BILTEN je glasilo kolektiva SGP PIONIR Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni: vodje splošne službe v sektorjih za razdelitev po sektorjih, na posameznih gradbiščih so dolžni poskrbeti za razdelitev delovodje, ki morajo poskrbeti, da prejmejo glasilo delavci in vajenci, na direkciji je odgovorno za razdelitev vložišče, ki mora poskrbeti, da bo BILTEN takoj dostavljen tudi v vse obrate pri direkciji (lesni in avtomehanski obrat ter SIP), vodje obratov pa morajo zagotoviti razdelitev BILTENA vsem delavcem in vajencem.
BILTEN mora biti razdeljen istega dne kot je dostavljen.
Januar, februar
14. februarja
Leto Vlil., Št. 1 - 2 (45,46)
Ivan Kočevar,
Kraigherjev
nagrajenec
4. januarja, torej kmalu po no-^em letu, smo presenečeni obstali, smo prek televizije slišali, da je J^sn Kočevar, glavni direktor SGP j ION IR Novo mesto, prejel Kraigherjevo nagrado za 1974. leto. Presenečenje in radost sta se pomedi ob tej veseli vesti, saj je Kraigh-eijeva nagrada najvišje odličje, ki Se podeljuje za izjemne dosežke v °rganizaciji in vodenju gospodar-
skih organizacij, kadar takšni dosežki odločilno vplivajo na izboljšanje ekonomskega položaja gospodarskih organizacij ter na utrditev njihovih razvojnih perspektiv za gospodarstvo SRS.
V uradni utemeljitvi ob podelitvi visokega priznanja Ivanu Kočevarju je bilo rečeno: Tovariša Ivana Kočevarja je za nagraditev predlagala Skupščina občine Novo mesto. Nagrajenec je prišel v podjetje kot vršilec dolžnosti direktorja leta 1956, ko je podjetje reševalo težaven položaj zaradi skrčenja proizvodnje celo z odprodajo proizvodnih sredstev. Tehnične in organizacijske spremembe, ki jih je uvedel so kmalu uspele konsolidirati podjetje, tako da se je hitro razvijalo celo v obdobju po gospodarski reformi. Nagrajenec je posvetil posebno pozornost šolanju in zaposlovanju strokovnih kadrov in okrepil strokovne službe podjetja. Z uspešno analizo tržišča je podjetje razširilo svojo konkurenčno dejavnost predvsem v trikotniku med Ljubljano, Zagrebom in jadransko oba-
lo, kjer je zgradilo vrsto atraktivnih turističnih objektov kot so Zelena laguna, Materada, Solaris, Adriatic, Sirena in drugi. S tem se je izognil sezoni in gradbeno dejavnost razširil na celo leto. Pionir pa gradi tudi v BiH in na Poljskem ter sodeluje pri gradnji slovenske hitre ceste. Namesto klasične gradnje z opeko je med prvimi jugoslovanskimi podjetji pričel uvajati industrijski način gradnje po sistemu siporex-beton, kar je pocenilo in pospešilo kvalitetnejšo gradnjo. Pri podjetju posvečajo posebno pozornost tehnološkim napredkom v proizvodnji kot so gradnja z litim betonom, uporaba mrežne armature, standardizacija zaključnih del in gradnja industrijski hal ter panelno montažna gradnja stanovanjskih objektov. Aplikacija modernih metod poslovanja kot so CPM metoda planiranja, direct costing, uporaba računalnikov za planiranje, knjigovodstvo in odločanje, je pospešila tudi ekspanzijo podjetja ter ugodne finančne kazalce. Po mnenju predlagatelja in oceni komisije je k ekspanziji in uspehom podjetja s svojim elanom, sposobnostjo in znanjem bistveno pripomogel nagrajenec, tov. Ivan Kočevar.
Presenečenje je bilo prvi občutek, ki nas je zajel, najbrž, lahko bi rekli zaradi naše dolenjske skrom-
nosti. Niti pomislili nismo, da bi Ivan Kočevar dobil takšno odličje. Ponos je bilo drugo čustvo, ki nas je zajelo. Doumeli smo, da je priznanje, hkrati s tem, ko je podeljeno glavnemu direktorju, podeljeno tudi nam vsem skupaj, PIONIRJU. K stvarni in popolni uradni utemeljitvi ni dodati kaj. Kot sodelavci in kot člani velike PIONIRJEVE družine, jo lahko dopolnimo z razmišljanjem. Ivan Kočevar dela in živi med nami že 25 let. Njegov delavnik se marsikdaj konča v poznih urah, namalokrat tudi v zgodnjem jutru, toda vsaj nekaj minut pred 6. uro zjutraj bo neglede na to naslednjega dne vedno na delu. Velik po postavi se pogostokrat pojavlja med nami in po gradbiščih. V poslovnem pogovoru je kar se da kratek in jedrnat in ne izgublja besed po nepotrebnem. In vendar ni zaprt vase. Zelo mnogo delavcev pozna po imenu. Med ogledom gradbišča se bo ustavil pri zidarju, tesarju, armircu ali betonercu. Rokoval se bo z njim in pozorno prisluhnil njegovemu besedovanju. Neuničljiva življenjska sila in delovna vnema sta, lahko bi rekli njegovo glavno svojstvo. Temu moramo dodati še izjemen posluh za vse novo in za ljudi. K visokemu odličju, ki ga je prejel, mu kot člani kolektiva in kot sodelavci iskreno čestitamo!
BILTEN 2
Mladina je spet aktivna
V MLADINSKI ORGANIZACIJI V PIONIRJU JE SPET ZAVELA ODJUGA IN GLEDE NA TO KER NOVO MLADINSKO VODSTVO NE GOVORI VELIKO, PAČ PA PREDVSEM DELUJE, LAHKO UPAMO DA NE GRE SAMO ZA KRATKOTRAJNE, SVETLE TRENUTKE.
Zgodi se tudi to. Mladinski aktiv našega podjetja je ostal brez vodstva in s tem tudi brez organiziranega dela. Mnogim, ki smo prišli k podjetju, pa tudi tistim, ki so že bili člani, tako stanje ni bilo všeč, zato smo začeli z akcijo za sestavo novega vodstva.
Z idejno podporo nekaterih odgovornih ljudi v podjetju smo organizirali sestanek v ožjem krogu, ki je pomenil začetek akcije za obnovo delovanja mladinskega aktiva. Led je bil prebit in dogovorili smo se za sklic masovnega sestanka 1. novembra 1973. Akcija je uspela, saj se gaje udeležilo kar 75 mladih iz direkcije, obratov in sektorja Novo mesto, čeprav to še zdaleč ni dovolj. Program sodelovanja z mladino ostalih sektorjev, ker so preveč oddaljeni da bi mogli sklice-
vati skupne sestanke, bo sestavljen kasneje.
Sestanka se je udeležil tudi naš kadrovnik tov. Jožef, ki je pozdravil našo zamisel, hkrati pa tudi sam podal predloge, kako našo organizacijo čimbolj vključiti v družbeno življenje, opozoril na odgovornost, ki jo nosimo v okviru te organizacije in nakazal mnoge možnosti, ki se nam odpirajo, če bomo res aktivno delali.
Rezultat volitev je bil takšen: za predsednika aktiva je bil izvoljen gradbeni tehnik Jože Strnad iz sektorja Novo mesto, za tajnika administratorka iz lesnega obrata Martina Matoh, za blagajnika pa Marija Žagar, ekonomski tehnik iz direkcije. Zaradi boljše povezanosti med vodstvom in člani aktiva, ter lažjega delovanja smo izvolili še odbor mladinskega aktiva.
Da ne bi hodili po slepi ulici in delali samo tisto, kar bi nam slučajno nekdo postavil na pladenj, smo imenovali komisijo, ki bo sestavila program za prihodnje leto.
Z dejavnostjo smo pričeli kar takoj. Udeležili smo se tekmovanja iz znanja zgodovine naše NOB med delovnimi organizacijami naše občine, kjer smo v predtekmovanju v Mirni peči osvojili prvo mesto, v finalnem delu tekmovanja pa tretje mesto. Organizirali smo krvodajalsko akcijo za potrebe RK, ki deluje na bojiščih Bližnjega vzhoda, ki se je je udeležilo precejšnje število mladih in še opravili nekaj manjših nalog.
V	skladu s sklepom masovnega sestanka in s podrobneje sestavljenim programom na sestanku odbora mladinskega aktiva, ki je bil 15. novembra 1973 je bil 24. in 25. novembra 1973 organiziran izlet v Poreč z namenom, da si ogledamo delček dela našega kolektiva v preteklem obdobju, kar nam bi bilo v spodbudo. Seveda smo si na vse mogoče načine izposlovali razne popuste in porabili nekaj sredstev, ki jih je podjetje namenilo našemu aktivu, tako da izlet ni preveč bremenil naših skromnih denarnic.
V	meglenem jutru smo ob ne preveč zgodni uri že premraženi končno le dočakali avtobus pred našim samskim domom. Najprej je kazalo približno tako žalostno kot vreme. Kaj kmalu pa smo posedli v grupe, razvil se je živahen pomenek, zadoneli so zvoki glasbe. Megla se je dvignila, toda tega, da bi posijalo sonce nismo dočakali niti naslednji dan, celo nekaj dežnih kaplic je priletelo iz oblakov. Prva postaja je bila Postojna, žal pa si jame nismo mogli ogledati.
Morski zrak smo najprej zadihali v Kopru. Nekateri so se šli okrepčat, drugim pa je bilo bolj všeč križarjenje po mestu. Pot do Poreča je minila v prijetnem vzdušju. Od srca smo se nasmejali tudi taki malenkosti, ko je nekdo z začudenjem opazoval kravo z velikimi rogovi, njegov sosed pa je strokovno ugotovil, da to sploh ni krava ampak vol. V hotelu Parentium, kjer smo prenočili smo se udobno namestili v sobe in se vsak po svoje zabavali še dolgo v noč. Kljub temu, da je bil ogled otežkočen smo si vendarle ogledali nekaj objektov, ki jih je zgradilo naše podjetje. Po zajtrku smo se poslovili in že smo se peljali proti Reki. Tu smo imeli kosilo, ogledali smo si mesto, nato pa je bila pred nami še dolga pot skozi Kotar in v Belo krajino domov. Kratko slovo in že smo bili spet na pragu novega delovnega dne.
Četudi je kmalu minilo, je bilo lepo, videli smo precej naše domovine, postali smo prijatelji. Na cesti ne oplakneš s pogledom več tujca, ampak zaželiš dober dan sotrudni-ku za lepše življenje, ki ga bomo poskušali ustvariti v okviru skupne organizacije SGP „Pionir".
MARIJA KRAMAR
V času od 21. XII. 1973 do izida te številke, so bili dokončno dogovorjeni z investitorji naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe:
TOZD - sektor Novo mesto
-	s podjetjem „DOMINVEST" Novo mesto, za centralno kurjavo v prostorih Skupščine občine Novo mesto — investicijska vrednost 417.615,- din;
z Avto-moto zvezo Slovenije za izgradnjo tehnične baze na Otočcu investicijska vrednost 1,246.048,-
-	s podjetjem „ROG“ Novo mesto, za gradnjo obrata konfekcije v Šmarjeti — investicijska vrednost 3,605.462,- din;
—z Lesnim kombinatom „NO-VOLES“ Straža, za gradnjo skladiščne hale T.D.P. — investicijska vrednost 1,990.000,- din;
-	s Tovarno farmacevtskih in kemičnih izdelkov ,,KRKA“ Novo mesto, za dodatna dela pri Adaptaciji podstrešja Zdravilišča Dolenjske Toplice — investicijska vrednost 808.333,- din;
-	s Tovarno farmacevtskih in kemičnih izdelkov „KRKA" Novo mesto, za nadaljevalna dela na objektu RRC v Ločni — investicijska vrednost 5,348.348.- din.
TOZD — sektor Krško-:,MARLES" Maribor, za gradbena dela pri Osnovni šoli v Koprivnici investicijska vrednost 1,187.345,-din;
-	s podjetjem „PETROL" Ljubljana, za preureditev pritličja motela Čatež — investicijska vrednost 755.112,-din;
S Tovarno celuloze in papirja „ĐURO SALAJ" Krško, za gradnjo skladišča — investicijska vrednost 1,183.669,- din;
s Solidarnostnim skladom Občine Krško, za gradnjo stolpiča v Krškem in Senovem - investicijska vrednost 9,574.400.- din;
Mladinska ekipa PIONIRJA na končnem delu tekmovanja „Mladi in tradicije NOB", ki je bilo v Tovarni zdravil KRKA. PIONIRJEVA mladinska ekipa je na tem tekmovanju osvojila 3. mesto (Foto: Jože STRNAD)
Luknjanje kartic je eno izmed pripravljalnih opravil preden lahko računalnik DATA sproži svoje zapletene mehanizme in začne z delom. Na sliki je stroj, ki luknja kartice
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O ZDRUŽEVANJU TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V PODJETJE SGP „PIONIR" NOVO MESTO
Novo mesto, 11. 12. 1973
KAZALO
	člen	stran
I. Uvodne določbe	1 -8	5
II. Pravni status podjetja in TOZD	9-60	8
III. Načela medsebojnih delovnih razmerij	61 - 67	26
IV. Samoupravljanje	68 - 107	29
V. Reševanje sporov	108 - 115	44
VI. Družbenopolitične organizacije	116- 121	45
VII.Prehodne in končne določbe	122-133	47
zapisnik o izidu volitev		
samoupravnih organov		50
zapisnik o izidu referenduma		
za izdvojitev CENTROTEHNE		61
Na podlagi 41. člena zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register in na podlagi izražene volje delovnih ljudi in skupnih interesov v združenem delu sprejemajo temeljne organizacije združenega dela naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v podjetje SGP ..Pionir1' Novo mesto
I.	UVODNE DOLOČBE
a)	Cilji združevanja in skupni interes
1.	člen
Temeljne organizacije združenega dela (v nadaljevanju TOZD) podpisnice tega sporazuma, združujejo svoje delo in sredstva v podjetje SGP „Pionir" Novo mesto, urejajo svoje medsebojne odnose v združenem delu in določijo osnovo za urejanje svojih odnosov navzven.
TOZD se združujejo v cilju ustvarjanja ugodnejših pogojev za stalno večanje proizvodnje, produktivnosti dela. ustvarjanja čimvečjega dohodka za razširjeno reprodukcijo in izboljšanja materialnih pogojev delavcev, posebej pa še zaradi:
1.	pospešenega ekonomsko-tehničnega razvoja,
2.	skladnega razvoja celotne dejavnosti in poslovanja,
3.	delitve dela in specializacije v delu,
4.	medsebojnega kreditiranja,
5.	financiranje skupnih dejavnosti,
6.	združevanja sredstev za raziskovalno delo pri razvoju obstoječe proizvodnje in osvajanju novih proizvodov.
Interesi posameznih TOZD so ob pogoju smoternosti in ekonomičnosti podrejen skupnim interesom vseh TOZD v podjetju. TOZD se odpoveduje vsakršnim ukrepom, ki bi lahko ogrožali ali rušili skupne interese.
V primeru kršitve skupnih interesov, TOZD soglašajo, da se proti njim ukrepa skladno s tem sporazumom.
b)	Skupne funkcije
2.	člen
Skupni posli, ki se bodo v okviru podjetja enotno opravljali na podlagi vsklajenih planov in programov dela ter razvoja TOZD, so:
—	metodologija planiranja in sprejemanja skupnih planov podjetja
—	koordiniranje planov TOZD
—	kontrola in spremljanje izvrševanja planov
—	politika raziskovalnega dela
—	politika šolanja kadrov
—	organizacija in vodenje skupnih vlaganj in združevanje sredstev
—	stopanje v poslovno — tehnično sodelovanje v interesne skupnosti in dolgoročno kooperacijo z drugimi TOZD ali organizacijami združenega dela
—	finančno poslovanje
—	računovodsko poslovanje
—	investicijska politika
—	metodologija in koordiniranje delitve dohodka in OD
—	organiziranje splošnega ljudskega odpora in civilno zaščito
—	samoupravno dogovarjanje in sporazumevanje z drugimi TOZD in organizacijami združenega dela
—	vodenje upravno — pravnih poslov
—	komercialna politika z ekonomsko propagando in raziskovanjem domačega in tujega tržišča
—	kadrovska politika
—	razvojna politika
—	politika minulega dela
—	stanovanjska politika
—	kreditna politika
—	notranja kontrola poslovanja
—	politika cen
—	varstvo pri delu
—	elektronska obdelava podatkov
—	operativno koordinacijski posli.
3.	člen
Del dohodka, ki je rezultat dela v izredno ugodnih naravnih razmerah ali je rezultat izrednih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti za pridobivanje dohodka, se uporabi za razvoj TOZD v kateri je bil dosežen, ali za razvoj materialne osnove združenega dela vseh TOZD.
Del dohodka iz prejšnjega odstavka se ugotavlja po skupno določenih merilih iz skupnega pravilnika o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
Tega dohodka ni mogoče uporabiti za izplačilo osebnih dohodkov.
c)	Vsklajevanje
4.	člen
TOZD soglašajo, da bodo svoje poslovanje in razmerja medsebojno vsklajevale.
d)	Solidarnost
5.	člen
Upoštevajoč dosedanji skupni razvoj in nujnost nadaljnega skupnega dela v okviru podjetja, se delavci TOZD zavežejo poslovati po načelu medsebojne solidarnosti.
V	tem cilju si bodo TOZD medsebojno pomagale, materialno in na druge načine po skupno sprejetih načelih.
6.	člen
V	skladu z izvršenim načelom solidarnosti TOZD soglašajo, da bodo pri poslovanju navzven zagotovile enotno politiko in skupne interese podjetja.
TOZD se pri dobavah in storitvah dolžne upoštevati prednostne interese podjetja oziroma drugih TOZD v podjetju in njihove potrebe in zmogljivosti.
TOZD se obvezujejo, da bodo s svojimi prostimi proizvodnimi, strojnimi in kadrovskimi zmogljivostmi zadovoljile prvenstveno druge TOZD v okviru podjetja. Le svoje proste
zmogljivosti, ki jih ne bodo mogle angažirati v okviru podjetja, bodo dale na razpolago tretjim osebam.
TOZD se obvezujejo, da bodo prvenstveno angažirale proizvodne kapacitete drugih TOZD v podjetju.
7.	člen
TOZD se zavežejo pri svojem poslovanju vsklajevati medsebojne interese, zaradi tega se odpovedujejo vsakršnji medsebojni konkurenci, posebno navzven.
V izogib medsebojnih konkurenc bodo TOZD prevzemale dela izključno le na svojem stalnem območju, na območju druge TOZD pa le v soglasju z njo.
Izven stalnih območji katerekoli TOZD pa nova dela prevzema podjetje v svojem imenu in za račun sporazumno določene TOZD.
MEDSEBOJNO konkurenco znotraj podjetja pa bodo TOZD nadomestile z dogovarjanjem, pri čemer bodo spoštovale načelo večjega materialnega interesa posamezne TOZD in podjetja kot celote. Ta TOZD oz. podjetje kot celota pa je dolžna TOZD, ki je podredila svoj interes, povrniti nastalo izgubo (stroški, dohodek itd).
8.	člen
TOZD se medsebojno zavežejo, da si ne bodo prevzemale delavcev in da ne bodo brez soglasja prizadete TOZD sprejemale v delovno razmerje delavcev, ki so bili pri katerikoli TOZD v podjetju izključeni ali so samovoljno prenehali delati.
II.	PRAVNI STATUS PODJETJA IN TOZD
a)	Pravni status podjetja
9.	člen
SGP „Pionir*1 Novo mesto je samostojna in enotna samoupravna delovna skupnost, ki jo sestavljajo:
SGP „Pionir** Novo mesto TOZD sektor Novo mesto
SGP „Pionir" Novo mesto TOZD sektor Ljubljana SGP „Pionir" Novo mesto TOZD sektor Krško SGP „Pionir" Novo mesto TOZD sektor Zagreb SGP „Pionir" Novo mesto TOZD strojno inventarni park SGP „Pionir" Novo mesto TOZD Togrel SGP „Pionir" Novo mesto TOZD mehansko kovinski obrat SGP „Pionir" Novo mesto TOZD lesni obrat SGP „Pionir" Novo mesto TOZD projektivni biro in delovna skupnost skupnih služb
SGP „Pionir" Novo mesto je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za račun združenih TOZD. V notranjem prometu in v drugih medsebojnih razmerjih so TOZD in delovna skupnost skupnih služb enakopravne in imajo enake pravice in obveznosti med seboj in do podjetja kot celote, v kolikor niso njihove pravice omejene že s tem ali drugimi sporazumi.
10.	člen
Poleg naštetih TOZD pa lahko dve ali več TOZD podpisnic tega sporazuma za izvršitev konkretne zaokrožene naloge posebno, če je ta časovno omejena, formirajo posebne samoupravne delovne skupnosti.
Te skupnosti so brez svojstva pravne osebe, pravne posle zanje pa opravlja tista TOZD, ki je določena ob priliki formiranja te skupnosti.
Delavci, ki delajo v teh skupnostih, ostanejo še naprej v delovnem razmerju pri svoji matični TOZD.
Dohodek ustvarjen v takšni skupnosti se ugotavlja ločeno, deli pa po TOZD ustanoviteljicah glede na višino sredstev in delovne sile združenih za formiranje takih skupnosti.
Delavci, ki delajo v teh skupnostih ugotavljajo in dele osebni dohodek tudi v teh skupnostih.
11.	člen
Obstoječe TOZD lahko s posebnim sporazumom z drugimi TOZD izven podjetja ali z drugim podjetjem skupaj formirajo tudi skupna gradbišča kot posebne samoupravne skupnosti,
vendar pa s tem ne smejo biti prizadeti interesi ostalih TOZD ali podjetja kot celote.
12.	člen
Firma, s katero podjetje posluje je: Splošno gradbeno podjetje „Pionir", Novo mesto. Sestavni del firme je tudi znak v obliki stilizirane svetle, velike tiskane latinske črke „P“ na temnem pravokotnem polju.
Sedež podjetja je v Novem mestu, Kettejev drevored 37.
Za obveznosti podjetja solidarno odgovarjajo vse TOZD podjetja z vsemi sredstvi, razen TOZD TOGREL, ki odgovarja solidarno z vsemi sredstvi, razen sredstev vloženih s strani SGP „Gorica".
Skrajšana firma podjetja je: SGP „Pionir", Novo mesto z n. sol. o.
13.	člen
Predmet poslovanja podjetja je zbir predmetov poslovanja posameznih TOZD.
b)	Zastopanje podjetja
14.	člen
Podjetje zastopa in predstavlja glavni direktor podjetja, kot individualni izvršilni organ podjetja.
Glavni direktor lahko v skladu z ustavami, zakoni in tem sporazumom pooblasti za opravljanje posameznih zadev ali poslov tudi druge osebe.
Glavni direktor lahko v soglasju z DS podjetja da tudi pro-kuro (posebno pooblastilo).
c)	Pravni status TOZD
15.	člen
TOZD je samoupravna organizacija v sestavu podjetja, s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz ustave, zakonov in tega sporazuma.
TOZD je pravna oseba, samostojen nosilec pravic in obveznosti proti tretjim osebam in drugim TOZD v okviru tega sporazuma.
16.	člen
TOZD je samostojen nosilec pravic in obveznosti. V pravnem prometu s tretjimi osebami nastopa v svojem imenu za svoj račun, razen v primerih, ko s tem ali drugimi samoupravnimi sporazumi, statuti TOZD ali statutom podjetja, posamezne svoje pravice prenaša na podjetje, za katerega skupne posle opravlja delovna skupnost skupnih služb.
V opravljanju pooblastil iz prejšnjega odstavka podjetje v pravnem prometu s tretjimi osebami sklepa vse pravne posle v svojem imenu in za račun TOZD, po predhodnem soglasju TOZD.
17.	člen
Posamezne TOZD zastopajo in predstavljajo direktorji TOZD kot individualni izvršilni organi. Ti lahko imenujejo svoje pooblaščence v skladu s statuti TOZD, kijih predstavljajo.
Direktorji TOZD podpisujejo za TOZD vse zadeve, ki niso prenešene v pristojnost glavnega direktorja in drugih individualnih poslovodnih organov podjetja.
18.	člen
Pravni status TOZD se lahko spremeni po volji delovnih ljudi, ki v njej delajo.
Sprememba pravnega statusa TOZD ne sme škodovati interesom drugih TOZD, delovni skupnosti skupnih služb in skupnim interesom.
19.	člen
Vsaka TOZD se lahko izloči iz podjetja vendar ne na škodo drugih TOZD ali delovne skupnosti skupnih služb.
20.	člen
Iz obstoječih TOZD in delovne skupnosti skupnih služb se formirajo lahko tudi nove TOZD ali se dve ali več TOZD spoji v
eno, če za to obstoje zakoniti in ekonomski pogoji ter, če s tem niso prizadeti interesi ostalih TOZD in delovne skupnosti skupnih služb v podjetju.
21.	člen
TOZD, ki se izloča, je dolžna poleg obveznosti, kijih mora prevzeti že po samem zakonu, še:
prevzeti obveznosti podjetja proti tretjim osebam v zvezi z vlaganji v to TOZD,
-	vrniti svoje dolgove posameznim TOZD,
-	prispevati sorazmeren del eventualne izgube dobička in škode, ki ju je podjetje ali posamezna TOZD utrpela v zvezi s poslovanjem TOZD, ki se izvaja do pravnomočne izdvo-jitve.
Navedene obveznosti TOZD, ki se izloča, dospejo praviloma na dan pravnomočnosti izločitve.
TOZD. ki se izloča, pa ne more zahtevati takojšnjega vračila sredstev, ki jih je vložila v druge TOZD, podjetja ali skupne akcije.
22.	člen
TOZD samostojno organizirajo svoje delo in poslovanje v okviru dejavnosti določenih s tem sporazumom, pri tem pa morajo upoštevati obveznosti in interese drugih TOZD.
Dejavnost ene TOZD na njenem stalnem območju smejo druge TOZD opravljati le z njenim soglasjem.
23.	člen
V gradbeni operativi podjetja poslujejo naslednje TOZD:
-	SGP „Pionir11, Novo mesto TOZD sektor Novo mesto z o. sub. o., s sedežem v Novem mestu, Jerebova 19 in stalnim območjem v naslednjih občinah: Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metlika,
-	SGP „Pionir11, Novo mesto, TOZD sektor Ljubljana z o. sub. o., s sedežem v Ljubljani, Partizanska 19 in stalnim
območjem v naslednjih občinah: vse ljubljanske občine, Domžale, Vrhnika,
- SGP „Pionir14, Novo mesto, TOZD sektor Krško z o. sub. o. s sedežem v Krškem, Zdolska 27, s stalnim območjem v naslednjih občinah: Krško, Brežice, Sevnica.
SGP „Pionir44, Novo mesto, TOZD sektor Zagreb, z o. sub.
o., s sedežem v Zagrebu, Kombolova 3, s stalnim območjem v naslednjih občinah: vse zagrebške občine.
Te TOZD solidarno odgovarjejo za vse obveznosti podjetja z vsemi svojimi sredstvi in subsidiarno za obveznosti ostalih TOZD v podjetju vendar največ do 1/3 vseh svojih sredstev.
24.	člen
TOZD v gradbeni operativi imajo enak predmet poslovanja:
—	izvajanje vseh vrst visokogradenj, nizkogradenj in hidrogra-denj,
—	izvedba vseh zaključnih del v gradbeništvu — visokogradnje in nizkogradnje (visokogradnja : zidarstvo, tesarstvo, žele-zokrivstvo, pleskarstvo, soboslikarstvo, ključavničarstvo, kleparstvo, steklarstvo itd), (nizkogradnja : tlakovanje, asfaltiranje, ipd.),
—	montaža notranjih gradbenih instalacij,
—	izvajanje notranjih instalacijskih del (vodovod, kanalizacija, centralno gretje, električne instalacije, ipd.),
—	izvrševanje stavbnih obrti,
—	gradnja objektov za trg,
—	oddajanje poslovnih ali stanovanjskih prostorov v najem,
—	gradbeni inženering,
—	pridobivanje materiala v organiziranih kamnolomih in gramoznicah,
—	izdelava vseh vrst investicijsko-tehnične, lokacijske in urbanistične dokumentacije,
—	trgovanje na veliko in malo z gradbenim (beton) sanitarnim in instalacijskim materialom ter z lesnimi in kovinskimi izdelki in polizdelki,
—	nabava in prodaja na debelo in drobno gradbenega mate-
riala, opreme za gradbeništvo, reprodukcijskega materiala in gotovih izdelkov,
—	uvoz opreme za lastne potrebe,
—	oddajanje počitniških sob v počitniških domovih,
—	upravljanje in gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, posameznimi stanovanji, počitniškimi domovi in poslovnimi prostori, katere so zgradile ali kupile TOZD v podjetju,
—	geodetska dela,
—	pridobivanje in prodaja agregatov in betona, izdelava in prodaja vseh vrst gradbenih elementov ter montaža teh elementov, izdelava cementnih izdelkov vseh vrst, izdelava tlakov ter izvrševanje vseh teracerskih del iz umetnega kamna, prodaja gradbenega materiala,
—	opravljanje strojnih in transportnih storitev,
—	postrežba s toplimi in mrzlimi jedili ter točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač v lastnih menzah,
—	izvajanje investicijskih del v tujini.
25.	člen
Strojno inventarni park posluje z imenom SGP „Pionir", Novo mesto, TOZD strojno inventarni park z o. sub. o.
Sedež TOZD strojno inventarnega parka je v Novem mestu, Kettejev drevored 37.
TOZD strojno inventarni park solidarno odgovarja za vse obveznosti podjetja z vsemi svojimi sredstvi in subsidiarno za obveznosti ostalih TOZD v podjetju vendar največ do 1/3 vseh svojih sredstev.
26.	člen
Predmet poslovanja TOZD strojno inventarnega parka je:
—	opravljanje strojnih in prevoznih storitev prvenstveno za TOZD v okviru podjetja,
—	izvrševanje tovornega in osebnega prometa,
—	dajanje gradbene mehanizacije, osnovnih sredstev in delovnih priprav v zakup,
—	upravljanje oziroma gospodarjenje z osnovnimi sredstvi in
delovnimi pripravami, ki so jih združile TOZD in jih uporabljajo,
—	trgovanje na veliko in malo z gradbenim (beton) sanitarnim in instalacijskim materialom ter z lesenimi in kovinskimi izdelki in polizdelki,
—	uvoz opreme za lastne potrebe,
—	oddajanje počitniških sob v počitniških domovih,
—	upravljanje in gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, posameznimi stanovanji, počitniškimi domovi in poslovnimi prostori, katere so zgradile ali kupile TOZD v podjetju.
27.	člen
TOZD mehansko kovinski obrat posluje z imenom SGP „Pionir", Novo mesto, TOZD mehansko kovinski obrat z o. sub. o.
Sedež TOZD mehansko kovinskega obrata je v Novem mestu, Kettejev drevored 37.
TOZD mehansko kovinski obrat solidarno odgovarja za vse obveznosti podjetja z vsemi svojimi sredstvi in subsidiarno za obveznosti ostalih TOZD v podjetju vendar največ do 1/3 vseh svojih sredstev.
28.	člen
Predmet poslovanja TOZD mehansko kovinski obrat je:
—	strojno ključavničarstvo (popravila strojev in strojnih naprav vseh vrst, izdelovanje novih strojev), stavbno ključavničarstvo, izvrševanje tekočih, rednih in generalnih popravil kamionov, osebnih avtomobilov in avtobusov, električar-stvo (popravila elektromotorjev in naprav visokih in nizkih napetosti), kleparstvo in kovaštvo,
—	opravljanje tehničnih pregledov motornih vozil,
—	izvrševanje storitev tujim naročnikom in prodaja lastnih izdelkov,
—	trgovanje na veliko in malo z gradbenim (beton), sanitarnim in instalacijskim materialom ter z lesenimi in kovinskimi izdelki in polizdelki,
—	uvoz opreme za lastne potrebe,
—	oddajanje počitniških sob v počitniških domovih,
—	upravljanje in gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, posameznimi stanovanji, počitniškimi domovi in poslovnimi prostori, katere so zgradile ali kupile TOZD v podjetju.
29.	člen
TOZD lesni obrat posluje z imenom: SGP „Pionir", Novo mesto, TOZD lesni obrat z o. sub. o.
Sedež TOZD lesni obrat je v Novem mestu, Kettejev drevored 37.
TOZD lesni obrat solidarno odgovarja za vse obveznosti podjetja z vsemi svojimi sredstvi in subsidiarno za obveznosti ostalih TOZD v podjetju vendar največ do 1/3 vseh svojih sredstev.
30.	člen
Predmet poslovanja TOZD lesni obrat je:
—	stavbno in pohištveno mizarstvo,
—	proizvodnja rezanega lesa, žaganje hlodovine,
—	izvrševanje žagarskih in mizarskih storitev ter prodaja lastnih izdelkov,
—	trgovanje na veliko in malo z gradbenim (beton), sanitarnim in instalacijskim materialom ter z lesenimi in kovinskimi izdelki in polizdelki,
—	uvoz opreme za lastne potrebe,
—	oddajanje počitniških sob v počitniških domovih,
—	upravljanje in gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, posameznimi stanovanji, počitniškimi domovi in poslovnimi prostori, katere so zgradile ali kupile TOZD v podjetju,
31.	člen
TOZD TOGREL posluje z imenom SGP „Pionir", Novo mesto, TOZD TOGREL z o. sub. o. Sedež TOZD TOGREL je v Leskovcu pri Krškem.
TOZD Togrel solidarno odgovarja za vse obveznosti podjetja z vsemi svojimi sredstvi, razen z združenimi sredstvi tretjih
oseb in subsidiarno za obveznosti ostalih TOZD v podjetju, vendar največ do 1 /3 vseh svojih sredstev.
32.	člen
Predmet poslovanja TOZD Togrel je:
—	izdelava in prodaja vseh vrst gradbenih elementov ter
—	montaža teh elementov,
—	trgovanje na veliko in malo z gradbenim (beton), sanitarnim in instalacijskim materialom ter s lesenimi in kovinskimi izdelki in polizdelki,
—	nabava in prodaja na debelo in drobno gradbenega materiala, opreme za gradbeništvo, reprodukcijskega materiala in gotovih izdelkov,
—	uvoz opreme za lastne potrebe,
—	oddajanje počitniških sob v počitniških domovih,
—	upravljanje in gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, posameznimi stanovanji, počitniškimi domovi in poslovnimi prostori, katere so zgradile ali kupile TOZD v podjetju,
—	geodetska dela.
33.	člen
TOZD projektivni biro posluje z imenom SGP „Pionir", Novo mesto, TOZD projektivni biro, z o. sub. o.
Sedež TOZD projektivni biro je v Novem mestu, Kettejev drevored 37. TOZD projektivni biro solidarno odgovarja za vse obveznosti podjetja z vsemi svojimi sredstvi in subsidiarno za obveznosti ostalih TOZD v podjetju vendar največ do 1/3 vseh svojih sredstev.
34.	člen
Predmet poslovanja TOZD projektivni biro je:
—	izdelava vseh vrst investicijsko-tehnične, lokacijske in urbanistične dokumentacije,
—	izvajanje nadzora za investicijsko-tehnično, lokacijsko in urbanistično dokumentacijo,
—	nadzor nad izvajanjem gradbenih del, izvajanje inženeringa,
—	izdelovanje dokumentacije za notranjo opremo,
—	uvoz opreme za lastne potrebe,
—	oddajanje počitniških sob v počitniških domovih,
—	upravljanje in gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, posameznimi stanovanji, počitniškimi domovi in poslovnimi prostori, katere so zgradile ali kupile TOZD v podjetju,
—	geodetska dela.
35.	člen
Za opravljanje zadev skupnega pomena ustanavljajo TOZD delovno skupnost skupnih služb.
Posamezna TOZD lahko to delovno skupnost pooblasti za opravljanje zadev, ki so pomembne samo za to TOZD.
Delovna skupnost skupnih služb ni pravna oseba in v pravnem prometu s tretjimi osebami ne nastopa. V notranjem prometu (v okviru podjetja) pa nastopa kot pravni subjekt v okviru pooblastil in pravic ustav, zakonov tega in drugih samoupravnih sporazumov. V notranjem prometu nastopa z imenom SGP „Pionir", Novo mesto, delovna skupnost skupnih služb, s pristavkom imena organizacijske enote, ki konkretno delo opravlja.
Delovno skupnost skupnih služb kot celoto zastopa in predstavlja direktor splošne službe kot individualni izvršilni organ delovne skupnosti skupnih služb. Ta lahko imenuje svoje pooblaščence v skladu s tem sporazumom in statutom podjetja.
TOZD prenašajo na delovno skupnost skupnih služb naslednje pristojnosti:
—	nudenje strokovnih splošnih, kadrovskih, računovodskih, finančnih, komercialnih in tehničnih storitev drugim TOZD in opravljanje vseh skupnih poslov v podjetju,
—	raziskovanje tržišča in ekonomska propaganda,
—	komercialno poslovanje,
—	plansko-analitsko poslovanje,
—	finančno in računovodsko poslovanje,
—	kadrovsko, upravno-pravno poslovanje,
—	raziskovanje in razvoj gradbene tehnologije,
—	vsklajevanje dela in interesov TOZD,
—	notranja kontrola,
—	organiziranje splošnega ljudskega odpora v podjetji/,
—	varstvo pri delu,
—	izdelava vseh vrst investicijsko-tehnične in lokacijske urbanistične dokumentacije,
—	trgovanje na veliko in malo z gradbenim (beton), sanitarnim in instalacijskim materialom ter z lesenimi in kovinskimi izdelki in polizdelki,
—	nabava in prodaja na debelo in drobno gradbenega materiala, opreme za gradbeništvo, reprodukcijskega materiala in gotovih izdelkov,
—	izvrševanje uslug tujim naročnikom in prodaja lastnih izdelkov v organizacijskih enotah,
—	uvoz opreme za potrebe vseh TOZD v podjetju,
—	opravljanje vseh posredniških poslov,
—	oddajanje sob v počitniških domovih,
—	upravljanje in gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, posameznimi stanovanji, počitniškimi domovi in poslovnimi prostori, katere so zgradile ali kupile TOZD v podjetju,
—	elektronska obdelava podatkov,
—	geodetska dela.
36.	člen
TOZD se zavežejo trajno združevati sredstva za skupno poslovanje.
O obsegu in vrsti nalog, ki jih mora delovna skupnost skupnih služb opraviti v določenem obdobju ter o zagotovitvi sredstev za izvršitev teh nalog, sklene delovna skupnost skupnih služb na podlagi sprejetih planov ustrezno pogodbo z vsemi TOZD.
37.	člen
Delovna skupnost skupne službe je odgovorna za ustrezno kvaliteto svojih storitev. Če se ugotovi, da kvaliteta njenih storitev ne ustreza in je za to posameznim TOZD ali podjetju povzročena škoda, mora delovna skupnost skupnih služb na predlog oškodovanca sprožiti postopek za poravnavo povzročene škode.
38.	člen
O svojem predmetu poslovanja odloča TOZD ob pogojih, ki jih mora izpolnjevati po predpisih za opravljanje določenih dejavnosti, v skladu s tem sporazumom. Kadar je za opravljanje iste dejavnosti registriranih več TOZD, bodo take TOZD v cilju enotnega nastopa sodelovale v vseh zadevah.
d)	Sklepanje samoupravnih sporazumov, včlanjenje v širše asociacije in organiziranje skupnosti
39.	člen
O pristopu k samoupravnim sporazumom, ki se sklepajo na osnovi družbenega dogovora in drugih predpisov odločajo TOZD samostojno. V interesu TOZD ali podjetja kot celote se lahko TOZD sporazumejo, da pristopijo k določenemu samoupravnemu sporazumu. Tak sporazum podpiše glavni direktor.
Posamezna TOZD lahko tudi sama sklepa samoupravne sporazume ter se vključuje v širše asociacije in organizirane skupnosti, če s tem niso prizadeti interesi ostalih TOZD v podjetju.
Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za včlanitve v zbornice, poslovna združenja, sestavljeno podjetje itd.
40.	člen
TOZD, ki so medsebojno povezane z delovnim procesom ali z drugimi skupnimi interesi, lahko v okviru podjetja s posebnim sporazumom ustanovijo skupnost TOZD.
S posebnim samoupravnim sporazumom o združevanju v skupnost TOZD v okviru podjetja se urejajo: zadeve, ki se bodo v okviru skupnosti skupno opravljale, medsebojne pravice in obveznosti, združevanje sredstev in njihov namen, oblikovanje skupnih organov ter njihove pravice in dolžnosti, pravice in obveznosti skupnosti temeljnih organizacij do drugih oblik odgovornosti TOZD za te obveznosti ter druge zadeve, ki so skupnega pomena.
Samoupravni sporazum je sklenjen, ko v vsaki TOZD, ki se združuje v skupnost TOZD, večina vseh delavcev sprejme sklep o njegovi sklenitvi in ko podpišejo sporazum pooblaščeni delavci v vseh temeljnih organizacijah.
Ta sporazum mora biti v skladu s sporazumom o združevanju TOZD v podjetje.
41.	člen
K skupnosti TOZD lahko pristopijo tudi druge TOZD v sestavi podjetja po pogojih, ki jih predpiše samoupravni sporazum o združevanju v skupnost.
e)	Poslovno sodelovanje
42.	člen
Poslovno-tehnično sodelovanje, združevanje sredstev z namenom skupnega poslovanja in dolgoročne kooperacijske pogodbe praviloma sklepa podjetje v svojem imenu in za račun TOZD, lahko pa tudi TOZD same neposredno, če le s tem niso prizadeti interesi ostalih TOZD v podjetju.
O oblikah in pogojih tega sodelovanja s tretjimi osebami odloča DS podjetja po predhodnem soglasju prizadetih TOZD.
f)	Planiranje
43.	člen
Podjetje, TOZD in delovna skupnost skupnih služb izdelujejo letne in dolgoročne plane. Ti plani se izdelujejo po enotni metodologiji, ki jo sprejme DS podjetja na predlog delovne skupnosti skupnih služb, v sodelovanju s predstavniki TOZD
g)	Dolgoročno planiranje
44.	člen
Vsaka TOZD in delovna skupnost skupnih služb samostojno sprejme svoj dolgoročni razvojni plan.
TOZD in delovna skupnost skupnih služb soglašajo, da bodo svoje dolgoročne razvojne plane medsebojno vskladile pred sprejetjem.
Vsklajevalni postopek vodi delovna skupnost skupnih služb ob sodelovanju direktorjev TOZD.
Vsklajeni dolgoročni razvojni plan TOZD in delovne skupnosti skupnih služb sprejet po vseh TOZD je hkrati tudi že dolgoročni razvojni plan podjetja.
45.	člen
Vsaka TOZD in delovna skupnost skupnih služb samostojno sprejema svoj letni — gospodarski plan.
TOZD in delovna skupnost skupnih služb soglašajo, da bodo svoje letne gospodarske plane medsebojno vsklajevde in sicer že pred sprejetjem.
Vsklajevalni postopek vodi delovna skupnost skupnih služb ob sodelovanju direktorjev TOZD. Vsklajevanje letnih gospodarskih planov TOZD se izvrši v skladu z dolgoročnim razvojnim planom podjetja in v skladu s skupnimi interesi in cilji podjetja.
Vsklajeni letni gospodarski plan TOZD in delovne skupnosti skupnih služb sprejeti po vseh TOZD, so hkrati že letni gospodarski plani podjetja.
h)	Letni razpored delovnih dni
46.	člen
TOZD soglašajo, da se za podjetje izdeluje enoten razpored delovnih dni, dočim razpored delovnega časa v okviru delovnega dne določajo TOZD samostojno, delovna skupnost skupnih služb pa v soglasju s TOZD.
Enoten letni razpored delovnih dni podjetja sprejema po vsklajenem predlogu vseh TOZD DS podjetja.
Predlog izdelan in vsklajevalni postopek vodi delovna skupnost skupnih služb.
i)	Sredstva in njihovo združevanje
47.	člen
Vsa sredstva TOZD se knjigovodsko vodijo pri delovni skupnosti skupnih služb, ki vodi skupno računovodstvo.
To računovodstvo je organizirano tako, da so zagotovljeni vsaki TOZD in delovni skupnosti skupnih služb vsi podatki, ki jih TOZD potrebuje, da bi mogle odločati o svojem upravljanju in upravljanju v podjetju.
48.	člen
Plačilni promet podjetja kot celote z zunanjimi poslovnimi partnerji in z družbeno skupnostjo (glede prispevkov in davkov) se opravlja preko eksternega žiro računa podjetja pri SDK.
Vzporedno pa se ta promet evidentira tudi preko internih žiro računov posameznih TOZD in delovne skupnosti ikupnih služb.
Pregled o razpoložljivih sredstvih TOZD in delovne skupnosti skupnih služb in denarna gibanja na internih žiro računih zagotovi finančna služba TOZD vsakih 10 dni.
49.	člen
Vsaka TOZD ima svoja sredstva, s katerimi samostojno razpolaga v skladu s tem sporazumom.
50.	člen
Obstoječa sredstva, pravice in obveznosti podjetja so razdeljena na posamezne TOZD s stanjem na dan 31. 12. 1972, do-čim se sredstva, pravice in obveznosti iz leta 1973 razdele po enotnih kriterijih po podpisu tega sporazuma s stanjem na dan 31. 12. 1973.
Razdelitev sredstev, pravic in obveznosti na posamezne TOZD se opravi pravično in v sorazmerju z njihovim dosedanjim deležem pri pridobivanju sredstev, pravic in obveznosti, ki se dele.
Razdelitev se opravi z delitveno bilanco, katera stopi v veljavo, ko jo v enakem besedilu sprejmejo vse TOZD.
j)	Obveznosti TOZD do podjetja v primeru nabave in odtujevanja svojih sredstev
51.	člen
TOZD soglašajo, da bodo svoja osnovna ali obratna sredstva, zaradi skupnega interesa vseh TOZD v podjetju, praviloma odtujevala le s soglasjem DS podjetja.
Posebej TOZD gradbene operative in TOZD SIP soglašajo, da bodo tudi pri nabavi težke mehanizacije in delovnih priprav le-te nabavljale in odtujevale v medsebojnem soglasju.
k)	Združevanje sredstev
52.	člen
TOZD soglašajo, da zaradi uresničevanja skupnih interesov v skupnem poslovanju združijo del svojih sredstev v okviru pod-jetja.
Vrsta in količina sredstev, ki jih TOZD združujejo ter namen in pogoji zaradi katerega jih združujejo, je razviden iz dolgoročnih razvojih in letnih gospodarskih planov.
O vsakokratnem združevanju sredstev se sklene posebna pogodba.
I)	Uporaba združenih sredstev
53.	člen
Združena sredstva se bodo uporabljala v skupno določene namene, predvidene z dolgoročnimi — razvojnimi in letnimi gospodarskimi plani ter sporazumi med TOZD, s skrbnostjo dobrega gospodarja in v skupnem interesu vseh TOZD.
m)	Razpolaganje z združenimi sredstvi
54.	člen
O razpolaganju z združenimi sredstvi odloča DS podjetja, kolikor ni s konkretnim planom in pogodbo za to pooblaščena posamezna TOZD ali drug organ.
n)	Posojanje sredstev
55.	člen
TOZD si lahko medsebojno posojajo sredstva (krediti)
O pogojih posojanja sredstev, prizadete TOZD odločajo sporazumno. Ti pogoji, ki temelje v bistvu na tržnem mehanizmu, pa vseeno ne smejo biti takšni, da bi posamezni TOZD omogočali neupravičeno bogatenje.
o)	Načelo medsebojnih ekonomskih razmerij
56.	člen
Ekonomska razmerja med TOZD temelje na načelih tržnega gospodarstva v okviru skupnih planov.
Pri urejanju medsebojnih ekonomskih razmerij morajo TOZD upoštevati medsebojne pravice in obveznosti, ki izhajajo iz medsebojnih samoupravnih sporazumov. Pri tem morajo upoštevati načela medsebojne solidarnosti s ciljem zaščite skupnih interesov.
p)	Določanje cenikov in prodajnih cen
57.	člen
Politika cen v podjetju je enotna in temelji na tržnem mehanizmu. Kriterije za določanje cen sprejme gospodarski odbor podjetja na predlog delovne skupnosti skupnih služb.
Cenike proizvodov in storitev, ki veljajo za vse TOZD v podjetju, določa gospodarski odbor.
Cenike gradbenih storitev (ponudbe) pa za vsak konkreten primer posebej določa prizadetega TOZD ob upoštevanju enotnih kriterijev.
r) Vsklajevanje delitve dohodka in osebnih dohodkov
58.	člen
TOZD SOGLAŠAJO, da bodo s posebnim skupnim pravilnikom uredile enotno politiko delitve dohodka in osebnih do-
hodkov z namenom zagotovitve izenačenega položaja delavcev v združenem delu.
Za vse TOZD v podjetju pri ugotavljanju in delitvi dohodka posamezne TOZD velja samoupravni sporazum o ugotavljanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu, za delovno skup. skupnih služb se uporablja povprečje podjetja.
59.	člen
TOZD lahko v skupnem pravilniku o delitvi dohodka in osebnih dohodkov predvidijo formiranje skupnega sklada solidarnosti za osebne dohodke delavcev in pogoje za koriščenje sredstev iz tega sklada.
s) Saniranje TOZD
60.	člen
TOZD, ki poslovno leto zaključi z izgubo, je dolžna pripraviti sanacijski program ter na njegovi podlagi pridobiti pri drugih TOZD v podjetju sanacijski kredit.
V skladu z načelom solidarnosti, se ostale TOZD zavežejo odobriti zaprošeni sanacijski kredit pod sporazumno določenimi pogoji, o čemer prizadete TOZD sklenejo posebno pogodbo.
III.	NAČELA MEDSEBOJNIH DELOVNIH RAZMERIJ
61.	člen
TOZD in delovna skupnost skupnih služb soglašajo, da bodo s samoupravnimi sporazumi enotno uredile pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu.
Lastnost delavca v združenem delu v določeni TOZD ali delovni skupnosti skupnih služb pridobi delavec z dnem, ko v njej podpiše izjave, da se strinja s pravicami in obveznostmi, ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
62.	člen
Glede na naravo gradbene dejavnosti in specifičnosti proizvodnje TOZD in delovna skupnost skupnih služb soglašajo, da se v skupnem interesu in v skladu s tem sporazumom, posamezni delavec lahko za določen čas razporedi iz ene v drugo.
O premestitvi odloča pristojni organ TOZD ali delovna skupnost skupnih služb delavca, ki se premešča, soglasno s pristojnim organom TOZD ali delovne skupnosti skupnih služb v katero se delavec premešča.
Delavec je dolžan delati v drugi TOZD ali delovni skupnosti skupnih služb, če je bil skladno s tem sporazumom vanjo premeščen, če novo mesto ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma smeri ali stroki in drugim njegovim delovnim sposobnostim. Če delovno mesto, na katerega je premeščen, ne odgovarja tem pogojem, je lahko premeščen le, če s tem soglaša.
Izjemoma pa je delavec lahko premeščen na delovno mesto v drugo TOZD ali delovno skupnost skupnih služb, ki ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma smeri ali stroki in drugim njegovim delovnim sposobnostim, le če je to potrebno zaradi preprečitve življenjske nevarnosti ali velike materialne škode TOZD ali delovne skupnosti skupnih služb, podjetju ali širši družbeni skupnosti in v primerih predvidenih z zakonom ali na njem temelječih predpisih. Taka premestitev pa ne sme trajati dalj kot 30 dni.
63.	člen
Kadar je delovna doba v TOZD ali podjetju temelj za pridobitev pravic delavca v združenem delu, se delovna doba dosežena v katerikoli TOZD ali delovni skupnosti skupnih služb podjetja, šteje kot neprekinjena delovna doba v vsaki drugi TOZD ali delovni skupnosti skupnih služb podjetja.
64.	člen
Vsi delavci imajo enake pravice in dolžnosti ne glede na to, v kateri TOZD ali delovni skupnosti skupnih služb delajo.
TOZD, ki imajo v svojem sestavu samske domove, delavska naselja in menze, so sporazumne, da bodo nastanitev in prehra-
no nudile pod enakimi pogoji kot svojim delavcem tudi delavcem drugih TOZD in delovne skupnosti skupnih služb, kadar ti opravljajo svoje delovne naloge za podjetje na njihovem območju.
V kolikor menze in samski domovi oziroma delavska naselja poslujejo z izgubo, morajo TOZD, katerih delavci koristijo njihove storitve, iz svojega dohodka prispevati k pokritju izgube pripadajoči del.
a)	Pravica do minulega dela
65.	člen
V zvezi s pravico do minulega dela so se podpisnice sporazumele:
—	vsakemu delavcu v katerikoli TOZD ali delovni skupnosti skupnih služb pripada določen del OD iz minulega dela, ki
je sorazmeren uspehom njegovega dela in njegovemu prispevku k uspehu in razvoju TOZD in podjetja kot celote,
—	osnove in merila, na podlagi katerih se bo ugotavljala pravica in delež posameznika, bodo določene v skupnem pravilniku o delitvi dohodka in OD.
66.	člen
Minulo delo, ki so ga druge TOZD vložile v TOZD SIP, TOZD SIP upošteva pri vsakokratni delitvi dohodka.
TOZD so sporazumne, da se v skladu z načelom vloženega minulega dela udeležijo na dobičku oziroma izgubi TOZD SIP.
Normalni dobiček SIP-a določi TOZD s svojim letnim planom, dobiček, kije dosežen preko tega plana se obvezno razdeli med druge TOZD vendar namensko istočasno združi v SIP za nabavo nove mehanizacije.
Trošenje sredstev iz prejšnjega odstavka in amortizacijskih sredstev, ustvarjenih v TOZD SIP, se določa s skupnim letnim planom investicijskih vlaganj, ki ga sprejmejo vse TOZD.
Tudi ostala sredstva za investicijska vlaganja, ki jih TOZD sporazumno združijo, se določijo v skupnem letnem planu investicijskih vlaganj.
67.	člen
S posebno pogodbo, ki jo sklenejo TOZD TOGREL in druge TOZD, se upošteva minulo delo, ki so ga druge TOZD vložile v TOZD Togrel.
IV.	SAMOUPRAVLJANJE
a)	Načela
68.	člen
Delavci v podjetju uresničujejo samoupravljanje v TOZD in delovni skupnosti skupnih služb z odločanjem na zborih in z referendumom, po delegatih v delavskih svetih oziroma drugih organih, ki jih neposredno volijo in odpokličejo in so njim odgovorni in s kontrolo nad izvrševanjem odločitev, nad delom organov in skupnih služb podjetja.
69.	člen
Organi upravljanja v TOZD, delovni skupnosti skupnih služb sprejemajo sklepe z večino glasov vseh članov, če ni s tem sporazumom, zakonom ali statutom drugače določeno.
70.	člen
V DS TOZD in delovni skupnosti skupnih služb morajo biti zastopani delavci iz vseh delov delovnega procesa v TOZD, ustrezno njihovi strukturi.
Manjše TOZD ne volijo svojih DS, ampak s svojimi statuti določijo, da bo delovna skupnost v celoti opravljala funkcije delovne skupnosti TOZD.
71.	člen
Člani DS in kolegijskih izvršilnih organov TOZD, delovne skupnosti skupnih služb ali podjetja volijo za 2 leti neposredno
s tajnim glasovanjem. Nihče ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen v isti organ upravljanja oz. v njegov kolegijski izvršilni organ.
V organu upravljanja TOZD, delovne skupnosti skupnih služb in podjetja ne more biti izvoljen delavec, ki je kot individualni poslovodni organ ali kot član kolegijskega poslovodnega organa njemu odgovoren in tudi ne drug delave, ki samostojno opravlja funkcijo na vodilnem delovnem mestu, določenim s statutom, v skladu s samoupravnim sporazumom, družbenim odgovorom in zakonom.
72.	člen
Individualne poslovodne organe oziroma člane kolegijskih poslovodnih organov v TOZD in podjetju imenujejo in razrešujejo delavski sveti TOZD oziroma delavski svet podjetja. Imenovanje in razrešitev individualnih in kolegijskih poslovodnih organov se določi s statuti. Mandat individualnih in kolegijskih poslovodnih organov traja 4 leta. Po preteku mandatne dobe so lahko ponovno izvoljeni.
73.	člen
TOZD in delovna skupnost skupnih služb so sporazumne, da se DS pooblašča za razpis volitev. Volitve se opravijo za vse organe upravljanja in neposredne voljene kolegijsko izvršilne organe praviloma na isti dan. Volitve so uspešne, če je za predložene kandidate glasovala večina zaposlenih v volilni enoti. Statuti TOZD določajo volilno enoto, način predlaganja in način izvolitve delegatov.
b)	Odgovornost samoupravnih organov, razrešitev in odpoklic
74.	člen
Vsak delavec je osebno odgovoren za vestno izpolnjevanje delovnih dolžnosti in samoupravljalskih funkcij. Delegati člani organov upravljanja in izvršilnih organov so osebno in kolektivno odgovorni tistim delavcem v združenem delu, ki so jih delegi-
rali. Člani poslovodnih organov pa so odgovorni organom, ki so jih imenovali.
Člani samoupravnih organov, ki prekoračijo pooblastila, ki so jim dana s tem sporazumom in drugimi splošnimi akti, so lahko vsak čas odpoklicani. Iniciativo za odpoklic da lahko skupina v združenem delu preko družbeno političnih organizacij v podjetju ali organov upravljanja. Postopek za odpoklic je enak postopku za izvolitev.
Isto velja tudi za odpoklic individualnih izvršilnih in poslovodnih organov.
75.	člen
Predlagatelj je za svoj predlog osebno odgovoren v skladu s tem sporazumom in ustavnimi določili ter zakonov na podlagi katerih so sprejeti sklepi, če je zaradi tega nastala materialna škoda.
76.	člen
Organi upravljanja ter izvršilni in poslovodni organi so dolžni najmanj enkrat letno poročati o svojem delu, zborom delovnih skupnosti, delavskim svetom TOZD, delavskemu svetu delovne skupnosti skupnih služb in DS podjetja.
77.	člen
Vsi organi upravljanja ter izvršilni in poslovodni organi TOZD in podjetja morajo po tem samoupravnem sporazumu, po statutu in splošnih aktih s svojimi odločitvami in z delom nenehno razvijati samoupravljanje, spodbujati neposredne in enakopravne odločitve v TOZD in hkrati najustrezneje zagotoviti skupne interese, kar je zlasti naloga delavskih svetov TOZD in delovne skupnosti podjetja.
c)	Zbori delovnih ljudi in referendum
78.	člen
Zbori delovnih ljudi odločajo, dajejo mnenje in obravnavajo vsa važnejša vprašanja razvoja delovne enote, TOZD, delovne
skupnosti skupnih služb in podjetja kot celote, kot tudi vse splošne akte in samoupravne sporazume, ki veljajo v TOZD in podjetju.
79.	člen
Pristojnosti zborov delovnih ljudi so naslednje:
1.	sprejemajo letni gospodarski plan svoje TOZD in podjetja kot celote,
2.	sprejemajo dologoročni razvojni plan TOZD in podjetja kot celote,
3.	predlagajo, volijo in odpokličejo člane delavskega sveta TOZD delavskega sveta podjetja in kolegijsko izvršilne organe,
4.	postavljajo vprašanja, dajejo mnenja in predloge samoupravnim organom, ki morajo te predloge obravnavati in o njih zavzeti stališče,
5.	obravnavajo spremembo predmeta poslovanja,
6.	odločajo o statusnih spremembah v skladu s tem sporazumom,
7.	odločajo o delitvi dohodka v okviru svoje TOZD upoštevajoč enotna načela delitve dohodka in osebnih dohodkov, sprejetih letnih in dolgoročnih planov in skupne kriterije in interese in določbe samoupravnega sporazuma o ugotavljanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu.
8.	obravnavajo izpolnitev letnega načrta svojih TOZD ter podjetja,
9.	sprejemajo zaključni račun TOZD,
10.	odločajo o združevanju sredstev v okviru letnih in dolgoročnih planov.
11.	obravnavajo in sprejemajo samoupravne sporazume, statut ter obravnavajo druge splošne akte, ki se nanašajo na TOZD in podjetje,
12.	obravnavajo tudi vse ostale zadeve po določilih statutov TOZD,
13.	obravnavajo in sprejemajo sanacijski program svoje oziroma drugih TOZD.
80.	člen
Člani delovne skupnosti odločajo z referendumom v TOZD o zadevah bistvenega ekonomskega pomena za njihovo delovno skupnost:
1.	o prenehanju TOZD,
2.	o pripojitvi ali o združitvi TOZD.
Če dve ali več TOZD ugotovi, da bi z združitvijo dosegli boljše rezultate in da je to v interesu neposrednih proizvajalcev, ki upravljajo s sredstvi družbene reprodukcije, delovni ljudje o tem odločajo z referendumom,
3.	o vprašanjih iz pristojnosti delavskega sveta TOZD, za katere smatra zbor delovnih ljudi ali delavski svet TOZD, da se odloči z referendumom.
Člani delovne skupnosti podjetja odločajo z referendumom:
1.	o zadevah bistvenega ekonomskega pomena za podjetje, ki jih določi delovna skupnost podjetja,
2.	o prenehanju podjetja,
3.	o združitvi ali pripojitvi podjetja z drugo delovno organizacijo,
4.	o vprašanjih iz pristojnosti delovne skupnosti podjetja za katero smatra zbor delovnih ljudi ali delovne skupnosti podjetja, da se odloči na referendumu.
82.	člen
Sklep o izvedbi referenduma sprejme zbor delovnih ljudi, delavski svet TOZD ali delovna skupnost podjetja najmanj 15 dni pred izvedbo referenduma.
V sklepu mora biti opredeljeno:
—	vsebina referenduma,
—	datum izvedbe referenduma,
—	kraj oziroma volišče in
—	čas referenduma ter
—	komisije za izvedbo referenduma.
83.	člen
Glasovanje na referendumu je tajno s pomočjo glasovnic.
Po končanem glasovanju komisije zapisniško ugotovijo veljavnost glasovnic ali število glasov. Referendum je uspel, če je zanj glasovalo več kot polovica vseh volilnih upravičencev.
Neuspel referendum o isti stvari se ne sme ponoviti pred potekom enega leta.
d)	Organi upravljanja
84.	člen
Organi upravljanja, kolegijski poslovodni in izvršilni organi in individualni izvršilni in poslovodni organi so:
a)	v TOZD:
-	DS TOZD,
-	kolegijski izvršilni organi TOZD.
-	direktor TOZD kot individualni izvršilni organ
b)	v delovni skupnosti skupnih služb:
-	delavski svet delovne skupnosti skupnih služb
-	kolegijski izvršilni organi delovne skupnosti skupnih služb
-	individualni izvršilni organ delovne skupnosti skupnih služb
c)	v podjetju:
-	DS podjetja
85.	člen
Pristojnosti organov TOZD določajo statuti TOZD, pristojnosti organov delovne skupnosti skupnih služb pa statut podjetja.
e)	Skupni organi podjetja
86.	člen
Skupni organi podjetja so:
— delavski svet podjetja,
kolegijski izvršilni in poslovodni organi, individualni izvršilni in poslovodni organi.
—	kolegijski izvršilni organi podjetja so:
1.	gospodarski odbor,
2.	odbor za kadrovsko-socialne zadeve
3.	odbor za splošni ljudski odpor.
4.	samoupravna kontrola podjetja.
—	individualni izvršilni organ podjetja je glavni direktor
-	poslovodni organ podjetja je kolegij glavnega direktorja
-	individualni poslovodni organi podjetja so:
1.	tehnični direktor,
2.	finančni direktor,
3.	komercialni direktor,
4.	direktor splošne službe
5.	direktor službe za pripravo proizvodnje,
6.	direktor službe za organizacijo in razvoj poslovanja.
V primeru ustanovitve skupnosti TOZD je individualni iz-vršilni organ še direktor skupnosti TOZD, o čemer odločajo prizadete TOZD.
f)	Delavski svet podjetja
87.	člen
Delavski svet podjetja je skupni organ upravljanja podjetja.
Člane DS podjetja izvolijo TOZD in delovna skupnost skupi nih služb kot svoje delegate.
Vsaka TOZD in delovna skupnost skupnih služb izvoli 2 delegata v DS podjetja.
Glavni direktor mora že po svojem položaju sodelovati z delavskim svetom podjetja, ne more pa biti njegov član.
88.	člen
Člane DS podjetja volijo neposredno delavci posameznih TOZD in delovne skupnosti skupnih služb in sicer za 2 leti.
Volitve članov DS podjetja se opravijo v vseh TOZD in delovni skupnosti skupnih služb istočasno.
89.	člen
Prvo sejo novoizvoljenega DS skliče prejšnji predsednik DS ali njegov namestnik. Po verifikaciji mandatov izvolijo člani predsednika DS in njegovega namestnika z 2/3 večino glasov.
90.	člen
Seje delavskega sveta sklicuje predsednik ali njegov namestnik. DS je sklepčen, če je navzočih večina delegacij, razen v primerih, ko se sklepa soglasno, takrat pa je DS sklepčen, če so navzoče vse delegacije.
91.	člen
DS sklepa z večino glasov, pri čemer se šteje, da ima vsaka delegacija po en glas.
O razpolaganju z družbenimi sredstvi, pokrivanju izgub TOZD, sprejemanju statuta podjetja, drugih skupnih splošnih aktov podjetja, o poslovnem združevanju ali poslovnem sodelovanju podjetja in imenovanju glavnega direktorja podjetja odloča DS podjetja soglasno.
92.	člen
Pristojnosti DS podjetja so:
—	sprejema statut in druge splošne akte podjetja,
—	odloča o razpolaganju z združenimi sredstvi, v skladu z nameni, za katere so bila združena,
—	odloča o pokritju izgub TOZD,
—	odloča o najetju oz. odobritvi kredita v breme ah korist združenih sredstev,
—	odloča o poslovnem združevanju oz. sodelovanju,
—	daje soglasje k nabavi oz. odtujitvi osnovnih in obratnih sredstev,
—	odloča o enotni metodologiji planiranja,
—	odobrava sanacijske programe TOZD,
—	sprejema periodične in zaključni račun podjetja,
—	sprejema razvojni načrt podjetja za narodno obrambo in vojni načrt,
—	sprejema program ukrepov za varstvo pri delu,
—	sprejema navodila in smernice za delo kolegijskih izvršil-nih organov,
—	sprejema enotno metodologijo, da se zagotovi enotna politika delitve dohodka in OD,
—	imenuje in razrešuje glavnega direktorja in druge individualne poslovodne organe,
—	imenuje in razrešuje člane kolegijskih poslovodnih organov,
—	imenuje in razrešuje razne občasne komisije za pomoč pri opravljanju zadev iz pristojnosti DS podjetja,
—	imenuje in razrešuje upravitelja vojnega načrta,
—	imenuje in razrešuje poveljnika enot za narodno obrambo,
—	imenuje predstavnika podjetja v poslovna združenja,
—	obravnava predmet poslovanja in njegovih sprememb v soglasju s TOZD, ki te spremembe predlaga,
—	sklepa o spremembi firme podjetja oziroma imena TOZD,
—	razpisuje referendum o važnih vprašanjih razvoja in po-slovanja podjetja kot celote,
—	obravnava delo DS TOZD ter ugotavlja, če so njihove odločitve v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi TOZD v podjetje, statutom in ustreznimi zakonskimi določbami,
—	potrjuje samoupravne sporazume o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu ter vse njihove spremembe in dopolnitve ob soglasju vseh TOZD,
—	potrjuje vse druge samoupravne sporazume in družbene dogovore, ki jih sklepajo med seboj podjetja in družbeno-poli-tične skupnosti v soglasju s TOZD,
—	razpravlja o poročilih, predlogih in sklepih vseh samoupravnih organov, ki so v njegovi pristojnosti, zavzema o tem stališča in jih o tem obvešča,
—	obravnava priporočila družbeno-političnih skupnosti in sprejema ustrezna stališča,
—	spremlja izpolnjevanje letnega in dolgoročnega plana TOZD in podjetja kot celote,
—	potrjuje periodični in zaključni račun podjetja,
—	odloča o prevzemanju finančnih obveznosti na osnovi sprejetih letnih načrtov po prejšnjemu soglasju vseh TOZD,
—	odloča o nakupu, prodaji in odpisu osnovnih sredstev družbenega standarda po poprejšnjem soglasju prizadete TOZD,
—	v soglasju s TOZD sprejema sklepe o skupnem vlaganju sredstev v druge delovne organizacije,
—	ureja izvedbo priprav za narodno obrambo in civilno zaščito, sprejema ustrezni vojni načrt podjetja s financiranjem,
—	izdaja interno glasilo ,.Bilten",
—	imenuje uredniški odbor in odgovornega urednika,
—	sprejema ukrepe za prekvalifikacijo in zaposlitev delavcev TOZD, ki ima izgubo, če ni možna sanacija in uvede postopek za ugotavljanje odgovornosti,
—	imenuje člane organov podjetja v skladu s tem in drugimi sporazumi in splošnimi akti podjetja.
g)	Glavni direktor podjetja
93.	člen
Glavni direktor podjetja je individualni izvršilni organ podjetja.
Glavnega direktorja imenuje DS podjetja za 4 leta na podlagi javnega razpisa. Ista oseba je po enakem postopku lahko ponovno imenovana za glavnega direktorja.
94.	člen
Za glavnega direktorja podjetja je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	da ima visoko strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske ali pravne smeri z najmanj 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu ali da ima končano srednjo gradbeno šolo z najmanj 8 let prakse na vodilnem delovnem mestu v gradbeništvu,
-	da ima ustrezne moralne, družbene in politične kvalifikacije.
95.	člen
Glavni direktor zastopa in predstavlja podjetje, skrbi za zakonitost dela podjetja in njegovih organov, TOZD, delovne skupnosti skupnih služb, organizira izvrševanje sklepov skupnih organov podjetja in vodi in organizira skupno poslovanje TOZD in delovne skupnosti skupnih služb v okviru pooblastil samoupravnega sporazuma in statuta podjetja:
-	predstavlja in zastopa podjetje,
-	sklepa pogodbe za podjetje,
-	skrbi za splošni ljudski odpor, civilno zaščito,
-	podpisuje za podjetje v zadevah, ki so jih TOZD s sporazumom združile v pristojnost podjetja kot celote,
-	opravlja druge posle, kijih določajo zakoni, samoupravni sporazumi, statut in drugi splošni akti podjetja,
-	podpisuje za podjetje v dogovorjenih zadevah, o katerih odločajo skupni organi TOZD.
Za svoje delo je glavni direktor odgovoren delavskemu svetu, delovni skupnosti in družbeni skupnosti.
96.	člen
Če glavni direktor spozna, da splošen ali posamičen akt podjetja ali katere od TOZD ali delovne skupnosti skupnih služb nasprotujejo zakonu, temu sporazumu, statutom ali drugim splošnim aktom podjetja ali drugim predpisom, opozori na to organ, kije tak akt sprejel.
Ce kljub opozorilu vstraja pri svojem aktu, mora glavni direktor predlagati organu, ki nadzoruje zakonitost dela podjetja oz. TOZD, naj izvršitev akta zadrži.
97.	člen
Direktorji skupnih služb so individualni poslovodni organi na področju, na katerem delajo.
Direktorje skupnih služb imenuje DS na predlog razpisne komisije za dobo 4 let. Direktor je lahko po preteku mandatne dobe ponovno izvoljen.
98.	člen
Glavnega direktorja nadomešča v njegovi odsotnosti tehnični direktor.
Poleg pristojnosti, dolžnosti in pravic po prvem odstavku ima tehnični direktor tudi izvršilno funkcijo, kadar se ne izvršujejo dogovorjeni plani, pogodbe, cilji in poslovna politika.
h)	Kolegijsko izvršilni organi podjetja
99.	člen
V vsak kolegijski izvršilni organ podjetja izvoli vsaka TOZD in delovna skupnost skupnih služb po 1 delegata in njegovega namestnika za dobo 2 let.
100.	člen
Prvo sejo novoizvoljenega kolegijskega izvršilnega organa skliče predsednik DS ali njegov namestnik. Po verifikaciji mandatov izvolijo člani izmed sebe predsednika in njegovega namestnika z večino glasov.
101.	člen
Seje kolegijskega izvršilnega organa podjetja sklicuje in vodi predsednik ali njegov namestnik.
102.	člen
Kolegijski izvršilni organ podjetja je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica članov. Sklepe sprejema z večino glasov navzočih članov. Vsi delegati v kolegijsko izvršilne organe so voljeni neposredno in tajno.
i)	Gospodarski odbor podjetja
103.	člen
Gospodarski odbor podjetja:
— pripravlja in predhodno obravnava vse predloge delavskemu svetu podjetja, ki zadevajo ekonomsko-tehnično orientacijo podjetja, notranjo organizacijo in delitev dohodka podjetja.
—	pripravlja enotno metodologijo o sistemizaciji delovnih mest in delitvi OD.
—	pripravlja enotno metodologijo planiranja,
—	določa na predlog delovne skupnosti skupnih služb program raziskovanja in analize tržišča, ter program ekonomske propagande.
—	določa metode in način obveščanja o poslovnih problemih in poslovnih rezultatih.
—	koordinira nakup in prodajo osnovnih sredstev,
—	daje predloge zaključnega računa in periodičnih obračunov podjetja in vsklajene predloge planov TOZD v potrditev DS podjetja, predlaga DS in TOZD enotno politiko cen,
—	potrjuje raziskovalno razvojne projekte podjetja, ki jih pripravi delovna skupnost skupnih služb.
—	odloča o varstvu pri delu in protipožarnem varstvu,
—	obravnava mesečne finančne obračune podjetja in izpolnjevanje letnega gospodarskega plana,
—	opravlja tudi druge naloge, ki mu jih poveri delavski svet podjetja ali TOZD,
—	določa na predlog delovne skupnosti skupnih služb metode in način kontrole proizvodnje.
j)	Odbor za kadrovsko socialne zadeve
104.	člen
—	pripravlja in predhodno obravnava vse predloge samoupravnih sporazumov, statutov in drugih splošnih aktov in jih daje v javno razpravo,
—	zbira pripombe izjavne razprave,jih vsklajuje in predlaga v sprejem pristojnim organom,
—	daje pobudo za samoupravno normativno reguliranje zadev iz pristojnosti podjetja,
—	skrbi za pravočasen sprejem samoupravnih predpisov podjetja in skrbi za njihovo zakonitost,
—	na zahtevo daje tolmačenja sporazumov, statutov in drugih splošnih aktov podjetja,
—	pripravlja enotno metodologijo kadrovske politike v podjetju TOZD in delovni skupnosti skupnih služb,
—	predlaga in-vsklajuje plane kadrov in izobraževanja,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri DS podjetja ali TOZD,
—	sprejema temeljna načela strokovnega izobraževanja v podjetju in obravnava ustrezne sporazume o financiranju izobraževanja.
k)	Strokovni kolegij
105.	člen
Glavni direktor podjetja zaradi vsklajevanja in strokovnega izvajanja nalog ima kot posvetovalni organ strokovni kolegij.
Strokovni kolegij sestavljajo poleg glavnega direktorja vsi direktorji skupnih služb in direktorji TOZD.
Kolegij sklicuje glavni direktor po potrebi.
Na seje strokovnega kolegija lahko glavni direktor vabi tudi druge strokovne delavce v podjetju.
I)	Odbor za splošni ljudski odpor in civilno zaščito
106.	člen
Odbor za splošni ljudski odpor skrbi za hitro in učinkovito izvajanje obrambnih priprav v podjetju, zlasti pa:
—	vodi in vsklajuje konkretne priprave za splošni ljudski odpor v podjetju, priprave enote civilne zaščite, teritorialne obrambe ter programira in organizira ustrezen strokovni pouk,
—	sprejema vojni načrt podjetja in predlaga delavskemu svetu razvojni načrt in finančni plan in sprejem drugih aktov in ukrepov za katere je pristojen delavski svet ter skrbi, da sta oba načrta v skladu z ustreznimi načrti družbenopolitične skupnosti,
—	organizira in pripravlja vse možne oblike, metode in načine odpora, ki ustrezajo razmeram v podjetju,
—	predlaga pristojnim organom razpored delavcev, ki so vojaški obvezniki za delo v partizanski enoti, službi teritorialne obrambe, v enoti civilne zaščite v podjetju ter za delovne dolžnosti v vojni,
—	organizira obrambno vzgojo delavcev ter jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni glede na vojne razmere, ki jih je mogoče predvideti,
—	skrbi za izvajanje varnostno-zaščitnih ukrepov pri pripravah splošnega ljudskega odpora in za uveljavljanje družbene samozaščite,
—	določa ukrepe in postopek za zavarovanje za splošni ljudski odpor pomembnih podatkov, ki so v skladu s statutom in pravilnikom o poslovni tajnosti podjetja,
—	določa v soglasju s pristojnimi občinskimi organi delavce, ki opravljajo zaupna dela pri pripravah za splošni ljudski odpor,
—	organizira in vodi akcije za reševanje, pomoč in varstvo prebivalstva in materialnih dobrin ob naravnih in drugih hudih nesrečah in ob vojnih akcijah ter preprečuje in odpravlja nevarnosti, zaradi katerih bi lahko prišlo do naravnih in drugih hudih nesreč, kolikor teh nalog po posebnih predpisih ne opravljajo drugi organi,
—	opravlja vse druge naloge s področja splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite, ki jih zakon daje v pristojnost podjetju, v kolikor za posamezno takšno nalogo ni določena izrecna pristojnost delavskega sveta.
m)	Samoupravna kontrola
107.	člen
TOZD in delovna skupnost skupnih služb soglašajo, da se samoupravna kontrola organizira znotraj posamezne TOZD kot odbor samoupravne kontrole, ki je kolegijsko izvršilni organ. Samoupravna kontrola na ravni podjetja se ustanovi kot komisija samoupravne kontrole, ki je kolegijsko izvršilni organ podjetja.
Način dela, pravice in dolžnosti samoupravne kontrole so določene v statutu podjetja.
V.	REŠEVANJE SPOROV
108.	člen
TOZD in delovna skupnost skupnih služb soglašajo, da bodo vse medsebojne spore skušale reševati sporazumno.
Sporazum o rešitvi spora med prizadetimi TOZD ali delovno skupnostjo skupnih služb in TOZD ne sme biti sklenjen v škodo drugih TOZD ali delovne skupnosti skupnih služb.
Če spora ni mogoče rešiti sporazumno, se ga predloži v razsojo notranji arbitraži podjetja.
109.	člen
Notranjo arbitražo sestavljajo po en predstavnik strank v sporu, ki ga imenuje DS TOZD ali DS delovne skupnosti skupnih služb, ti pa izberejo nevtralnega predsednika znotraj podjetja. Kolikor ni mogoče doseči soglasja o predsedniku niti v roku 30 dni po zahtevi za razsojo, tega določi DS podjetja z večino glasov vseh delegacij razen prizadetih.
110 člen
Postopek pred arbitražo je javen v okviru podjetja.
111. člen
TOZD ali delovno skupnost skupnih služb zastopa pred notranjo arbitražo njen individualni izvršilni organ, oziroma druga oseba, ki jo določi DS TOZD ali delovne skupnosti skupnih služb.
112.	člen
Postopek pred notranjo arbitražo se prične na zahtevo katerekoli od prizadetih TOZD, po sklepu njenega DS.
TOZD ali delovna skupnost skupnih služb, ki začenja postopek, mora predložiti celotno gradivo za delo notranje arbitraže.
113.	člen
TOZD proti kateri je sprožen postopek, je dolžna v roku 10 dni imenovati svojega predstavnika v notranjo arbitražo in podati odgovor na zahtevek za razsojo.
114.	člen
O delu notranje arbitraže se vodi zapisnik, ki ga podpišejo vsi arbitri.
115.	člen
Notranja arbitraža sklepa soglasno, tak sklep je dokončen in izvršljiv. Kolikor soglasja ni mogoče doseči niti v roku 60 dni od vložitve zahteve za razsojo, notranja arbitraža zaključi postopek.
VI.	DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
116.	člen
V TOZD in delovni skupnosti skupnih služb in v podjetju delujejo naslednje družbenopolitične organizacije:
—	zveza komunistov,
—	zveza sindikatov,
—	zveza mladine,
—	zveza borcev,
117.	člen
Delavci se v družbenopolitičnih organizacijah povezujejo zaradi uresničevanja svojih, s programi in statuti določenih nalog in da svojim članom pomagajo uveljaviti njihov družbenoekonomski položaj v združenem delu ter zagotoviti spoštovanje pravic in dolžnosti delavcev, kot jih določata ustavi SFRJ in SRS.
118.	člen
TOZD so dolžne zagotoviti družbenopolitičnim organizacijam ustrezne pogoje za njihovo delo.
Organi upravljanja in vodstva TOZD in delovne skupnosti skupnih služb morajo družbenopolitične organizacije obveščati in jim dostavljati ustrezna gradiva o vseh pomembnih zadevah poslovanja.
119.	člen
Družbenopolitične organizacije so aktivni dejavnik o vseh pomembnih zadevah podjetja „Pionir41.
Družbenopolitične organizacije o vseh pomembnih zadevah v poslovanju svoje organizacijske enote razpravljajo in eventualne pripombe posredujejo pristojnim organom.
120.	člen
Organi TOZD in delovne skupnosti skupnih služb morajo obravnavati predloge družbenopolitičnih organizacij in o njih sprejeti stališča ter o tem obvestiti predlagatelje.
121.	člen
Osnovne naloge družbenopolitičnih organizacij v samoupravnem sistemu združenega dela so predvsem v tem, da:
—	dajejo mnenja in predloge k statutu in drugim splošnim aktom predno jih prejmejo samoupravni organi in predlagajo spremembe teh splošnih aktov,
—	so politični nosilci kandidatne liste za člane organov samoupravljanja in kolektivnih izvršilnih organov.
—	dajejo iniciativo za sklic zborov delovnih ljudi,
—	predlagajo izvedbo referenduma o vprašanjih, kijih določa ta zakon in samoupravni sporazum,
—	sodelujejo pri kreiranju in izvajanju kadrovske politike in dajejo oceno o moralno-politični kvaliteti posameznih članov na odgovornih delovnih mestih,
—	dajejo družbenopolitično oceno o posameznih predlogih, ukrepih in rezultatih,
—	dajejo družbenopolitično oceno o delovanju organov upravljanja, izvršilnih organov, poslovodnih organov in delavcev na odgovornih delovnih mestih,
—	ščitijo interese svojih članov,
- izvajajo druge dolžnosti, ki jih vsebujejo njihovi programi dela.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
122.	člen
Razmerja TOZD bodo podrobneje urejena z drugimi samoupravnimi sporazumi, statutom podjetja in splošnimi akti podjetja.
123.	člen
Medsebojne odnose, ki niso regulirani s tem sporazumom, bodo TOZD in delovna skupnost skupnih služb reševale s posebnimi sporazumi oz. skupnimi splošnimi akti in poslovniki.
TOZD se dogovorijo, da bodo sporazumno skupno regulirale naslednja področja:
1.	delitev dohodka,
2.	delitev osebnih dohodkov,
3.	medsebojna razmerja delavcev v združenem delu.
124.	člen
TOZD in delovna skupnost skupnih služb soglašajo, da delavski svet podjetja sprejme naslednje splošne akte, skupne in obvezne za vse TOZD po predhodnem soglasju na zborih delovnih ljudi:
1.	pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest,
2.	pravilnik o poslovni tajnosti
3.	pravilnik o stanovanjski izgradnji in kreditiranju,
4.	pravilnik o varstvu pri delu,
5.	pravilnik o knjigovodstvu in materialnem poslovanju,
6.	pravilnik o inovacijah in tehničnih izboljšavah,
7.	druge pravilnike, ki so skupnega pomena za podjetje.
Spremembe in dopolnitve se sprejemajo tako kot sami
splošni akti.
125.	člen
Statut in splošni akti podjetja ter statuti in splošni akti TOZD morajo biti vsklajeni s tem sporazumom in drugimi samoupravnimi sporazumi istih TOZD.
Določbe teh aktov, ki bi bile v nasprotju s tem sporazumom, se štejejo za nične.
126.	člen
Ta samoupravni sporazum je temeljni akt podjetja, TOZD in delovne skupnosti skupnih služb TOZD pa lahko s posebnimi samoupravnimi sporazumi urejajo posebna razmerja.
Tak posebni samoupravni sporazum ne sme biti v nasprotju s tem sporazumom.
127.	člen
K temu sporazumu lahko pristopi na novo osnovana TOZD ali TOZD, ki se pripaja podjetju.
128.	člen
TOZD lahko odstopi od tega sporazuma le, če se osamosvoji in izstopi iz podjetja.
129.	člen
TOZD, ki krši določila tega sporazuma, je dolžna ostalim TOZD povrniti s tem nastalo škodo, poleg tega pa ostale TOZD lahko zahtevajo tudi njeno izdvojitev iz podjetja ali druge v zakonu predvidene sankcije.
130.	člen
Predlog samoupravnega sporazuma o združevanju pripravi delegatska komisija in ga da za 15 dni v javno razpravo.
Sporazum o združevanju je sklenjen, ko v vsaki TOZD 2/3 vseh delavcev sprejme sklep o njegovi sklenitvi in ko podpišejo sporazum pooblaščeni delavci v vseh TOZD.
Samoupravni sporazum stopi v veljavo 8. dan po objavi.
Samoupravni sporazum se spreminja po istem postopku kot se sprejme.
131.	člen
Statut podjetja in druge splošne akte podjetja pripravi odbor za kadrovsko-socialne zadeve, ga da v javno razpravo za 15 dni nato pa skupaj s pripombami predloži v sprejetje delavskemu svetu podjetja.
Te akte Delavski svet sprejme soglasno.
Ti akti stopijo v veljavo v 8. dneh po objavi.
Ti akti se spreminjajo po enakem postopku kot se sprejemajo.
132.	člen
Ta sporazum se sprejme za nedoločen čas.
133.	člen
Razpis za individualne izvršilne in poslovodne organe podjetja in TOZD je treba izvršiti najkasneje v 90 dneh po podpisu tega sporazuma.
Pooblaščeni podpisniki temeljnih organizacij združenega dela:
1.	TOZD — sektor Novo mesto
—	Žmavc Vlado .........................................•
—	Jalovec Miha.........................................•
2.	TOZD - sektor Ljubljana
—	Berkopec ing. Dušan..................................•
—	Zupančič Franc ......................................•
3.	TOZD - sektor Krško
—	Kežman Vlado.........................................■
—	Tomše Zdravko .......................................•
4.	TOZD - sektor Zagreb
—	Vidovič Rade ......................................  •
—	Cesarec Ivan ........................................■
5.	TOZD — strojno inventarni park
~ Zupanc Marjan......................
" Pinterič Jože......................
6.	TOZD - Togrel
" Avšič Janez .......................
~~ Lah Ivan..........................
TOZD — mehansko kovinski obrat
~~ Strugar Jože .....................
8 . TOZD - lesni obrat
~~ Žnidaršič Andrej..................
" Hudoklin Slavko....................
9. TOZD — projektivni biro:
J0. Delovna skupnost skupnih služb
" Svetina Marko, dipl. iur.....
" Vire ing. Anton .............
........................................ZAPISNIK
v°lilne komsisije za volitve članov organov samoupravljanja Podjetja SGP „Pionir", Novo mesto o ugotovitvi izida volitev, ki šobile 18. 12. 1973
sestanku so bili navzoči od komisije:
Jožef Alojz — predsednik Burger Martina - član Berger Alenka — član
1.	Za volitve članov organov samoupravljanja podjetja je ta komisija potrdila kandidatne liste v naslednjih volilnih enotah:
— TOZD sektor Novo mesto,
-	TOZD sektor Ljubljana,
— TOZD sektor Krško,
— TOZD mehansko kovinski obrat,
— TOZD lesni obrat,
-	TOZD sektor Zagreb,
— TOZD strojno inventarni park,
-	TOZD Togrel,
-	delovna skupnost skupnih služb.
— TOZD Projektivni biro
2.	Po pregledu zapisnikov volilnih odborov in preštetju glasovnic, je komisija ugotovila, da je izid volitev v posameznih volilnih enotah naslednji:
volilna enota: TOZD sektor Novo mesto:
1.	Skupno število vpisanih delovnih ljudi — volilcev 586
2.	Številka volišča 1
3.	Glasovalo vpisanih volilcev 398 (za 9 organov samoupravljanja je bilo oddanih 3582 glasovnic)
4.	Neveljavne glasovnice 45
volilna enota: TOZD sektor Ljubljana:
1.	Skupno število vpisanih delovnih ljudi — volilcev 597
2.	Številka volišča 1
3.	Glasovalo vpisanih volilcev 410 (oddanih glasovnic 3690)
4.	Neveljavne glasovnice 321
volilna enota: TOZD sektor Krško:
1.	Skupno število vpisanih delovnih ljudi — volilcev 412
2.	Številka volišča 1
3.	Neveljavne glasovnice 442
4.	Glasovalo vpisanih volilcev 608 (oddanih glasovnic 5472)
volilna enota: TOZD mehansko kovinski obrat
1.	Skupno število vpisanih delovnih ljudi - volilcev 141
2.	Številka volišča 1
3.	Glasovalo vpisanih volilcev 116 (oddanih glasovnic 1044)
4.	Neveljavne glasovnice 27
volUna enota: TOZD lesni obrat:
1.	Skupno število vpisanih delovnih ljudi — vohlcev 111
2.	Številka volišča 1
3.	Glasovalo vpisanih volUcev 89 (oddanih glasovnic 801)
4.	Neveljavne glasovnice 0
volUna enota: TOZD sektor Zagreb:
1.	Skupno število vpisanih delovnih ljudi — volilcev 98
2.	Številka volišča 1
3.	Glasovalo vpisanih volilcev 74 (oddanih glasovnic 666)
4.	Neveljavne glasovnice 0
volilna enota: TOZD strojno inventarni park:
1.	Skupno število vpisanih delovnih ljudi — volilcev 105
2.	Številka volišča 1
3.	Glasovalo vpisanih volilcev 84 (oddanih glasovnic 756)
4.	Neveljavne glasovnice 10
volilna enota: TOZD TOGREL:
1.	Skupno število vpisanih delovnih ljudi — volilcev 37
2.	Številka volišča 1
3.	Glasovalo vpisanih volilcev 37 (oddanih glasovnic 333)
4.	Neveljavne glasovnice 18
volilna enota: delovna skupnost skupnih služb:
1.	Skupno število vpisanih delovnih ljudi — volilcev 400
2.	Številka volišča 1
3.	Glasovalo vpisanih volilcev 343 (oddanih glasovnic 3087)
4.	Neveljavne glasovnice 263
volilna enota: TOZD Projektivni biro
1.	Skupno število vpisanih delovnih ljudi — volilcev 28
2.	Številka volišča 1
3.	Glasovalo vpisanih volilcev 25 (oddanih glasovnic 125)
4.	Neveljavne glasovnice 0.
3.	Po navedenem izidu je komisija ugotovila, da so bili izvoljeni v samoupravne organe podjetja v posameznih volilnih enotah naslednji kandidati:
volilna enota: TOZD sektor IMovo mesto:
1.	DS podjetja: 1. Čolnar Marjan 240, 2. Progar Alojz 224.
2.	DS TOZD: 1. Bavdaž Ignac 311,2. Cizelj Franc 281,3. Cimprič Alojz 267, 4. Potočar Alojz 257, 5. Miklavčič Janez 246, 6. Fazlič Štefko 244, 7. Krznarič Tomo 236.
3.	Gospodarski odbor podjetja: 1. Zupančič Pavle 210
4.	Odbor za kadrovsko socialne zadeve podjetja: 1. Filipčič Marjan 182
5.	Samoupravna kontrola podjetja 1. Bajuk Ivan 169, 2. Strmole ing. Feliks 138
6.	Odbor za splošni ljudski odpor podjetja: 1. Stopar Jože 184
7.	Gospodarski odbor TOZD: 1. Gabrijelčič ing. Jože 289,
2.	Andoljšek Jakob 276, 3. Klopčar Stane 276.
8.	Odbor za kadrovsko socialne zadeve TOZD: 1. Golnar Marjan 241,2. Gašper Janez 230, 3. Ban Jože 215.
9.	Odbor samoupravne kontrole TOZD: 1. Ogulin Marjan 238, 2. Plantan Franc 221,3. Kukman Anton 181.
volilna enota: TOZD sektor Krško:
1.	DS podjetja: 1. Preskar Jože 311, 2. Tomše Zdravko
316.
2.	DS TOZD: 1. Pirc Vinko 289, 2. Petrovič Nikola 273, 3. Lesjak Jože 281,4. Maksimovič Nedeljko 238,5. Murko Martin ~56, 6. Žnidaršič Franc 251,7. Žokalj Milan 200.
3.	Gospodarski odbor podjetja: 1. Rudman Viktor 254.
I 4,'5gdbor za kadrovsko socialne zadeve podjetja: 1. Vidmar
5.	Samoupravna kontrola podjetja: 1. Rovan Marjan 264
6.	Odbor za splošni ljudi odpor podjetja: 1. Pirc Vinko 264.
7. Gospodarski odbor TOZD: 1. Rudman Viktor 314, 2. Sušulič Zoran 314, 2. Kuševič Zlatko 314.
8.	Odbor za kadrovsko socialne zadeve TOZD: 1. Kežman Anton 297, 2. Vidmar Ivan 295, 3. Radojčič Živka 269.
9.	Odbor samoupravne kontrole TOZD: 1. Rovan Marjan 298, 2. Kene Ivan 280, 3. Dular Anton 250.
v°lilna enota: TOZD TOGREL:
1.	DS podjetja: 1. Puntar Ciril 25,2. Urbanč Anton 21.
2.	Gospodarski odbor podjetja: 1. Lah Ivan 29.
3.	Odbor za kadrovsko socialne zadeve podjetja: 1. Žabkar Cvetka 28.
4.	Samoupravna kontrola podjetja: 1. Urbanč Anton 28.
5.	Odbor za splošni ljudski odpor podjetja: 1. Sintič Martin
27.
54
6.	Odbor samoupravne kontrole TOZD: 1. Urbanč Anton 35, 2. Mujanovič Avdo 35, 3. Kodrič Justin 35.
7.	Odbor za kadrovsko socialne zadeve TOZD: 1. Žabkar Cvetka 34, 2. Bračun Ivan 30, 3. Barbič Martin 17.
volilna enota: TOZD mehansko kovinski obrat:
1.	DS podjetja: 1. Kastelic Janez 87, 2. Pelko Jože 67.
2.	DS TOZD: 1. Petrinčič Ivan 88, 2. Židanek Franc 83, 3. Drenovec Marjan 83, 4. Zidarič Janez 77, 5. Avsec Jože 72, 6. Kralj Rudi 65, 7. Oven Alojz 60.
3.	Gospodarski odbor podjetja: 1. Dežman Vinko 65, 2. Kralj Rudi 50.
4.	Odbor za kadrovsko socialne zadeve podjetja: 1. Tomšič Roman 68.
5.	Samoupravna kontrola podjetja: 1. Petrinčič Ivan 69.
6.	Odbor za splošni ljudski odpor podjetja: 1. Knap Milan
71.
7.	Gospodarski odbor TOZD: 1. Becele Martin 85, 2. Tomšič Roman 81,3. Dežman Vinko 68.
8.	Odbor za kadrovsko socialne zadeve TOZD: 1. Becele Tone 86, 2. Tekstor Franc 57, 3. Šuštaršič Alojz 54.
9.	Odbor samoupravne kontrole TOZD: 1. Romih Rihard 80, 2. Gričar Jože 69, 3. Povše Herman 55.
volilna enota: TOZD lesni obrat
1.	DS podjetja: 1. Hodnik Avgust 58, 2. Plantan Ivan 45.
2.	DS TOZD: 1. Aš Alojz 78, 2. Vidic Ivan(I.) 71, 3. Fink Leopold 70, 4. Hančič Franc 63, 5. Draginc Ivan 61, 6. Miklič Zvone 46, 7. Retelj Jože 44.
3.	Gospodarski odbor podjetja: 1. Kraševec Anton 60, 2. Vidljinovič Milan 30.
4.	Odbor za kadrovsko socialne zadeve podjetja: 1. Zupančič Milan 48, 2. Vrbanek Zlato 35.
5.	Samoupravna kontrola podjetja: 1. Šenk Slavko 50, 2. Vidic Ivan (II.) 38.
6.	Odbor za splošni ljudski odpor podjetja: 1. Sekač Sergej 53, 2. Saje Franc 28.
7.	Gospodarski odbor TOZD: 1. Vidmar Anton 61, 2. Strazberger Alojz 48, 3. Kovačič Franc 46.
8.	Odbor za kadrovsko socialne zadeve TOZD: 1. Hudoklin Slavko 74, 2. Bartolj Franc 59, 3. Jošt Jože 55.
9.	Odbor samoupravne kontrole TOZD: 1. Zupančič Jože 66, 2. Stopar Rado 62, 3. Lenarčič Alojz 58.
Volilna enota: TOZD strojno inventarni park:
1.	DS podjetja: 1. Gazvoda Anton 65,2. Pavlič Jože 63.
2.	DS TOZD: 1. Burgar Andrej 67, 2. Prus Anton 67, 3. Bajc Andrej 72, 4. Osolnik Lado 68, 5. Klančar Milka 73, 4. Jarc Alojz 67, 7. Gazvoda Anton 63.
3.	Gospodarski odbor podjetja: 1. Pintarič Jože 63.
4.	Odbor za kadrovsko socialne zadeve podjetja: 1. Kravs Jože 61.
5.	Samoupravna kontrola podjetja: 1. Barbič Jože 50.
6.	Odbor za splošni ljudski odpor podjetja: 1. Šuštar Janez
7.	Gospodarski odbor TOZD: 1. Duh Miha 72, 2. Kravs Jože 74, 3. Slak Anton 73.
8.	Odbor za kadrovsko socialne zadeve TOZD: 1. Pintarič Jože 74, 2. Vukšinič Alojz 72, 3. Jeriček Ivan 73.
9.	Odbor samoupravne kontrole TOZD: 1. Barbič Jože 64,
2.	Gruden Ciril 57, 3. Šuštar Janez 42.
volilna enota: TOZD sektor Ljubljana:
1.	DS TOZD: 1. Koprivec ing. Mitja 342, 2. Harbaš Meho 337, 3. Grgar Karel 332, 4. Budaj Drago 345, 5. Rodič Sveto 343, 6. Zenkič Rifet 320, 7. Vukaš Marjan 308.
2.	DS podjetja: 1. Kalin Drago 311,2. Živič Ivan 248.
3.	Gospodarski odbor podjetja: 1. Zupančič Franc, dipl. ing. 271,2. Kamenarič Niko 235.
4.	Odbor za kadrovsko-socialne zadeve podjetja: 1. Bartolj Milena 296, 2. Fistrič Milan 222.
5.	Samoupravna kontrola podjetja: 1. Pelko Jože 269, 2. Recek Franc 212.
6.	Odbor za splošni ljudski odpor podjetja: 1. Markič Jože 295, 2. Vukas Marjan 237.
7.	Gospodarski odbor TOZD: 1. Kalin Drago 333, 2. Kamenarič Niko 386, 3. Smajič Smajo 282.
8.	Odbor za kadrovsko socialne zadeve TOZD: 1. Markič Jože 362, 2. Samardžič Ibrahim 351,3. Kujavec Blaž 358.
9.	Odbor samoupravne kontrole TOZD: 1. Radej Franc 321,2. Fonda Marjeta 305,3. Držanič Viktor 305.
volilna enota: delovna skupnost skupne službe:
1.	DS podjetja: 1. Košir Karel 177, 2. Arh ing. Zoran 148.
2.	DS delovne skupnosti: 1. Vire ing. Tone 245, 2. Štirn 'ng. Dane 230, 3. Dobrota Vlado, dipl. iur. 207,4. Bračko Cita 1/7, 5. Frantar ing. Edo 201, 6. Lukan Jože 294, 7. Oražem Anica 191.
3.	Gospodarski odbor podjetja: Sefman Vlado, dipl. iur. 120.
1. Tavčar Martina 143, 2.
4.	Odbor za kadrovsko-socialne zadeve podjetja: 1. Graber »lasta, dipl. psih. 202, 2. Berger Alenka, dipl. iur. 84.
5.	Samoupravna kontrola podjetja: 1. Vire ing. Tone 147,
2.	Alojz Jožef 128.
6. Odbor za splošni ljudski odpor podjetja: 1. Osolnik Jožica 146, 2. Ribič Jožica 83.
7.	Gospodarski odbor delovne skupnosti: 1. Filipčič Anica 163, 2. Tavčar Martina 149, 3. Geršič Tatjana 116.
8.	Odbor za kadrovsko socialne zadeve delovne skupnosti: !• Berkopec Vesna 183, 2. Šenica Marija 181,3. Bračko Slavko
9. Odbor samoupravne kontrole delovne skupnosti: 1. Hren Marija 189, 2. Vesel Tone 186, 3. Vovk Anton 149.
Volilna enota: TOZD sektor Zagreb
1.	DS podjetja: 1. Zobič Ljubomir 74, 2. Cesarec Ivan 74.
2.	DS TOZD-a: 1. Ekič Vesna 54, 2. Ramič Hasan 51, 3-Petrovič Gostimir 50, 4. Heldovac Uzeir 46, 5. Hotič Dafer 42, 6. Nemanič Vinko 42, 7. Begič Began 41.
3.	Gospodarski odbor podjetja: 1. Miličič Karel 74.
4.	Odbor za kadrovsko socialne zadeve podjetja: 1. Krzna-rič Nikola 74.
5.	Samoupravna kontrola podjetja: 1. Zeljak Vid 74.
6.	Odbor za splošni ljudski odpor podjetja: 1. Abdič Rifet 74, 2. 2. Durič Savo 70.
7.	Gospodarski odbor TOZD: 1. Miličič Karel 74, 2. Klešin Stanko 74, 3. Šehič Izet 74.
8.	Odbor za kadrovsko socialne zadeve TOZD: 1. Abdič Rifet 74, 2. Krznarič Nikola 74, 3. Badovinac Branko 74.
9.	Samoupravna kontrola TOZD: 1. Zeljak Vid 74, 2. Lov-rončič Ivan 74, 3. Pavlovič Dragutin 74.
Volilna enota: TOZD Projektivni biro:
1.	DS podjetja: I. Mlakar ing. Jože 25, 2. Oblak ing. Tomo 17.
2.	Gospodarski odbor podjetja: 1. Drstenšek Ivan 19.
3.	Odbor za kadrovsko socialne zadeve podjetja: 1. Malenšek ing. Jože 24.
4.	Samoupravna kontrola podjetja: 1. Aleksander Jesih 17.
5.	Odbor za splošni ljudski odpor podjetja: 1. Robič Rudi ing. 24.
6.	Odbor za kadrovsko socialne zadeve TOZD: 1. Knez Šibila 24, 2. Drstvenšek Ivan 14, 3. Prihoda ing. Miha 13.
7.	Odbor samoupravne kontrole TOZD: 1. Racman ing. Martin 23, 2. Robič ing. Rudi 23, 3. Lavrič Lado 12.
Po pregledu zapisnikov volilnih odborov in preštetju glasovnic, je komisija ugotovila, da so bili izvoljeni v samoupravne °rgane podjetja naslednji kandidati:
1.	DS podjetja: 1. Čolnar Marjan, 2. Progar Alojz, 3. Prestar Jože, 4. Tomše Zdravko, 5. Puntar Ciril, 6. Urbanč Anton, 1’ Kastelic Janez, 8. Pelko Jože, 9. Hodnik Avgust, 10. Plantan ‘Van, H. Gazvoda Anton, 12. Pavlič Jože, 13. Kalin Drago, 14. ^ivič Ivan, 15. Košir Karel, 16. Arh Zoran, gradb. ing., 17. Mlakar Jože, dipl. ing. arh., 18. Oblak Tomo, dipl. gr. ing., 19. ^obič Ljubomir, 20. Cesarec Ivan.
2.	Gospodarski odbor podjetja: 1. Zupančič Pavle, 2. Kudman Viktor, 3. Lah Ivan, 4. Dežman Vinko (namestnik Kralj Rudi), 5. Kraševec Anton (namestnik Vidljinovič Milan), 6' Pintarič Jože, 7. Zupančič Franc, dipl. ing. (namestnik Kamenarič Niko), 8. Tavčar Martina (namestnik Sefman Vlado, ^pl. iur.), 9. Miličič Karel, 10. Drstvenšek Ivan.
3.	Odbor za kadrovsko socialne zadeve podjetja: 1. Filipčič Marjan, 2. Vidmar Ivan, 3. Žabkar Cvetka, 4. Tomšič Roman,
Zupančič Milan (namestnik Vrbanek Zlato), 6. Kraus Jože, '■ Bartolj Milena (namestnik Fistrič Milan), 8. Graber Vlasta, dipl. psih. (namestnik Berger Alenka, dipl. iur.), 9. Krznarič Nikola, 10. Malenšek Jože, dipl. ing. str.
4.	Samoupravna kontrola podjetja: 1. Bajuk Ivan (namestnik Strmole ing. Feliks), 2. Rovan Marjan, 3. Urbanč Antona,
4.	Petrinčič Ivan, 5. Šenk Slavko (namestnik Vidic Ivan (II), 6. Barbič Jože, 7. Pelko Jože (namestnik Recek Franc), 8. Vire ing. Tone (namestnik Alojz Jožef), 9. Zeljak Vid, 10. Jesih Aleksander.
5.	Odbor za splošni ljudski odpor podjetja: 1. Sopar Jože, 2. Pirc Vinko, 3. Sintič Martin, 4. Knap Milan, 5. Sekač Sergej (namestnik Saje Franc), 6. Šuštar Janez, 7. Markič Jože (namestnik Vukas Marjan), 8. Osolnik Jožica (namestnik Ribič Jožica), 9. Abdič Rifet (namestnik Đurič Javo)
Predsednik komisije:	Jožef Alojz, l.r.
Član:	Burger Martina l.r.
Član:	Bergar Alenka, l.r.
ZAPISNIK
volilne komisije o ugotovitvi izida volitev za referendum o iz-dvojitvi iz sestava „Pionir" podjetja SOUR Centrotehna Beograd, ki so bile dne 18. 12. 1973.
Na sestanku so bili navzoči od komisije:
1.	Jožef Alojz — predsednik
2.	Burger Martina — član
3.	Berger Alenka — član
1.	Člani delovne skupnosti podjetja so odločali z referendumom o izdvojitvi SOUR Centrotehna Beograd iz sestava SGP „Pionir", v naslednjih volilnih enotah:
—	TOZD sektor Novo mesto
—	TOZD sektor Ljubljana
—	TOZD sektor Krško
—	TOZD sektor Zagreb
—	TOZD mehansko-kovinski obrat
—	TOZD lesni obrat
—	TOZD strojno inventarni park
" TOZD Togrel
" delovna skupnost skupnih služb
2.	Po pregledu zapisnikov volilnih odborov in prestetju glasovnic, je komisija ugotovila, da je izid referenduma naslednji:
Molilna enota: TOZD sektor Novo mesto skupno število vpisanih delovnih ljudi — volilcev 2- številka volišča d- glasovalo vpisanih volilcev
4-	glasovalo vpisanih volilcev za izdvojitev
5-	glasovalo vpisanih volilcev proti izdvojitvi neveljavnih glasovnic
Molilna enota’ TOZD sektor Ljubljana
skupno število vpisanih delovnih ljudi — volilcev 2- številka volišča d- glasovalo vpisanih volilcev ‘z- glasovalo vpisanih volilcev za izdvojitev d - glasovalo vpisanih volilcev proti izdvojitvi d. neveljavnih glasovnic
Molilna enota: TOZD sektor Krško
skupno število vpisanih delovnih ljudi volilcev 2- številka volišča d- glasovalo vpisanih volilcev J- glasovalo vpisanih volilcev za izdvojitev d- glasovalo vpisanih volilcev proti izdvojitvi
o.	neveljavnih glasovnic
y°lilna enota TOZD sektor Zagreb
skupno število vpisanih delovnih ljudi — volilcev 2' številka volišča d' glasovalo vpisanih volilcev ^ glasovalo vpisanih volilcev za izdvojitev d’ glasovalo vpisanih volilcev proti izdvojitvi neveljavnih glasovnic
586
1
398
340
33
25
597
1
406
371
14
21
412
1
398
353
25
20
98
1
70
61
9
0
Volilna enota: TOZD Mehansko-kovinski obrat
1.	skupno število vpisanih delovnih ljudi vililcev
2.	številka volišča
3.	Glasovalo vpisanih volilcev
4.	glasovalo vpisanih volilcev za izdvojitev
5.	glasovalo vpisanih volilcev proti izdvojitvi
6.	neveljavnih glasovnic
141
1
116
89
19
8
Volilna enota: TOZD lesni obrat
1.	skupno število vpisanih delovnih ljudi —	volilcev	111
2.	številka volišča	1
3.	glasovalo vpisanih volilcev	89
4.	glasovalo vpisanih volilcev	za izdvojitev	69
5.	glasovalo vpisanih volilcev	proti izdvojitvi	11
6.	neveljavnih glasovnic	9
Volilna enota: TOZD strojno-inventami park
1.	skupno število vpisanih delovnih ljudi —	volilcev	105
2.	številka volišča	1
3.	glasovalo vpisanih volilcev	84
4.	glasovalo vpisanih volilcev za izdvojitev	68
5.	glasovalo vpisanih volilcev proti izdvojitvi	15
6.	neveljavnih glasovnic	1
Volilna enota: TOZD TOGREL
1.	skupno število vpisanih delovnih ljudi — volilcev	37
2.	številka volišča	1
3.	glasovalo vpisanih volilcev	37
4.	glasovalo vpisanih volilcev	za izdvojitev	37
5.	glasovalo vpisanih volilcev	proti izdvojitvi	0
6.	neveljavnih glasovnic	0
Volilna enota: delovna skupnost skupnih služb
1 ■ skupno število vpisanih delovnih ljudi — volilcev	400
2.	številka volišča	1
3.	glasovalo vpisanih volilcev	343
glasovalo vpisanih volilcev	za izdvojitev	317
glasovalo vpisanih volilcev	proti izdvojitvi	14
6.	neveljavnih glasovnic	12
Predsednik komisije
član
član
Jožef Alojz s.r. Burger Martina s.r. Bergar Alenka s.r.
BILTEN 3
Ob nabavi novega računalnika
K NAKUPU IN UPORABI NOVEGA RAČUNALNIKA NAS SILI PREDVSEM TO, DA SO ZMOGLJIVOSTI
„DATE" premajhne in da vsak dan zahteva vedno več natančnih podatkov ki morajo biti dosegljivi v čimkrajšem času - strah, da bi novi računalnik odjedel komu njegovo delo je povsem neutemeljen
Večini članov kolektiva je verjetno znano, da imamo pri „Pionir“-ju od leta 1970 formiran nov oddelek, ki s pomočjo manjšega računalnika Philips DATE oz. pd leta 1972 dveh DAT in periferije (luknjača, verificirke, sortirke in čitalca luknjanih kartic), obdeluje podatke za naslednje službe v pod-
1- Komerciala
~ Izračun kalkulacij z izvlečkom materiala in možnostjo otvoritve kartic za izdelavo situacij;
2. Tehnična služba ~~ Izračun predizmer s popisom del;
—	Planiranje virov (resursov) na osnovi metode MPM; rezultat je grobi plan terminov po aktivnostih z izvlečki virov;
3- Finančna služba:
—	Izdelava situacij na osnovi kartic, dobljenih pri predračunu, toda le za gradbena dela;
~ Realizacija in razčlenitev obračunane proizvodnje na elemente strukture cen;
~ Obračun osebnih dohodkov — izdelava obračunskega lista, plačilne liste, kartice delavca in potrebnih zbirnikov;
—	Materialno knjigovodstvo z vsemi potrebnimi rekapitulacijami, ki jih potrebujeta podjetje in statistika, izpis zalog, izdelava inventure; za te obdelave uporabljamo poleg magnetne še luknjano kartico, ki lahko daje veliko več rezultatov, same obdelave pa so hitrejše;
~ Analitična evidenca kupcev, izdelava opominov, obračun zamudnih obresti;
—	Analitična evidenca dobaviteljev, izpis prenosnih nalogov;
—	V izdelavi je program za osnovna sredstva, s katerim bomo razmeroma hitro naredili spiske za inventuro, elaborat o inventuri, predračun amortizacije po grupah osnovnih sredstev in po stroškovnih mestih;
4 Splošna služba:
~~ Če bodo pripravljeni vsi podatki, bomo že z januarjem 1974 začeli z obdelavo evidence o delovni sili. Tudi te podatke imamo na luknjanih karticah in s tem zagotovljene široke možnosti outputa;
" Spisek delavcev po kvalifikacijah (dejanskih in priznanih) ter starostnih grupah, izračun strukturnih indeksov in povprečne starosti;
~~ Spisek delavcev glede na število delovnih let pri podjetju;
~~ Izračun števila dni letnega dopusta;
" Izračun dodatka na neprekinjeno delo;
Frenkvenčna distribucija izvoda delovne sile;
— Izračun gibanja delovne sile, itd.
Zmogljivosti naših tzv. „mini računalnikov" so takšne, da imamo le možnosti posamičnih obdelav, a še tu je postala DATA „prepočasna" in „premajhna" (premalo internega spomina).
Zaradi ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela bo prišlo do določene decentralizacije poslovanja in s tem do še večje količine podatkov. Prostih kapacitet na DAT AH praktično ni, zato je edina rešitev v nakupu oz. najemu večjega računalnika (večji interni spomin, diski, magnetni trak).
I. V ČEM SE ELEKTRONSKI RAČUNALNIK RAZLIKUJE OD ČLOVEKA?
Vedeti je treba, da elektronski računalniki niso „elektronski možgani", „stroji za razmišljanje", še manj „roboti", temveč le sredstva za hitrejšo in pravilnejšo obdelavo informacij. Strojna obdelava se v bistvu ne razlikuje od ročne; človek nekaj sprejme, spozna, o tem razmišlja in o tem daje rezultate; podobno tudi v računalnik vnesemo podatke, katere obdela in daje rezultate obdelave. Računalnik ima to prednost pred človekom, da vse operacije opravi neprimerno hitreje in pravilneje.
Dejavnost velikega števila delavcev v skupnih službah je izključno v sprejemanju, obdelavi, prenosu, transformaciji ali pa vrednotenju
informacij. V ta namen ljudje uporabljamo svoje strokovno znanje, sposobnosti opazovanja in spomin. Pri procesu čitanja si človek na daljše časovno obdobje zapomni le okrog 20 %informacij, medtem ko računalnik 100 %. Zmogljivost človekovega spomina je majhna, pri računalniku je praktično neomejena.
Kadar je človekovo razmišljanje ustvarjalni proces, ima človek veliko prednost pred računalnikom, ki ni sposoben rešiti problema, za katerega ni programiran. Da bi se lahko znašel v novonastalih, nepredvidenih situacijah in da bi samostojno postavljal cilje, mu manjkajo prilagodljivost in miselne zveze človeškega razuma. Računalnik lahko opravi vsako intelektualno aktivnost, ki se more opisati. Že danes obstojajo možnosti za obdelavo procesov, ki so „zelo intelek-tualizirani", vendar se pojavi vprašanje ekonomičnosti uporabe računalnika za reševanje posameznih vprašanj in problemov zaradi neugodnega razmerja med časom programiranja in časom računanja. Tako se n. pr. programi, katerih organizacija, pisanje in testiranje traja več mesecev, uporabljajo za računanje, ki traja le nekaj minut.
II. ZAKAJ SMO SE ODLOČILI ZA NAKUP, OZ. NAJEM RAČUNALNIKA?
Nabava, oz. najem računalnika je pomembna investicijska odloči-
Nepoučeni bi lahko ob zgornji sliki presodil, da gre za stroj, ki dela blago za obleke, v resnici pe je to del našega računalnika DATA med svojim natančnim delom.
tev. K takšni odločitvi nas navajajo naslednji objektivni in ekonomski argumenti:
a)	velika količina podatkov:
V	podjetju se uporablja vse večje količine podatkov (oddelek osebnih dohodkov, knjigovodstva, kalkulacije, planiranje, skladiščna služba). Z rastjo podjetja in z raznimi organizacijskimi spremembami se ne povečuje le količina podatkov, ampak tudi časovne zahteve glede obdelave in dajanja rezultatov. Klasični način obdelave včasih tudi s povečevanjem števila zaposlenih ne moremo obvladati take povečane količine podatkov, še zlasti ne v zahtevanih rokih, ki so vedno krajši.
b)	večja količina informacij: Rezultat klasične metode obdelave podatkov so informacije, ki zadostujejo podjetju le do določene stopnje velikosti. Ko podjetje preide to kritično točko, se jasno izraža želja za več informacijami in to od srednje stopnje vodenja do najvišjega vodstva. Elektronski računalnik je tisti, ki nam pomaga dobiti hitre, aktualne in pravilne informacije (če je bil seveda vmet pravilen).
c)	Želja razbremeniti delavce rutinskih opravkov:
Vse do pred nekaj leti je prevladovalo mišljenje, da uvajanje računalnikov povleče za seboj odpuščanje delavcev. Praksa je pokazala ravno nasprotno. Posebno opazna je povečana potreba po kadrih z najvišjimi kvalifikacijami za delo v računskih centrih.
Če analiziramo delo klasičnega strokovnjaka v podjetju, ugotovimo, daje njegova naloga zbirati podatke, jih obdelovati, komentirati in na osnovi rezultatov planirati in se odločati. Povsem razumljivo je, da naj bi bilo težišče dela vsakega strokovnjaka v planiranju in odločanju. Dokler so v podjetju na razpolago le klasični pripomočki, porabi večino časa za zbiranje in obdelavo podatkov, a za bistvene aktivnosti — planiranje in odločanje — ostane le malo časa.
Z uporabo računalnika strokovnjake v večji meri razbremenimo rutinskih intelektualnih nalog in jim omogočimo, da se bolj posvetijo analizi stanj, planiranju, odločanju, kar pomeni uporabljati človeka na področju, kjer je „boljši" od računalnika. Iz tega lahko zaključimo, da elektronska obdelava podatkov zahteva le dva tipa delavcev;
—	tiste, ki zbirajo podatke — od njih se zahteva točnost in hitrost,
-	vodstveni kader - njihova naloga je planiranje, organiziranje, upravljanje in kontrola.
V	eni od prihodnjih številk bomo kaj več spregovorili o spremembah v sistemu komuniciranja in organizacije podjetja, katere zahteva uvajanje večjega računalnika.
B. M.
Medsebojni odnosi in vodenje
POTRPEŽLJIVOST, RAZUMEVANJE, ČLOVEŠKA TOPLINA IN SPODBUJANJE K SAMOSTOJNEMU DELU, NAJ BODO POLEG VSEH DRUGIH DOBRIH ZNAČAJNIH LASTNOSTI, PREVLADUJOČE SESTAVINE PRI USTVARJANJU STIKOV MED VODSTVENIMI IN VODILNIMI DELAVCI NA ENI STRANI TER PODREJENIMI NA DRUGI STRANI
(Nadaljevanje in konec)
Vsak človek bi se moral truditi čim bolj poznati ljudi, da bo mogel v odnosih in delu že iz tega, kar kdo govori ali zamolči, iz njegovih želja in karakterja pravilno presoditi, kaj sme in kaj ne sme. Poznati ljudi ni le prirojena sposobnost, ampak se oblikuje v toku učenja in prakse v stalnem kontaktu z ljudmi. Stalno je potrebno opazovati, poslušati in občutiti. Zavedati se moramo:
1.	Ljudje žele biti dobro sprejeti. Radi vidijo prijazen obraz, cenijo taktnost, obzirnost, pozornost, upoštevanje njihovega mnenja in pravično kritiko;
2.	Ljudje želijo uspeti,, želijo videti svojo perspektivo. Ne smemo jih ovirati, za trud terjajo priznanje in pohvalo. Kar pa je najvažnejše, čutiti morajo, da jih spoštujemo;
3.	Ljudje žele dobre odnose, so občutljivi in ponosni na svojo čast. Vsakdo da veliko na svojo čast in ne želi veljati za neumnega. Vedeti moramo tudi za njihova ranljiva mesta;
4.	Ljudje žele sodelovanja, ker interes do dela v dobrih odnosih osrečuje, a zanemarjanje njihovih idej kvari odnose, ker že majhne pozornosti dvigajo človeka, a slabi odnosi ga onesposabljajo za delo.
Če upoštevamo vse te zahteve, da si moramo zastaviti vprašanje, ali je naša praksa s tem tudi vslda-
jena. Vedeti moramo, kaj se od nas zahteva, kar lahko formuliramo v naslednjih točkah:
1.	Znati dobro ravnati z ljudmi, kar pomeni:
—	vsakega klicati s polnim imenom,
—	biti potrpežljiv,
—	znati dobro poslušati, ko govore drugi,
—	poznati prednosti molka, ko je ta potreben,
—	biti prijazen,
—	ne delati zaključkov prezgodaj,
—	vedno naprej iskati občutljivo mesto prizadetega,
—	dati polno priznanje za dobronameren trud, če tudi ni bilo uspeha,
—	upoštevati, da vsakdo „izbruhne" po svoje,
2.	Znati pravilno presojati, kar zajema:
—	izogibati se prepirom,
—	priznati lastne napake s čemer se vzbuja spoštovanje,
—	spoštovati mnenja drugih,
—	znati sugerirati in uporabljati tehniko „da, da“,
—	presojati vedno polno razumevanje za predloge drugih, a če niso dobri, jih zavračati le z dejstvi,
—	vsako stvar moramo utemeljevati,
—	ideje reševati skupaj z bodočimi izvajalci.
3.	Znati pravilno ukrepati, kar je v osnovi:
—	vedno dajati osebam dovolj velik pomen
—	ukrepati tako, da ukrepi podžigajo k samoiniciativnim nadal-njim akcijam,
—	vedno najti nekaj kar se lahko pohvali,
—	bodriti malodušneže, da ne obupajo,
—	znati dati „grdim" „lepoto", „neumnim" „pamet",
—	vedno biti vztrajen v prepričevanju,
—	vedno stremeti, da postanejo interesi posameznika interesi skupnosti.
Ker je težnja vsakega, da bi podjetje čim bolj uspevalo, moramo vedeti, da proizvodnjo dosežemo le z ljudmi, da kvaliteto dosežemo zopet le z ljudmi, da dobre rezultate dosežemo samo z ljudmi, zato pa je treba ustvariti dobre odnose. Razumljivo je, da vsak, še tako majhen spor slabo vpliva na proizvodnjo, da se širi in lahko zajema velike komplekse tudi izven podjetja, kar je vsestransko škodljivo. Zato vprašanja medsebojnih odnosov ne smemo zanemarjati. Važna je izbira vodilnega kadra, ki mora imeti tako prirojene kot priučene psihološke lastnosti za preprečevanje in reševanje sporov. Sodobno gledanje na proizvodnjo in ljudi je različno od zastarelih nazorov šefov iz preteklosti. Ljudje se zavedajo svoje veljave in terjajo tudi od nadrejenih, da jih upoštevajo kot ljudi, ki imajo svoj lastni jaz, ki se
živa kronikam
Upokojili so se:
Vlado Pavšer, nabavni ref. v skupnih službah, Anton Škofljanc, Anton Kuželj in Anton Pleteršnik — delavci iz sektorja Krško, Milan Kajba in Jože Peterlin, delavca iz sektorja Ljubljana.
Kot pripravniki so bili sprejeti:
Milan Kralj, gradbeni tehnik na sektorju Ljubljana
Na novo so nastopili delo:
Anton Hudoklin in Franc Novak
—	delavca v lesnem obratu, Ivica Intihar - administrativni tehnik in Jadranka Tivador — administrator
-	obe na sektorju Ljubljana.
ne prepušča na milost in nemilost svoji okolici.
Dobri medsebojni odnosi in dober način vodenja pomeni človeku del zadovoljstva, ki ga delo nudi, hkrati pa vse to vodi do identifikacije človeka — delavca z delovno organizacijo. To pomeni, da je organizacija del delavca, ne pa samo, da je on del organizacije. Takšna identifikacija ima več efektov, med drugimi tudi naslednja dva:
1.	povezujejo se osebna zadovoljstva s cilji organizacije. Človek je pripravljen na večje napore, manj priganjanja in disciplinskih kazni je potrebno.
2.	Krepi lojalnost skupine in s tem sigurnost delovne organizacije-Obstaja večja možnost, da se bodo člani skupine dvignili v obrambo organizacije, kadar je ogrožena od zunaj. Na primer: če je delovna organizacija v finančnih težavah in zato izplačuje nižje dohodke, lahko samo lojalnost organizacije pripravi člane do tega, da močneje poprimejo pri delu, da se marsičemu odpovedo v prid organizacije in učinkovito razmišljajo, kako se bo organizacija izvlekla iz tega.
Slabi odnosi, neprimeren način dajanja delovnih nalog, slabo organizirano delo, nedovzetnost za osebne probleme posameznikov ne vodi samo do nezadovoljstva pri' delu, manjše učinkovitosti, nezainteresiranosti, ampak tudi do zapuščanja delovne organizacije. Velika fluktuacija pa vsekakor ni dobro spričevalo za firmo, hkrati pa je povezana s številnimi stroški.
VLASTA GRABER, dipl. psih-
V JLA so odšli:
Jože Mihorič, delavec iz sektorja Krško, Fikret Ibričič, Ivan Zir-dum, Novak Pezer, Mato Blaževič in Zdravko Gligorič - delavci & sektorja Novo mesto.
Iz JLA so se vrnili:
Rajko Bajrič, Ramiz Djindič, Fikret Ibrič, Mehmed Omerovič, Ramiz Palič, Mato Prgomet in Slavko Vidovič — delavci na sektor Krško.
Na novo sprejetim in tistim, hi so se vrnili iz JLA želimo dobro počutje in veliko delovnih uspe; hov, tistim, ki so došli v JLA, da bi jim rok čimprej potekel in da bi se nato spet vrnili med nas, upokojencem pa veliko zdravja in zadovoljstva.
Z veliko naglico in v zadnjem trenutku je bila v Novem mestu, v samskem domu tudi letos novoletna obdaritev najmlajših za skupne službe, obrate in sektor Novo mesto. Prav bi bilo, ko bi v prihodnje odločali o denarju v ta namen veliko prej, da organizacija takšne prireditve ne bi zahtevala toliko hitrice.
BILTEN je glasilo kolektiva SGP „PIONIR" Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 2500 izvodov. Odgovorni urednik je Marko Svetina dipl. iur., člana uredniškega odbora pa sta Rudi Fabjan in Aleksander Strupeh. Stavek, filmi in prelom ČZP DOLENJSKI LIST. Ofset tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.