Srečno! 3. julij 1953 IfeUkiski IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE VELENJE, 3. JULIJA 1953 LETO I. — ST. 7 — CENA 10 DIN RUDAR UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK ZDENKO FURLAN — UREDNIŠTVO: RUDNIK velenje. ČEKOVNI RAC. ŠT. 622-T-4 PRI N. B. ŠOŠTANJ. TISK CELJSKE TISKARNE V celju 3. julij DAN RUDARJEV LRS Tretji julij je spominski dan vseh slovenskih rudarjev, dan, ko je naš rudar pokazal takratnim izkoriščevalcem, kako se zna boriti za svoje osnovne pravice. Dan rudarjev naj spominja slovenskega rudarja na težko, dolga desetletja trajajočo bitko za njegove človeške pravice. Tretji' julij bo spominjal naše rudarje, kako močna in mogočna je delavska pest, kadar delavci nastopijo za svoje pravice zavedno in solidarno. Ta dan pa bodo naši rudarji praznovali ne samo kot svetel spomin na borbo in zmago nad kapitalizmom, marveč bo ta praznik našim rudarskim delavcem spomin na našo narodnoosvobodilno vojno, ki je v naši državi zrušila kapitalistični sistem ter prinesla našemu poštenemu delovnemu človeku svobodno Jugoslavijo. Da bodo naši rudarji lahko čim lepše proslavili ta dan, je tretji julij dela prost in plačan dan. V Velenju bodo preživeli 3. julij — prestavljen na soboto — ob Velenjskem jezeru, katerega, so z lastnim trudom in organiziranim prostovoljnim delom kar najlepše uredili. Dan rudarjev naj bo vsem v vzpodbudo za nadaljnje uspešno delo na našem rudniku. Blanka tov za dobičkom Ze v dnevnem časopisju in tudi v »Velenjskem rudarju« so posamezni rudniki naglašali razne težave, ki so se pojavile ob sprostitvi trgovine z lesom. Ker se razmere in preskrba rudnikov zlasti z jamskim lesom nikakor ne popravljajo in smo sami na terenu dobili sliko, ki gotove prekupčevalce z lesom ne postavlja ravno v najlepšo luč, naj spregovorim o tem samo nekaj besed. S sproščeno trgovino z lesom, ki je bila demokratično zamišljena za prodajalca (mišljeno proizvajalca) in kupca (mišljeno potrošnika), so se začeli zanimati za trgovino z lesom tako posamezniki kakor tudi zadruge, vendar ne vsi iz potrebe po lesu ali s ciljem poštenega posredovanja med kmetom in potrošnikom, ampak zaradi izgleda dobrega zaslužka. Znižanje kvote sečnih odobrenj in povpraševanje po vseh vrstah lesa zlasti potrošnikov iz juga, ki so nudili znatno višje cene od domačih potrošnikov, je samo pomagala cilju lesnih prekupčevalcev, ki so v takšnem stanju lasne trgovine, v medsebojni konkurenci, za nakupom čim večjih količin lesa, navijali cene v nedogled. Na žalost moramo ugotoviti, da so med temi prekupčevalci tudi nekatere KZ, ki so samo s prekupčevanjem lesa v lanskem letu ustvarile milijonske dobičke. KZ bi morala biti posrednik v kmetijskih proizvodih med kmetom-zadrugar-jem in industrijo na eni in v industrijskih proizvodih med tovarno in kmetom-zadrugarjem. Danes pa ni re- dek primer, da KZ nakupujejo jamski les tudi izven svojega okoliša pri kmetih, ki sploh niso člani te zadruge. Druge KZ zopet ljubosumno čuvajo svoj teren pred ostalimi nakupovalci, ki jih skušajo zlepa ali zgrda odvrniti od možnosti nakupa lesa na teritoriju njihove KZ. To je zopet svojevrstna špekulacija v katero skušajo KZ pritegniti tudi logarje in celo organe Ljudske milice. Pri tem pa izkoriščajo naivnost kmeta, včasih uporabljajo strahovalne metode, grozijo s kaznijo in zvišanju davka za slučaj, če bi kmet oddal les drugemu kupcu, ne pa KZ. Ker pa so gotovi funkcionarji KZ obenem tudi funkcionarji posameznih občin, kjer se odmerja davek, so ti včasih svoje grožnje tudi uresničili in ' naknadno odmerili davek tistim kmetom, ki niso prodali vsega razpoložljivega jamskega lesa KZ. Za oddani les pa kmetje hodijo prosjačit v kilometre oddaljene KZ za izplačilo računov, kjer pa jim navadno odgovarjajo, da nimajo denarja. Kam vodi takšna neodgovorna trgovina z lesom? Ljudska oblast je z ukinitvijo gotovih venecijank skušala to stanje vsaj delno omiliti, vendar pravega uspeha ni videti. Dokler ne bomo spoznali naših skupnih ciljev — znižati ceno naših proizvodov — ampak bomo imeli pred očmi ogromne zaslužke, ki niso ustvarjeni zaradi dobrega gospodarjenja kolektivov ali visoke storilnosti, ampak na osnovi čiste trgovske špekulacije — sem mišljenja, da se to stanje oskrbe rudnikov more rešiti samo z administrativnimi ukrepi. Na ta način bi bilo treba prepovedati žaganje in tesanje jamskega lesa, kar bi dalo nove količine jamskega lesa, obenem pa pospešiti izdajo sečnih odobrenj. ki se danes zavlačujejo zlasti na občinah v nedogled. Kakor so fiksno postavljene takse za obnovo gozdov, bi bilo v tem divjem navijanju cen odrediti tudi odkupne in prodajne cene lesnim sortimentom, da se na ta način določi maksimalen zaslužek vsem prekupčevalcem. Okraji pa naj bi z izdajo izvoznih odobrenj usmer- jali dotok jamskega lesa prvenstveno na slovenske rudnike, kar je prav lahko izvršiti. S temi merami bi se zasigu-rale rudnikom zadostne količine jamskega lesa po zmenih cenah, ki bi bile nižje, kot so današnje in bi kmet kljub vsem dajatvam prejel za svoj les višjo ceno, kot pa jo danes njemu izplačujejo razni posredniki. Seveda bi se z uvedbo teh mer čula kritika raznik KZ, morda tudi lesnih industrijskih podjetij in Gozdnih gospodarstev, vendar moramo v ostvarjenju naših skupnih ciljev — znižanje cene vsem artiklom — iti preko mišljenj in volje posameznikov. m. m. VELENJE je postalo turistični kraj R U D A R J I gredo v jamo Zakaj ni enakomerne produkcije? Mnogo govorimo, da je treba pripravljati premog za naslednjo tretjino, česar se pa pri nas ne morejo navaditi niti strelci še manj pa kopači. Če hočemo držati izvoz v normalnem teku, se moramo vsi boriti zato, da bo vsaka tretjina pomagala naslednji, in sicer: 1. Da bo vsaka tretjina delovišče za-tesarila, kjer je to potrebno. 2. Da pripravi vsaj polovica delovišč premog, in sicer toliko, da bo naslednja tretjina takoj pričela z nakladanjem. Moje mišljenje je, da bi bili za. izvedbo tega odgovorni predvsem nadzorniki in pa strelci in seveda tudi prvo-pisani kopači. Če bi vse te malenkosti izvršili, kar ni težko, ne bi nikoli nastal problem navala vozičkov ob polovici izmene na izvozni jašek, kateri nima ob tej priliki tolikšne kapacitete, da bi mogel vse izvleči. Morali bi se zato vsi skupaj zavzeti in olajšati delo drug drugemu, povečati proizvodnjo in s tem izboljšati svoj plačilni fond. Grajati moram nekatere nadzornike, ki se brigajo samo za svojo tretjino, do-čim jih novonastopajoča tretjina ne zanima. Ko smo že pri produkciji ne bi bilo napačno, če bi se ustavilrpri naših mehaničnih odkopih, kjer imamo kup strojev neizkoriščenih. Dostikrat sem razmišljal zakaj je potrebno, da je na štev. 39 v obratu pet strojev, ko pa naklada na te stroje samo četvorica rudarjev. To se pravi, da za en stroj ni strežnika. Ti„ stroji ne dajejo niti eno četrtino produkcije, to se pravi, da niso izkoriščeni, kljub temu pa porabijo električno energijo kot da bi delali z vso zmogljivostjo. Ti stroški gredo v škodo vseh nas. Vsekakor je potrebno urediti to vprašanje čimprej. Pa še nadalje. Na nasprotni strani obratuje stroj, ki ni pravilno nameščen in to že eno leto. Omenjam samo to, da če bi bil rudnik v privatnih rokah, lastnik tega si- gurno ne bi dovolil in bi bila stvar mislim že davno urejena. Tu pa smo lastniki vsi, pa se ne najde niti eden, ki bi opozoril na to stvar. Predlagam, da bi odgovorni tehnični uslužbenci stvar pregledali, uredili kar se mora urediti, da bodo stroji izkoriščeni, čuvani in se štedila el. energija. K vsemu temu bi bilo potrebno rešiti tudi vprašanje transporta premoga iz mehaniziranih odkopov. Naše transportne naprave so ozko grlo, ker imajo v primeri z odklopnimi stroji prenizko kapaciteto. Mislim, da ravno to zavira popolno izkoriščanje teh strojev. Vse te stvari omenjam zato, ker se mi ne zdijo pravilne in kot opozorilo odgovornim ljudem, ki naj v bodoče gledajo, da se te napake takoj odpravijo. Krajnc Ivan Sindikalna samopomoč Naša podružnica je zadolžila dva tovariša, da obiščeta vdovo pokojnega rudarja Hriberšek Ivana iz Raven pri Šoštanju. Obenem je vdovi nakazala ponovno denarno pomoč, ker je sama bolna, pravtako njen otrok. Za obisk in materialno pomoč se je vdova s solzami v očeh zahvalila podružnici in s tem tudi. vsem članom sindikata. Ker je podružnica ugotovila, da je tu res še potrebna pomoč, bo vodila o socialnem stanju družine pokojnega rudarja Hri-berška nadaljnjo skrb. Tovariši rudarji! Če so vam znani primeri ogrožanega socialnega stanja družin bolnih rudarjev ali njih upokojencev, javite to podružnici, da jim bo nudila pomoč v nasvetih in v materialnem pogledu. Vizintin in Vivod. Naše mesto še nikdar ni bilo tako znano in obiskovano kot jo pričeSo biti po 14. juniju. Vsi se s ponosom spominjamo tega dne, ki za nas pomeni mnogo. Ta dan smo pokazali plod svojih rok. V letošnjem letu smo mnogo storili za polepšanje rudnika in okolice. Ureditev zunanjega izgleda našega podjetja in elektrarne, kopališča in restavracije na jezeru ter letnega gledališča, vse te pridobitve s ponosom razkazujemo domačim in tujim gostom in kot plačilo za trud prejemamo izraze hvale in navdušenja. Iz vseh krajev prihajajo gostje ogledovati. si naše prirodne in umetne lepote in z veseljem se vračajo domov. Nihče ne gre od nas, da ne bi izrazil željo po ponovnem obisku, temveč vsakdo obljublja, da bo drugič pripeljal s seboj še mnogo so krajanov. Delavci iz sosednih krajev prihajajo med nas. Naša dolžnost je, da sprejmemo te tovariše kot goste, da smo do njih solidarni in gostoljubni. To naj pokaže vsem tistim, ki morda rudarja kot težkega delavca še prezirajo, podcenjujejo njegovo naporno in nevarno delo, da se je tudi velenjski rudar dvignil iz nekdanje sive in mračne otopelosti. Naše delo je dokaz našega napredka. To priznanje nam ne dajejo samo domačini, temveč tudi inozemci. Zadnje čase se vrstijo ekskurzije ena za drugo. Delovni kolektivi si 'radi ogledajo našo jamo, obenem pa preživijo ugodne urice na kopanju in plesu ob jezeru. Vsi ti se divijo našemu rudarju, občudujejo njegovo vztrajnost in prijaznost na deloviščih. Z najlepšimi vtisi se vračajo v svoje tovarne in urade. Tako prodira resnica o našem kolektivu širom naše domovine in trga mračne mreže, ki jih skušajo plesti razni »pajki« okoli nas in nam škodovati. Vabimo vse dobromisleče in poštene ljudi, naj pridejo k nam in se seznanijo z našim delovnim poletom; spoznajo miselnost naših ljudi in željo za napredkom. L. Zaradi eksplozij metana GOLUBOVCU obsojeni tehnični uslužbenci na rudniku Časopis »Borba« je objavil članek ing. Stanislava Pirca, znanega rudarskega strokovnjaka in ga zaradi po-učnosti v izvlečku povzamemo za naše bralce. V Varaždinu je okrožno sodišče obsodilo devet krivcev za 3 metanske eksplozije v rudniku Golubovec, ki so se zgodile v času med oktobrom 1951 in decembrom 1952. Glavni inženir rudnika je bil obsojen na 3 leta zapora, direktor na 2 leti in 8 mesecev, en jamski obratovodja na 2 leti in 4 mesece, drugi jamski obratovodja na 1 leto in 6 mesecev, ostali nadzorniki pa na kazni od 16 do 7 mesecev strogega zapora. Golubovečki rudnik črpajo na še precej primitiven in težaven način. Zaradi posebnih geoloških prilik nastajajo po izkopu praznine, v - katerih se zbira metan. Te praznine, blizu delovišč niso kontrolirali. Prezračevanje so vršili z ventilatorji, drugod pa samo s kom-presorjevimi cevmi. Pri tem pa niso pazili, da bi ustvarjali pravilno kroženje zraka. Pri izmenjavi tretjin so ustavljali prezračevalne naprave. Ko so zopet stavili v pogon te naprave se je delovišče sicer prezračilo, vendar se je metan samo izrinilo v progo proti izhodu. Samo iskra in cela ta gmota bi strašansko eksplodirala. To se je tudi zgodilo, in sicer 29. septembra 1951. Na nekem odkopu so rudarji verjetno zamašili cev ventilatorja z oblekami, kar radi nekateri delajo, če jim preveč piha v hrbet. Možno pa je, da so tudi ustavili ventilatorje. Ko so nato zopet pognali ventilator, da prezračijo delovišče, so se odmaknili na vznožje odkopa. Tu si je nekdo hotel prižgati cigareto a je zažgal metan. Ekplozija je zahtevala 3 mrtve in 1 težko poškodovanega. Dne 3. 8. 1952 pa je v tem rudniku prišlo do ponovne eksplozije. Med izmenjavo tretjin niso dovolj zračili in se je zopet zbral metan. Tudi tokrat je nekoga zmamila cigareta. Eksplozija je povzročila smrt 4 mladih rudarjev in 3 zelo poškodovala. Tri mesece pozneje je Golubovec zadela tretja in to najhujša metanska eksplozija, ki je zahtevala 10 mrtvih in 3 težko ranjene. Tudi tu je bil vzrok slabo prezračevanje. Verjetno, da je tudi tu zakrivil nesrečo strasten kadilec, ki ga obe nesreči nista izučili in je postal sam žrtev svoje neprevidnosti. Še danes, po vseh teh strašnih dogodkih ugotavljajo na rudniku, da rudarji nosijo v jamo cigarete in jih tihotapijo na vse mogoče načine na delovišča. Poleg krivde direktnih krivcev je obsojanja vredno, da uprava rudnika ni odstranila možnost zbiranja metana in da ni zahtevala strogo izvajanje vseh rudarskih predpisov. Vsekakor je primer rudnika Golubovec resno opozorilo vsem rudarjem in tehnikom. (Po »Borbi«.) _ :......1 Rudnik Velenje nekdaj v Tw. ž pzedsecUtik ^St/bfotU* ^_yp o m i n na veliki dan Nedelja, 14. junija je bila vsa v znamenju slavnosti v čast ZLETA prosvetnih društev ob Velenjskem jezeru. Oblaki so viseli nizko in obetali deževno vreme. Toda to ni motilo okoli 5.000 obiskovalcev, da ne bi pohiteli na ta dan v Velenje. Vso to množico je nemo pozdravljal bronast rudar, ki stoji ob Domu »Svobode«. Kulturno-prosvetna društva in »Svobode« iz industrijskih krajev Štajerske so poslala svoje najboljše sekcije in člane, da bi poveličale otvoritev kulturnih in športnih objetov ob jezeru. Morda nismo znali in utegnili naše goste z besedami lepo pozdraviti, toda ne-da se izreči tisto, kar so naša srca čutila. Za Velenje je to bila prva prireditev tako velikega stila in naj nam gostje ne zamerijo, če nismo imeli časa posvetiti se njim. Lahni valčki jezera so prenašili borbene in umetne pesmi, ki so se orile iz grl delovnih ljudi. Sele tu je človek videl, kako visoko stoji kulturni razvoj pri delavstvu. Pevski zbori iz Stor, Rudnika in Steklarne Hrastnik, Komorni iz Celja in mladinski iz Velenja bodo ostali s svojimi pesmimi v neizbrisnem spominu Velenjčanov. Brhka dekleta in fantje iz Zagreba, člani folklorne skupine prosvetnega društva »Vinko Jedžut« so nam zaplesali temperamentna narodna kola iz Posavine, Šestin in Vojvodine. Naši ljudje so imeli najbrž prvič priliko videti v umetniški izvedbi narodne plese iz bratskih republik. Gotovo si je marsikdo želel ponovitve, toda naš hladen temperament nam ni dovolil, da bi roke neumorno ploskale in izsislile od trudnih plesalcev ponovnega nastopa. Navdušenje ni bilo nič manjše, ko so naši koroški sosedje v svojih lepih narodnih nošah zaplesali koroške plese in izzvali smeh s svojim plesom, ko fant namesto z dekletom pleše z metlo. Toda tudi za njega se je našlo dekle in ko si jo je osvojil, je pomete! s to metlo vse plesalce, ki so ga ovirali. . Izvajanju programa so prisostvovali visoki gostje, in sicer: Dr. Marjan Bre-celj, Tomo Brejc, podpolpovnik Trbu-vič, odposlanec maršala Tita, Kovačič Lev, Roman Albreht, Rudi Bregar, predsednik okraja Šoštanj — tov. Ul-rih, sekretar OK ZKS — Zen Jakob in Tekavc Jože in še drugi predstavniki oblasti, političnih organizacij in delovnih kolektivov. Takoj po končanem kulturnem programu so pričeli tekmovati veslači iz Celja, Polzele, Maribora in Ljubljane s svojimi kajaki in kanuji. Plavalci iz Celja in Trbovelj so nam pokazali prosto in stilno plavanje ter skoke in navdušili vse občinstvo, posebno še mladino. Med tekmami so nadaljevali program godbe na pihala, ki so s svojimi koncertnimi točkami pozdignile svečano razpoloženje občinstva. Človek ne bi mogel oceniti, katera godba je boljša od druge, toda vse so izvrstne. Nastopale so godbe: iz Šoštanja, Nazarja, Štor, Hrastnika in Velenja. Po končanem sporedu se je razvila zabava in ples na številnih plesiščih. Mislim, da ni človeka, ki ni strmel na očarujočo sliko razsvetljenega jezera ob večernih urah. To sliko so olepšale še vodne vile s svojim plesom in baletke iz Raven. Tudi za to obliko umetnosti je med mladino dovolj talentov, ki kaže, da jo je potrebno še dalje gojiti in izoblikovati. Rekel bi, da ima »Svoboda« nemalo zaslug in da so uspehi na kulturnem polju plod pravilnega dela delavskih prosvetnih društev. F. Ob oivoriivi kopališča M l/e&enisketH \wew Umolknili so udarci krampov, kot Jtrujena, zdelana žival počiva bul-Iožer v garaži. Otel si je rudar znoj s Sela, sto in sto hrbtov se je zravnalo >d napornega dela, z zadovoljstvom (rejo oči po sveže posutem pesku, ob-lamejo še posamezne paviljone, na katere pridne in spretne roke obešajo Iveže zelenje in končno obvise na sami Igradbi hotela ob jezeru. Iz oči sije »plota in notranje zadovoljstvo. Ljudje, preizkušeni v delu pod zemljo, z žu-Ijavimi rokami od borbe za kruh. so tadovoljni z uspehom, ki ga gledajo otvoritev jezerskega kopališča. Vsi" ti valovi ljudskih mas polnijo prostor ob novozgrajenem hotelu, na terasastem bregu, iščejo okrepčila v številno postavljenih paviljonih, ki so razporejeni ne samo ob obali jezera, ampak tudi na idiličnih mestih okolnega gozda. Športniki strokovno ocenjujejo plavalno progo s skakalnico, otroci se trgajo mamicam in bi radi v privlačni otroški bazen, nove igralske skupine preizkušajo letno gledališče, ocenjujejo, izražajo se pohvalno. Menda nihče od gostov ne ve, da je ta velenjski amfite- pred seboj. Iz divje prirode so v tako Kratkem času iztrgali ta kos zapuščenega sveta in napravili prijeten prostor ib jezeru v takšni mikavnosti, da ga ianes s ponosom in upravičeno naziva-mo »Mali Bled«. Svečana otvoritev kopališča s hotelom je bila sicer predvidena za nedeljo 114. junija. Pa vendar se je Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« kot investitor odločila, da razkaže ves sijaj in prijetnost prostora ob jezeru že na večer pred slavnostnim dnem kot nagrado za vse, ki so s svojim udarniškim delom in marljivostjo kakor koli pripomogli do ustvaritve tako velike zamisli, kot zgraditev kopališča, letnega gledališča, hotela in ureditev obširnega prostora ob doslej zapuščenem jezeru. Tem herojem dela je bil posvečen večer pred velikim dnem, za njih se je v blago poletno noč razlival val rudarske godbe, stotine zastav je plapolalo v blagem vetru, tisoče lučk je metalo svoj odsev po jezerski površini in se poigravalo po valovih. Ljudje, tršati in ožgani od sonca, še v popoldanskih urah zaposleni pri zadnjih pripravah za jutrišnji dan, istopajo samozavestno po stezicah in terasah nad jezerom, kot dobri gospodarji ocenjujejo svoje delo in v umnem pogovoru snujejo plane za nadaljnje delo. Molče občudujejo sijaj bengaličnega ognja in raket, ki se trgajo nekje iz teme, režejo temo v velikem loku, ta in ona se razpoči v stotine manjših luči, ki počasi padajo in ugašajo daleč sredi jezera. Obstane med cvetnimi gredicami in napeto sledi besedam iz zvočnika: pe preden smo delo naših rok, spome-iiiik našega razuma pokazali gostom, je velenjska »Svoboda« darovala prvi, najlepši večer na jezeru tebi in tvojim, velenjski rudar. To naj ti bo prvi do, kaz, ia je prostor ob velenjskem jezeru v vsem svojem razkošju in lepoti namenjen v prvi vrsti tvojemu oddihu in razvedrilu tvoje družine. Po težkem a jezerske bregove. Nismo se mogli dovolj načuditi lepemu in bogatemu sporedu, ki se je tako nemoteno in pestro razvijal na lesenem pomolu pred nami. Pevski zbori, folklorne skupine iz Zagreba, Raven na Koroškem in Velenja, godbe na pihala — vse to se je vrstilo pred nami z odlično na-študiranimi točkami, da so ljudje zlasti s podeželja strmeli, prevzeti od razkošja narodnih noš nastopajočih skupin, skladnosti gibov in temperamentnih hrvaških plesih, ki so jih verjetno gledali prvič v življenju. Kaj je bilo lepše, ali bogate narodne noše zagrebške plesne skupine, ki se je s svojimi znanimi umotvori ročnega dela tako lepo skladala z zelenim ozadjem jezerske vode in okolnih večno zelenih gozdov, ali precizno izvajanje pesmi velenjskega mešanega pevskega zbora, ali nežne pojave naših koroških plesalk in šaljivi »Ples z metlo«, morda lirična Slovenski rudarji smo s posredovanjem sindikalne organizacije dosegli praznik svojega stanu »Dan rudarjev« — 3 julij. Ta dan je zgodovinski dan slovenskih rudarjev. Spominja nas na revolucionarni upor zasavskih rudarjev — pričetek gladovne stavke leta 1934. Praznik slovenskih rudarjev praznujemo letos drugič. Lansko leto smo ta praznik počastili z izletom na Mrzlico, delno pa so ga naši rudarji praznovali doma v rudarskem domu ali kje drugje. Tako je bila proslava prvega stanovskega praznika razdrobljena. Letos skušamo to napako popraviti tako, da bomo proslavljali ta častni dan dne 4. VII. skupaj na enem mestu, kjer naj ne manjka niti enega člana kolektiva, tu se pomenimo o naših težavah in naporih, pozabiti pa ne smemo na naše uspehe in dobrote, ki smo si jih s svojim delom pridobili. Praznujmo ta praznik častno in dostojno ob našem jezeru. Za razvedrilo pa nam bo poskrbela godba na pihala. Slavnostno in častno bodo ta praznik proslavili hrastniški rudarji, ko ob tej priliki proslavljajo tudi 150 letnico obstoja hrastniškega rudnika in istočasno lOOletnipo obstoja rudarske godbe. Hrastniški rudarji vabijo na to proslavo vse slovenske rudarje. Zavedamo se, da je ta velika slav-nost pomembna tudi za nas. Kljub skupno organizirani proslavi rudarskega dne za velenjske rudarje na jezeru je potrebno, da pošljemo v Hrastnik de-putacijo naših rudarjev, da pozdravimo naše stanovske sotovariše in želimo obilo uspeha pri njihovem nadaljnjem delu. Na ta način se zavestno oddolžimo počastitvi rudarskega praznika, isto- IZ UREDNIŠTVA Popravek V 6. številki našega lista je tiskarski škrat zmešal imena piscev dveh člankov. Članek »Naše jezero« je napisal tovariš Mavec Maks, ne pa tovariš Vrabič. Ime tovariša Vrabiča bi moralo biti postavljeno na koncu članka »Kratka zgodovina Velenjskega jezera«. * V zadnji številki »Velenjskega rudarja« je zaradi preobilice člankov izpadlo nadaljevanje članka tov. Demšarja »Velenjski rudnik in tržišče«. * V današnji številki našega lista bo zaradi tehničnih zaprek izpadlo nadaljevanje podlistka tov. Vrabiča »Rudno bogastvo šaleške doline«. časno pa vrnemo njihov obisk na naši prireditvi 14. junija 1953. V mesecu juliju pa bo zlet »Svobod« okrožja Celje in to 26. z bogatim kulturnim programom. Ta zlet naj bo manifestacija delavske zavesti in kulture. Udeležili se ga bomo v čim večjem številu, saj bodo tudi naši »Svobodaši« sodelovali pri tem velikem kulturnem programu. Nastopala bo godba, mladinski pevski zbor in pionirski pevski zbor pod vodstvom tov. Kmecl-ove. Udeležba na tem velikem zletu pa naj ne bo samo z godbeniki in pevci, temveč je naša naloga, da se v čim večjem številu udeležimo ter s tem damo priznanje velikemu napredku delavske kulture in napredka. Na ta zlet bo vozil poseben vlak z znižano voznino. Udeležba naj bo od velenjskega prebivalstva visoka, naj bo enaka udeležbi Celjanov, ki so prišli na našo prireditev 14. junija, katero lahko smatramo kot največjo v zgodovini obstoja Velenja. Razpored udarniškega deia šolske mladine pri gradnji nove šole v Velenju 20. do 26. julija 3. in 4. razred osnovne šole, 27. julija do 2. avgusta 1. a, 1. b in 1. c razred nižje gimnazije, 3. do 9. avgusta 2., 3. in 4. razred nižje gimnazije, 10. do 16. avgusta 3. in 4. razred osn. šole, 17. do 23. avgusta 1. a, 1. b in 1. c razred nižje gimnazije, 24. do 30. avgusta 2., 3. in 4. razred nižje gimnazije. Starši, dovolite svojim otrokom, da bodo tudi oni prispevali svoj delež pri gradnji šole! — Delo bo pod nadzorstvom učitelj stva navedene dneve od 6. do 11. ure. Šolska uprava NE BOMO VEČ KADILI dobrih cigaret, izdelkov tovarn ostalih republik Ljubljanska tobačna tovarna je sklenila z ostalimi tovarnami v naši državi pogodbo, da ne bodo na slovenskem tržišču prodajale svojih izdelkov. Ljubljanska tovarna pa bo zaradi tega izboljšala kvaliteto svojih izdelkov. Ne vemo še, če se bodo s to potezo strinjali naši kadilci, ki si žele dobrih cigaret. Mislimo pa, da je bila dosedanja konkurenca pozitivna. Pohvalna izjava duhovnika našnjega dne. Tu si stiskata žuljavo roko rudar iz Senovega in Trbovelj, gozdni delavec s Kozjaka s kmetom iz Plešivca, stari znanci nasmejani nazdravljajo drug drugemu. Vsi se čudijo, kako je mogoče ustvariti kaj takega, kar danes gledajo ob doslej zapuščenih bregovih velenjskega jezera in vsi so edini v pohvali nad zamislijo in uspehom. Iz tisočerih luči zažari večerni val pod Skalami, umetni ogenj in rakete žarijo nad jezerom. Ljudje strmijo v Gospod Gril Pavel, župnik iz Druž-rnirja je dopisniku Kotniku Mirku, na vprašanje: »Kaj misli o novem načrtu zakona o pravnem položaju verskih skupnosti« poslal naslednji odgovor: »Gotovo je prizadevanje naše ljudske oblasti, da se med cerkvijo in državo ustvarijo odnosi, ne le znosni, marveč obojestransko zadovoljivi, vsega priznanja in zahvale vredno. Mislim, da je ta smoter že dosežen. Naša ljudska dvore na dnu jezera. Ljubko kreirana točka velenjskih plesalk je žela splošno priznanje in odobravanje. Enako priznanje so želi nastopi folklorne skupine iz Raven na Koroškem. Lep in bogat spored je bil ta večer. Stara lovska družbica si daje duška v hotelski sobi, ki je pripravljena prav belo oblečene vile na lesenem pomolu, žarki reflektorjev rišejo dolge njihove sence po jezerski površini. V blagem ritmu godbe plešejo vodne deklice v brezskrbnem plesu na obali in niti ne slutijo, da na njihovo kraljico preži skrit povodni mož, ki jo s spretnim skokom ugrabi iz sredine preplašenih vodnih vil, ki se razbeže v vodo, dočim kraljico odnese povodni mož v svoje po lovsko in zato »lovska soba« imenovana. Po zidovih trofeje v obliki rogov srnjakov in gamzov, za mizami možje s pipo v ustih in kozjo brado za klobukom. Vrstijo se doživetja in lovski spomini, ki me močno spominjajo na tisto, kako je Krjavelj hudiča na dvoje presekal. Seveda ne manjka dovtipov in hudomušnih namigavanj, s katerimi so vse lovske družine enako nagajive. oblast je s tem načrtom pač pokazala vso svojo dobro voljo, da omogoči, kakor drugim verskim skupnostim, tako tudi katoliški cerkvi svobodno delovanje za verski pouk naroda. To dokazuje izrecno čl. 4, 5 in 6 tega zakonskega osnutka. Člen 9, 10 in 11 pa vso dobro mislečo širokogrudnost državne oblasti do vseh verskih skupnosti, torej tudi do katoliške cerkve.« V vsem hotelu je kakor v panju. Mnogi prihajajo samo iz radovednosti, da si ogledajo v vsakem oziru vzorno opremljeno notranjost, druge zopet je prignala -lakota, ker po celodnevnem sprehodu tako prijetno ščegeta v nos vonj po topli jedi. Za vse je primerno preskrbljeno, le mudi se vsem preveč. Iz avtobusa se vsuje gruča uniformiranih mladincev. Preden se človek zave, že ima vsakdo pred seboj note in glasbilo pripravljeno za začetek. Poslušam napovedovalca: Pravkar je v goste prihitela pionirska godba iz Trbovelj. Najmlajši igrač Andrejček Taušičev je star 7 let, najstarejši pa 17 let. Ne samo zaradi izrednih let godbenikov, ampak zaradi preciznosti izvajanja akordov in ubranosti glasov so godbeniki želi buren aplavz in jih je radovedna množica, "'ki tako mlade godbe res še ni videla, obkrožila in se do konca izvajanj ni genila od mladih virtuozov. Vsem je bilo žal, ko so odšli domov. Posamezne gruče se pripravljajo za odhod. Jutri je delaven dan in velenjski rudar bo dal zopet 5 vlakov premoga. Vajen je dela — kmalu bo zamenjal čisto obleko za umazano, vrček z rudarsko svetilko, ponovno se bodo napele mišice, lomile bodo črno gmoto daleč, globoko pod zemljo in polni hunti premoga bodo zgovorni dokazi o delavnosti tistih, ki so v jami. V prostem času pa ne več v zadohlo gostilno, na soncu si zgradil lep vrtiček, kjer boš dobrodošel vedno ti in vsi tvoji. Počasi se razhajajo gruče ljudi v prijetno poletno noč, še daleč jih spremljajo akordi godbe, prenašane z zvočniki in morje luči, ki odsevajo v nebo in mu kažejo kraj velenjskega jezera. Mavec. KAJ AK Rezultati plavalnih tekem na jezeru m. vi. Na našem jezeru smo videli pri zadnjih veslaških tekmah lepe vitke čolne, imenovane kajak. Kakšna je pravzaprav razlika med kajakom in navadnimi čolni? V navadnem čolnu so vesla pritrjena ob rob in veslači obrnjeni s hrbtom v smeri vožnje predstavljajo le nekakšen motor. Ker so podrejeni krmarju je vožnja zanje-manj zanimiva. V kajaku pa gledamo v smeri vožnje, veslo držimo prosto v rokah in smo hkrati tudi sami krmarji. Povezano s čolnom najbolje vidimo pri predniku modernega kajaka — eskimskemu »ajuku«, na katerega je prišit jopič, krojen za določeno osebo. Eskimo čoln tako rekoč obleče, se z njim zraste in sploh ne more pasti iz njega. Ce se prevrne, si s spretno kretnjo z veslom urno zopet pomaga v prvotni položaj. To mu omogoča mojstrsko oblikovan čoln, zgrajen iz ribjih kosti, naplavljenih ostankov lesa in štirih mroževihi ali tjulenjevih kož. Prvi kajak v Evropi je po eskimskem vzorcu zgradil Skot MacGregor in predstavlja nekak kompromis med odprtim indijanskim kanujem in ajukom. Izboljšan čoln za divje vode je zgradil šele leta 1905 arhitekt Henrich iz Munchena, ki ga je prevlekel s platnom. V Jugoslaviji se je pojavil kajak prvič na Savi 1919. leta. Enajst let pozneje je v regati Brežice—Zagreb sodelovalo že nad 50 kajakov. Nedvomno pa je, da je omogočen kajakaštvu pri nas šele v zadnjih letih s pomočjo ljudske tehnike vsestranski razvoj, tako s tekmovanji doma in v inozemstvu kakor tudi z gradnjo potrebnih šolskih in tekmovalnih čolnov. Kajakaštvo je lep šport, ki krepi moč mišic, delovanje pljuč in srca, bistri nam refleks in nas uči zbranosti, hladnokrvnosti, neustrašenosti in tovarištva. KAJAKAŠKE TEKME Ob otvoritvi našega kopališča so se dne 14. junija na jezeru poleg ostalih prireditev vršile tudi kajakaške tekme na mirnih vodah med veslaškim klubom »Rinka« iz Celja, veslaškim klubom iz Ljubljane in veslaškim klubom Tovarne nogavic Polzela. Po vsestransko zanimivih borbah je osvojil ekipno prvenstvo pri tekmovanju na 600, 1500 in 3000 m veslaški klub »Rinka« iz Celja pred Ljubljančani in kajakaško sekcijo Tovarne nogavic iz Polzele. Zmagovalna ekipa je prejela v prehodno last krasen simbolični pokal, izdelek našega elektrostrojnega obrata. Točnih rezultatov tekmovanja žal ne moremo objaviti, ker nam jih tehnično vodstvo, ki je bilo v rokah celjske »Rinke« kljub točnemu dogovoru še ni dostavilo. Ob otvoritvi kopališča ob Velenjskem jezeru je bil plavalni in vaterpolo dvoboj za prehodni pokal »Velenjskega jezera« med ekipama »Rudar« Trbovlje in ZSD Celje. V končnem plasmanu je zmagala ekipa ZSD Celje s tesnim rezultatom 47:46 ter si s tem priborila v prehodno last pokal »Velenjskega jezera«. Posamezni rezultati tekmovanja so naslednji: Moški: 1000 m klasično: Hauk (T) 1,31 2; Gor- šič (C) 1,35,6. 100 m Butterfly: Klančnik (C) 1,27 9-Hauk (T) 1,36,0. 100 m kravi: Balog (T) 1,17,3; Ščuka (C) 1.18,1; Klančnik (C) 1,18,4. Štafeta 3X50 m: Celje: 2,47,3; Trbovlje 2,48,5. Ženske: 100 m klasično: Pirnat (C) 1,46,0; Kočar (izven) 1,49,0; Irt (T) 1,52,0. 100 m kravi: Jošt (C) 1,40,8. 100 m hrbtno: Irt (T) 2,17,4 Skoki: Trbovlje 6 točk, Celje 5 točk. Vaterpolo: Celje : Trbovlje 2:2. Nova trgovina v Velenju Zaradi vse večje potrebe po konkurenci v trgovski mreži, zaradi izboljšanja izbire, kulturne postrežbe in lokalov, je ponudbo za otvoritev trgovine v Novem Velenju sprejelo trgovsko podjetje iz Grosuplja. Domača podjetja to ponudbo niso sprejela. V»Samskem domu« si bo to podjetje uredilo lokal in lične izložbe. Obeta, da bo v vseh ozirih konkurenčno in da bo zadovoljilo vse potrošnike. To zamisel pozdravljajo posebno gospodinje, ker se čuje, da bo ta trgovina dostavljala blago na dom. Nogomet Crešnik Vlado Camping-klubi desna zveza in najbolj priljubljen igralec NK Rudarja je bil najboljši strelec mariborske nogometne podzveze v pr- Franjo -#- venstvu 1952/53 in je s 16 doseženimi zgoditki svojemu moštvu vsekakor ogromno pripomogel pri prehodu v slovensko republiško ligo. ŽREBANJE AVIONSKIH LETAKOV DNE 14. JUNIJA Na oštevilčene reklamne avionske letake so bile ob dnevu zleta 14. junija izžrebani sledeči dobitki: 4 tone lignita je dobil Grilc Albert iz Pesja, 2 toni lignita je dobil Kolenc Franc, dijak iz Šoštanja, 2 toni lignita je dobil Vertot Matija, dijak iz Šoštanja. Dvakrat po 1 tono lignita je dobil dijak Poženel Dominik iz Šoštanja. 1 tono lignita je dobila Mežnar Ivica, trg. pomočnica iz Šoštanja. ' 1 tono lignita je dobil Košič Marjan, strojevodja iz Maribora. Ivo Jamnikar: KINO »SVOBODA« V VELENJU vam bo predvajal v juliju tele filme: 3. do 6. julija: La Malquerida 8. do 9. julija: Najsrečnejši dnevi 10. do 13. julija: Poročna noč v raju 15. do 16 julija: Frosina 17. do 20. julija: Nočni taksi 22. do 23. julija Mamljiva nevarnost 24. do 27. julija: Plamen in puščica 29. do 30. julija Skrivni rov 31. julija do 1. avg.: Hiša na 92. cesti. Ob nedeljah popoldanske predstavi odpadejo. Taborništvo doživlja danes pri nas in v svetu velik razmah. Poleg številnih »mladinskih in taborniških organizacij obstoja veliko število camping-klubov, v katerih se zbirajo zlasti starejši ljudje, ki ljubijo življenje v naravi in šport. Naša taborniška organizacija je dokazala v kratkem času obstoja, da izpolnjuje naloge, ki jih ima pri vzgoji mladine kot prva taborniška organizacija v socialistični državi. Danes je zveza tabornikov Slovenije že sposobna v sodelovanju s sorodnimi organizacijami podpreti gibanje ljubiteljev narave in omogočiti v svojem krogu ustanavljanje camping-klubov. »Camping«, ki je postal mednarodna oznaka za taborjenje in življenje v naravi in ki združuje z njim razne športe, bo tudi pri nšis našel plodna tla. Camping klubi bodo izpolnili občutno vrzel v našem družbenem življenju, ki so jo zlasti občutili mladi in stari ljubitelji življenja v naravi, tisti, ki si bolj žele taborjenja, počitnic in sproščenega življenja v naravi, kot pa hotelov in letovišč. Camping-klubi bodo organizacijsko in materialno podprli ta stremljenja svojih članov. Organizirali bodo taborjenja in potovanja po domovini in tujini, poleg tega pa bodo razvili smisel naših ljudi za nedeljske izlete »wee-kend«, privzgajali članom kulturen odnos do narave in gojili v svojih vrstah sproščeno razne panoge športa in tehnike. Gotovo je, da se bo tudi pri nas našlo dovolj ljudi, ki bi imeli smisla za ustanovitev Camping-kluba, saj imamo pri nas dovolj pogojev za vršenje nedeljskih izletov in taboren j. Furlan ZSD CELJE : RUDAR 3:2 (2:0) Dne 7. junija je naše prvo moštvo odigralo tekmo za Jugokup proti ZSD Celje na igrišču pri Skalni kleti v Celju. Čeprav večino tekme v premoči, naši igralci niso znali izkoristiti celo serijo zrelih priložnosti za dosego golov, ali pa jih je pri streljanju spremljal,* neverjetna smola. Izgleda, da je 2SD za naše fante fatalen nasprotnik, proti kateremu še nikdar niso pokazali igre, ki smo je sicer pri njih navajeni gledati. Ne »leži« jim na momente pretirano ostra igra železničarjev, še manj pa razmeroma majhno igrišče, kjer se Rudar nikakor ne more razviti. Zgoditke za Rudarja sta dosegla Legvart I in Vajthauzer. S to tekmo je Rudar izpadel iz nadaljnjega tekmovanja za pokal maršala Tita. Istega dne je Rudar B v Šoštanju odigral prvenstveno tekmo za prvenstvo celjskega okrožja in zasluženo premagal prvo moštvo Usnjarja s 3:2. Naš »otroški vrtec« je podal zelo lepo igro in je v vsakem pogledu nadkriljeval nasprotnika. Posebno sta ugajala Djor-djevič in Blaj. Vse tri gole za Rudarja je dosegel Blaj. Dne 21. junija je močno pomlajeno moštvo Rudarja v postavi Zagajšek Lipar Legvart I Pistotnik, Vajthauzer, Zagorc Djordjevič, Blaj, Crešnik, Jakop, Premelič zmagalo v Zagorju s kompletnim moštvom slovenskega ligaša »Proletarca« z 2:1 (2:1). V tej tekmi je Rudar zaigral odlično ter je ves čas z lepo kombina-torno igro prevladoval na terenu. Po ustvarjenih situacijah bi zmaga Rudarja morala biti višja. Gole sta za Rudarja dosegla Crešnik in Blaj. B moštvo Rudarja je igralo na domačem igrišču proti NK »Volni« iz Laškega in jo premagalo s 5:3 (1:2). Prvi polčas je igral Rudar zelo raztrgano in je po krivdi obrambe prejel 2 gola. Uspešen za Rudarja je bil Venturini. V drugem polčasu se je slika na igrišču zelo izpremenila. Rudar je začel s hitrimi kratkimi dodavanji osvajati teren in je ustvaril pred nasprotnikovim golom nešteto zrelih situacij, od katerih pa je zaradi neverjetne neodločnosti realiziral le štiri. JJspešni So bili: Žižek (2), Legvart II in Rednak. Sodil je dobro tov. Kolenc. Naši nogometaši stojijo sedaj pred težko nalogo. Pripravljati se morajo za start v prvenstvu najboljših klubov Slovenije in poleg tega morajo skupaj s kolektivom našega rudnika in ostalimi velenjskimi športniki zgraditi stadion. Upamo, da ne bo nobenega Velenjčann, ki se ne bi odzval našemu apelu in s prostovoljnim delom pomagal zgraditi športni park, ki bo eden najlepših v Soveniji. Franjo Kdo je kriv? Lansko jesen je Okrajni odbor Rdečega križa organiziral šestmesečni tečaj ženske predvojaške vzgoje v vseh večjih krajih svojega okraja. Da bi tecajnice imele priliko usposobiti se za čim boljše bolničarke, je OORK pritegnil kot predavatelje skoro vso. zdravstveno osebje svojega okraja, do-čim je vrhovni nadzor in vodstvo tečaja pridržal sebi. Čeprav so v zimskih, dneh učenke skupno s predavatelji včasih prezebale v slabo gretih prostorih, so z. dobro voljo vendar vzdržale, pridno vež-bale in se pripravljale z vso resnostjo na predstoječi izpit. Z dopisom št. 46 1-53 z dne 18. III. 1953 je OORK v Šoštanju poslal vsem predavateljem tečajev, odborom RK, AFŽ in SZDL in ZB v okraju razpored izpitov. Po izpitih naj bi se vršila tudi zabava, o kateri je bilo govora tudi na občinskih zborih. Čeprav so bili izpiti predvideni šele v roku enega do dva meseca po končanem tečaju, kar je učno osebje in učenke močno deprimiralo, bi človek vendar pričakoval, da bodo vsaj izpiti vzorno organizirani z ozirom na to, da so bile pozvane k sodelovanju vse množične organizacije. V podkrepitev tega mnenja naj navedem, da se v istem dopisu še poudarja, da je treba »stremeti za tem, da bodo na določen dan prisotne vse mladinke, tako da ne bo nepotrebnega čakanja in trošenja ur...« Nadalje, »da so vsi predavatelji na dan in točno in ob določeni uri na svojem navedenem predavateljskem mestu ...« Vse lepo in krasno. Za Velenje, Šalek, Škale, Št. Ilj in Pesje so bili izpiti predvideni za 17. maj 1953 ob 8. uri v Velenju. Po zgoraj navedenih jasnih direktivah OORK Šoštanj so mladinke resnično prišle v Velenje na polaganje izpita. Od predavateljev je prišel samo eden, iz OORK pa nihče. Začelo se je nervozno tekanje po trgu. Nikomur v Velenju ni bilo znano, prav nič o kakih izpitih, na katere so funkcionarji OORK v Šoštanju enostavno pozabili. Jeza in ostra kritika mladink na tako neodgovorno vršenje službe, kot so jo takrat pokazali okrajni odborniki RK v Šoštanju je popolnoma na mestu in upravičena. Ko so se tečajnice po dveurnem brezuspešnem čakanju končno razočarane razhajale brez vsakih izpitov, so se upravičeno spraševale, komu so bile namenjene direktive navedenega dopisa o nepotrebnem čakanju in trošenju ur, o točnosti dneva in ure, če tisti, ki takšne dopise izdaja nima nikakega pojma o disciplini in pravilnem odnosu do sotovariša. Mar naj te mladinke še verjamejo vsebini kakega dopisa, ki nosi pečat plemenite organizacije RK, če pa na njegovih odgovornih mestih sedijo tako neodgovorni ljudje? Rade bi vedele, kdo je kriv za to malomarnost? Tečajnice PRED SODIŠČEM Sodnik: »Poznate tale nož?« Obtoženec: »Ne.« Sodnik: »Odvedite ga! < Cez teden dni spet: »Poznate ta nož?« »Da.« »Vendarle! Odkod ga poznate?« »Pred tednom dni ste mi ga pokazali.« PREPOVED »Rekel sem vam, da ne smete pokaditi več kakor tri smotke na dan. Kako, da se vam je zdravje še poslabšalo?« »Gospod doktor, tudi jaz ne vem. Prej sploh nisem kadil in sem se dobro počutil; kar pa ste mi predpisali te vražje tri smotke, mi je zmerom huje.« 0 nastanku premoga Namen članka je napisati par besedi o snovi, katera nam je v sedanjem življenju neobhodno potrebna. Več premoga, še več premoga; več premoga železnici in industriji, za izvoz, za široko potrošnjo, to je danes parola. Saj vemo, da predstavlja premog ono surovino — brez katere ni industrializacije in elektrifikacije, torej je premog kri industrije. Premog pozna danes vsak. Poznamo pa tudi več vrst premoga, in sicer: lignit in črni premog, antrazit, ter vemo kako in zakaj ga uporabljamo, vemo tudi kje ga pridobivamo. Marsikdo pa mogoče ne ve iz česa in kako je premog nastal. Kaj je premog, kako je nastal, zakaj enkrat lignit, potem rjavi ali črni premog ali antrazit, katere snovi predstavljaj^ premog, kateri čijiitelii so vplivali na njegov postanek, koliko je premog star so v glavnem vprašanja, na katera bi bilo v tem članku potrebno odgovoriti. Premog je gorljiva kamenina, sestavljena iz spremenjenih ostankov v davnini rastočih rastlin in včlenjena v zgradbo slojnih plasti naše zemeljske skorje. Vse to je zelo enostavno povedano, vendar je bila pot do tega spoznanja zelo dolga. Od kdaj se premo? go- rivo nam ni znano. '""^cCe. da so že naši davni predniki p - znali gorljivi črni kamen. Vendar o tem ne vemo nič. Tudi stari zgodnji in srednji vek nam ne povesta nič točnega. Pač pa je zgodovinsko ugotovljeno, da sega rudarsko pridobivanje premoga na Saškem že v leto 1000 in v Angliji v okrajih Shefi-elda, Newoastla in Walesa v leto 1200 po našem štetju. V glavnem se je kopal in uporabljal črni premog, čeprav je bila njegova uporaba zelo omejena. Zaradi vedno večjega pomanjkanja lesa — zaradi spoznavanja prave vrednosti premoga so začeli iskati novih ležišč ter jih intenzivno izkopavati. Tudi rjavi premog je že bil poznan. Vendar velika različnost njegovega zunanjega izgleda ni dovoljevala spoznanja, da je rjavi isto kakor črni premog, čeprav samo predhodna razvojna stopnja ene in iste snovi. Šele v zadnjih 60 letih je to spo-znanje dozorelo Vedno večja potreba po premogu je nastala zaradi hitrega razvoja tehnike in industrije, tehnični razvoj metod opleme-njevanja premoga in s tem tudi večja uporabljivost premogov je imela za posledico izkoriščanje tudi manjših nahajališč premoga. S tem je znanost dobila priložnost opazovati in proučevati več prehodnih razvojnih stopenj od rjavega do črnega premoga in lignita. Spoznala je pa tudi povzročitelja postopnega razvoja od lignita do antrazita. Premogi so nastajali v vseh geoloških formacijah od časa višje razvitega rastlinstva, to je od podobe starega veka »Devon«, torej ca. 480 milijonov let nazaj. Iz naslednje razčlembe so razvidna najvažnejša nahajališča premoga: V starem veku: formacije Devon črni premog: na Medvedjem otoku, formacije karbon glavna formacija črnih premogov Rusije, Šlezije, Porurja, Belgije, Anglije in Severne Amerike; formacije Perma črni premogi: Srednje in Vzhodne Azije ter južnih kontinentov. V starem veku: formacije triade črni premogi: Virginije; formacije Jura črni premogi: Madžarska, Romunija in Kitajska; formacije Krede črni premogi: Severna in Južna Amerika. V novem veku: formacije teroiara rjavi premogi na celi zemlji, med njimi tudi naši jugoslovanski rjavi premogi; formacije kvartera velika šotišča Severne Nemčije in Skandinavije. Spoznanje, da so se ustvarjali premogi v vseh formacijah starostnih dob naše zemlje je porodilo novo misel. Premogi. morajo nastajati tudi danes. Toda kje in kako? Črni premogi nastopajo v notranjosti zemeljske skorje, kot sloji temne blesteče ali medle krhke ali žilave snovi. Ti sloji nastopajo v stalni menjavi s prav tako sloievitimi kameninami, nedvomno rudninskega sestava. Glinasti škriljci, peščenci in tudi apnenci sodelujejo pri zgradbi slojnih sistemov, ki so včasih do več 1000 m debeli in vsebujejo čez 100 premogovnih slojev različne debeline. Najdebe-lejši sloji črnega premoga dosežejo 10 do 12 m debeline (Šlezija). Tudi ploskovna razsežnost premogo-vih slojev je zelo velika. Nekateri sloji Westfalske se nadaljujejo izpod Belgije, Nizozemske in Rokavskega preliva do Anglije, kjer se tudi odkopavajo. Eden do dva metra debeli Pitsburski sloj, Apolskega območja Severne Amerike se razprostira pod tremi državami: Pensil-vanijc, Ohiom in Virginijo s skupno preko 15.000 km2. Premogovni sloji so spremljani v »krovnini«, to je nad njimi in v »tal-nini«, to je pod njimi s sloji gfinastih škriljcev in peščencev. Ti sloji so pri peščencih ostro ločeni od premogovnega sloja, ali pa leži med prisloji in premogom neka prehodna cona, v kateri so premogove snovi primešane večjim količinam rudninskih snovi. Ta prehodna cona ima sicer barvo premo-govega sloja, je tudi gorljiva, vendar pa je zaradi drugih rudninskih snovi neuporabna kot gorivo. Rudarjem je poznana pod imenom »gorljivi škrilj«. Kar sem navedel o črnih premogih, velja tudi za rjave premoge. Vendar je debelina slojev večja in doseže tudi nad 100 m. Rjavi premog leži bliže površine, njegova barva je rjava, nikoli tako črna kakor pri črnem premogu, tudi raza rjavih premogov je rjava. Snov je v glavnem zemljaste strukture s primesjo poogljenelih ostankov lesa, vsebuje zelo visok odstotek vode in je vedno rahlejša, manj strnjena kakor snov črnih premogov. Ravno tako so tudi prisloji rjavih premogov istih rudninskih snovi, kakor prisloji črnih premogov, vendar manj trde strukture. To so v glavnem gline, peski in mehki laporji. Nastopanje premogov v obliki slojev, kateri so položeni med druge sloje rudninskih snovi, konkordonca premogo-vih in rudninskih slojev, to je njihova medsebojna vzporedna lega, spoznanje, da so sloji rudninskih snovi nanosi vode, to je: sidementi, nam dokazujejo, da so tudi premogovni sloji vsedlinske kamenine ali sedimenti. Zaradi nepoznavanja najosnovnejših zakonov geologije o postanku in razvoju zemeljske skorje kamenin in življenja, so prišli prejšnji naravoslovci do zelo čudnih zaključkov. V srednjem veku so mislili, da je premog vulkanskega porekla, da je spremenjena lava. V prislojih vložene ostanke živalstva in rastlinstva so smatrali za igro narave in hudičeve norčije. Slavni- Agri-kola je leta 1544 smatral premog za zgoščeno nafto. Drugi so zopet videli v premogu preperelo gorovje, prekomerna tvorba ogljikovega dvokisa in slično... Ze Olbertus Magnus (1193—1280) je izrekel domnevo, da je premog rastlinskega porekla, česar seveda zaradi pomanjkanja tehničnih sredstev ni mogel dokazati. Ta pravilna domneva je bila dokazana šele pred dobrimi 100 leti. Preiskovanja premoga W. Hutona in Fr. Linka, Giimbela ter drugih pod mikroskopom, so v 19. stoletju končno popolnoma dokazala, da je premog organska snov, da se sestoji ta snov iz: istih elementov kakor telesne snovfi rastlin in živali, to je iz kemičnih spojin, ogljiko-vodika in kisika ter-manjših primesi dušika in žvepla. (Se nadaljuje)