IHUaapiEieffiB^ yhe Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper, Hn United States of, 'America. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V, AMERIKI. Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico— od boja do zmage/ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejii in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. STE V. (No.) 230 CHICAGO, ILL., SREDA, CO. NOVEMBRA — WEDNESDAY, NOVEMBER 30, 1932 LETNIK (VOL.) XLI Odločna kampanjaliwKrih'-Evropa % hrani plačati dolg PROTIPROHIBICIJSKE ORGANIZACIJE SKUŠAJO DOSEČI, DA BO PREKLIC PROHIBICIJE ODOBRILO ŽE SE-DAN JE ZASEDANJE KONGRESA. — POZIV ROOSE-VELTU, DA SKLICE IZREDNO ZASEDANJE, AKO BI " SEDANJI KONGRES NIC NE UKRENIL. Washington, D. C. — Prohi-biciji nasprotne organizacije so Zadnje dni podvojile svojo vnemo, da dosežejo, da bo že kratko zasedanje kongresa v decembru sprejelo zadovoljive ukrepe, da se oprosti dežela su-haške nadvlade. Tako se bodo zbrali predstavniki velike organizacije "Narodne zveze proti prohibicijskemu amendmentu" v New Yorku ob pričetku zasedanja kongresa, kjer bodo določili zadnje korake za u-spešno akcijo. Načelnik poslaniške zbornice, J. N. Garner, novoizvoljeni podpredsednik, se je že zadnji teden izrazil, da bo v poslanski zbornici takoj prvi dan zasedanja, 7. decembra, predlagana resolucija za preklic 18.amend-ttienta. Resolucija se glasi sledeče: "18. člen amendmenta se s tem preklicuje. — Ta člen (namreč preklicni) ni veljaven ^ugače, kakor da ga ratifici- [ rajo kot amendment k ustavi konvencije treh četrtin vseli držav tekom sedmih let potem, ko je bil predložen državam od kongresa." V Chicagi pa je v nedeljo Svaril illinoiški direktor proti-Prohibicijske zveze svoje pristaše kakor tudi kongres, naj Se ne dajo preslepiti z morebit- j lo uzakonitvijo piva, da bi o-j Pustili delo za preklic tozadevnega člena v ustavi, in da je j tudi važno, da se to delo brezi odlašanja izvede. Ako bi slu-i cajno zasedanje sedanjega kongresa tega vprašanja zadovoljivo ne rešilo, je dolžnost novega predsednika Roosevel-da takoj po svojem nastopu skliče izredno zasedanje kongresa, ki naj glasuje glede deklica. Edino to bi bilo v duhu demokratske platforme, na. podlagi katere je bil Roosevelt izvoljen, v kateri se pravi:. 'Predlagamo, da kongres ne-j Judoma predloži amendment * ustavi . . ." Ako bi se zade-Va odlašala do decembra, bi to ne bilo "nemudoma". Poleg te-J*a Pa ima večina državnih za-*°nodaj svoja zasedanja v le-tu 1933, dočim se bodo v 193-1 j Se§le le malokatere. PONOVEN APEL _EVR0PE Evropske države pripravljajo novo noto za Ameriko, v kateri bodo zahtevale odlog za plačilo dolga. —0— Washington, D. C. — Na vse kriplje se branijo evropske države, da bi odštele Ameriki obrok svojega dolga, ki je plačljiv 15. decembra. Prst, ki se jim je pokazal z dovolitvijo ta-kozvanega Hooverjevega moratorija, ni dosegel v splošnem nič drugega, kakor da Evropa zdaj grabi za celo roko. Začasno skuša doseči samo še en podoben moratorij, za celim gibanjem pa tiči zahteva, da ji mora Amerika dolg popolnoma odpustiti. Pred tednom dni je ameriška vlada obvestila svoje evropske dolžnice, da se ne more upoštevati njih apel za odložitev sedanjega obroka in da mora biti torej plačilo točno izvršeno. Domnevalo se je, da je bila s tem izrečena zadnja beseda, in da bodo evropske države uvidele neupravičenost svojih zahtev in plačale. Kaže pa, da so nasprotno odločene, da se bodo za vsako ceno izognile plačilu, in sicer brez vsakega tehtnega vzroka. Angleški ministerski kabinet je imel v ponedeljek sejo, na kateri se je sklenilo, da se pošlje Zed. državam druga nota in se v njej zahteva, naj se odloži plačilo sedanjega obroka, 95 in pol milijonov dolarjev, kakor tudi, da se ponovno vzame v pretres celotno vprašanje dolgov. RAZDEJANJE PO VIHARJU Iz Jugoslavije, TRBOVELJSKIM RUDARJEM SE GODE VELIKE KRIVICE. — KAKO UMIRAJO BREZDOMCI; ŽALOSTNA SLIKA IZ ZAGREBA. — RAZNE NESREČE OKROG NOVEGA MESTA. — SMRTNA KOSA. — DRUGE VESTI IZ STAREGA KRAJA. Nedavno je na otoku Kuba divjal strahovit orkan, kateri je povzročil ogromno škodo na življenjih in materijalu. V njem je našlo smrt okrog 2000 oseb, porušeni domovi pa se cenijo na vrednost pet milijonov dolarjev. Slika kaže tak prizor razdejanja v mestu Camaguey. JUGOSLOVANSKA PROSLAVA PONESREČEN SISTEM Budapesta, Ogrska. — Tu-: aJsnja država ima velike tež-. s svojim farmarskim pro-ernom. Kakor po drugih po-^edelskih državah je tudi tu-aJ težava pri tem, ker so cene ha Poljedelske produkte tako z kmet ne more 0^*jati. 2e prelj več leti je ^rska uvedla sistem, podoben du farmarskemu ura- dni je namreč z namenom, Žiti ° plisilno vzdrževala cene jeni ViSini' Pokupila z denar-Žjto j* državne blagajne vse! PetW1 86 ni mo*1o na tr£u raz' do V normalnih časih, tja, Slo g 1930, je 8 tem dobro Žitu n strahovitim padcem cen' sistem'* SVtit.ovneni trgu pa ta: in v°c ni mogel konkurirati 'ava je izgubila vsled nje-! Podoben korak namerava izvršiti tudi francoska vlada. E-nako bo apelirala za odlog plačila 19 in pol milijonov, obenem bo pa tudi navedla sedanji finančni položaj Francije, kateri da ji ne dopušča tega plačila. Dalje se namerava priglasiti tudi Poljska za svoje tri mi-lij one dolarjev. Kakor se ču.je, je italijanska vlada pripravljena plačati točno svoj obrok, nekaj nad en milijon dolarjev, dasi je splošno ljudsko mnenje proti temu, da bi se plačalo. — Med najzadnjimi se je priglasila tudi Grčija, ki je v nedeljo obvestila Ameriko, da ne more poravnati obresti na svoje posojilo. Dasi je bilo to posojilo dano v letu 1929, ga zdaj tudi že smatra kot "vojno posojilo", češ, da so se z njim izvršila reparacijska dela. " 'Amer. Slovenec' je barometer našega verskega in na-rodnega gibanja. Kaže nam rast ali padec, kakor že nanese nase delovanje."—Rev. Černe. ga mnogo milijonov. Tedaj so ufvedli neki drugi sistem, ki pa nič boljše ne deluje in državna izguba se stalno veča. Veličastna prireditev združenih Jugoslovanov v Chicagi. —o— Chicago, III. — V plesni dvorani na 19. nadstropju tukajšnjega hotela La Salle se je v nedeljo zvečer vršila veličastna prireditev združenih treh jugoslovanskih plemen, Slovencev, j Hrvatov in Srbov, ki je tvorila . člen v seriji podobnih prireditev drugih narodov, nazvanih "karnival narodov". Občinstvu, ki je docela napolnilo dvorano, je bil podan okusno prirejen program, sestoječ iz pevskih in plesnih točk, izvajan pod vodstvom znanega komponista Sa-vine. Med pevskimi umetniki je nastopil tudi naš pevec Mr. L. Skala s pesmijo "Nezakonska mati". — Na prireditev je prišel tudi chicaški župan Cermak, ki je napravil kratek nagovor na občinstvo, najprej v češkem, nato v angleškem jeziku. --o- SMRTNA KOSA Chicago, 111. — Preteklo nedeljo zjutraj je izdihnila v West Suburban bolnici naša rojakinja, 461etna Mrs. Julia 0-mahen, živeča na 2515 So. Clinton Ave., Berwyn, 111. Ponesrečena operacije v trebušni votlini je napravila konec dolgotrajni bolezni. — Mrs. Omahen je živela svoječasno v DePue, 111. — Pogreb se bo vršil v De Pue v sredo zjutraj, kamor je bilo odpeljano truplo iz Chica-ge v torek popoldne. Pogreb ima v oskrbi pogrebno podjetje Louis Zefran. Pokojna zapušča soproga in število otrok, Večni pokoj pokojni, preostalim iskreno sožalje. -o- MRZLO VREME V NEW YORKU New York, N. Y. — Pretekla nedelja je bil najbolj mrzel 27. november, kar jih ima zaznamovati to mesto tekom zadnjih 29 let. Temperatura je namreč padla na 12 stopinj nad ničlo. Dve osebi, neki moški in neka ženska, ste podlegli mrazu. Vse postaje za brezposelne so bilo do zadnjega kotička natlačene. KRIŽEMJsVETA — Varšava, Poljska. — V nedeljo je ,poljski predsednik podpisal nenapadalni pakt s sovjetsko Rusijo, katerega ratifikacija je bila v pretresu dolge mesece. Uradna objava ratifikacije se je izvršila v ponedeljek. — Santiago, Čile. — Učitelj-stvo na osnovnih šolah po celi državi je v ponedeljek stopilo v protestno stavko, ker vlada ni ugodila njega zahtevi po zvišanju plače. Zdaj dobiva u-čiteljstvo okrog $36 na mesec. — London, Anglija. — Reka Temsa je pričela v nedeljo ponoči grozeče naraščati, da je ponekod že prestopila bregove. Boje se, da bi ne povzročila katastrofe, kakoršna se je pripetila v januarju 1928, ko je v povodnji utonilo 11 oseb. — Stockholm, Švedska. — Koncem preteklega tedna se je potopila nemška jadrnica Herta Grube, na kateri so se vozili štirje moški. Dve mrtvi trupli je naplavila voda na o-brežje, dočim drugih dveh še niso izsledili. NIŽJI IZDATKI ZA OROŽJE Washington, D. C. — Kakor se povzema po poročilih, ki še niso podana za javnost, se je v načrtu za proračun za prihodnje leto znatno znižala postavka za vojaške izdatke, in ugotavlja se, da ne znaša več kakor 580 milijonov dolarjev. Pred dvema letoma so bili ti izdatki določeni na 695 milijonov in v tekočem proračunu znašajo 644 milijonov. -o- SPLOŠNA OFENZIVA PROTI KOMUNIZMU Santiago, Čile. — Predsednik tukajšnje republike, Figueroa, je v nedeljo objavil, da bo poslal povabila vsem državam v južni Ameriki k skupni konferenci, na kateri se naj bi ukrenila skupna akcija vseh teh držav proti komunistični propagandi. Zaplenjeni dokumenti da namreč kažejo, da skuša dobiti Moskva kontrolo nad vsemi delavskimi organizacijami v celi južni Ameriki. IZGREDI V BOLGARIJI Bolgari protestirajo proti mirovni pogodbi. London, Anglija. — Kakor prihajajo poročila iz Sofije, glavnega mesta Bolgarije, so tamkaj vprizorili nacijonalisti resne demonstracije preteklo nedeljo, in, sicer v protest proti takozvani neuvillski mirovni pogodbi, potom katere je bila Bolgarska razorožena, ji bila naložena visoka odškodnina in so ji bila vzeta nekatera ozemlja, ki so bila dodeljena.sosednjim državam. — V izgredih je bilo udeleženih do 4000 oseb in v spopadu s policijo jih je bilo večje število ranjenih. * -o- HENRY FORD OPERIRAN Detroit, Mich. — Avtomobilski magnat Henry Ford leži to-časno sam v bolnici, katero je dal zgraditi med vojnim časom. Podvreči se je namreč moral Operaciji na kili in istočasno je bili operiran tudi na slepiču. Izvršila se je operacija preteklo soboto in, kakor izjavljajo zdravniki, je bolnikovo stanje povoljno. --o- TROTZKYA SKRBNO STRA-ŽIJO Kopenhagen, Danska. — Izgnani ruski boljševiški vodja Leon Trotzky je imel v nedeljo svoje prvo predavanje v tukajšnjem mestu. Da se preprečijo morebitni poizkusi tukajšnjih komunistov, da bi vprizorili kake demonstracije proti njemu, ga je policija zastražila kakor kakega kralja in le najbolj zanesljivim osebam se je dala vstopnica k predavanju. Kakor znano, je prišel Trotzky na Dansko na povabilo tukajšnjih univerzitetnih dijakov. Nj egovo stalno bivališče je na Turškem. "Amer. Slovenec" je vez, ki nas druži, da >e razkropljeni med tujci, ne izgubimo med nj;mi.—Rev. J Černe. Za rudarje ni pravice Iz Trbovelj poročajo, da so bili začetkom meseca novembra po obratih razobešeni seznami reduciranih rudarjev. Na teh seznamih, tako poročajo dalje, je bilo zaznamovano, da so odpuščeni s 15. novembrom vsi stari rudarji in rudarji posestniki. Število zaznamovanih od-puščencev je bilo v raznih obratih različno, kakor se je zdelo posameznim obratovodjem. — Med odpuščenimi so rudarji, ki imajo po 25, 33, 37 in 38 let službe, ki so že več let plačevali prispevke za pokojnino. Sedaj pa pravijo, da je odvisno od zdravnika in še posebnega zdravniškega pregleda v Ljubljani, če jih bodo spoznali dovolj nesposobnim za delo. Kaj lahko se zgodi da ostanejo na zimo in na stara leta brez vseh sredscev. Za krivico smatrajo rudarji s&danji pravilnik rudnika, ki dopušča, da rudarja lahko odpuste tik pred upokojitvijo brez vsake odpravnine, česar poprej ni bilo. — Tako je rudar revež celo svoje življenje. Dokler dela, dela in se poti za borni kruh, ko je pa star. pa še tega nima. -o- Če pridejo miši do bankovcev Kmečka zakonska dvojica v lepi kamniški okolici se nikakor ni zlagala v denarnih vprašanjih, ki so v zvezi z reševanjem krize. Mož je vedno povdarjal, da mora denar ven med ljudi, v promet, žena jevpa predobro vedela,, da mož predvsem misli s tem na gostilničarje, katere je najraje obiskoval. Pa je bila toliko previdna, da je — v svojo nesrečo — našla skriven kotiček, kamor je skrila nekaj nad en tisočak. Ker v hiši J ni mogla najti tako skritega /prostora, da bi ga možiček ne našel, je šla in napravila pri-1 memo skrivališče v slami v kozolcu, kamor je previdno polo-žila svoj zaklad. — Ko je čez j nekaj dni šla za svojim zakladom pogledat, je s strahom u-gotovila, da od vsega papirnatega denarja ni drugega o-stalo ko drobni koščki barvane-ga papirja. Miške so namreč prišle do bankovcev in si iz njih napravile udobno gnezdeče. — Najbrže je žena pomislila, da bi bilo morda le bolje, da bi bil mož počasi spravljal ta denar v "promet", kakor pa, da se na njem miške grejejo. -o- Težka nesreča Na Zavrtnici pri Zagrebu se je prve dni novembra pripetila težka nesreča, ki jasno priča o žalostnih razmerah, v katerih žive zagrebški brezposelni. V tamošnji bližini je tvornica papirja, iz katere ob večerih odlagajo razne ostanke oglja, s katerim kurijo peči. Ti ostanki premoga so največkrat še precej topli in tako so si brezposelni ta prostor izbrali za svoja prenočišča. Na teh ostankih so prenočevali trije mladeniči, in sicer 191etni Mato Grubič, 19-letni Stjepan Šilipetar in še nek drugi brezposelni. Brezposelni so na toplem kmalu zaspali, ko se je Šilipetar prebudil in čutil v grlu hude bolečine. Začel je buditi tovariša, toda Grubič je bil že mrtev, tretji nesrečnež je pa umrl v bolnici. Zastrupili so se z ogljikovim oksidom, ki je uhajal iz nezgorjenega oglja. -o- Iz novomeške okolice Maznik Jože, posestnikov sin iz Hrastja pri Št. Jerneju je bil napaden, ko se j'e vračal domov iz sosednje vasi. Napadalec ga je precej nevarno pore-zal z nožem po hrbtu. — Jože Vovk, hlapec iz Kartuzije v Pleterjih, je nevarno padel po stopnicah, ko se je mudil doma v Vratnem pri Št. Jerneju na obisku. Zkimil si je nogo. — Ko je Mikličev Stanko iz Žužemberka tekel v šolo, je med potjo padel in se tako nevarne pobil, da je moral v kandijske bolnico. Cvetje v jeseni V Orehku pri Drulovki na Gorenjskem se je jablana sedaj v pozni jeseni tako bujno razcvetela kakor v najlepši pomladi. Jablana je letos zgodaj in obilno obrodila okusnih jabolk. — V okolici Kranja so na mnogih krajih vzcvetele tudi jagode. Smrtna kosa V ljubljanski bolnici je umrla Marija Vodopivec, doma iz Begunj pri Cerkvinici. — V Medlogu pri Celju je umrla Teodora Frank, stara 87 let. — V Vojniku je umrla Mar. Krem-puš, žena zidarja, stara 31 let. — V Ljubljani je umrl Luka Blejec, šolski upravitelj v pok. -o- Napad na avtomobil Ko se je trgovec Ludvik Ku-harič iz Ormoža vozil s svojim avtom iz Ptuja proti domu, so neznani zlikovci obsuli njegov avto s kamenjem in streli. Kamenje je razbilo šipe, strel je pa zadel neko žensko, ki je sedela v avtu, vendar ne nevai'-no. Požar V Srednjem Zalogu pri Cerkljah je zgorel skedenj in širpa posestnika po domače Komača Posestnik trpi precejšnjo škodo, ker je zgorela vsa krma in več poljedelskega orodja. -o- Z drevesa je padel V Ržišah pri Litiji je padel z drevesa kočarjev sin France Uran in se nevarno pobil. -o- Nezgoda V Šrtarju pod Ljubljano je sekal dtva 341etni dninar Fran Činkole,. Pri tem mu je sekira Spodletela in se mu nevarno zasadila v nogo, da je moral iskati pomoči v ljubljanski bolnici. AMERiKANSki SLOVENEC Sreda, 30. novembra 1932 * AMERIKANSKI SEOVENEC nalaimi« SV tipi in najstarejši slovenski list v Ameriki ^ ^ Ustanovljen leta ICtli »j« VMk dan rajran ntdelj, pon*- teljlcov in dnevov po prunitib Izdala in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprav«; ^849 W. 22nd St., Chicago, III, Phone: CANAL 5544 Naročnina! Zrn celo leto -------$5,00 Za pol leta-----2.50 Za četrt leta------1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto---$6.00 Za pol leta--3.00 Za četrt leta------1.75 The first and the Oldest Slovene . Newspaper in America* Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays* Published By! EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111 Telefon CANAL 5544 Subscription! For one year--------—$5.00 For half a year_________2.50 For three months______1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year __... .$6.00 For half a year ---- 3.00 For three month« --— 1-75 POZOR!—Številka poleg vašega naslova na list« xnaci, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, k®r s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro obiavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je £as do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. __ Entered as second class matter November 10, 1925, at . the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ Dom sreče i --- Družina je majhna država, sladka država, iz katere smo izšli, v katero smo vsikdar pristojni s pravo državljansko pravico. V njej smo izpregledali in prvič izgovorili materno besedo. Ni ga človeka, ki ne bi vedel, kaj je spomin iz mladosti in kaj je nežna materna roka. Tepli dih, s katerim je blažila naša mati rano, kadar smo se vrezalyje bil neizrečeno sladki vonj ljubezni. Take ljubezni ne srečaš nikjer in nikoli več. Takrat smo prvič zaznali krasoto prirod.e okoli nas in tedaj je bila priroda najlepša. Sodobni ljudje se potegujejo za državljanske pravice in mi pomilujemo one, ki so brez takih pravic. A sami smo pomilovanja vredni, če se ne potegujemo za pravico in dolžnost v najmanjši državici — v družini. Ni celega človeka brez družine. V majhni državi družine je oče ministerski predsednik, otroci sc podaniki, mati vodi notranje zadeve, a je zraven ministric^ za vero, pravosodje, prosveto in zdravje. Biti član take države se pravi: uživati vse sinovske pravice, biti ljubljen sin, biti ljubljena hčerka, z ljubeznijo vsejana in varovana. Neizrečen dar je, imeti dobre starše. Otroci, ki nimajo dobrih staršev, so kakor sirote brez očeta in matere, katere potiskajo po sirotiščih in drugih zavodih. ..Nikoli niso tako zdravi, krepki, veseli in duševno razviti kakor oni, ki jih je hranila ljubezen staršev. Družina oplemeni svoje člane na poseben način. Ni boljše šole za potrpežljivost kot ja družba staršev, bratov in sester. Družina je šola ljubezni, pravičnosti, 'tu ge vzgaja vest, ki jo bodo čutili otroci do soljudi. Otrok se uči pri materi delati dobro in misliti o svojem bližnjem le dobro, uči se usmiljenja do ponižanih in trpečih. Družina je izhodišče novega rodu. To jo skupno srce, odkoder zažive nova mlada srca. Kakršna družina, taki otroci. Rusija je zrušila mlado državo družine, zato je pokopala svojo bodočnost; zakaj velika država naj ne ruši malih. Družina-državica ima svoje večne pravice. Prva njena pravica je, da sme svobodno živeti in vzgajati svoje potomstvo po verskih in narodnih načelih. Prva zapoved, ki se tiče odnosa izmed ljudi, da je Bog, ko ukazuje, naj otroci spoštujejo svoje starše. Potemtakem jih mora tudi država spoštovati in starši imajo pravico zahtevati od države, da jim pust; vrhovno skrb nad otroki. In to je čisto naravno, zakaj nihče ne more otrok bolj ljubiti in razumeti, kakor starši. Ne more torej nihče reči: družina je brez pomena; iz družine ni privrela kri in moč naroda. Kje vendar vre več veselja kot v družini; nikjer Bog ni pokazal tolike radodarnosti kot v blagoslovih družine. Družina drži vse stebre države. Mati sama jih drži tri. Mati božja drži tri vogle velike božje cerkve. Tako je ta velika bogočlcveš^a država ena sama velika družina, kjer je cče Bog, mati je Marija, a podaniki vse človeštvo in nebeščan-stvo. Vprav zato ima majhna družina veliko dostojanstvo, ker je edinica— celica — ogromne božje občine. Življenje v družinah ima nadnaravni smoter. Kako bo šel sleherni človek proti končnemu cilju, mu daje v glavnem smer družina. Ta smer vodi k Njemu, brez katerega je nesmiselno se roditi in tolike žrtve nositi. ' V. . ...........- SHEBOYGANCANI NOSIJO ZASTAVO Sheboygan, Wis. Da pri nas nosimo zastavo wisconsinskih Slovencev, je bil v nedeljo poklon Rev. R. Potočnika iz West Allisa. Ta gospod je imel cerkveni govor v slovenščini v nedeljo, ko je Msgr. Frandt blagoslovil naš križev pot. Seveda smo pri takj besedi priznanja precej visoko dvignili glave— pa glejte, koj je sledilo nekaj enako važnega: "Glejte, da boste nosili zastavo tudi še v bodoče." Da, to je pa druga numara! Ne tisti, ki začne in nadaljuje in nat,Q pusti vse skupaj, bo kronan, ampak tisti, ki vztraja. Vztrajati moramo v teh težkih časih v delu za našo župnijo. Vsi za enega, eden za vse. V krščanski ljubezni je zmaga nad vsemi težkoč^mi in ovirami. C. g. Potočniku lepa hvala za bodrilne besede. Kot naš sosed nas gospod dobro pozna in zato upoštevamo njegovo mnenje o nas. Začetek in razvoj pobožnosti križevega pota in njen pomen je dobro razložil naš dekan, Very Rev. Dreiss. Opozoril nas je, da se naj sedaj, ko je križev pot blagoslovljen, pridno udeležujemo odpustkov, ki so za to podeljeni. Ali ste vedeli, da se za vsak križev pot dobi popolni odpustek, ki ga lahko naklonite vašim dragim rajnim? Naj bi ta pobožnost znova oživela v naši župniji! Razen sheboyganskih gospodov župnikov sta se te naše slavnosti udeležila čč. gg. Anton Schiffrer in Luka Gladek, ki sta pela litanije. Hvala jima lepa, da sta nas počastila. L kreni? hvala pa tudi našim vrlim ženam, ki so ta dan imele prtsvej dela s pripravljanjem večerje, Vse priznanje in čast tudi fa-ranem, ki so se slavnosti udeležili in s tem pokazali, da se zanimajo za svojo cerkev in da iim ni vseeno, če spimo ali delamo pri naši župniji. Vsem, ki SO kaj prispevali: Bog povrni! Rev. James Cherne. P.S.:—Skrivnost za vs,c je, da je naša cerkev zelo okusno preslikana in prav ceno. O tem prihodnjič.—J. C. --o- KRATEK OPIS SLAVNOSTNE BLAGOSLOVITVE NOVE CERKVE V CLEVELA.NDU Cleveland, O. V teku let smo imeli v Cle-veiandu že- številna velike in tudi pomenibne slavnosti o priliki 1-aznih važnih verskih ali pa tudi narodnih dogodkov. — Brez dvoma je pa slavnost, ki se je vršila v nedeljo, 20. septembra, krona vseh dosedanjih, slavnosti. Omenjeno nedeljo je bila namreč blagoslovljena krasna impozantna stavba, no- va cerkev sv. Vida, in bila slovesno izročena svojemu vzvišenemu namenu. Že več dni pred slavnostjo smo imeli zelo slabo vreme in tudi v soboto nas je strašilo, ko je bilo celi dan oblačno in tudi sneg je sem pa tja že pričel na-letavati. tako da smo bili resno v skrbeh, kaj če bo tudi v nedeljo tako ? To. bi nam prav go-jtovo pokvarilo vso veliko slav-nost. Prijetno smo pa bili izne-nadeni, ko se je nedeljsko jutro pokazalo tako lepo in praznično, nebo čisto, in ni se nam bilo treba bati hudega. Že ob 8. uri zjutraj so se začeli zbirati ljudje. Prihajali so v skupinah in posamezno, da so bile do 9. ure vse ceste in ulice v bližini stare in nove cerkve polne naroda. Točno ob pol 10. je prišel vi-sokočastiti cleveiandski skof Rt. Rev. Joseph Schrembs ter škof iz Omahe, Nebr., Rt. Rev. Rummel. Tisočere množice so visokima cerkvenima dostojan-stvenikama napravile špalir. Na j čelu sprevoda je vihralo 25 dru-| štvenih zastav in v sprevodu so ; igrale kar tri godbe: godba "Bled", godba "Dcslužencev" (veteranov) in "Mladinska godba". — Dvanajst policajev na konjih je tvorilo častno stražo visokim cerkvenim dostojanstvenikom. Takoj nato je Rt. Rev. Joseph Schrembs ob asistenci številnih gg. duhovnikov izvršil obrede • blagoslovljenja nove cerkve. Ko so bili obredi blagoslovitve končani, se je pričela slovesna pontifikalna maša, katero je daroval Rt. Rev. Rummel, škof iz Omahe, Nebr., ob asistenci številnih duhovnikov. Vseh duhovnikov je bilo med slovesnostjo navzočih 32, med njimi 8 monsignoi jev. Med slovesnim cerkvenim opravilom je prepeval cerkveni moški pevski zbor. Med gg. duhovniki smo opazili slovenske duhovnike tudi iz drugih bolj oddaljenih slovenskih naselbin, in sicev Rev, John Plevnika iz Jolieta, ki je župnik in pa duhovni vodja KSKJ. in je imel slavnostni govor, kateri je bil prav zanimiv in pomemben. Nadaljni oddaljeni slovenski gg. duhovniki so bili: Rev. p. Odilo Hajnse'k, O.F.M., župnik iz Detroita, Mich., Rev. Jos. Škur, župnik v Pittsburghu, Pa., in Rev. Ga-brenja, OFM., kaplan iz Chicago, 111. — Te slavnosti so se med drugimi odličnimi civilisti udeležili tudi mestni župan Mr. Nailler in šerif John Sulzman. Po slavnosti se je vršil banket v šolski dvorani za razne goste. Omenim naj še, da so bile vse hiše v okolici cerkve lepo okrašene z zastavami. — Cela slovesnost se je pa zaključila zvečer z velikim banketom v dvorani pod novo cerkvijo. — To bi naj bil kratek opis pomenljive slovesnosti blagoslovljenja nove slovenske cerkve sv. Vida v Clevelandu. Natančno je nemogoče opisati to veliko slavnost, ker le kdor se je te slavnosti udeležil, je dobil celoten vtis, katerega ne bo nikoli pozabil. Ta veličastna nova cerkev je zopet nov .dokaz, da je slovenski narod še vedno globoko veren in skrbno čuva nad svojim najdražjim zakladom, katerega je prinesel iz domovine — sveto vero. — Kljub silnim napadom na katoliško vero od strani pro^iverskih listov je slovenski izseljenec še vedno globoko veren in tak tudi ostane. Lawrence Lesko vec. NAŠI ROJAKI NA DALJNEM ZAPADU Cumberlaia-cS, Wash. Zopet dopis, zopet par vrstic v priljubljeni list Amer. Slovenec. — Najprej naj napišem, da sta Mr. in Mrs. Medja Simon obhajala 401etnico, odkar sta si pred oltarjem obljubila dosmrtno zvestobo v zakramentu sv. zakona. Precej lepo število let je to, pa se še vendar zelo zanimata za slike iz stare domovine. — Mrs. Medja pravi, da kadar pride Mr. A. Grdina s slikami k nam, da če ji ne bo mogoče iti k predstavam po dveh, da bo priskakljala po eni nogi, ker slike da želi na vsak način videti. Jaz pa upam, da do takrat bo že noga zdrava. Veste, zato to omenjam, ker nam je Mr. A. Grdina obljubil, da pride drugo leto k nam s slikami, kar nas prav veseli. — Sedaj imamo vsaj upanje, da se bodo razmere drugo leto že izboljšale in tako upamo, da kadar bo boljše, nas bo Mr. Grdina tudi res obiskal. — Upamo tudi, da ko se časi na boljše o-brnejo, da nas zopet obišče kak slovenski g. misijonar. Morebiti da bomo tako srečni, da zopet pride k nam č. g. Rev. p. Ha.in-|ek, ki je pred par leti tako lepo prepeval, ko je bil tukaj. — Od takrat naši Slovenci večkrat pojo pri sv. maši na Kraim Oh, kako je to lepo. — Pozdrav čitateljem in zlasti naročnikom Amer. Slovenca. M. Šinkovec. -o- IZ URADA DOMA SLOVENSKIH DRUŠTEV Denver, Colo. Kakor vsako leto, tako se naznanja delniškim društvom v Denverju tudi letos, da se bo vršilo glavno zborovanje ali konvencija dne 8. januarja 1933, in sicer ob dveh popoldne. Tem potom se prosi, dru-. štvfi, katera še niste voljla svojih delegatov ali delegatinj, da to storite v mesecu decembru. Vsako delniško društvo je upravičeno do dveh t delegatov ah delegatinj. Pravilno je tudi, da je delegat ali delegatin.ia zmožen (na) čitanja in pisanja. Zlasti je to potrebno v slučaju, da kdo izmed delegatov ali delegatinj kandidira v kakšen urad Staro zanesljivo TRINERJEVO GRENKO VINO Želodčna tonika in odvajalno sredstvo. direktorija Doma. Uradniki delniških društev bi naj skrbeli, da ima vsak delegat ali delegati-nja s seboj poverilni list, kateri mora biti od društvenih uradnikov, odnosno uradnic, podpisan in opremljen z društvenim pečatom. Dobro bi bilo tudi, da vsako društvo poda svojim delegatom kaka dobra navodila, kako bi prišel Dom do boljšega napredka, ker depresija, tako vsaj vse kaže, bo v kratkem končana in potem pričnemo novo življenje. Nadalje se tudi vsem naznanja, da priredi Dom skupno domačo zabavo in sicer dne 31. decembra. Vsi Slovenci kakor tudi bratje Hrvati se prosijo, da za to zabavo kupijo vstopnice od svojin društvenih tajnikov ali tajnic. Zadnji teden se je oglasii pri meni eden mojih prijateljev iz Kalifornije in je kupil od mene vstopnico za o-menjeno domačo zabavo na starega leta večer. Ako se bo kateri hotel z njim seznaniti, naj ne pozabi kupiti vstopnice za večer starega leta in se udeležiti omenjene zabave. Videli boste, kaKo je ta možak priljubljen. Upam, da bo ta moja prošnja imela dober usneh in da se boste vsi udeležili lepe domače zabave in se tako ob koncu leta še enkrat skupaj pozabavamo, da se poslovimo od starega ne posebno srečnega leta in stopimo v novo, ki na.j bo srečnejše. — Na svidenje na Silvestrov večer in pa na konvenciji Doma v nedeljo, dne 8. januarja 1933. Steve Mauser, tajnik. - -o- OPOZORILO ROJAKOM Denver, C oso. Tukaj v Denverju se nahaja neki človek, ki govori bolj nekako črnogorsko narečje in se po zadnjem imenu imenuje menda Milan. Prodaja obleko od Gibson kompanije v Chicagi in pa od Carlton Mills, New York, kar je pa vse skupaj sama goljufija. Tukaj v Denverju jih je veliko prevaril. Po informacijah, ki jih je izdala o-menjena Gibson družba iz Chi-cage, je pa razvidno, da oni o tem ničesar ne vedo. — Omenjeni Milan, ali kakor mu je že ime, je rekel, da se bo od tu podal v Rock Springs, Wyo.. v Crested Butte, Colo., ali pa nekam drugam v južno Colorado. Prosi se, da ako ga kateri opazi, da ga da takoj zapreti in naj ga izroči policiji v Denverju, ker tako zahteva družba iz Chicago, 111. — To zapiš.e$}. v dobro drugim in ne sam sebi in vam želim dober uspeh glede tega pojasnila. Demverčan. -o- "Storimo svojo dolžnost, da ohranimo dediščino naših pijo-nirjev, 'Amer. Slovenca'! — Rev. J. Černe. Pomagal si je. — Žena nekega kmeta, ki je istočasno babica, je bila nekam pozvana. Istočasno bi moral tudi kmet po nujnih poslih. A kdo bo za časa njiju odsotnosti nakrmil krave v hlevu', ko nista imela ne hlapca ne dekle? Mož pa jo je ligami. Zakrit j3 preprosto hlevska okna s cunjami, da je vladala v hlevu popolna tema. —• Krave naj bi mislile, da je še noč in da še ni čas za krmitev. Na srečo so sosedje opoldne slišali tuljenje živali in jih sami nakrmili. Ni hotel motiti. — Wedekind je stopil nekoč v neko klet, kjer so se zbirali umetniki. Pri neki mizi je sedel znan pisatelj, pred njim pa je paradirala na krožniku kapitalna telečja glava.Moža sta se bežno pozdravila in Wedekind, ki pisatelja ni dosti maral, je hotel mimo. — Nu, ali ne boste prisedli? — je dejal pisatelj. — Nočem motiti," je odvrnil Wedekind, — vidim, g. doktor, da niste sami. :!: :|t ,Jc Služba je služba. — Naravnost vzor izvrševanja svoje dolžnosti je neka bolniška strežnica, ki je zbudila nekega pacienta z besedami: Zbudite se, čas je, da vzamete svoj spalni prašek! * :{: $ Med bahači — Imam nečaka, ki mu pravijo ekscelenca, se baha Klemše. To ni nič, pravi njegov tovariš. Imam strica, ki mu pravijo gospod predsednik. Pcjta se solit vidva, se oglasi tretji, imam teto, ki ji vzkliknem, ko jo zagledam: O ti moj ljubi Bog! -o- "Prijatelja spoznaš v nesreči, cotrudnika listov pa v depresiji!"—Rev. J. Černe. Mohorjeve knjige za leto 1933 so dospele. Družba sv. Mohorja je izdala za leto 1933 sledeče knjige: 1. Koledar za leto 1933. 2. Slov. večernice, 85. zv. 3. Zgodovina slpv. narod;« 4. Pravljice in povesti. 5. Življenje svetnikov, 8. zvezek. 6. Kokošjereja. Knjige so zelo zanimive in jih vsem toplo priporočamo. Stanejo s poštnino vred $1.25 KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd St., Chicago, III. TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR. —— (83) (Metropolitan Newspaper Service) V velikem strahu je Iv^ria preživela tista noč. Ko se je zdanilo ai je ogiecjala okolico. Sklenila je, da se spusti na tla in bo šla po solncu se ravnajoč v. južno smer. Mislila je, d? bo naletela kje na kake zanjorcf in na ta način se ?na refciti iz džungle^ Hodila je preko džungle kakih pet uv. Bila je ie pnofn? utrujene, pa tudi lačna. Na enkrat začula ne daleč od sebe prasketanje pušk. Poslušala je in io^et in zopet je čula streljanje. Ka> naj bi t;Io. Ljudje morajo biti blizu. Zlezla je na drevo in fazgledavala. Ko je streljanja pojenjajo je kmaju zagledala, dva moška, ki y:a eden drugega zmerjala in eden na drugega vpila. Bližje kc približala Ivana, da bi, videla kdo sta ta dva človeka. Samo da pride do kakih ljudi, potem bo že kaka rešitev, tako je mislila Ivana. Ko j.e pj^M ^ je dvmtfil zopet nej« moški, ki sa je zdaj Ivana spoznala. Bil je to človek, ki je bil gost njene hiše. Videja jc, da bil to ."Mr, Jules I?recou!t,\ kakt^v t*s je zlokobni-Belgijce prt^stavij n.{cj ja njenemu možu John Lorou Greystok? Cl4ytcyi, ki ni bil drugi kot Tarzan sam. Že ga fe hotela obgovoriti, ko na en k nt vidi, da, je odskoki za grm, na 0ri|Mm kraju pa j? ^agtedak kafty ec je dvignil ižza grma bclooblečepi Arabec. Zdaj jf swwnala oba, drugi je Vi! Ahmtd' Zel:, k teri se je bil naval*! na njen do/O, 'isteg i po-ignl in ves uničil, njo pa odpe'jal v suženjstvo. Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS ^<>oooo<>o<>o'aru. šil na tla. Werper se je torej rešil Ahmed Zp-ka. V istem momentu, ko je Werper skočil 'm trato izza grma, jp skočila predenj bela ženska, katere se je on iznenadil. Kdo n^j pričakuje v črni džungli ženskega bitja — bole ženske, bilo jc to zanj pravo iznenadenje. Kaj pride zdaj? Ime Naslov _________ Mesto ............. CHHJO O 900 Blagajnik: Michael P. Horvat. 4417 Penil! St., Denver, Colo. S Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. J S NADZORNI ODBOR: \ J Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. { > 2. nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Coio. < > 3. nadzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York Av„ Canon City, Colo. < POROTNI ODBOR: \ , Predsednik. Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. t J 2. porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo, Colo. S i 3. porotnica: Rose Grebene, 873 E. 72nd St., Cleveland, Ohio. < [ 4. porotnik: Edvard Tomšič, Box 121, Farr, Colo. J ; S. porotnik: Peter Blatnik, Box 286, Midvate, Utah. < URADNO GLASILO: j i "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St.," Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav- ? nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Proš- 5 nje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine ,kakor tudi i bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. 2. S. 7.. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- S I gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, pa se ji prijslopijo. -X | Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- <5 ! štva Z. S. Z. Za ustanovitev novih 'drasiev zadostuje osem oseb. ž Glede ustanovitve noyih 4r,->štev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa s pojasnila in potrebne listine. c SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ?VEZO! č V------------------/ C 0OCH>CK><>00<>C^KK>C><>CK>(>0<>0<><>0^ re. Ugodno vpliva tudi rahlo masiranje dlesni. Dokler imamo svoj list, smo močni in druge narodnosti nas morajo spoštovati, češ, ti-le Slovenci pa res nisp kar tako. Svoj list imajo. Čast jim!"—Rev. J. Černe. Proti kronični nespečnosti u-i porabljajo v zadnjem času globinsko obsevanje srednjih možganov z Roentgenovimi žarki. Ljudje nimajo modre krvi, pač pa mehkužci. Prvo želodčno operacijo so izvršili leta 1881. -J-fc v • V Božične razglednice !l iskane a slovenskim vosčilom ea božične praznike in Novo šetp so na razpolago in se dobe J| nice za J^^^ Naročajo se v KNJIGARNI \MERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd St., Chicago, III. ZA LETO 1933 je tudi dospela te dni in je na razpolago vsem, ki si jo želijo nabaviti. —Letošnja Družinska Pra-tika je zelo zanimiva. IIu-strovana je z 22 slikami. Slike predstavljajo: 1. Skupino mlatičev iz Orehovca pri Kostanjevici. 2. Slika Ribnice na Dolenjskem. 3. Pogled na Žiri na Gorenjskem z novo cerkvijo. 4. Šoštanj pri To-polšici. 5. Notranjščina škofjeloške cerkve. 6. Logarjeva dolina. 7. Pudob pri Starem trgu. 8. Znameniti kraj Nad-lesk pri Ložu ter druge razne slike. — Tudi druga vsebina je zelo zanimiva in zato priporočamo vsem, da si to Pratiko pimpreje mogoče nabavijo, dokler ne bo razprodana. Stane s poštnino vred -20 CENTOV -- ter se naroča od: KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. 22nd Street, Chicago, HI. POZOR! fin Hrvatov se mi je zahvalilo za moja zdravila, katera so rabili z najboljšim uspehom, kakor za lase, reumatizem, rane, in za vse druge kožne in notranjr.e bolezni. Mnogi mi pišejo, da je moj brezplačni :enik vreden za bolnega človeka nad '500. -- Zaradi tega jp potrebno, 4? vsakdo takoj pi,še po moj brezplačni enik za moja REGISTRIRANA ia GARANTIRANA ZDRAVILA. JAKOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St., Cleveland, Ohio Naznanilo in zahvala "Z.S..Z. nudi zavarovalnino ?a celo vašo družino!" Z žalostnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, znan,cem in prijateljem tužno vest, da mi je nemila smrt vzela mojo ljubljeno ženo, Agnes Mišmaš ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Rojena je bila 4. feb. 1878 v vasi Ambrus, fara Ambrus. Njeno (Jekliško ime je bilo Godec. V Ameriko je prišla leta 1903 v Leadville, Colo., kjer se 'je istega leta tudi omožila, tako da sva živela skupaj 29 let. Umrla je dne 12. nov. 1932 v Salidi, Colo., previdena z Bogom. Tukaj zapušča žalujočega soproga in sina, ki sta ga za svojega vzela, tri brate, Antona, Johna in Načeta, in dve sestri v starem kraju. Bila je splošno priljubljena med Slovenci. kakor tudi med angleškim narodom, kar je pokazala ob pogrebu obilna udeležba.. Cerkev je bila polna prijateljev in sorodnikov iz vseh krajev, za kar se jim iz srca zahvalim in sicer njenemu bratu John Godec, Mr. in Mrs. T. Muhič in družini, Mr. in Mrs. l?r. Pajk, Mr. in Mrs. Mišmaš in družini, Mrs. J. Blatnik, Mrs. Marija Prijatelj, vsi iz Pueble, Colo.; dalje Mr. in Mrs. Fr. Sadar in družina, Mr. in Mrs. Martin Skala in družina, Mr. in Mrs. Martin Golnik, Mr. J. Kline, Mr. S. Frenkovič in hčerka, jfr. in Mrs. J. Kenik, Mr. Fr. Skala, Mr. in Mrs. J. Železnikar in družina, vsi iz Leadville, Colo., ter Mr. Jos Muhič iz Aspan, Colo., ker ste se udeležili pogreba in ste prišli ter položili vence na mrtvaški oder. In vsem drugim tukaj živečim prijateljem se zahvalim za tolažbo ob bolezni in smrti ter udeležbo pri pogrebu. Enaka zahvala društvu Marija Pomagaj št. 24, ZSZ., za darovani venec in vse, kar ste dobrega storili in za udeležbo pri pogrebu. Hvala vam. Hvala vsem za darovane vence, katerih je bilo veliko število. Hvala vsem tistim, ki so darovali za sv. maše in ki so prišli kropit in lepa hvala vsjm, ki ste prišli molit rožni venec. Iskreno še zahvalim še enkrat vsem skupaj za vse, kar ste naredili v teh žalostnih urah. Pokojno priporočam v molitev in blag spomin. JOHN MIŠMAŠ, soprog; MARTIN KENIK, sin. Salida, Colo. Phone Cicero 66 Dr. Rudolph P. Zaletel SLOVENSKI ZDRAVNIK PHYSICIAN AND SURGEON 4830 West 22nd Street, CICERO, ILL. DENARNE POŠILJKE Brez vsake izgube za pošiljatelje pošiljamo mi denar v stari kraj že nad 13 let točno in zanesljivo, v dinarjih, lirah, dolarjih itd. 5 3.00...... 170 dip $ 5.70...... 100 lir 5.00...... 300 din 11.20...... 200 lir 10.00...... 610 din 16.40..... 3Q0 lir 20.00.....1,250 din 26.75..... 500 lir 50.00 ..3,250 din 52.50..... 1,000 lir Pri večjih zneskih sorazmeren popust. KOLEDARČEK Vsak rojak, ki bo poslal denar v stari kraj fit Rožič, bo dobil zastonj ličen slovenjki žepni koledarček za leto 1933. Uradne ure: 10-12 A. M., 2-5 in 6-8 P. M. — Ob nedeljah na sporazum. ČISTO MLEKO ZA VAŠE ZDRAVJE, ZA VAŠE OTROKE IN ZA CELO DRUŽINO, ITALIAN (g) L I N E "ITALIA" — "COSUMCH" 333 N. Michigan Ave. Chicago Telephone: Randolph 9257 Direktni prevoz do TRSTA in DUBROVNIKA Razkošni in ogromri parniki Iz Nfw Yorka do Trsta v 11 dneh Prihodnje plovbe: 3. DECEMBRA REX (j. DECEJtfBJi^ SATURNIA 10. DECEMBRA ROMA 14. DECEMBRA Contc di SAVOIA 22. DECEMBRA VULCANIA 6. JANUARJA REX Zijiiiajvp f^ne v eno smer ali m povratno vožjo. Sijajne po^odnosti — Izvrstna kuhirja Vprašajte lokalne agente ali pa družbo POTOVANJE V DOMOVINO. Ako ste namenjeni v stari kraj, pišite nam po Vozni red najboljših par-nikov i.ii druge informacije. Pošljemo jih zastonj. Leo Zakrajšek General f ravel Service 1359 Second Avenue, NEW YORK, N. Y. —- iz — WencelsDairy Products 2380-82 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois Telefon Roosevelt 3673 Na razpolago vam za vaše zdravje v svojih novih modernih svetlih mlekarskih prostorih. ŠVeua, 30. novembra 1932 .............. . | | ________|__ LETNE ALI GLAVNE DRUŠTVENE SEJE Vsakega člana, ki mu je mogoče, je dolžnost, da se redno vdeležuje društvenih sej, da pomaga reševati težke probleme, katerih se v teh časih depresije ne manjka pri nobenem društvu'. Toda najpoglavitnejše seje so pa decemberske seje, kjer se rešujejo zadeve ter delajo pravila društva za prihodnje leto ter obenem tudi voli društveni' odbor za prihodnje leto. Zato je vsakega lojalnega ter zvestega člana ZSZ. dolžnost, da-se gotovo vdeleži decemberske seje. Uradnikom društva se pa tudi priporoča, da narede, te seje v kolikor mogoče živahne, kratke in jedrnate. Kjerkoli je to mogoče, je priporočljivo, da vzamejo iz društvene blagajne en par dolarjev za prigrizek ali pa za dobro pijačo. Ako je društvu nemogoče teg'a storiti, naj se pa društveni uradniki obrnejo na kakega dobrega člana, k; mu je mogoče to, za društvo storiti, kajti skoro pri vsakem društvu, osobito pa še pri večjih društvih, se najdejo člani, ki so malo bolj premožni in ki jim je društvo pri srcu ter društvu z veseljem pripomorejo na omenjeni način. Bratje in sestre, društva niso ustanovljena samo za podpore, ampak tudi, da se člani večkrat skupaj sestanejo in družabno pozabavajo eden z drugim. Člani, ki se ne vdeležujejo društvenih sej, ne vživajo teh dobrot, ampak samo to, za kar plačujejo. Skrajni čas je torej, da vsa slovenska podporna društva začno bolj moderno poslovati na društvenih sejah ter prirejati programe ali pa druge zanimivosti po društvenih sejah, kar bo tista privlačna sila, da se bo naše članstvo zopet začelo vdeležavati društvenih sej in sicer, kjerkoli je to mogoče, sto-Procentno. To se bo dalo izpeljati samo pod pogojem, da se uradniki društva začno zavedati, da seje morajo biti kratke, ilitere?antne in jedrnato. Pričakujoč torej, da se članstvo krajevnih društev ZSZ. stoprocentno vdeleži prihodnjih mesečnih sej in da uradniki pri tej priliki store vse v njih močeh, da bodo seje interesantne, da se bodo člani potem vdeježevali tudi prihodnjih sej skozi celo leto.— Z bratskim pozdravom ostajam vam udani za ZSZ. Anthony Jer|in, gl. tajnik. P.S.:—Začasno geslo Zveze da vsak član pridobi vsaj 1'0 enega člana, zatorej se priporoča članom, da vpoštevajo to geslo in obenem pripomorejo svojemu p,rijatelju, kako*- tudi samemu1 sebi ter njih društvu. Pomnite, da je popolnoma pro-4a pristopnina in da Zveza tudi plača po $2.00 provizije za vsakega člana, ki pristopi in je sprejet v odrasli oddelek ZSZ. i I Dopisi lokalnih društev 'Z URA DA DR. SLOVENSKA j EDINOST ŠT. 38 Z.S.Z. I Diamondville, Wyo. j Članom in članicam omen je-1 neKa društva se naznanja, da Se vrši prihodnja seja našega ^'Uštva v nedeljo, 1. decembra <£• uri popoldan. Prosi se čla-lle bi članice, da se te seje prav ,!°to\'() vsj udeteže, ker se bo 'Ul tej seji volil odbor za pri-h°dPje leto 1-93». Poleg volitve 0l-U>ora jo pa še več drugih važ-^ točk na programu, da jih — Pozdrav. Jennie Supon, tajnica. "Vsaki član, naj pridobi aJ eijeta novega člana!" , --o- URADA DR. KRALJICE v- ROŽ. VENCA ŠT 7 Z.S.Z. , Denver, Colo. v( .anice oo BLAZNIKOVE Pratike ZA LETQ 1933 smo prejeli te dni in jih že razpošiljamo. Pratika sjtang 20c |f s poštnino vred, Razpečevalcem, kj jib na-roče najmanj en ducat, dobi-jo poseben popust. Naročila je poslati na: Knjigarna Amer. Slovese c 1349 W. 22nd Street, CHICAGO, ILL. Za Božič Sreda, 30. novembra 1932 AMERIKANSKI SLOVENEC PHSfran 3 Kmečki piint Božična sezona je tukaj. Bolj kot kedaj so ljudje, v teh časih potrebni veselega razvedrila. Da omogočimo našim rojakom po slovenskih naselbinah priti za male novce do krasne godbe in petja, ki je rekordirano na gramafon-skih ploščah, smo sklenili za Božič prirediti posebno razprodajo gramafonskih plošč. Ta razprodaja velja samo za v tem oglasu navedene plošče in ne druge. Zato naj naročniki plošč pazijo, da ne bodo naročali takih plošč, ki niso navedene v tem oglasu, ker z drugimi nam ne bo mogoče postreči po tej ceni, kakor je navedena tu. Navedite jasno in razločno številko plošč, ki jih bote naročili. PLOŠČE, KI SO NA RAZPRODAJI SO: Columbia Plošče: AVGUST SENOA: Poslovenil Joža Glonat lo vzkliknil Gašpar, "dobro; naj jim bo podar- i jeno življenje in svoboda, kakor hitro mi predaš Gubea!" "Prisezi mi pri Zveličarjevi krvi!" "Prisežem pri Zveličarjevi krvi," reče Ala-pič in vzdigne tri prste. j "Evo me, vzemi me," reče vojvoda mirno in vrže samokrese proč, "kajti Gubec — sem jaz!" "Ti?" in banov namestnik obledi. 'Da, jaz sem začetnik punta, poglavar vojske, jaz branitelj svobode." "Ali pa veš, kaj te čaka?" vpraša Alapič. "Vem," odgovori Gubec, "pojdiva, pelji me, kamor hočeš." "Zapeljite ga na stubiški grad, na te kmete i pa pazite, da se jim ne bo kaj zgodilo." "Z Bogom, bratje!" se je obrnil Gubec k zad- ; njim junakom svoje čete, ki so s solzami v očeh klečali okoli njega. "Vstanite, samo pred Bogom se pripogiba koleno. Padli smo, Bog je tako hotel. Jaz bom končal, vi pa boste živeli in se vrnili med svoje, da ne izgine naše pleme. Ne obupajte, Bog bo že dal, da bo prišel dan j svobode. Blagoslavljam vas — oprostite mi. j Samo eno vas prosim: zapuščam vam Jano, u- ! bogo sirotico, da boste skrbeli za njo. Ali boste?" "Bomo! Bomo!" so s sklonjenimi glavami in solznimi očmi obljubovali kmetje in polju-bovali roke svojemu vojvodi. "Z Bogom, bratje! Z Bogom, svoboda! Z Bogom, mila moja zibel," je zaklical Gubec in se odtrgal od kmetov, "gospod vojvoda, tukaj sem, vodi me." 25084—Nočni čuvaj, Pevec na note, pojo člani kvarteta Jadran. 25091—Vsi verni kristjani, Oj pastirčki božji ljubljenci, poje Anton Subelj, bariton. 25110—Ljubca kod si hodila, Čez tri gore, Duet, pojeta A. Šubelj in A. Madic. 25114—Pridi sv. Martin, Dekleta v kmečki brivnici, "Adrija" s spremljanjem Dajčmana. 25122—-Tam za goro zvezda sveti, Naša kri, moški kvartet Adrije. 25116—Dobro srečo za kravo rudečo, Živela je ena deklica, pojejo pevci Adrije. 25164—Triglav, Pa kaj mi nuca planinca, poje John Germ, tenor. Viktor Plošče: 23008—Dunaj ostane Dunaj, Pod dvojnim orlom, (Adler marš) Citre in Trio. 23012—To je nemogoče, dvokoračen ples, Tajna ljubezen, valček, igrana na orkester. 23015—Flahauer Stajeriš, Prav vesela polka. Trio na citre. 23020—Ples v skednju, 1. in 2 del. Adrija pevci, ta plošča je posebno zabavna za mladino. 23025—Oh ura že bije, Po jezeru bliz Triglava, poje Mirko Jelačin, tenor. 23026—Jurij Benko vzemi Lenko, Pobič sem star šele 18 let, Mirko Jelačin, tenor. 23027—Pa kaj to mora biti, Mene pa glava boli, Mirko Jelačin, tenor. 23028—Mlinar, Vsi so prihajali, Mirko Jelačin, tenor. 81204—Calotta — Sotiš, Na bregu, valček, igra Hud. Kvintet. Do preklica prodajamo zgoraj navede plošče po Nad stubiško dolino se po vrhovih razliva sinja mesečina kakor daleč sega oko, se sveti sneg kakor biserje, cvetejo po vsej dolini v snegu rdeče rožice smrti. Šest ur sta se v tem dolu borili svoboda in sila, šest ur je tukaj svetil prvi žarek zavesti hrvaškega naroda — in ugasnil. Hrvatje so zgubili hrvaško svobodo. Kakor z enim zamahom kose izpodrezane ležijo dolge vrste bledih mrtvih junakov, z istimi lici, istimi obrazi, z različno obleko, toda isto usodo. V sinjo bleščavo noči seva rumeni požar iz zažganih vasi, iz katerih nosijo uskoki svoj plen, skoz noč se razlega jok obupanih žen, drevje ob potu pa nosi sredi zime strašno sadje; na vsaki veji visi kmet. Na gradu Stubici je veselo. Gospod Alapič gosti oficire. Z zardelim licem sedi grbavec med pijano tolpo, naliva čaše, poje pesmi, kliče in kriči in z rujnim vincem slavi propast kmetske svobode. Gospod Alapič gosti svoje oficire z rujnim vinom, slastno pečenko, belim kruhom in kmetskimi deklicami, ki so jih uskoki s silo privlekli na grad. Vino teče, oči žarijo, pesmi se glasijo, pogažena kmečka nedolžnost pa vpije obupano k Bogu iz svetlih oken stubiškega grada. Na pokopališču spijo mrtvi junaki, toda ena duša še živi. Na pragu cerkvice sedi bleda Jana, v krilu ji počiva mrtvo telo nenamenjenega zaročnika. Deklica ga poljublja, objema, gladi mu lase in mu s solzami šepeče v uho: "Moj! Moj! Moj!" Eno okno v stolpu stubiškega gradu je temno. Močnih železnih križev se držita dve roki, okovani v težke verige, za njima pa gleda bledo lice na zapuščeno mrtvaško polje. Gubec! On čuje gosposke pesmi in smeh, kmečki jok in stok. Solza se mu zasveti v očesu in z očmi proti zvezdam obrnjenimi šepne v noč: ^Dalje prih.) -o- "Prijatelja spoznaš v nesreči, sotrudnika listov pa v depresiji!"—Rev. J. Černe. Vsaka posamezna pa stane 50c.....Poštnino plačamo mi, razven stroškov za C. O. D., katere računamo strankam. Vaše letošnje božično darilo Vašim prijateljem in znancem naj bodo letos slovenske gramafonske plošče. Veseli jih bodo! Vse navedene plošče so prvovrstne in jih vsem prav priporočamo. Nabavite si gramafonskih plošč sedaj po nizki ceni. Ljubitelji lepih slovenskih pesmi in raznih lepih godbenih komadov imajo sedaj najlepšo priliko, da si nabavijo najboljše razvedrilo za praznike. Naročilom je prid jati potrebni znesek v gotovini ali Money Ordru. Po C.O.D. teh plošč ne pošiljamo, razven če želi prejemnik poštne stroške za C.O.D. plačati sam, ki .jih v takem slučaju dodamo računu. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS ZGODOVINA METRA i ■ j Zgodovina metra je predvsem ^ prastara. Začenja se, če gremo v prve oblike, s sužnjem-ljub- ^ ljencem perzijskega kralja ( Kserksa. To je bil mož, katere- ] ga stopalo in komolec sta v zgo- ^ dovini človeštva delala zmeš-^ njavo več kot dva tisoč let. Ta ^ kraljevi suženj je bil namreč | prva mera starih narodov. Pol njegovi nogi in komolcu, ki steM bila znatne dolžine, so merili najprej perzijski trgovci. In "noga" in "komolec" sta bila kasneje spreta kot dolžinska mera od vsega trgovskega sveta tako dasta povzročila zmešnjavo od srednjega veka prav do 75 let preteklega stoletja, 'zakaj mednarodni so bili le 1 znaki merila. Noga in komolec I pa sta bila v vsaki pokrajini, celo v vsakem večjem obrtniškem mestu, drugačne dolžine. Tako so imeli n. pr. Francozi pred veliko revolucijo kot dolžinsko mero "toise"; ta mera je prišla iz Lijona, znanega tr-'govskega središča. Osnova tej |meri je bila kraljevska noga, dolga 16,24 cm. Po tedanjem dvodecimalnem sistemu je bila i"toise" razdaljena v 12 stopal, vsako stopalo v 12 palcev, vsaki 'palec v 12 linij. Ta "toise" je bila dolga okrog dva metra. | Pri vseh teh različnostih pa si je človeštvo prizadevalo, da bi si izmislilo dolžinsko mero in težo, ki bi bila neizpremenlji-!va, zanesljiva in za vse enaka. Pa niso ju našli. Leta 1790 pa je francoski državnik Talleyrand predložil narodni skupščini predlog, da bi se uvedla nova mera, ki bi bila osnovana na edinici, odgovarjajoči prirod-nim odnosom zemlje. Taka bi mogla biti za vse države in narode veljavna. Narodna skupščina je zaslišala mnenje peto-rice glasovitih članov akademije, kateri so priporočili za me-tersko edinico desetmilijonski del meridijanskega kvadranta. In zdaj so se začela merjenja. Številne evropske države so pošiljale znanstvene geometerske ekspedicije in komisije, ki so merile na vse strani od pola do pola in dobile končno meridi-jasko dolžinsko mero, ki so jo imenovali "prototype du metre". Pri poznejših merjenjih so sicer strokovnjaki uvideli, da meter ni točno desetmilijonski del kvadranta, marveč nekaj večji, vendar so 20. maja 1875 na pariški konferenci sprejeli to mero kot osnovno dolžinsko mero skoraj vsi kulturni narodi, tudi Japonci. Kot organ mednarodne zveze za izdelovanje tega prototipa je bil osnovan v Bretenilu pri Parizu z imenom "mednarodni biro za "Dokler imamo svoj list, smo močni in druge narodnosti nas morajo spoštovati, češ, ti-le Slovenci pa res niso kar tako. Svoj list imajo. Čast jim!"—Rev. J. Černe. "Branimo trdnjavo 'Amer. j Slovenca' dokler smo še za njenimi močnimi zidovi. Niti ene luknje ne sme depresija napraviti v nji! Vsi Slovenci k orožju! Vsi v bran našega katoliškega lista 'Amer. Slovenca'!" —Rev. J. Černe. ŠIRITE AMER. SLOVENCA < I DENARNE POŠILJAT VE TISKARNA BOŽIČNA DARILA svojim domačim v stari kraj je bolje, da pošljete malo preje, kakor pozno zadnji teden. Čemu plačevati posebne stroške za brzojav? Ako pošljete pravočasno si vse to prihranite. Mi pošiljamo denar v stari kraj zanesljivo in točno brez vsakega odbitka po dnevnem kurzu. Denar prinese poštar direktno na dom prejemnikov. Včeraj smo računali: DINARJI: LIRE: 100 din ..............................1.1.95 100 Ur .........................._...$ 5.75 250 din ..............................$ 4.40 200 lir .............................$11.40 500 din .............................t 8.25 300 Ur ________________________$16.60 1000 din ..............................$16.25 400 Ur ............................$22.00 2500 dih .............................$40.00 500 lir ................................$27.00 5000 din ..............................$79.00 (000 lir ................................$52.75 Za izplačila v ameriških dolarjih: Za izplačilo $ 10.00 morate poslati--------------------4 10.80 Za izplačilo $ 20.00 morate poslati_____________________$ 21.00 Za izplačilo $ 30.00 morata poslati---------------------$ 31.10 Za i*plačilo $ 50.00 morate poslati ----------------------$ 51.30 Za izplačUo $100.00 morate poslati --------------------..$102.50 Prejemniki dobijo izplačila v dolarjih. JOHN JERICH 1849 West 22nd Street, Chicago, III. ki oglasijo svoje prireditve, veselice, igre, itd. v izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki imajo vsikdar dobro udeležbo in dober uspeh. dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. "AMER. SLOVENCA" ne č>ta samo vaše članstvo, pač pa mnogi naši rojaki po vali okolici. Amerikanski Slovenec > 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Oglaševalne cene v "Am. Slovencu" so zmerne. "Junaki, obrnite se!" zagrmi poveljnik, "sedaj napademo mi klanec." Vojska se požene v gostih četah kakor jesenska burja, pred njo pa se razletijo kmetje kakor velo listje. Tu ali tam se gruča še junaško brani, toda kopja zrinjskih jo kmalu premorejo. Stubičani stojijo še moško, okoli njih je skoro cel nasip mrtvih vojakov. Dvakrat so jih pešci pod Alapi-čevim poveljstvom napadli, dvakrat so jih krvavo odbili — tretjič gredo na njih. S plamte-čimi očmi zakliče Mogaič: "Bratje, ne dajmo se!" in prebode častnika, toda padajoči zadene junaka s samokresom v prsa. Mogaič omahne, pade. Stubičani pobesnijo in odbijejo tudi četrti naskok. Tedaj vzdigne Gubec bledega,ranjenega mladeniča, izpodbode konja in zakliče Pasancu: "Drži se, brat! Takoj se povrnem. Samo da v stran spravim mladeniča." Hitro zajaha proti cerkvici, razjaha in zanese mladeniča v cerkev. Jane pa ni nikjer. Gubec položi mladeniča na tla in mu odpne obleko. Iz junaških prsi teče rdeča kri. Gubec poklekne in se skloni nad mladeničem. Mladenič odpre motne oči. "Ujec," zašepete, "peče, peče." "Počakaj, sinko," vzdigne vojvoda s solznim licem, "da ti rano obvežem." "Pusti, naj teče; tu ni več pomoči," se nasmehne G j uro, "naj teče, to je seme svobode za naše vnuke. Kje pa je Jana, moja Jana?" in ranjenec vzdigne glavo. "Ne vem, ne vem, sinko," reče Matija in se ozre, "tukaj je ni." "Ah, poljubi jo namesto mene! Pazi na njo! Prosim te! Slaba je z nami. O Lepoič, Lepoič! Toda čuj to pokanje v dolini! Naši se še bije-jo!" "Še," in Gubec je sklonil glavo nad mladiča, "to so zadnji zdihljaji naše svobode, zadnji! Moj Bog!" "Zakaj, oh, zakaj--ujec--peče — --" mladenič se je vzdignil, stisnil Gubčevo roko ,zavrtel oči in bil mrtev. Gubec pa je pokril lice z rokami in zajokal, zajokal kakor uboga vdova poleg telesa mrtvega junaka. Krik in vik se je vedno bolj bližal cerkvici. Stubičani so se umikali na vrh', sekajoč in streljajoč, toda od vseh strani so z bregov hitele nove čete vojakov. Sedaj so kmetje za pokopališčem in se besno branijo. Pasanec je bil pri umikanju ranjen in ujet. Brez vodje so, nimajo niti smodnika niti svinca, dve tretjini sta padli. Uskok' h r; padajo kakor gladni volkovi, v rokah jim oiiskajo noži. Na pokopališču sta se zgrabila sekira in nož, po grobovih divja boj, mož gre nad moža, glava nad glavo, pest nad pest, duša nad dušo, po gričih pa rdi kri kot da cveto rože na snegu. Še branijo Stubičani cerkvena vrata. Stisnjeni v gručo stoje, mahajo okoli sebe in kosijo s sekirami uskoške glave. "Zajci!" zavrešči Alapič, "naprej, pobijte jih!" "Stojte!" zadoni glas iz cerkve in na prag stopi vojvoda Gubec, s samokresom v vsaki roki. Kmetom omahne orožje, omahne pa tudi vojakom. "Ali si ti vojvoda ?" vpraša Gubec Alapiča, ki je začudeno bulil v to nenavadno prikazen. "Sem." "Čuj me! Podari tem Stubičanom življenje in svobodo, da ne bodo po nespametnem padli, ker imajo žene in otroke, jaz pa ti bom zato povedal, kje je skrit Matija Gubec, začetnik in poglavar punta." "Da mi boš izdal kmečkega kralja," je vese- 3" $1.00 Božična razprodaja plošč O TEM IN ONEM 000000000000000000000000004 merjenje". Tu so izdelali 30 meterskih palic, točno po "prototipu" in v največji opreznosti, posebej kar se tiče temperature; te palice so imele 90 odstotkov platine in 10 odstotkov iridija. Tako so se ohranile v enaki dolžini pri vseh zračenih spremembah. In vsaka od |držav, ki so se oglasile za tako 'dolžinsko edinico, je prejela j po en meter, ki ga naj bi imela za vzorec pri izdelavi metrov. ! Danes je meterski sistem 1 vpeljan v vse države, le Angleška, Rusija in Zed. države ima-1 jo še svoje mere. Tu vladajo ' torej še ostanki zmešnjav, ka-" tere je uvedel perzijski Kserks:, ko je hotel stopalo in komolec " svojega sužnja-miljenca napra-; viti za nesmrtna . . . -o- ' DVOJNI UMOR ZARADI DOLGA i Chicago Heights, 111. — 35-. letni Louis Cinpini je bil dolžan i svojemu grocerijskemu trgovcu . Samuelu Liparota znesek $50. j Preteklo nedeljo zvečer sta slučajno prišla oba skupaj v hiši ^ nekega prijatelja. Liparota je ! zahteval ob tej priliki od svojega dolžnika, naj mu povrne i dolg. Cinpini pa je v odgovor e potegnil revolver in ustrelil svojega upnika. Že ležeč na tleh a je Liparota tudi potegnil revol-a ver in usodno zadel svojega na-n padalca. Oba sta kmalu nato _ podlegla. -o- a CERMAK V WASHINGTONU Chicago, 111. — Tukajšnji h župan Cermak je z delegacijo mestnih in okrajnih zastopni-u kov odšel v ponedeljek v | Washington, da tamkaj izpo-sluje od vladne finančne korpo-racije posojilo za pomoč brez-poselnim. Kakor se je izrazil župan na jugoslovanski prire-ditvi v nedeljo zvečer, se bodo mogli z denarjem, ki je zdaj v .j blagajni, podpirati brezposelni | samo do 1. decembra. i- . -?- ( "Amerikanski Slovenec" vodi e kampanjo proti depresiji, po- 0 magajte mu! URH PlS 10-32 Antioch, I. D. To kaže, da je g. Urhu Pi-šu ta mesec naročnina potekla. Prosimo, poglejte tudi vi drugi, kake številke stojijo poleg vašega imena na tem listu. Ako zapazite številko 10-32, tedaj ne čakajte, da vam pošiljamo opomin, marveč sami obnovite svojo naročnino. Ako pa ne morete, tedaj javite Upravi, da vas Uprava počaka. Prosimo, obnavljajte naročnino točno, kajti le od vaše točnosti zavisi obstanek lista. Amerikanski Slovenec^ Društva amerikanskem slovencu