Operate* B m \ ran, Kina šiska* L/ubežen in Jazz.
DEŽURNE LEKARNE Dana*; Dr, Piceofcu Tyr*eva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta oU Uarius, &u*ne, Zaloška cona,
Iz Maribora
— Gledališče. V oetruik. zvečer uprizore £S reu tt ineiouijozno opereto »Y\«o*vobi pleše«. V fioboio Lmj ob £0. ari pi turner* gonove drame, »Kadar *e utrg* ouiuit«.
— ZKD se je pre*eld<i. Te tin. 6« je preselila Zveza, kuliiunih društev v Mariboru iz piOblcuov v CaoiAarjevi ulici v ^aaodiii uo in.
— Mariborčana gradita tovarno v Vitanju.
V FuziiiaJj pn Viuaiju gradita lUKajsuju ve .©trgovec Franjo Major in bivši vodji Lr-lichove teivstune tovarne Ivan Braun uo\o tek« t Uno tovarno, ki bo ie letos pričela z obratovanjem.
— Vino ga je vrglo. Na Grajskem tr^u je sinoči paded vinjeni železničar K.-vrl K., tako nesrečno na pločaiik, da si je nevarno pe škodoval lobanjo in eo ga morali prepeljati v bolnišnico.
— Pobegnil Je neznanokam te dni 19-!-delavec Alojz klojćnik iz Jadranske ulice. Vse poizvedbe so doslej bile brezuspt šne
— Karambol. Na glavnem trgu sta trčila avtomobil  trgovskecra potnika Franca Mo čivnika in kolesar Franc Ze«mljič. K. sreči karambol  ni  zabtevaj  človeških   žrtev, le obe vozili sta « poškodovali
— Dober plen žandarmerije. Zadnje čas^e so dravsko dolino razburj:di neprestani vlomi. Orožniki so uvedli strogo pniskavo ki ni ostala brez uspeha. Tako so tezenški orožniki aretirali 32-letnega bivšega gostilničarja Antona Pernata s Pobrežja. ki je bil radi tatvine obsojen že na 2 leti je6s. Pri njem so našli veliko zalogo oblek.
ga. čevljev m drugega plena. Izsledili &o tudi njegovo skrivališče bla-ga pri nek«m gostilničarju v Tattenbacbovi ulici. Vse blago so spoznali oškodovanci, pri katerih je bilo vlomljeno, za svoje. Aretiranoc taji vsako krivdo. Preiskava se nadaljuje.
— Ujeli so ga Pri ra-znih mariborskih trgovcih &e je pojavljal zadnje mesece neki možak z naročilnicami gasilske čete v Kam-nici in odnašal blago za gasilce. Ko je v torek popoldne že dnurič prišel v fegl n)arno Perhavca v Gosposki ulici in zahteval proti naročilnici 15 litrov Žganja. |t gospodar telefonsko vprašal gasilsko četo v Kamnici, 5e res rabijo žeranje. O naročilu predsednik ni ničesar vedel. Poklicali so stražnika, ki je moža aretiral. l7povMal je. da je Kambujke ponaredil in blago razprodal. Izročili so ga sodišču-
Iz Trbove!}
— Koncert ljubljanskih kon&crvatorislov:
Za koncert ijubijauiKia konser\atoi.oiov, ki bo v nedeljo zvečer ▼ tuitajsnj^ui Soaol skem do-mtu. vlada med prebiv^^. vu.ru veliko zanimanje, ker je to redkot>L za Trl>o veijčane. —
— Naše slavčke so Trboveijčani v p< i deljek zvečer poslušali pn radijiJrth spari tih,  ko so  nastopili na Ada in .cevem Ipo minskem večeru v ljubljanski fkihaimoiiiCii» dvorani. 2<eii so velik aplavz, ziisti tudi solistka Rezika Koritnikova, ki je n. i spila z samospevom »Uspavanka« in *Ve«>e»a pe &etn«.
— Smrt v novem letu: V novem letu j« smrt v naši dolmi že krepVo zamahnila. \ torek  so pokopali cerkovnika g. Lorberja ki ga je napatila močna pij ičniea in pot*- f.t-nika Miha Cestnika iz Kleka ter rodarjevo ženo Gnedič Marijo, ki je postala biti ■ terinatva. V pont^icijek [ta s«> pokopali '-• no  vpokojenca  ZunJta.     Pokojnim   naj bfl zemlja lahka, talko prizadetim svojcem na še sožalje.
— Spremembe  v  avtobusnem prometu:
Tukajšnje   avtobusno   podjetje   Kaenik bo začit*>no prenebalo s prevozom potnikov na progi Trljovlje-koloilvor in olurafno k vla kom in od vlakov. Radi tega bo voiii od alej k prvemu jutranjemu vlaku prof. Ljub ljani edino avtobue podje*ja Arzen št-,, Čim bo vozil k vlaku proti Celju ob 6 uri zjutraj  avtobus   prijetja  Z^-mijan.  t;iko <i;» potnikom, ki &e hočejo peljati proti Celja, ne bo treba čakati celo uro na postaji na ljubljanski  vlak  proti Celju.  V SStalesi M vozni red avtobusov ne bo mnogo spremenil ter bosta vozila avtobusa k vlakom proti Ceziju  vz  postajaliMa na Vodah  ob 7.40 14.25 m 19. uri. k vlakom proti Ljub.j:mi pa ob 7.40 11 55 1630 in 20 10. i    — Gozdni požar v Kleku: Včeraj opov
SO se neki mladi nepridipravi ip-ruli na ctoto nem pobočju pod Kl^koro n» tako fvaoeOi ?picb^-rru. ki je n^s^j^n I m!adlm •rrm{',*'v-fc-m Očiv:dno so se isrrali z vSkf*llesaH kaj*i naenkrat je pričelo poreti in »e je ojrenj sp«*'?o su^e trav^ in Httji nssrlo Uril T7 doline so lakoj ppfMltil fOl^lsi in dni5i lj\rd]e ki to ocenj hVtro pogatill. predno je napravi1 knko ^odo.
17 L1ut«»«eea
— Globok aradenec v Ljutomeru. Znano is. da ljutomerski kolodvor in n lesova okolica nima dobre vode in kolodvor )e eato sploh bree etuoenea Nedavno pa es je lot'1 vrtanja tukajšnji tesareki mojster a:. Pečar k' 1e hotel pač tako dolgo vrtati, da pride enkrat do dobre vode kar se je zeodilo 27 m crloboko Prifiel je do vode. ki ni niisvs kakor v vaei ckoMc* kolodvora.
— VeHke fate dtvflh roni. Te dni smo opeaovall velike tate dlvlfh po«< na p°« proti juaru Letele so neVe; fta»«» «e»*> nlrko. pa zopet zelo v'aoVo NeVoter^ »ovel so postrtiaau svojo areoo, po niso zadeU no-w— gosL
»slovenski narod«. četrtek, t. ***** *wt
Strta 3
NEVNE VESTI
— Cenjene naročnike prosjmo. da nam f*e zaostanke na naročnini nakažejo najkasneje do 15. januarja, ker bomo tega dne vsem brej razlike, ki bi ne izpoinU} svojih obvez-eestii lisi ustav li.
★
— Kralj boter devetemu sinu siromašnega rudarja. V ponedeljek so kratili v Drnži: devetega sina siramasnega rudarja Ante Didare. Krstni boter je bil Nj. Vel. kralj Peter II., ki ga je zastopal komandant 28. artiljerijakega diviziona v Kninu Anton Prohaska.
— Odvetniška vest. Advokat v Ljubljani Anton Mejač se je odpovedal izvrševanju advokature in je bil na lastno prcsnjo izbrisan iz imenika advokatcv. Za prevzemnika njegove pisarne je bil imenovan advokat v Ljubljani dr. Josip Krapež.
— Kod k a izjema v naAlh ča»ih. Ob odhodu iz nase države sta ustanovila bivši generalni ravnatelj tvornice celuloze v Drvaru g. Simonius in njegova *»i>proga fond za zaščito in podpiranje siromašnih učencev osnovne šole v Drv-aru in vložila vanj 120.000 Din. Ing. Simonius je bil eden glavnih delničarjev celuloze in predstavnik onega dela švicarskega kapitala, ki je bil angažiran v podjetju .predno je prišlo v državno last.
— Mojstrski izpitni tečaj za žensko krojaško stroko. Opozarjamo, da je prostih 5e nekaj mest v tečaju za pripravo na mo^rr^ki izpit iz ženske krojaške stroke. Tečaj se bo vršil v Ljubljani v drugi polovici januari a jn februarja dnevno ob večernem čami. Učni ne ni nobene. Interesenti se lahko pri arijo do 11 t. m. s točnim naslovom na Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TO I v Ljubljani.
iz Ljubljane
Prekrasni eksotični velefilm v stilu »Belih senc« in »Poganske pesmi«
POSLEDNJI POGAN
čarobni naravni posnetki in napeti prizori
Al
Lnis Trenker v gigantskem napetem filmu
CESAR KALIFORNIJE
Najlepši pevski film sezone! Kralj tenorjev Benjamin Gigli poje operne arije iz Tosce, Norme in Manon TI SI MOJA SKEČA
■gked£twoe. 06- 1fe.,19.1soi~2V*jM .
— Zenica se naglo širi. Odkar je bilo sklenjeno razširiti železarno v Zenici, se je jelo tudi mesto naglo širiti. Zdaj šteje mesto že 11.000 prebivalcev. Mestna občina je sklenila razširiti vodovod in električno omrežje, izdelati regulacijski načrt in zgraditi še eno osnovno šolo. Obenem je oklenila najeti pri Hipotekami banki 4.000.000 Din posojila za ta dela.
— Plenarna seja Zbornice za TOI. Jutri ob 9 bo v zbornični dvorani plenarna seja Zbornice za TOI z naslednjim dnevnim redom 1 Naznanilo predsednika, 2. razprava o zborničnem proračunu. 3. določitev zbornične doklade za kritje proračunskih
trebsfcin in 4. predlogi zborničnih svet- 1 nikov.
— Nova notarska zbornica. Pravosodni j
— Zdravniška vest. V imenik zdravniške zbornice sa dravsko banovino je bil vpisan zdravnik v   Mariboru   dr. Janko
Kac.
— Iz »Službenega Usta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« it. 2 z dne 6. t. m. objavlja odločbe kraljev-skih namestnikov o izločitvi nekaterih krajev iz občine Metlika-okolica in priključitvi občini Semič, o izključitvi nekaterih krajev iz občine Krize in ustanovitvi nove občine Golnik in o preimenovanju občine Breg v občino Hajdina uredbo veterinarske fakultete v Beogradu in Zagrebu in tri ratifikacije mednarodnih konvencij.
— Vreme- Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestanovitno južno vreme s padavinami. Včeraj je deževalo v Ljubljani in v Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 10, v Zagrebu in Beogradu 6, v Mariboru 5, v Ljubljani 4.3. v Sarajevu 0.0. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.3 nun, temperatura je znašala 1.6.
— Nad 300 vagonov vttaot-apljenega alkohola. V vrbaski banovini se je silno
razpaslo tihotapstvo alkoholnih pijač. V zadnjih dveh letih so spravili tihotapci v promet nad 300 vagonov vina in žganja brez vsake trošarine. Gostilničarji imajo pri tem seveda veliko škodo, ker morajo plačevati trošarino in seveda ne morejo prodajati vina in žganja po tistih cenah kakor tihotapci. Banska uprava je sicer naročila sreskim načelstvom in občinam, naj nastopijo z vso odW nostjo proti tihotapcem alkoholnih pijač, toda to nič ne zaleže. Ljudje zasluzijo s tihotapstvom vina in žganja lepe tisočake.
— Najstarejša pivovarna v državi prenehala delovati. Iz Novega Sada poročajo, da je Apatinsko kultska pivovarna 1. januarja odpustila vse delavce in nameščence, ker je prenehala delovati. To je najstarejša pivovarna v naši državi ustanovljena v 18. stoletju. Leta 1922 je bila renovirana, tako da je bila najmodernejša pivovarna v Jugoslaviji. Pred dvema letoma je zarada krize prenehala izdelovati pivo in prodajala je samo še tuje pivo, zdaj je pa opustila še te posle.
_ Puško mu je raineslo. lGletnj posestnikov sin Ivan Orehek iz Nadgorice je hotel snooj ustreliti sovo, ki je skovjkala na drevesu za hišo. Pri tem se je posluži! stare puške, kj mu jo je pa naboj raznesel. Puška je Orehku razme^arila levo roko in so ga moraL; spraviti v bolnico.
— Zasledovana tatova. Po okolici Hoto-velj v Poljanski dolini sta se dalje časa klatila dva nevarna pohajača in nadlegovala ljudi po hišah. Pred dnevi sta vlomila v hišo posestnika Jakoba Dohnarja v Ho-tovljah, kjer sta ukradla 46 klobas, 20 kg slanine, 10 kg svinjskega mesa, 6 rjuh, nekaj obleke, kuhinjski nož in še nekaj drugih predmetov. Vlomilca sta izginila in se skrivata najbrž kje v hribih.
— Psica nemške volčje pasme, ki slici na ime »Diana«, je pobegnila 31. decembra 1936. Kdr isto ujame, se prosi, da jo odda v štabu dravskega orožniškega polka v Ljubljani.
— Tragikomična   afera   zaljub. natakarja. Na kolodvoru v Čakovcu so ljudje v  torek  ponoči  naenkrat  zaslišali revol-verske strele. Streljal je na peronu plačilni natakar kelodvorske restavracije Josip i Boda,    in sicer    zaradi lepe    natakarice i Francke Pintaričeve. Fant je bil ljubosumen na natakarico, ker je lazil za njo ne- j ki gospod. V ljubosumnosti se je napil, tako I da ni velel kaj počenja. Vedel je, da se vozi njegov tekmec z nočnim vlakom in zato je odšel na peron, kjer je ustrelil štirikrat v zrak, misleč da je s tem njeg: *
—1 j Janez Kregaj na zadnji poli. Včeraj popoldne so položili uglednega posestnika Janeza Kregarja v v ttepanji vasi k večnemu počitku. Njegova tragična smrt is vedno ni pojasnjena. Pokojnikovi svojci, prijatelji in znanci ne morejo verjeti, da bi bil mos padel v vodo, saj je dobro poznal sto in stokrat prehojeno pot od mesta do štepanje vasi in bil js vedno zelo previden. Nikoli ni hodil ob vodi. Zato je verjetno, da je postal žrtev zločina. Njegov pogreb je pokazal, kako priljubljen je bil pokojni in kako globoko sočuvstvujejo s njegovo družino vat ki so tihega, dobrega moža poznali. Pred niso Žalosti, kjer je ležal pokojni na mrtvaškem odru tak kakor je bil v življenju, čeprav je ležal več dni v vodi, se je zbrala velika množica prijateljev in znancev ugledne Kregarjeve in Bricljeve rodbine. Pokojnika so spremili na zadnji poti tudi štepanjevaski gasilci z lepim vencem. Ko je opravil šentpetrski župnik z
rstenco pogrebni obred, se je razvil pro-domačemu pokopališču dolg žalni sprevod. Pred mrtvaškim vozom s krsto so nosili pet vencev, za njim je pa stopala številna pokojnikova družina s sorodstvom. Za pogrebom je šlo tudi mnogo Ljubljančanov, med njimi narodni poslanec g. Rajko Turk. Bodi pokojnemu Janezu Kregarju lahka zemlja!
KINO IDEAL
Danes!
Slavni ruski umetnik
Ivan Možuhin
v sijajnem filmu
Dete karnevala
Veseli dnevi karnevala v Niči Predstave ob 16.. 19. in 21.15 uri
minister je izdal uredbo o uBtenovitv- no- f ljubavna afera končana. Ko se je zoudil in
ta rske zbornice na področju apelacijskega sodišča v Zagrebu Ustanovni občni zbor mora biti sklican najpozneje v 45 dneh po uveljavljanju uredbe.
— Za mrtva pro^l^šena. Okrožno sodi-Sče v Celju je uvedlo postopanje da se proglasite za mrtva posestnik v Drobin-skem občina Slivnica. Frane Krarr.peršek ki že od leta 1912 iz Amerike ni o njem nobene vesti in prsestmk v Me^tinju, ob-člra Šmarje pri Jelšah, Franc Stiplovšek ki je ociesi v začetku vojne na boilcče in brez sledu izginil.
— Proteus. Da "mogoči naročnikom cenejšo vezavo,    je sklonilo Prirodoslovno
it-:'T^~ poseben dogovor s knjigoveznico. Vsi naročniki, ki želijo vezati L, n. ali ITI. 'etnik, naj izroče te letnike najkasneje do 15. januarja ali Prirodoslo^.-p.emu drošivu v LiubPani ali pa direktno knjigoveznici 2a.bjel: fDalmatinova ulica 10) — Bazno pod pogo;err> hkratne vezave velja Izredno ugodna cena 15 Dm za letnik.
— Uradni, razpust društev. Banska uprave .•• ..i temelju § ll zakona o društvi]] shodih in posvetih razpustila naslednja društva in je njih razpust postal nravomočen: Društvo kmetskih fantov in deklet v skecijenu pri Turjaku, podružnico dvabsko nemškega prosvetnega saveza v Marenbergu, Krajevne skupine tVBjbsko nemške zveze v Kočevju in Stari cerkvi '•' Ljubljani, Nemški Loki, Topli rebri Celju in Mariboru; ker že več let ne delujejo, ker nimajo ne članov in imovin e torej ne morejo več izvrševati svojega statutarnega delovnega področja so bila razpuščena naslednja društva: Prvo društvo za zaščito vlegateliev v Ljubljani. Društvi kmečkih fantov in deklet za Celje U) okolico in v Rožnem dolu, šahovski klub Ljubljana-Bežigrad, Narodna Čitalnica v- Metliki, Savezna streljačka družine pri Sv. Tanžu na Dravskem polju, krajevni odbor Jadranske straže v Višnji gori. Slovenski akademski oktet v i.jubl;ani TamburaSko društvo Zrinjski v Ljubljeni. Jngoslovenska akademska čitalnica v Ljubljani, Strokovno udruženje jugoslovanskih oblikujoojk umetnikov v Sloveniji v Ljubljani. Klub Triglav v Ljubljani. Srednješolska organizacija Kres na tt. državni realni gimnaziji v Ljubljani. Podružnica N" aro«-? no strokovne zveze v KonyrcJ) h Jodb^no društvo i Dravi-nja    v Konjicah.
zvedel ka je storil, je še pred gospodarjevim prihodcen najel avto #1 se odpeljal domov v Dolgo vas pri Daljni Lendavi, kjer je odšel neznano kam, najbrž v stra.
—lj Šiška brez elektrike. Danes je najbolj gosto naseljeni del Šiške že tretji dan brez elektrike, in sicer od pivovarne Uniona do Gasilske ceste na desni strani Celovške ceste. 2e v torek zvečer so bili brez luči. Ljudje so upali, da bo napaka popravljena vsaj do naslednjega dne, toda tudi snoči so morali prižgati sveče. Nekateri so mislili, da se je podrla elektrarna, saj sicer delavci popravijo že v nekaj urah tudi največji defekt na cesti. Kljub temu pa ne smemo delati krivice elektrarni, ki baje še trdno stoji — namreč tacenska —, kar so se nekateri prepričali ponoči, ko so luči za nekaj časa žalostno zabrlele. Vendar je bil tok tako slab, da ni mogel gnati nobenega motorja. Tudi danes dopoldne so se siškarji pritoževali, da so bili izolirani od tacenske in mestne elektrarne. V veliko tolažbo jim je pa bilo, ko so zvedeli, da je baje pregorel samo kabel in da bo še letos popravljen.
_lj Z južnim in deževnim vremenom so
nekatere ceste in ulice spet v^e v blatu. Posebno zanemarjene so ceste in ulice v ^ Ir-noveob kjer občina menda mjroanj ^rbi za posipanje. Zaradj mehkega terena, bi morale bjt; ravno v Trnovem ceste na-bo!; poante, pa n:i?o posuti niti prehodi. Nič boljše n '-o ulice v Rožni dolini in na Vicu, kjer so prj stijenj gaziti po blatu kakor hitro nastopi vlažnejše vreme. Mestna obojna bi lahko po-kazala nokaj več naklonjenosti prebivalstvu na perjferiji in poskrbela, da bi bili redno posuti vsa' prehodi.
— lj Okrajna org. JN8 za Bežigrad sklicuje članski sestanek v soboto 9. t. m ob 20. v gostilni iKačiČ« Tvrševa c. 58. na katerem bo poročal o političnem položaju narodni poslanec g. Miian Mravlje. Za članstvo udeležba obvezna. Predsedstvo.
—lj Izpolnitev vodo\odne*ra omrežja. Z razvojem me-=4a se mora neprestano izpopolnjevati ter daljšati vodovodno omrežje. Največ odcepitev od glavnih cevi so položili zadnja leta v severnem delu mesta. Tudi letos se je vodovodno omrežje nekoliko izpopolnilo v Šiški, kjer £o dobile vodo nove ulice. Zdaj uporabljajo cevi domačega izdelka, dočim so jih prejšnja leta uvažali iz Avstrije. Delo ne more napredovati  kakor bi  si  želeli,  najbrž zaradi
no dovojrj materijala. Pri mestnih vodo-vodnm dabh je safrnsJ-rnh le nekad nad 2" delavosv.
— lj Izlet Beograjčanov v Ljubljano. Beograjski > Putnik* je priredil za pravoslavni božič izlet v Slovenijo s posebni: vlakom. Odziv je bil zelo številen in se je izleta udeležilo zlasti mnogo Cehoslo-vakov, ki žive v Beogradu. Večina izletnikov je ostala pri svojih znancih v Ljubljani, mnogi so pa odhiteli na smuko na Go renjsko, ki pa ni bila kaj prida.
—lj Kanarski otoki so pokrajinsko izredno lep kos nase zemlje. Razen tega so pa posebno zanimivi radi svojih prebivalcev, katerih stara kultura je deloma še ohranjena. Pcsebnoct pa so  krasne podzemske  palače  v  vulkanskih  t&alan   u i Otokov. O vsem tem se bodete lahko i prepričali na predavanju g. dr. D. J. Wi fela,    vodje   afriškega oddelka na d skem etnoleškem muzeji:, ki se bo v v Delavski zbornici v torek. 12. t. m 20. uri. Prirodoslovno društvo vabi na čim številnejši po-ret svoje let: | je Xi. prire-ditve.
—lj   L prava   Narodnega   gledališka v Ljubljani vljudno   prosi p.   n. al da  poravnajo   peti  cbrok abonmana 14. t. m.
—lj Božidar Jukac sakljuH SVOJO razstavo slik iz Norveške. Slovenije iSl portretov v nedeljo 10. t. m. V nedelj J ob 11. dopoldne bo tudi zadnje vodstvo po razstavi. Vodil bo slikar sam.
— lj Našla se je zlata damska ura. Dobi se pii najditelju Josipu Magerlu v dramskem gledališču.
— lj Tatvine in vlomi. Z oltarja v ti nov-ski cerkvi so zmanjkali te dni trije oltarni prti, dva bela in eden modro vezen, vredni 700 Din. V noči na ponedeljek je nekdo vlomil v mesarsko stojmeo Franceta Stup-nika na Vodnikovem trgu in se pošleno založil z mesnino. Odnesel je okrog 50 kg slanine, o kg svetega svinjskega mesa tu nekaj suhih kosov svinjine, v skupn v nosti 875 Din Tatov: so posetili tudi stanovanje upokojenca Franca Keka na Večni poti 1 in mu odnesli srebrno uro z verižico, srebrno cigaretno dozo. par nizkih čevljev in 3 potice. Istotam je bilo vlomljeno v stanovanje L. Štruklja in ukradena velika potica. Na evangeljskem pokopališču v Robovi ulici je nekdo snel .s kamna na grobu i?ch\va rrove rodbino 300 Din vredno marmornato ploščo.
Naše gledališči
loverci in pristaši nove Rusije. Dirigent: g. ravnatelj PosVfe. Zadnje gssUvsa)s g. dr. Masa Asrleaa bs
^ nedeljo ob 15. v Verdijevi operj »A|dac.
i'evec je j »ono v no pokazal svo,e pevske vrline, ki so mu prinesle v zedajem času zo-tet več lafkavb ponudb za poštovanja v ino
emstvu. pel bo pariijo Kada mesa- Odlične .ra«ke z njegovih gostovanj v Hv>zemsrvu esj
najboljši dokaz za kvalitete tenorista g. dr. Vdriana.   V«»e   ljubitele  njegove umetnosti opozarjamo na to nepreklicno zadnje ^omo-vanje. ^^^^^
Hudega psa je ukradel
^i*>iJ*% 7. januarja iSjpoge m Ska-učno je včeie,, nutraj o!>* izreda* .nadarjen* tat. k; ukradel ja jk-a.  IVifl Čuvan do**«\ sJeei ! i. pred rokomavhi. ki so j h radt
tru|   »n. na.t.ri «s p* *e nt zgod*U>. da bi ! »   (Ki. k<» -e ni rnoiiel raioiiti * «    ,n plenom.
.;. ko m>   bili ljude pr. prvi ii  e I. n     povfcctu temno, jc bilo za .•i, ;i lee prarno. ker to bili   v«i v ierk\i. i uvaj pa je \ veL, /slo hud pe* tu-k  navadno ni |m*UI v Mitioo nobenega tujega f Utišal ko #c je kuksnra vrnila od
!• .......MM   HC«'!<.\i a i-o b'.a
nss « ■     lupn&ča na riehij odprla da i  bilo w- prebrskano v lupnikovj delovni '1 a a    ■   p nedvomno zelo mudilo, s v ruke mu iii padej ksj pr.da plni. Z^e/na pajns :e blls /aklen.eaa isj i |0lissj roka uii t-e je tat rv Lotil. Odnesel pa ie revolver in 2e->no svetiiiko. Toda najlK>!| <*> bili pre-t   "•• '-<Mii. ker ni  t»do n.kier |Xi  ruvaia in initMliii t-o v zarelku. da ■! je t&t ubil in /a--v!ek( 1  na «.krven kraj
Daj dol»ro uto e l»l podjeten rokomavh Is v Skaručni, ko >o .neii tam prvu maso. \   Skaruftu   ;e  namr.«*"    utra-im   nn';i uio
posne j a kar |e ta; dobre vedel :n skalsJ izrab.ti. Splazi! se je v Ingljčevo gostilno iu CKlne-ei totografekj aj-a-ab Ko ,e odhajal iz
fsser%M; so ee ljudje ie u"»•;. rraiati i£ cerkve in nekdO '-ia i Dpai l, kako |0 je ubral ri |**oai na VTVfei od hi-e  Oporord je
domačine ea to, nakar co ugotovili, da jim
jf ukrade! lotOgraltkj aearat. lako   >o jki -in   |>o oroioike » dt. Vid ;n ifaiasj viv dan se smlodnftki iu ientviSk] orožniki sjselede
valj »fuava.nu^ua '.a.u. C'"k av t-o >.m !jud;e j aateaČBO ojm-hIj rokomavha. prej>uii dan je nainier pro.v: v Skartlini ii «) ga «*kroiuno pogostiti« vendar trožnikj niso imeli r»rečp. Par pe e-e je vrn'1 «vecer župn-kov }>e.-.. kakor da se |e pakttval. da eu« je pu^r'-l odpel a! Vendar pa ni imel veC ovratn <e in /tiriin.c, k ,u bo menda vlomil.v skBSSi proilati. — Zadrt'e ca* c |Hw!a|a že navada uietinla. da vlomilei obiskujejo h;>e med mašo.
("'etrtek 7
Petek s.:
^boia 9
D R A V A
Zeeetek ol> 20 un.
Ateurat. lied Četrtek. Zaprto.
Kora ž.a vel a   Red A. Nedelja 10 : ob 15. Repo&tev. Mdadinska pred-6tava. Izven. Znižane cene od JO Diji na vzdol.
Ob 20. Na ledenj plošcj. Izven. Znižane cene od li) l)in navzdol.
i'rihodn-a prnn'era v dram; bo Bo 1 j »ova iura :Dež in vihar«. Dejanje fie izodi v d: a-
škem stanovanju, v univeraiteteem oseetii na
Gotskem \r!o«j;o dijaške iro^iHKiinje ii;ra i;a Nabloeka, medicinoe igrajo tz<z' .lan. Debe-vee, Sane'n. Drenovec, EHenosk7 in Potokar« dve mladi deileti ga. Severje%a in gdč. I.e-varjeva. l>eio je zanimivo, ker je v njem točno zadeto okolie in iiv! en e etndes>tOr> ter
vsebu ie -k h let.
hu pred posledicami streljanja na peronu, j den<-:ri  h težkoč, baje pa tudi nimajo ved-
žalo.^tne in vesele d.>jo<lke ^tudij Rožvor: Ciril DebevOa
O P E R A Začetek ob 20. uri.
Četrtek   7.-  Cavai. 01 ia   rnotieane. Glumač;.
Red B. Petek b.: Zaprto.
Sobota 0.; Hovan>č,ina. Prernjeivka abonma Nedela lO.■ ob K>. Aida. Ciostovane dr.
^Lixa Adr,ana. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
Ob 20. Pii treh mladen.kah. Izven. Znižane cene od iiO l>in navzdol.
Premiera »Hovaii^-'ner, ki Spado tned ^lo-vaneke veledela se bo vršila v solioto 9. t-m. za premierskj abonma. De&O, ki šteje med najpomembnejše ruske opere ftlika na i Temnejšo dobo rnske isodovine: rsjzkol riod Rra
Iz Celja
—0 Na pra\o>iavni tKiduji dan ob 14.15
je kremi iz vojašnice kralja Petra 1. badnji »provod po sseetsj v okolioo po badnjak. V sprevoda so bili oficirji na konjih, pod oficirji v SVtOSttObtto tej vojiki na dveh vozeh. i*\> katerih »o stopal] vojaki s pe> >kamL
—c Gradnji Delavskega asBa. Mettae jh>-
•llava!>t\o v l'elju j«? razpisa.o «kI«jiJ<» teniških, zidarskih in železobetonskih de! H
gradnjo   trmsdstropsjega Delavekegs azila
na \"raz<ivem tr^n po!e^ p(>slopja Mestne elektrarne. PosJSjdbe je treba v!o/.iTi  v vlo
ži.-^u eiestnegi poglavarstva do 1. lebrsjarja ob 10. dopoUlne. Takoj nato bo v mestni posvetovainlei javno komisijsko odpiraBJe vloienih pesnsdk. Isgieda da SS bo gradnja Delavskega azila neioeii >pomiadi.
—c Redna seja mestnega sveta jc pre!o • U od 8. t. m. na petek 15 t. m. ob IR. — c Nesreča ne počiva. V ne je!jo ni je Ifv letni  sjsjhaniški   vajenec  Oton  Mravljak ▼ >ka!a!i  pri  Velenju   pri  padni  zlomil levo loko.  K«>  y-  32-lctni  hlapee   Ivan Skrabar
iz Letasa * ponedeljek desaa ilagal drva.
mu je padlo vel poiea na 'evo roko in mu znn-'I-'lo katalee. Pri delu *o je ponesrečil tudi fM-letni Kr mr Turk iz Kapljo va*\ strojnik v tkanici tvrdke MaateflMf d. <1. v št. Pavlu pri Prebolda. Tete* kes i> iexs
mu j<   padH  na leva šege in mu  7.m. Ckal
suipalo. Poaeereeeael s** sdravije v eeljtkl l^ini^niri.
1 OGLAS!
Beseda 50 para. davek Din 3.—, Deseda 1 Din   davek 3 Din
preklici
Za plamene odgovore glede rmdib oglasov je treba priložiti znamko.  — Popustov za male oglase ne priznamo.
.H
Beseda  50  par,   daveJx  3 Din Naunaniši   meeek   8 Din
2 STANOVANJI
tri&obni oddam, eno takoj, drugo iebrua-ra. Vprašati: Zadružna hranilnica. Dalmatinova ulica 197
fWeda  ?>0  par   'iavek  3 Din
Na'manznesek   8 Din
TRAJNA ONDLLiACIJA
z garancijo se izvršuje v novem salonu na Bre^u. F. Ck>ka,n. 213
ioioioioioioic
NA   VSA ZIMSKA oblačila dajemo 15 do 20% popirtta. Presker, Sv. Petra e. 14 o-R
CDlCDBCDBOaCDlCDaO
Beseda 50 par, davejc 3 Din Najmanjši  znesek 8 Din
PL0SCK IN GRAMOFONE bivše tvrdke A. Ra#berger do bite po    razproda:nih cenah. Dalmatinova 10 (nasproti hotela Struke*) 208
Makulaturni papir
proda
uprava „Sloveitskftga Narodau ; jublfatia, Rnafl|eva allca itrr. s
-\>7» SW» K>5 'J0*Pv^ '>^M&U>&%±?tl>
Z noben?m dnigrim re-UXa.ni ni m iredstvotu ne morete doseći ena-Kegr» ući nku   itakor -časopisnin >gla»um, čigtki  deloJcrog  je ne-omejen   O&aopis pride v vsako hišo in govor dnevne desetttttnćen ćitateljev   Rednu »gi** 4anje v velikem dnev aiko )e najuspešnejša investicija, ki prinese koristi trgovn kupen
¥ 3 dneh
- ali pa ne plačate niti pare
AH se hočete re*tt1 gub in izgledati za leta mlaJSi? Ali • očete imeti svežo, jasno in belo kožo ter dekliško polt* Potem preizkusite na na5e stroške naslednjo enostavno Jomačo metodo: Vsak večer uporabljajte kremo Tokalon rožnate barve. Ta krema vsebuje » Điocel«, novo vitalno arano za kožno tkivo, pridobljeno iz skrbno izbranih mladih nvali — presenetljivo iznajdbo dunajskega vseučiliSkaga pro-"esotja dr. Stejskala. Ta krema redi in pomlajuje kolo. ko Vi spite. Ze po prvi uporabi boste videli, v koliki meri j« naslednje jutre koža bolj sveža in jasna. Pri kliničnih poizkusih pri ženah od 60 do 70 let so gube popolnoma izginile ▼ •oku šestih tednov. (Glej poročilo dunajskega Medicinskega vestnika). Cez dan pa uporabljajte belo kremo Tokalon brez nasti. Ona vsebuje tzči.^čeno smetano in oljčno olje. Ta estavine predro globoko v znojnice in spravijo na površja globoko skrito nesnago, do katere milo in voda ne moreta priti. Zajedalei hitro izginejo. Druge dragocene sestavine kreme Tokalon za beljenje in krepčanje pa zožujejo raziir jene znojnice ter napravijo tudi najtemnejšo in najodpor nejšo kožo v treh dneh mehko, belo in gladko. Tudi lene od 40 in 50 let lahko dobijo svežo mladostno polt Kupite te danes tubo ali lonček od vsake kreme Tokalon. hranila ta kožo. Uporabljajte jih po navodilu vsaj tri dni. Ce niste zadovoljni z rezultatom se Vam brez odloga vrne ves denar
Stran 4
Sfer. 4
Bogo šramel proti veliki skakalnici v Planici
Smu&ko letenje je naletelo tudi pri nas naenkrat na
kritiko in odpor
— Vsekakor esato, da prepreči vsako pretiravanje, ki ne more več koristiti pravemu športu. Sklep FIS-e ni naperjen izrecno proti Planici odnosno proti jugosio-venskemu smučarskemu sportu, kakor bi hoteli nekateri prepričati nado javnost, temveč proti izkoriščanju sporta v druge svrhe. Vprašal sem znanega norveškega trenerja Hansena, je nadaljeval šramel, kako skačejo na Norveškem na vehkih. skakalnicah. Odgovoril mi je, da na Norveškem nimajo skakalnice s kritično točko nad 85 m in čeprav skačejo tam 90 ali celo nad 95 m, ni to delo skakalnice, temveč delo in sposobnost izvrstnih skakačev. Sicer pa na Norveškem splošno obsojajo take poedince. rekordne skakače, čeprav imajo mnogo za take skoke sposobnih skakačev.
Naprošen, naj točno formulira v imenu svojih somišljenikov svoje stališče glede gradnje velikih skakalnic odnosno glede Planice, je Sramel odgovoril:
Mi smo proti temu, kar se formira v Planici in sicer:
1. Ker nimamo še dovolj svojih, jugo-slovenskih skakačev ki bi bili sposobni za take skoke. Kader takih skakačev je pri nas še zelo majhen, da bi se mogle upravičiti naše potrebe po smučarskem letenju.
2. Ker naš šport še ninia toliko denarja, da bi mogel finansirati rekordne poskuse skakačev drugih narodov.
Ker še Dimanio športno vzgojenega občinstva, ki bo razumelo in cenilo vrednost in lepoto skokov od 30 do 50 m, kaj šele na 100 m.
4. Ker zaposli prireditev v Planici vse glavne smučarske moči skozi vse leto in tako se zanemarjajo prave naloge, one neštete potrebe, ki bi jim morali najprej zadostiti v našem smučarskem športu.
5. Edino zaradi tujskega prometa so take prireditve upravičene, toda samo takrat, če bi bil naš šport drugačen, nego sem ga označil. In samo tedaj, če bi ta edina prireditev ne izčrpala vse podpore in pomoči javnih ustanov. Te podpore potrebujejo kakor zrak in sneg naše smučarske edinice, ki zaradi pomanjkanja denarnih sredstev komaj životarijo. Najdrastičnejši primer, ki bo podprl moje trditve, je oni samega JZSS. Vse podpore gredo v korist velike vsakoletne prireditve v Planici, a finančni položaj Saveza je tak, da nima niti najpotrebnejših sredstev. Na drugi strani pa vidimo, da je dobilo ^Udruženje smučarjev Planica- več stotisočakov. da jih investira v veliko skakalnico zaradi ene same prireditve v letu, ki bo tudi v bodoče koristila skakačem drugih držav, v prvi vrstj pa profesijonalcem.
Ljubljana, 7. januarja.
Mislili smo. da velika skakalnica v Planici in prireditve na nji pri nas ne bodo naletele na kritiko in odpor, pa smo se zmotili. Tudi doma, med našimi tekmovalci, se je pojavil naenkrat odpor proti veliki planiški skakalnici. Znani naš smu-ški skakač Bogo šramel se je oglasil menda kot prvi in zavzel odločno stališče proti velikim skakalnicam. Zagrebške »Novosti« priobuujejo njegovo izjavo, ki bo gotovo zanimala naše smučarje.
— Ni moj namen, je dejal šramel, spuščati se v vprašanje, ali moremo smatrati skoke na velikih skakalnicah za novo smučarsko disciplino. Vsak strokovno poučeni skakač ve, da se aerodinamie.no skače na srednjih, posebno pa na velikih skakalnicah. Teorija aerodinamičnega skoka je znana že 10 let. Aerodinamično so pa skakali že prej, predno je teorija o takem skakanju sploh nastala. Sicer je pa { tak skok že dolgo priznan tudi po FIS-i. Na vprašanje, zakaj potem takem FIS-a omejuje skakanje na velikih sltakalnicah, je šramel odgovoril:
Gospodarske in socialne naloge Jesenic
Jesenice so v bistvu še vedno dolga vas — Glavni nedo*
sta tki in pomanjkljivosti
9
JesenjCCi 6. januar;a Jesenice e-o v zadnjih pe;ih letih rasle in ee širile na v<=e strani, vendar pa so po rojena zunanjem licu še vedno najbolj neurejeno mesto v draveki banovini. V kulturnem odra na visoki stopnji- v pogledu delavnosti najbolj živahno mesto, a na zunaj brezizrazen kraj poln kontrastov in brez pravih obhk.
Mestni obT-inski odbori bo se v zadnjih letih trudili, da bi daji kraju lepo zunanje lire ;n me^tu podobni videz. Preuredil: so resre, gradili vodovode, napravili novo ograje ji Škarpe, toda Jesenice so danes v svojem jedru še vedno dol<:a vas. ker poleg moderne palače, c-toie nizke, napol |>odrto hiše, poleg moderno zgrajene cerkve pa sked-nji-i svinjaki in šupe.
Pred več let- je bi] napravljen nov mestni regulariisk; načrt, k j v splošnem ne ustreza našim potrebam in bomo na realizacijo čakali še dolga stoletja, ker za gradnjo tolikih palač ni odgovarjajoče tzospodarske podlage. Načrt predvjdeva na zapadu mesta strnjen hisnj sistem ter celo vrsto cest in ulic vzdolž {□ na sir. Največja napaka pii se je napravila takrat, ko se ie pustilo graditi bfr še ob vijugasti cesti namesto, da bj se cesta potegnila prej v ravni črti od Cuferjeve hi-
Georgcs Olinet:
ZAlDrVJ A LJUBEZEN
Roman
Le-ta jc bil baš na višku svoje karijere. Izpolnil je bil naloge, ki mu jih je bdio poverilo zunanje ministrstvo v onih težkih časih obrambe naroda, ko so ga vsi občudovali zaradi njegove velike spretnosti in globokega patriotizma. Ta visoki plemič je bil pozabil v navdušenju svoje požrtvovalnosti na načela, ki so mu jih narekovali njegov rod, vzgoja in navade. Z vso vnemo se je posvetil delu za osvoboditev po zmagovalcih zasedene svoje domovine. Gambetta, dober poznavalec ljudi, je kmalu pravilno ocenil vse vrline tega državnika, ki se mu je obetala sijajna bodočnost in čeprav je bil markiz z vsem svojim srcem navezan na strmoglavljeno dinastijo, v načelu sovražne novi vladi, mu je vendar brez skrbi poveril usodo Francije.
Markiz de VBlenoysy je bil tasti, ki se je s Ponver-Quertierom najbolj zavzemal za sprejemljive mirovne pogoje pri zmagovalcih. Tako si je nakopal sovraštvo mogočnega Thiersa ki mu ni bilo prav, da bi se še kdo drugi lahko banaH s podobnimi uslugami domovini. Toda on si je pridobil s tem zelo dobro ime, ki ga je spremljalo skozi vso Evropo do konca njegovega življenja.
Se na 1'Iavški most- Ce bi se ta cesta izravnala pred petimi leti bi imeli danes že najlepšo ceslo z drevoredi na najlepšem delu mesta.
V splošnem jia državna cesta, ki vodi tko-zi mesto že zdavnaj ne odgovarja velikemu prometu zadnjih let. Skozi mesto drvi zlasti v poletnem času dnevno nešteto motornih vozil, med rrrimi lud: ogromnih avtobusov, ki morajo voziti t>ilno počasi in previdno, da se brez škode aH nesreče prerinejo skoz ozke in vijugaste cestne zagate. Pogrešamo tudi orientacijske deske, osobito proti Bjej«kj Dobrav} in Bledu, ki bi služile tujim pešcem in avtoiuobilistom kot vodič. Skozi Jesenice se bo morala prej ali slej zgradit: ravna, široka asfaltirana cesta, ki bi kot glavna tranzitna zjla vezala Ljubljano in naša letovišča s sosednimi državami. Gradnja te prepotrebne ceste pa spada v delokrog banovine in države.
V socialnem pogledu čakajo občine se vek' ke nadoga. Prej ali slej bo morala občina zgraditi odgovarjajočo ubožnico, za katero so denarna sredstva že v precejšnji merj nabrana. Nihče od siromakov ne gre rad na stara leta umirat v tuje kraje, vsak rad prebije poslednje mesece življenja v domačem kraai.
Zefc> pereče pa je rodi
poslopja metfanske šole. Že nekaj let sem je nastanjenih nekaj razredov ine&caneke cole na narodni šoli* kar pa zelo moti in ovir ra redni šolski pouk. Ce bi obiskovali meščansko solo samo učenci in učenke, ki so pristojni na Jesenice, bi sedanji prostori zadostovali še nekaj let. Ker p* pohaja ena tretjina vseh učencev iz sosednih obojo, ae bo moralo to vprašanje urediti v sporazumu s predstavniki sosednih občin.
MjcoJo jesen je občina zasilno uredila prostor pred narodno šok>. Postavala je lično ograjo, uredila vrt, sredi katerega so naši rojaki v Franciji postav^ lep spomenik pokojnemu kralju Aleksandra I. Uediniteiu. To lepo lice pa vseeno kvari beli trikotni prostor, ki leži med Šolskim vrtom in zemljišči g. Bremca in ge Vihnanove. Vaa navedena zemlfišca tvorijo skupno lep kompleks zem*
l*e, na katerem bi se v doglednem času dal
urediti velik trg ali park, kj bi močno poživili in polepšal naše mesto.
Tudi odgovarjajočega tržnega prostora na Jesenicah še nimamo. Tržni dnevi so dvakrat na teden in to na ozkem in zelo prometnem sprehajališču ob Prešernovi cesti. Po glavni cesti Pa je največji vozni in avtomobilski promet, ki dviga oblake prahu. Radj prahu, ki ga dvjgaio vozila in radi dima, ki ga izpuhtevajo številne železniške lokomotive, pa ta okoliš za tržni prostor ni primeren. Za trzni prostor bi bilo najbolj primerno zemljišče med Prešernovo cesto in Svetetovo hišo, ki se nahaja v središču mesta. Vsekakor pa so te zadeve več ali manj nujne, k j se bodo morale Izvršiti postopoma v skladu i gospodarsko močjo obeme in z denarnimi sredstvi, ko I bodo ta na razpolago.
Zaradi sladkorja
odstavljeni prezident
Pravo ozadje državnega prevrata na Kubi
Za Španko, Irakom rn Kitajsko je dobila tudi mlada republika Kuba svojo politično senzacijo. Poznavalci razmer v srednji in Južni Ameriki vedo. da to ni zadnja senzacija te vrste- Državni prevrat na Kubi. strmoglavil en je prezidenta Gomeza in prihod na [krmilo države njegovega naslednika Lare-dobra. vse to ie pa vredno omeniti, ker ima
zanimivo ozadje. Laredobru je sedmi kubanska prezident od revolucije leta 1933, ko je bil strmoglavljen diktator Mochado. 2^eka-ter.i prezidenti so se držali v Belem domu v Havani samo nekaj tednov, četrti Mochadov naslednik Carlos Hevia pa eamo trj dni
Pravi diktator Kube je že od 4. avgusta 1933 vodja zmagovite re/vohicije proti Moeha-du polkovnik Fnkrencro Battiedn. ^fož 'e ba
r
takrat še narednik jn zastopnik skupine podčastnikov. Proti Machadu ie pridobi] mor-jiarje in vojsko ter se po krvavih uličnih bojih v glavnem mestu polastil prezidentove-ga" sedeža. Morda bi bil takrat lahko postal prezident, toda na tem mestu je bil preveč jzpostavjien političnim intrigam in zarotam. Zato se je pa Batti^ta zadovoljil s potkovni-škim činom in postal ie vodjsi vojaške stranske, ki menjav* prezidente kakor se ji zahoče.
Fuigencjo Hattisia je sun preprostih staršev. Po posrečeni revoluciji je iskal politične opore najprej v delavskem pokretu in strokovnim organizacijam ie obetal vse, kar je mogel. Kose je pa zaradi kr^ze v sladkorni industriji vedno bor.j slabšal gospodarski položaj Kube, je ponudil potom svojega zaupnika Ramena Goze leta 1935 ameriškim finančnikom sladkorni jn tobačni monopol na Kubi. Ponudba je obsegala tudi velike politi ne ugodnosti, kajti tobak m sladkor sta glavno bogastvo Kut>e. Ko so se v marcu 1935 delavci temu uprli, je Battieta z ognjem in mečem zatrl upor.
Lani v decembru je bil odstavljen bivši Battistov prijatelj Jose Barnet in na njegovo meeto izvoljen za prezidenta Gomez. Bat ti -sla. cigar pokret in zasebno življenje požreta zelo mnogo denarja, je hotel dobiti v Newyor-ku posojilo. Ameriški finančniki so zahtevali kot proti uslugo znižanje cen kubanskega sladkorja, namenjenega izvozu in podražitev sladkorja na domačem trgu na Kubi za 9 odstotkov. Toda Gomez, ki Američanom ni posebno naklonjen, ker dobro ve, da bj radi dobili na Kubi nadomestilo za rzgublieni politični vpljv v Venezuelu m San Salvadoru. se je tozadevnemu zakonu uprl in 6e poshižil
pravice veta. Hattista ^a je zato obdoižtl veleizdaje, češ, da bj lahko z dobičkom po podražitvi sladkorja zgradili na Kubi 3000 šol iti da ee Je hote! Gomez zvezali *z Japonci, ker bi bilo v njihovem interesu, da bi Američani izgubili interes na sladkornem monopolu. Na seji senata, kjer je bil GOBMS odstavljen,  je  predsednik  vzdrževal  red s
samokresom v roki.
(JoutL-.. ,c na kubansko ijuaoL\u pro-
glas« v katerem pravi, da je bila prori njemu naperjena obtožba zlagana jn da njegova odstavitev ni veljavna. Ker ve mnogo o za-kulisiu Battjstove diktature, je zelo verjetno, da boj za kubanski siadkor Se ni končan. Odstavljeni prezident ne t=me zapustiti domovine in vsak dan pričakujejo, da bo aretiran. Vprašanje bližnjih dni je, ali pride pred sodišče, al; pa bo enostavno izginil, kakor
i-zgine pretez-rva večina ;ako xvanih sovražnikov države tam, kjer vladajo diktature.
Strašna vožnja p morju
Ko je pristal te dni francoski parnik »Chaniplain* v Le Havru, je natopi] potnik, ki je prišel do vožnje čez ocean na kaj čuden način. Na parniku Champtaiac je jet-niški celici jx>dobna kabina /a prevažanje blaznežev čez morje. Na zadnji vožnji je bila ta kabina naročena za duševno bolnega, ki so ga hoteli prej>eljali v Francijo, da bi ga Ječili francoski zdravnic. Predno so duševno bolnega pripeljali na parnik. so poklicali nekega newyor?kega zdravnika, da bj kabino pregledal in jo dal urediti njenemu namenu primerno. Ko 6e je zdravnik mudH v kabini, ie pa potegnil veter in zaloputnil močno taP^'irana vrata, ki se od znotraj ne dajo odpreti. Zdravnikovih kljcev ni nihče slišal, ker so vrata in stene kabine tako dobro izolirane in tapecirane, da se iz kabine skoraj noben glas in noben ropot ne sliši. Tako je ostal zdravnik hočeš nočeš ujet v kabini.
Čudno naključje je hotelo, da so prevoz duševno bolnega zadnji hip odpovedali in tako nihče ni odprl kabine, ker pač nihče ni slutil, da je kdo v nji. Zdravnik je krčal na vse grlo, toda zaman. Nek; aaftnfk je končno zaslišal njegove klice, toda mislil je. da e v kabini zaprt blaznež in zato je ni odprl. Sele ko so nesli dozdevno blaznemu prve
je pnsaa i—mum pomota na dan. Toda parnik je bil že daječ na širnem morju in tako je prispel zdravnik proti svoji volj- v Kvropo. odkoder se je seveda takoj vrnil v New>'ork.
Ledolomilec ,Sibirjakov' izgubljen
Po nuiogih in luv.zu?.{Hišnih |»oskui> h šj*i ledolomilec »Sifoirjakov, ki ie  savoi I na skalovje blizu obale Nove Zemlja, je do bila rešima ekspedicija nalogo ustav |    1 • 1 in odjduti i/. Karsketja morja, kier ji nepca* slano preti nevarnost. I>w panaoke M bO I kreal [n nastanil v i»olarni stanici Oaaraain, da 1k> stalno opa/<>val trup ledoiom .«1 ga ne bosta uničila vihar <n itMi. se obnove reševalna defl v februarju ali marcu. 2a« enkrat so nekatere dragoronoše del«- / dolomilca odftranilJ.
Reševalna   ■■^•••l     m je h., .t \ neprestani nevarnosti. I^edolomibv je z.avozid na ločine v onem delu Karskega  morja, v zvanih Karskih vratih, kjer je molji nevarno tudi za iizkušene mornarje. Tu >s mnogo nevarnih l>ečin in navadno MH IM morjem gosta  Btegfa, Taga dela Kan«', morja še niso mogli točno zariti na PMB lievidu.  Kapitana ledolomiVev    i.^nrnac in >Malygina:, poslanih na pomot    S D   • ako-vuc, sta  takoj  prekinila  raiavalBa  deli in sprejela na krov brodolome-'.
Ženske in moške oči
ie gledaš, koliko moiktib       žcu&k n1-•vala.       mislil,  da   imajo  ženske  m 1" boljšeoč' od rnošk'h. Zlasti med prjictnim ^en«ikaxrv; skoraj  ne  vid;nu»    kt 'n h-
A-a.tjo    bo cnars Loja   p rešene t It   - ■ nekega dunajskcu*! wšnvn:k.i. k dokazuje daje prav • kratkovidn '     > ikor
moških m da   meil obcnui        •    i   gl< \ sla-b-h  oči T»i  nobene razlike.    V \m m on da /enake moškim povsetn ena ko pes v ne Da ni ženske nevimornost    n b>:<' da hi ne bile več pHknpjjjfvc ftc bi w očala. Hi ne bila slednja «ned  . -"^'..e, ko rodika.
Pa-ć je pa  duna>sk   zdravnik ugoUvvil, -da |i BBMMO m;inj z«.i barve  l cudk nego mošlcdi  X.i vffkUi 23 molkih odpadi povprečno eden M bnrvc ricp, d jc ženede s to očesno hih-> dcsctkra] man'. In kdo bi se  '.emu čudil? /.en^kc so mnocjo npsttrejsc <nl moških in Mt-i tudi ženske odi za birve bolj občtrl j kakor moške. Tegu pa seveda m du-na;sk.i z«cHavn k.
Dve holandski Julij ani
HolajKLska praznuje daner> \>       i      i k. Danes se je ramreč uotožaa bodoča bo] ska kraljica praatoloaaalednra Jul »a. n so flolandei tudi v tem ;«>crledu pra*v, >\ krati, je vaa država proslavil.»  ti  pna*u k kraljevske r«xibine. flmiililjlri vil bi pr<r glasila današnji dan n državni praznik in ves dan bj se smela prasnovaAj na rlolai skem samo ena .-^'atba — prineed •   . v pa ni bila zadovoljna druga Jnlijana. I
ko dekle, rx>ena istega dM ......
kakor hej kraljice Vajemine. Heđooč je i.
to dekle predstavljeno princesi jn ii takrat
je sklenilo poročit1' 6e istega dne,
PMI, če je že usoda hotela, da sia
dne jn ob i«sti uri rojend. Bila je Ke dolj^o
ročena. pa je odlašala s poroko, dolder •€
ne poroči princesa Juli j an a.
Naenkrat je pa prjšia o*lre<iba vladi, da se sme poroditi 7. januarja samo princesa Julijana. Toda energično knit-Tko delde ^ tega nj ustrašjlo. Druga Julijana ji p princesi in le ta ji je izposlovaia dovol en e. da se je lahko poročila danes. Tako f*ia M poročili namestu ene dve .luli;anj. rojeni istega dne in ob isti uri- Pra/.nove.mi l.iudje \-d:;o v te^n dobro zmame;,
Na Domaju ,čeprav je fafl francoski poslanik, mu niso iakaaavali samo običajne vljudnosti kot tJtrjeu, temvieČ so videli v njem domačina.
Njegov oče, ki je bil izgnan iz države skupaj z grofom D* Artoisom, je zavel na Duma ju že 25 let in navezal tu mnoga iskrena paTJateJ^gtva. Tudi markizov podožaj je tu bil ugoden. Cesar ga je poznal že iz mladih tet in bil mu je zelo naklonjen. Poleg tega je bil v pffijafjeljskfli stikih z visokim avstrijskim plemstvom m imel je ve&k vpliv na cesarskem dvoru, kjer so ga spremljali z velikim spoštovanjem.
Od trenutka, ko je vstopil v dvorano zatopljen v pogovor z bavBirakim. ministrom, ae je oziral po tej odlični družbi, ki je obračala nase pozornost grofa Armanda, Kmalu je prekinil pogovor in se približal mlademu cartmkn.
— Kaj pa tako navdušeno gledate, ga je vprašal diplomat smeje.
— Te krasne žene občudujem, je odgovoril Armand. — Znano mi je bilo, da slove Dtmajcainke kot lepotice, nisem pa vedet, da to v tako visoki meri tndl zaslužijo.
— In katera med njmt je zaslužita pri -vas tako laskavo priznanje?
— Ona dražestna princesa jki sst£ t—ji pri kamina... Glejte, prav (kar se je nila.
— Ah, to je moja mlada prijaier^ca, Schwar2burg, — je dejal poatanj vite, bo> je eno najpopoinejim bitij, kar j» poznam. Njena mati, baronica Beraepebusova, je bila se lepša. 2ftvo se je spominjam pri
cesarja s kraljem. S svojo lepoto je zasenčila vse dvorne dame, a na dvoru so bile čudovito lepe Madžarke ki Moravanke. Ah, dragi prijatelj, če bi jm virjeli! Toda kaj govormi, jaz neuranež. Ce bi bili priča te svečanosti, bi bih zdaj v mojih letih in poleg tega bi vam ne mogel zdaj čestitati Glejte za vas bo bolje, če boste občudovali hčerko namestu matere.
— Ekscelenca, govrareč o princesi, ste dejali »moja mlada prijateljica«. Aii ste dobro znani z njo?
— Poznam jo že od otroških let. Leta 1846 sem bil do ušes zaljubljen v baronico Berzepebusovo. Bila je izredno krepostna žena. Prijazno se mi je posmehovala in tako sem postal njen prijatelj. Ali hočete, da vas predstavim princesi? Dvorila ji boste kakor sem dvorfl jaz njeni materi, tudi oaa se vam bo posmehovala in nazadnje bosta prijatelja.
— Predeta vite me, Maoateaea, zelo vam bom hvaležen.
Marte de V93enoysy je bil gotovo odBčen diplomat, pač pa samo površen opazovalec. 2e samo prmierjanje po naravi skopo obdarovanega posla-ta^aaa glede ftvArnllh prednoai z grofom de FVmtensy, enim najeLegantnejših rancoskega plemstva, je bila velika Toda človek mere biti odBcen mož na borjjaem polja m samo soiarcek na polju ljubezni. Od ajraaj» trenutka, ko aha si jikjun in grof stala naproti, flta s svojim raanrjenjem nehote da bo med njima vse resnično Smeh-se vlrjemina. je prm I In naenkrat resna,
a smeli kapitan je osupnil. Le z največjo težavo se je premagal, da je naveza)! pogovor. CLovek bi mislil, da čutita posebno tesnobo kakor pred najvažnejšim trenu tikom svojega življenja.
Armand je hotel čim pire j napraviti IpsBJH tem mučnim treaiukorn, nehote se je spomnil aeatrp-nosti princesinih nožic in prosil jo je, naj zapile? z njim va^ek, kar se je tudi zgodilo. In tu je. p^ kazal med Avstrijci ,znanimi   dobrimi plesni zmagoviti vodja ootilonov iz   piedmestjji   Saint -Germaine toliko moči, voje in sj)retJiosti v plesni umetnosti, da so \-si prihiteli gledat, kako se »ure sredi dvorane in vodi svojo plesalko tako, da prihaja do pome veljave vsa lepota njene postave, vsa mikavnost njene obleke, skratka kako potisk:-, v ospredje njeno   očarljivost,   kakor razkazuje spreten lastnik staje fi^tokrvneg/a konja na dirkali.
Zazibana, v čaru valčka, živahno žnrečrh oči, naslonjena na ramo svojega plesalca, se je pri cesa vsa uda jala plesni opojnosti ob zvokih sladVe godbe. Ni se ozirala naokrog, ni videla, koliiko zanimanja vzbuja med gledalci. Plesala je stras1-no, vsa srečna, vsa omamljena, pozabljajoč na vse, kar se ni nanašalo na ta edinstveni trenutek. Končno sta se ustavila in tedaj je v svojo grozo opazila, da stoji sredi znancev in prijateljev, ki ao jo smeje gledali. Rdečica ji je zalila obraz in žeje hotela hliniti utrujenost, da bi se zahvalila svojemu plesalcu. Tisti hip je začutila, da nefoaj ni storila prav. In vendar, kaj bi moglo biti no-dolžnejše od tega? Grof ji jc rahlo stisnil roku v znak, da jc ta trenutek že minil.
Urejuje Josip gupanta& — Za