UDK 800.2(4) Sońn Paliga
Filološka fakulteta v Bukarešti
ALI OBSTAJAJO »URBSKE« PRVINE V SLOVANSKIH JEZIKIH?
»Urbski« je avtorjeva oznaka predindoevropskega kompleksa, ki se je razvil v jugovzhodni in srednji Evropi približno 6500-3500 p. n. š. V razpravi se domneva, da je Praha arhaično urbsko (predindoevropsko) krajevno ime.
»Urbian« is the author's label for the Pre-Indo-European complex that developed in southeastern and central Europe, ca. 6500-3500 B. C. The paper suggests that Praha is an archaic Urbian (Pre-Indo-European) place name.
Opredelitev pojma. V svoji razpravi o možnih in/ali verjetnih odnosih med poimenovanji kot »praindoevropski« in »predindoevropski« (Paliga 1989) sem skušal uvesti nov izraz »urbski«, in sicer z namenom, da bi ustrezneje opredelil to, kar razumemo pod izrazom »predindoevropski«. To poimenovanje je v resnici nenatančno: »predindoevropski« se lahko nanaša na kar koli pred prihodom Indoevro-pejcev (enako nenatančno in slabo je opredeljeno poimenovanje »praindoevropski«, vendar na tem mestu ne moremo iskati boljše definicije; gl. Paliga 1989). Naše stališče je bilo in je, da jezikoslovci in arheologi potrebujejo boljši izraz za opredelitev tega, kar razumemo pod »predindoevropski«. Pripravno bi bilo izbrati izraz, ki se jasno loči od »praindoevropski«, kot je Marija Gimbutas že pred časom uvedla izraz »kurganski« za opredelitev praindoevropske (praide.) tradicije (kurgan je beseda za 'gomilo'). Obred pokopavanja je nedvomno zelo konzervativen in po njem se razlikujejo posamezne civilizacijske enote.
In kaj je razločevalno za predindoevropski (predide.) kompleks? Očitno prav tako pogrebni običaji, ki se razlikujejo od tistih pri kurganskih vojščakih — Indo-evropejcih. Razločevalni so tudi bogovi. A to bi le težko bilo uporabno za jasno, kratko poimenovanje. Zato smo izbrali poimenovanje »urbski«, tvorjeno iz besede urbs 'mestno naselje'. Kot smo opazili v zgoraj navedeni razpravi, je ta beseda, ki je bila dolgo nepojasnjena, analogna z drugimi predide. besedami, prikazanimi v tabeli 1. Očitno je obstajal starinski, zagotovo predide. koren *OR-/*UR- z osnovnim pomenom 'ogromen, velik', od tod tudi 'gora, vrh, višina' in podobno. To se popolnoma sklada s tem, kar vemo o predide. kompleksu, ki ga Marija Gimbutas imenuje »staroevropski« (npr. Gimbutas 1982, 1989). Naše poimenovanje »urbski« zajema to predide. obdobje, izhajajoč iz predpostavke, da je bila urbana tradicija bistvena značilnost družbene organizacije predide. prebivalcev (gl. tabelo ')• »Urbski« zatorej stoji nasproti poimenovanju »kurganski«; prvo zajema preside. tradicijo, drugo pa praide. Zelo verjetno je bil urbski kompleks analogen z zahodno tradicijo megalitskih stavbenikov (podrobneje v Paliga 1989); gl. shemo 1.
Pojavi pa se vprašanje, ali so obstajale urbske prvine v praslovanščini. Preden damo popoln in jasen odgovor na to težavno vprašanje, bomo skušali dokazati, da n't današnjem slovanskem ozemlju obstajajo vsaj urbska krajevna imena. Začnimo z značilnim, a doslej neupoštevanim primerom.
Praha. Različna dela, posvečena slovanskim (ali na splošno evropskim) krajevnim imenom, skušajo razložiti krajevno ime Praha iz korena *preg- 1 (tako Miklošič 1886: 261) s splošnim pomenom 'frigere' ('peči, žgati'). To pomembno krajevno ime sicer manjka v takem izčrpnem delu, kot je Šmilauer 1970, v drugih pa se razlaga kot tvorjenka iz glagola prahnout z možnim pomenom 'izsušiti' (izhajajoč iz naziranja, da je prostor 'od sonca ožgan', kar je popolnoma napačno, saj je praško podnebje razmeroma deževno in precej hladno). Razlaga Praha < prahnout (res je, da s pridevkom »verjeten«, ki naj bi zmanjšal gotovost te hipoteze) se omenja v delih kot npr. Kiss 1980: 524 (to hipotezo pojmuje kot »kar najverjetnejšo«, »legvaloszinübb«); Lutterer et al. 1976: 218 (z istim dostavkom, »verjeten«, »nejvčrohodnčjšf«); Pospelov 1988: 156 (v tem primeru s trditvijo, da razlaga s prah 'prag' ni verjetna).
Po našem mnenju ne prahnout 'izsušiti' ne prâh 'prag' ne nudi pravilne razlage. Najzgodnejši izpričani obliki imena Faràga in Baraga, ki ju je 1. 965 zapisal arabski popotnik Ibrahim ibn Yaküb (Lutterer et al. 1976: 218), čeprav fonetično ne popolnoma natančni, zadostujeta kot dokaz, da omenjena še živa etima ne prideta v poštev. Po drugi strani pa prav lahko vidimo, da je krajevno ime Praha (< *Praga < Praga, a možno tudi *Paraga in/ali *Baraga) popolnoma v skladu z drugimi predide. (urbskimi) krajevnimi imeni, ki so tvorjena iz prvotnega korena *P-R-/*B-R- 'kamen, pečina, vrh, gora', kot je prikazano v tabeli 2.
Če na kratko povzamemo: Praha je predide. krajevno ime, njegove značilnosti pa so presenetljivo podobne značilnostim drugih krajevnih imen, tvorjenih iz urb-skega korena *P-R-/*B-R-. Seveda to ni edini tak primer na slovanskem področju.
Viri
Marija GlMBUTAS 1982: The Goddesses and Gods of Old Europe, 6500-3500 B. C. Myths and
Cult Images. Berkeley and Los Angeles: University of California Press. Marija GlMBUTAS 1989: The Language of the Goddess. San Francisco: Harper & Row. Lajos Kiss 1980: Földrajzi nevek etimológiai szôtâra. Budapest: Akadćmiai kiadó. I. Lutterer, L. Kropaček, V. HuŃAĆEK 1976: Pûvod zemëpisnych jmen. Praha: Mlada Fronta. Franz MlKLOSlCH 1886: Etymologisches Wörterbuch der slawischen Sprachen. Wien: Wilhelm Brauni üller.
Sorin Pauga 1989: Proto-Indo-European, Pre-Indo-European, Old European. Archaeological Evidence and Linguistic Investigation. The Journal of Indo-European Studies 17, 3-4: 309-334.
E. M. Pospelov 1988: Skol'nyj toponimičeskij slovar'. Moskva: Prosveštenie. Vladimir ŠMII .AUER 1970: Prfručka slovunské topoHotnastiky. Praha: Academia.
Tabela 1. Glavne tvorjenke iz predide. (urbskega) korena *OR-/*UR- 'velik, ogromen'.
Medit.- Provans. Helvetsko Baskovsko Hatijsko, hetitsko italsko	kapadocijsko
NI Or go, NL Orgon NL Uri uri, iri Urge NF1 Gran	'mestno
NL Urgi, d'Orgon	področje'
Ure i NF1 Ourgeuso NL Orgnon
hat. ureš 'ogromen, velik' het. ura 'velik' uranu 'narediti veliko, nabrekniti' kap. NP LJ-ra, U-ra-a
Sumersko
URU 'mestno področje' NL Uruk HUR.SAG 'hrib' WR.SAG 'heroj'
Finsko
Grško
Ilirsko
Traško
Romunsko (preko traščine)
lurho 'heroj' (cf. sum.)
Orion
ND Orpheus órphos 'vrsta ribe' NFl Órphitos ND Ouranós ouranós 'nebo' óros 'hrib; puščava'
NL Orba NL Orgessos NL Ortopla NFl Urbanus NFl Urbate
NL Orni NP Orso-, Ursu-, itd. NP Oroles NFl Ordessos -ora, -oros 'mestno področje'
urias 'ogromen, velikanski' oras 'mestno področje' N l'Oaz; NL Orästie NL Oradea, NL Orsova (-ova je slovansko), NP Or lea; a se urea 'plezati'; urdä 'vrsta sira, ki se posname s površine; ortoman 'bogat' (prim, gr. ólbos iz *OL-)
Tabela 2. Nekaj glavnih tvorjenk iz urbskega korena *P-R-/*B-R- 'kamen, pečina,
vrh, gora'.
Grško Traško, ilirsko	Romunsko	Italsko	Ibersko ____(preko traščine)
NL Bargala	NM Bermion	NM Paring	NL Bergomum, šp. harranco
(Peonia)	(Makedonija)	(J. Karpati)	Ber(i)gema	'pečina, prepad'
NL Parnasses, -para (druga	NM Birgäu NM (Ligurija);	(isti pomen kot v
Parnasus,	sestavina v zlož.	Perçani NL	NL Bargala, it. burrone)
Parnasos	kraj. im.) NL	Pereg (Arad) Burgulum
NI Paras	Baris NL Barium	(?NR Bàràgan) oppidum; ital.
(Kikladi)	NL Berginium	burrone 'pečina,
oppidunr, baris,	prepad'
bauria 'zid, kamnit zid, poslopje'
Opomba: V tabeli je navedenih le nekaj glavnih primerov. Ni jasno, če je bi bilo tu mogoče navesti tudi NL Bern (verjetno, da bi bilo). Prav tako ni gotovo, če je NL Brno sorodno z Bern in, širše gledano, z drugimi primeri, navedenimi v tej tabeli. Tudi ob tem vprašanju se nagibamo k pozitivnemu odgovoru.
Kratice v tabeli pomenijo: NL — nomen locis (krajevno ime, npr. ime naselbine) NM — nomen montis NI — nomen insulae NR — nomen regionis
Shema 1. Jezikoslovni pregled kulturnih skupin v Evropi v 5. tisoči, p. n. š. Praindoevropejci, Uralci in Altajci predstavljajo praborealsko skupino, kar prepričljivo dokazujejo tudi jezikoslovne raziskave. Glavno besedilo se osredotoča na analizo staroevropsko-urbskega kompleksa.
Iz angleščine prevedla Marta Pirnat-Greenberg Lawrence, Kansas
Megalitski stavbeniki (Zah. Evropa)
STARA/EVROPA
Urbijci
Sredozemsko morje
Egejsko morje
Črno morje/
anatolsko
Indoevropejei (Kurganci)
uralsko
ałtajsko
kavkaško
semitsko
Summary
In his paper published in 1989 the author used for the first time the label "Urbian" to define more accurately the Pre-Indo-European civilization complex that developed during the period ca. 6500-3500 B. C. in southeastern and central Europe. The term "Urbian", derived from the Latin word urbs, is a generic Pre-Indo-European term for an urban complex. The paper summarizes (1) the main Pre-Indo-European "Urbian" terms derived from the primitive root *OR-/*UR- 'big, huge,' (from which several important words are derived, including Latin urbs), and (2) the main "Urbian" forms derived from the primitive root *P-R-/*B-R- 'stone, cliff, peak, mountain.' The place-name Praha is analyzed in this latter context (the place-name Brno also probably — or at least possibly — belongs here). In other words Praha is, in short, an archaic Urbian (i.e., pre-Slavic and pre-Celtic) place-name.