feštnina plačana v getovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Ceia p«samotni številki Din 1*50. TRGOVSKI LIST Časopis as m trgovino« Industrijo In otirt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO Vm. Teieion št. 552. LJUBU ANA, dne 18. aprila 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 45. Dr. Rud. Murn. K njegovemu 50 letnemu jubileju. Danes praznuje velezaslužni načelnik ministrstva trgovine in industrije, šef oddelka v Ljubljani g. dr. Rudolf Marn petdesetletnico rojstva. Ob tej priliki priredi trg. društvo »Merkur v vseh zgornjih prostorih Kazine častni večer, kjer se bodo zbrali zastopniki oblastev in strokovnih korporacij in organizacij, da se poklonijo jubilantu in na svečan način proslavijo jubilej delavca, ki si je pridobil za gospodarske kroge toliko nevenljivih zaslug. Rojen v Dragi kot sin ljudskošolskega učitelja je študiral gimnazijo v Ljubljani, pravoslovne študije pa je absol-viral v Gradcu. V začetku konceptni praktikant Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, se je posvetil pozneje finančni službi in deloval kot finančni uradnik v Ljubljani in Kranju. Bil je potem tudi vodja okrajnega glavarstva v Kranju in slednjič mu je bilo kot načelniku ministrstva trgovine in industrije poverjeno vodstvo oddelka v Ljubljani. V zgodovini gospodarskega razvoja Slovenije bomo našli prav malo delavcev, ki bi jih mogli primerjati z današnjim slavljencem. Od leta 1904 do 1914 je bil urednik glasila Slovenskega trgovskega društva Merkur »Trgovskega Vestnika::, ki se je kasneje preimenoval v »Narodnogospodarski Vestnik . Za »Merkurja« je jubilant obenem prirejal strokovna predavanja po večjih krajih Slovenije ter je bil društvu in njega članom v pravnih in davčnih zadevah z nasveti vedno na razpolago. ; Sodeloval je jubilant tudi pri ljubljanskih dnevnikih, v katerih je priobčeval strokovne članke. V lastni založbi je izdal knjižico »O službeni pogodbi trgovskih nameščencev in drugih delojemalcev v podobnih služ- l bali«, v Merkurjevi« založbi pa je izdal brošuro Pokojninsko zavarovanje zasebnih nastavljencev . Tudi je bil urednik prvega glasila Deželne zveze obrtnih zadrug »Slov. obrtnika« in prvi urednik »Gostilničarja«, kale- , rega je urejeval dve leti. Od leta 1906 je bil poročevalec in tajnik Deželne zveze za tujski promet na Kranjskem. Kot tak je predaval po letoviščih Gorenjske, ustanavljal prometna društva, sourejeval glasilo Promet in gostilna ter pisal prospekte in članke o prometu tujcev po dnevnikih in zbornikih. Načelnik dr. Marn je še danes kot velezaslužni predsednik na čelu te zveze. Načelnik dr. Marn je bil med prvimi in najbolj vnetimi ustanovitelji Jadranske Straže za Slovenijo«. Izvoljen je bil za njenega predsednika in je še danes nje poslovodeči podpredsednik. Tudi je jubilant z vnemo sodeloval pri ustanovitvi ljubljanskega velesejma, katerega častni predsednik je že izza njega početka. Za njegove izredne zasluge za razvoj naše trgovske in obrtne organi- ; zacije ga je Trgovsko društvo »Mer- j kur izvolilo za svojega častnega čla- j na, medtem ko so obrtne organizacije ! izkazale svojemu neumornemu pod- [ porniku svojo hvaležnost s tem, da so j ga imenovale častnim predsednikom ; prve vajeniške razstave, ki se bo , otvorila dne 26. t. m. v Ljubljani. , Načelnik dr. Marn je že kot mlad dijak pisal pesmice in povestice, ka- ; tere je objavljal v dijaških listih: j »Zbirka«, »Sloga«, »Dijaški Zvon«, ; »Zora« in »Naša lipa«. Priobčeval je j tudi novelete, humoreske in potopise v Slovenskem Narodu«, »Jutru« in v »Trgovskem listu«. Jubilant je urejeval nekaj let kamniški tednik Naš list , ki ga je večinoma tudi sam pisal. Jubilant je ustanovil tudi fond za trgovsko in obrtno šolstvo, iz katerega so črpali podpore visokošolci, dijaki domačih strok, šol, obrtniki in učitelji, ki so se hoteli strokovno izobraziti. Francosko-jugoslovensh Trgovski ataše pri francoskem poslaništvu v Beogradu g. A. Mousset je napisal v pariški Revue des Balcans o gospodarskih cdnošajih med našo državo in Francijo članek, v katerem izvaja: Jugoslavija izvaža v Francijo predvsem gradbeni les, živo in zaklano živino, jajca, sadje (predvsem suhe slive), volno, zdravilne rastline, kože in rude, med temi predvsem baker iz rudnika v Boru. Celokupni izvoz v I* rancijo je dosegel leta 1923 vrednost okroglo 215 milijonov dinarjev; od tega je bilo za 100 milijonov rude (predvsem bakra). Leta 1924 je izvoz v Francijo zelo narastel; njegova vrednost je dosegla 362.9 milijonov dinarjev, kar znaša 3.08% vsega jugoslo-venskega izvoza. Kar se tiče izvoza lesa v Francijo, nam kaže statistika iz leta 1923, da je tedaj znašal izvoz "lesa 36 milijonov dinarjev. To je vsekakor majhna številka, kajti Jugoslavija je eden najvažnejših lesnih producentov Evrope: ima namreč 7 in pol milijona ha gozdov. Pred vojno je Avstro-ogrska izvažala v Francijo več tisoč ton gradbenega lesa; od tega je prihajalo okoli 50% iz Hrvatske in Slavonije. Leta 1910 je izvozila 19.300 ton lesa v Francijo, od tega je prišlo skoro 10.000 ton iz Hrvatske in Slavonije. Sedanje številke torej niso v nobenem razmerju s predvojnimi. . Pred vojno je Francija krila velik del svoje lesne potrebe z uvozom. Po vojni se v Franciji ni skoro nič zidalo, izvzemši v opustošenih pokrajinah na severu. Uvoz lesa se je torej omejil samo na te pokrajine. Les so nakupovali Francozi predvsem v Češkoslovaški, dokler ni češkoslovaška krona porastla. Francozi delajo načrte, kako bi se dal uvažati les iz kolonij. Ti načrti se pa nikakor ne bi dali naglo udejstviti in medtem se pa vedno bolj izsekava jo francoski gozdovi. Jugoslavija si more torej zasigurati važno mesto na francoskem lesnem tržišču, in sicer direktnim potom. Čas je silno ugoden za to, da se pa stvar uresniči, se mora uvesti direktni promet, ki je neobhodno potreben. Slive tvorijo drugo važno panogo jugoslovanske izvozne trgovine. Francozi cenijo vedno bolj jugoslovenske slive, ki polagoma izpodrivajo kalifornijske. Najhitreje bi se pa dal povečati izvoz zdravilnih rastlin v Francijo, kajti povpraševanje po njih je zelo veliko. Enako se bo dal pa tudi povečati izvoz naše živine. Poljedelska država, ki neprestano spreminja smeri svojega izvoza na ta način, da hoče vedno le najvišji dobiček pri prodaji in se pri tem okorišča s slučajnimi okolnostmi, si ne bo nikoli zasigurala stalnih odjemalcev. Lahko se pripeti, da bo v letu, ko je imela obilno žetev, manj izvozila m man] zaslužila, kakor bi bilo pričakovati. Metoda pa, ki si skuša osvo- | Xv , ,'^a, ne da bi hotela izkoriščati okolnosti, katere bi dovolile vedno iskanje izredno visokega zaslužka, je ona, ki najbolje prenaša udarce, katerih se je vedno treba bati na trgu za poljske proizvode. Le Številnim gratulantom,. ki bodo ča-stitali današnjemu slavljencu, vzornemu, neumornemu in idealnemu delavcu, katerega imamo čast šteti tudi med sotrudnike »Trgovskega lista«, se pridružujemo tudi mi z iskreno željo, da bi nam dr. Marn ostal še mnoga leta čil in zdrav! gospodarski odnošaji. s tako metodo se da mirno delati, napredovati in tudi urediti porast domače valute. Taka metoda ima največ izgledov, da doseže praktične uspehe pri francoskih odjemalcih, ki imajo najraje stalne dobavijalce, ki ne izkoriščajo slučajne okolnosti, da čezmerno dvignejo prodajno ceno. Oglejmo si torej še francoski uvoz v Jugoslavijo. Tu gre predvsem za izgotovljeno blago. Povojna statistika kaže, da tvori francoski uvoz le tri do štiri odstotke (leta 1924 3.36%) celokupnega jugoslovenskega uvoza. Tudi to število je majhno. Največji vzeok temu je to, da je kraljevina SHS dobila najrazličnejši materijal na račun reparacij. Zato Francija ni mogla zavzeti svoje normalno mesto v jugo-slovenski trgovini kot dobaviteljica metalurgičnih proizvodov, kovinskih konstrukcij, kakor tudi elektrotehničnih predirtetov. Končno pa je skušala Jugoslavija kolikor mogoče zmanjšati uvoz luksuznih predmetov. Ta uvoz je bil leta 1922 celo popolnoma prepovedan. Jugoslavija bi bila gotovo resna odjemalka na primer za avtomobile. Francoska avtomobilna industrija je v Jugoslaviji še vse premalo znana. Malokdo v Jugoslaviji vč, da je Francija izvozila v letu 1923 avtomobilov v vrednosti 1 in pol milijarde francoskih frankov, a v letu 1924 celo nad 2 milijardi. To je številka, ki dosega višino celokupnega letnega proračuna kraljevine SHS. V svetovni avtomobilski produkciji je Francija na prvem mestu za Zedinjenimi državami. Izvaža svoje avtomobile v Anglijo, Špansko, Nemčijo, Avstrijo in Ameriko. Bogatini iz New-Yorka in Chicaga prihajajo v Pariz, da si nakupijo svoje luksuzne vozove. Tri velike francoske avtomobilne tvrdke Citroen, Peugeot in Renauld plačujejo skupaj več davkov, kakor vsi poljedelci Francije. Francoski avtomobili imajo na jugoslovenskem trgu ravno tako ceno, kakor vozovi, ki se uvažajo iz drugih držav, izvzemši Fordove avtomobile. Pogodba more biti fiksna po okolnostih, če tudi ni po besedilu sklepnega pisma. Sklepno pismo z dne 2. septembra 1922 o dobavi več sto kubičnih metrov lesa je določalo glede časa dobave, da se odpošiljatev pripravljenega blaga v Trst izvede takoj, ostanek pa še v tekočem mescu, torej v mesecu septembru. Prodajalka je odposlala takoj les, kolikor ga je bil kupec naprej plačal, ostanka pa ni dobavila. Kupec je na to 6. oktobra odposlal iz Trsta ostali znesek kupnine ter prosil za takojšnjo dobavo ostale množine lesa. Prodajalka se pa ni odzvala, tudi ne, ko ji je kupec podelil naknadni rok in ji zapretil, da se bode kril po senzalu in od nje terjal odškodnino. V pravdi, ki je sledila, je zatrjevala tožena prodajalka, da je opravilo čvrsto (fiksno), a kupec tožitelj je stal na nasprotnem stališču. Toženka izvaja, da je bilo v pogod-hi Jasno določeno, da se bode blago pošiljalo samo meseca septembra. Ustno pa je bilo tedaj dogovorjeno, da je plačati kupnino naprej. Takoj je tožitelj plačal tri petinki celokupne kupnine, in za ostanek obljubil, da ga pošlje takoj, čim se vrne v Trst. Toženka je izrečno poudarila, da bode le tedaj dobavila, če dobi kupnino v septembru naprej plačano in da z -drugimi pogoji dobave ne izvrši, kar je utemeljevala z nestalnostjo valute. Tožitelj pa je pred odhodom tudi sam poudaril, da ima tudi on interes na tem, da se dobava takoj opravi, ker mora imeti les pripravljen za ladjo, ki odide koncem septembra iz Trsta! Tudi je odvrnil na tožen kino pripombo, da bode morda trda za vagone, da pogodbe ne sklene, če ne prevzame toženka obveze, da vagone preskrbi, ker mora na vsak načn biti dobava izvršena do konca septembra. Ko je lo-ženka 21. septembra odposlala zadnji vagon, ki je moral biti nekaj manjši in s tem odposlala vse, do tedaj plačano blago, je tožitelju poslala tudi popoln obračun, iz katerega je razvi-deti moral, da je vsa založena kupnina izčrpana. Tožitelj pa je več nego mesec dni molčal. Ker ni več poslal nikakih naplačil, je upravičeno mislila, da ne reflektira več na blago in je blago drugam prodala. Ker je šlo za i čvrsto opravilo, bi jo bil tožitelj moral takoj pozvati na izpolnitev pogodbe, ne pa šele 6.-oktobra. Tožitelj pa zatrjuje, da je pogodba bila običajna, ne čvrsta, priznava, da je bil 30. septembra v zamudi s plačilom ostanka kupnine, toda toženka bi mu bila pred stomom pogodbe morala dati še primeren naknadni rok za izpolnitev, kar pa je opustila in radi česar ni bila upravičena, da odstopi od pogodbe. Pravdno sodišče je izreklo, da gre za čvrsto opravilo, in je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sklepno pismo sicer o tem ne daje točnega pojasnila, ker pravi samo, da je pripravljeno blago dobaviti takoj, ostanek pa tekom meseca septembra. Sklepajoč iz samega pisma, bi se moglo reči, da je pogodba običajna, ne čvrsta. Iz drugih okolnosti pa sledi, da sta stranki vendarle hoteli skleniti čvrst posel. Dognalo je po sprejetih dokazih, da je tožitelj sam se skliceval ob pisanju sklepnega pisma na čakajočo ladjo in izjavil, da mora biti blago dobavljeno do konca sgptembra ter da na les sploh ne reflektira, če ne bode dobavljeno v septembru. Tudi je bil zadovoljen s pogojem, da mora biti blago plačano naprej, kar je tudi s tem razodel, da je izplačal tri petinke celokupne kupnine na mestu, a glede ostale kupnine se izrazil, da jo poravna tekom treh dni. Tako je šteti za ugotovljeno, da je tožitelj sam izrazil voljo, da mora biti dobava izvršena brezpogojno do 30. septembra in da bi poznejšo dobavo imel za pro-lipogodbeno in nenaročeno. Ker je bila s to določbo sporazumna tudi toženka, je jasno, da je s potekom 30. septembra pogodba ugasnila. Tožitelj je torej imel pravico, da do 30. septembra še zahteva dobave, h kratu je pa bil seveda obvezan, da plača naprej. Ko je pa rok 30. septembra potekel, je za toženko ugasnila vsaka obveznost, ker je po 30. septembru ugasnila vsaka dobavna dolžnost. Ce pa ni dobavne dolžnosti, tudi ni nika-ke odškodninske obveznosti. Prizivno sodišče je priziv tožeče stranke zavrglo. Iz sklepnega pisma samega res ni moč sklepati na čvrsto opravilo po čl. 357. trg. zak. in je v tem soglašati z mnenjem prizivatelje-vim. V to namreč ne zadostuje, da je določen zgolj čas za izpolnitev pogodbe kakor v sklepnem pismu, da je dobavo izvršiti meseca septembra 1922. V zmislu čl. 357. je marveč dobavni čas določen čvrsto le tedaj, če je jasno iz besed in okolnosti, da je bil za izpolnitev pogodbe določeni čas po nameri pogodnikov tako bistven za pogodbo, da pogodba ob določenem času preneha in da poznejše izpolnitve ni več smatrati za izpolnitev. Take okolnosti pa so v tem primeru; tožen-ka jih je navedla in so potrjene po pričah. Po tem pa ni drugače, nego da sta pogodnika imela v mislih čvrsto sklenjeno pogodbo in da je to bila njuna volja. Uporaba čl. 357. je torej na mestu. Po tem členu utegneta sicer pogodnika izvajati zajamčene pravice, toda nemudoma. Tega pa tožitelj ni storil, ampak je še le 6. oktobra poslal ostalo kupnino, ki bi jo bil moral naprej plačati, in zahteval izpolnitev pogodbe, torej prepozno. Zato in pa ker je bil sam v zamudi in sicer po lastni krivdi, ne more več zahtevati izpolnitve, dosledno tudi ne odškodnine radi izostale izpolnitve. Tudi revizijsko sodišče je pritrdilo prizivni sodbi. Ugotovljeno je, da je bilo dobavo izvršiti tekom meseca septembra, da je toženka zahtevala, da mora biti blago plačano naprej, da je tožitelj v istini takoj plačal tri pe-tinke, ostanek kupnine pa obljubil poravnati tekom treh dni in da je izjavil, da na blago sploh ne reflektira, če ga ne dobi do konca septembra. Po besedilu te slednje izjave naj bi le do konca septembra opravljena dobava spadala v okvir pogodbe, dočim bi bila kesnejša izpolnitev za tožitelja brez interesa in je tožitelj ne mara. Nikakor ni torej pravnopomotno nazira-nje, da je tako sklenjena pogodba fiksno spravilo po čl. 357. trg. zak., iz katerega je morala biti dobava opravljena v trdno določenem času. R. St. Seia širšega odbora Zveze trgovskih gremijev in zadrug. V sredo, dne 15. aprila se je vršila seja širšega odbora Zveze trgovskih gre-inijev in zadrug, ki je bila izredno dobro obiskana. Udeleženih je bilo 18 gremijev s skupno 30 delegati. Na dnevnem redu je bila predvsem razprava o predlogih za finančni zakon za 1. 1925/26, kakor tudi o stališču trgovstva k posameznim določbam načrta zakona o iz-jednačenju direktnih davkov. Tozadevno obširno poročilo je podal davčni kon-zulent trgovske zbornice nadupravitelj g. Fran Žagar, katerega izvajanja in predloge so navzoči delegati soglasno odobrili. Referent je poudarjal, da je tozadevne predloge že odobrila tudi Zveza industrijcev, kakor tudi zveza društev hišnih posestnikov, kmetijska družba, zadružne zveze in zveze denarnih zavodov. Nato je sledilo poročilo o projektu zakona o gospodarskem svetu, ki ga je podal Zvezni tajnik g. Ivan Mohorič. V svojem referatu je očrtal bistvene razlike med načrtom, ki so ga izdelale trgovske zbornice ter med načrtom, ki ga je izdelalo ministrstvo trgovine in industrije. Zveza se je na podlagi poročila izrekla za osnovanje gospodarskega sveta, ki bi bil podrejen ministrskemu predsedniku in ne ministrstvu trgovine in industrije ter ki bi imel najširši delokrog in v katerem naj bi bile vse stroke gospodarstva potom izvoljenih delegatov trgovskih zbornic v sporazumu s strokovnimi organizacijami trgovine, industrije in obrti enakomerno zastopane. Po obširnem tajniškem organizacijskem poročilu se je z ozirom na novo porazdelitev srezov sklenilo priporočiti vsem gremijem, pri katerih se meje srezov ne krijejo z mejami prejšnjih političnih okrajev, da se v lastnem interesu prilagodijo novim srezkim mejam in izvršijo tozadevno izpremembo pravil. Zvezni načelnik je pri tem apeliral na nekatere grernije, ki so v zaostanku s prispevki, da nakažejo Zvezi dolžno doklado, ker so Zvezina sredstva izčrpana. Glede prihodnjega občnega zbora, na katerem obhaja Zveza petletnico svojega obstoja, se je določilo, da se vrši na praznik Vnebohoda dne 21. maja v Rogaški Slatini. Na predvečer v sredo dne 20. maja pa se vrši seja zvezinega odbora, na kateri se bo razpravljalo o predlogih gremijalnih delegatov in redigiralo resolucije za občni zbor. Zveza je zato pozvala vse grernije, da naznanijo imena delegatov in namestnikov, ki se bodo udeležili občnega zbora v svrho pravočasne oskrbe prenočišč in priprave skupnega obeda. Za tozadevne prijave je določen rok do dne 3. maja. Češkoslovaška industrija. (Predavanje tajnika trgovske in obrtniške zbornice g. Iv. Mohoriča v Češko-slovaški-jugoslovenski ligi dne 6. t. m.) (Konec.) PAPIRNA INDUSTRIJA. V CSR se nahaja danes ca 60 papirnic s 160 stroji za izdelovanje papirja, 38 tovaren za izdelavo lepenke, 20 tova-ren za celulozo in 50 podjetij za brušenje lesa. Češka papirna produkcija je centralizirana in krije vse potrebščine doma razun sulfatne in natronove celuloze, ki jo mora dovažati iz inozemstva. Naprave papirne industrije v ČSR predstavljajo ca 30% industrije te stroke v bivši monarhiji. Produkcija je znašala leta 1920 14.000 vagonov papirja, 1.300 vagonov lepenke, 10.000 vagonov celuloze in 3.800 vagonov lesovine; od česar se je izvozilo v inozemstvo 3.000 vagonov papirja in 2.200 vagonov celuloze. Grafični obrt na Češkem je v tesni zvezi z kulturnim razvojem češkega naroda in že leta 1348 najdemo ponmože-valce slik, 1468 pa se je natisnila v Plznu prva češka kronika s premakljivimi črkami. V sedanji dobi je centrum grafične industrije v Pragi, ki šteje nič manj kot 134 tiskaren, 45 litografičnih zavodov. Praški tehnološki muzej, kakor tudi tečaj umetno industrijske šole in peri-jodične razstave pospešujejo znatno razvoj te obrti. KEMIČNA INDUSTRIJA. Z razvojom intenzivnega gospodarstva | s pospeševanjem poljedelstva In specija- ' lizacije kultur, je v bistveni zvezi tudi razvoj močne kemične industrije. Sedaj imamo na Češkem samo gnojila 14 modernih tovaren, ki krijejo polno potrebo na superfosfatih, ki producirajo letno 40.000 vagonov in zaposlujejo 6.000 ljudi, kakor tudi na ostalih vrstah gnojil. Središča kemične industrije se nahajajo v bližini revirjev črnega in rujavega premoga, v Mostu, Duhcovu, Moravski Ostravi in Karvinu ter v ustju na Labi. V celoti se nahaja v ČSR 670 tovaren za kemične in sorodne produkte, ki zaposlujejo 45.000 delavcev in razpolagajo z 80.000 HP. Znatna je produkcija žveplene kisline, ki znaša 350.000 ton, poleg tega tudi solne in salpetrove kisline, kriolita in fluorovih preparatov, dalje sode in kroma, kakor tudi klorovih preparatov. Z organsko kemičnimi produkti se bavi 78 tvrdk, ki imajo letno produkcijo nad 8.000 vagonov, med njimi 600 vagonov sveč. Nadalje izdeluje ta industrija razne vrste mila, umetne masti in margarina, terove produkte in olja, dalje razna obratna sredstva in potrebščine za tekstilno industrijo, le pe-trolejeve rafinerije, ki so imele pred vojno veliko zalogo surovin v Galiciji, so pretrpele vsled prevrata velike škode in njih obrati nazadujejo. NAS PROMET S ČEŠKOSLOVAŠKO. Češkoslovaška republika zavzema v zunanji trgovini z našo kraljevino po naši statistiki za leto 1923 pri uvozu drugo mesto z 18 in pol odstotki ali s poldrugo milijardo dinarjev, dočim je naš izvoz na Češkoslovaško znašal le 7.82% celokupnega izvoza ali 629 milijonov dinarjev. Naša bilanca s Češkoslovaško je bila vsa povojna vedno znatno pasivna in vsa naša prizadevanja, da bi se pasivni saldo iz tega prometa izmanjšal, sicer še niso prinesla željenega ravnovesja, vendar se rezultati od leta do leta boljšajo. S ČSR živimo v stanju začasne trgovske pogodbe. Ze nad leto dni se vršijo priprave za sklep definitivne trgovske in tarifne pogodbe, od katere pričakujemo znatno izboljšanje vzajemnega trgovskega prometa. Promet v letih 1920—1923 je nazviden iz sledečih številk; Uvoz v letu 192t 1922 1923 843 1278 1537 20.4% 19.9% 18.5% Izvoz v letu 1921 1922 1923 i 100.763 299.265 629.115 4.1% 8.1% 7.8% Glavno vlogo pri našem uvozu iz Če- i škcrslovaške republike igrajo tekstilije \ in sicer se je leta 1923 uvozilo iz Češke I k nam 5.191 kg bombaža in bombaže- ; vih izdelkov v vrednosti 601 milijona di- ' narjev. Na drugem mestu je volneno blago z 1,000.000 kg v vrednosti 191,000.000 Din. i na tretjem mestu so živilni izdelki z '< 12 milijoni kg v vrednosti 132 milijonov i dinarjev (sladkor, olja itd.), na četrtem mestu je železo iu železni izdelki s 17 milijoni kg v vrednosti 125 . milijonov dinarjev. Nato sledi steklo s 6.8 milijoni kg v vrednosti ca 70 milijonov dinarjev. Platno in platneni izdelki z 2 milijoni kg v vrednosti 66.7 milijonov dinarjev. Stroji in aparati s 3.1 milijoni kg v vrednosti 51 milijonov dinarjev. Usnje in usnjarski izdelki pol milijo- j ua kg v vrednosti 40 milijonov dinarjev. Konfekcijski izdelki 13 milijonov dinarjev. Izdelki iz kamenine in porcelana s 6 in pol milijoni kg v vrednosti 32 mili- ‘ jonov dinarjev, dalje 45 milijonov kg premoga v vrednosti j 33 milijonov dinarjev, industrijske rastline s 3 in */* milijoni i kilogramov v vrednosti 23 milijonov dinarjev (med njimi hmelj). Nasprotno pa igra pri našem izvozu v Češkoslovaško glavno vlogo izvoz živine, ki reprezentira vrednost 273 milijonov dinarjev ter svežega in predelanega i mesa z 94 milijoni dinarji. Ta dva pred- < meta predstavljata ca 60% celokupnega izvoza na Češko. Ostali predmeti igrajo j popolnoma podrejeno vlogo, kakor n. pr.: žito z 22 milijonov dinarjev, mleko in jajca 21 milijonov dinarjev, j sadje 20 milijonov dinarjev, surove rude 25 milijonov dinarjev in kemični izdelki 19 milijonov dinarjev. Po teži igra v izvoznem prometu na Češko največjo vlogo železna ruda iz ; Lubije za Vitkovice, ki znaša v letu 1923 ! 77 in pol milijonov kg v nasprotni smeri pa premog 745 milijonov kg. Teža ce- j lokupnega našega uvoza iz Češkoslova- i ške znaša 126 milijonov kg, našega izvoza na Češkoslovaško pa 121 milijonov kilogramov in sta torej prilično v enakem razmerju. Razmerje vrednosti našega uvoza in izvoza s ČSR pa je kakor 1537 : 629 ali 2.5 : 1. Češkoslovaška industrija je prišla, kakor omenjeno, s prevratom v težak položaj, ker je na ozemlju češkoslovaške republike skoncertrirano V* vse industrije bivše Avstro-ogrske monarhije. Ta industrija je imela poprej za eksport svojih produktov tržišča po celi monarhiji, ki je predstavljala carinsko ozemlje z 636.000 kvadratnimi kilometri obsega in 51.4 milijonov prebivalstva. Po prevratu pa se je carinsko ozemlje te industrije skrčilo na 142.575 kvadratnih kilometrov z 13.6 milijonov prebivalci. Dočim je češkoslovaška industrija pred vojno izvažala le ca 20% svojih izdelkov j v inozemstvo, je danes navezano izva-I žati ca 80% svoje produkcije. Ze j iz teh par številk je jasno razviden je. Ze iz par številk je jasno razvidno težak položaj češkoslovaške industrije in v tem leži tudi jedro češkoslovaško trgovsko-političnega problema, na katerem se je od prvih dni prevrata pa do danes sistematično ustvarjalo in delalo in priznati moramo, da z velikimi žrtvami pa tudi znatnim uspehom. Češkoslovaška je bila prva med nasledstvenimi državami, ki je uspela, da stabilizira svojo valuto in da doseže aktivnost svoje trgovske in plačilne bilance. Aktiv mn trgovske češkoslovaške bilance je znašal že leta 1920 4 milijarde 185 milijonov Kč, leta 1922 pa je dosegel 5 milijard 395 Kč. Češkoslovaška je tudi uspela, da je svojo zunanjo trgovino znatno enakomerno porazdelila tudi na oddaljene države. To je dosegla Češkoslovaška republika s svojo smotreno politiko carinsko-tarifnih kakor tudi železniško-tarifnih pogodb. Vzajemnost narodno-političnih in dr-žavno-gospodarskih interesov ČSR »n SHS nas zbližuje in veže tudi pri delu na gospodarskem polju, kjer so dani, kakor smo videli, dobri predpogoji. Zato smo prepričani, da bo definitivna trgovska pogodba inaugurirala novo ero v naših gospodarskih odnošajih in da se bo z obojestransko uvidevnostjo posrečilo v kratkem uravnati medsebojen promet in uresničiti program naših obojestranskih gospodarskih stremljen. Trgovina. XI. iuterparluinentarua trgovinska konferenca. Priprave za interparlamen-tarno trgovinsko konferenco so v polnem teku. Konferenca se bo vršila v palači Venezia. Konference se bo udeležilo okoli 250 parlamentarnih zastopnikov, ki bodo zastopali skoro 40 parlamentov. Dne 14. t. m. je prispel predsednik če-hoslovaške delegacije za interparlamen-tarno trgovinsko konferenco g. Uhlir. Na postaji ga je sprejel čehoslovaški trgovinski dodeljenec v Rimu g. Kundras. Trgovska akademija za inozemce v Parizu. — Pariška trgovska zbornica organizira tudi za prihodnje šolsko leto trgovsko akademijo, namenjeno specijel-110 za inozemce. Pouk traja eno leto. Sprejemajo se gojenci, ki so najmanj 17 let stari in sicer oni, ki so absolvirali kako srednjo šolo, brez sprejemnega izpita, oni pa, ki tega ne morejo dokazati, se sprejmejo le, ako uspešno prestanejo sprejemni izpit. Vpisovanje se vrši od 1. junija do 15. oktobra. Podrobnejša pojasnila daje: »Direction de Fecole de* Hautes Etudes Commerciales 43 rue d« Torguevflle, Pariš.« Konknrzi na Ogrskem. — Prizadevanja ogrske vlade, da sanira državne finance, na podjetništvo jako slabo vplivajo. To dokazuje dejstvo, da se je letos do sredi meseca aprila prijavilo 510 konkurzov, dočim je bilo celo leto 1924 prijavljenih samo 262. Insolvence na Angleškem. Tekom leta 1924 je bilo v Angliji 5390 insolvenc in 2744 prisilnih poravnav. V vrsti bank, industrije in veletrgovine je bilo 1081 konkurzov napram 1224 v predhodnem letu in 649 v letu 1913. V trgovini na drobno in v mali industriji je bilo 6270 konkurzov napram 6278 v letu 1923 in 5440 v letu 1913. industriji*. Odkritje bakrene žile v Jugoslaviji. V bližini Štipa je bila odkrita bogata bakrena žila. Vrednost žile se ceni zelo visoko. Električna centrala ▼ mostarskem ru-dokopu. Električna centrala na mostarskem premogokopu, ki se gradi že več časa, bo v kratkem začela funkcionirati in bo dajala električno energijo premogokopu, kakor tudi mestu. Stara električno centrala se bo opustila, ker ima nova 12 motorjev, medtem, ko je imela stara samo tri. Nova električna centrala bo dala energijo za razsvetljavo tudi podnevi. Obrt Za pospeševanje ribarstva. Pomorska uprava v Splitu je izdelala načrt za pospeševanje našega ribarstva na Jadranu. To vprašanje je postalo aktuelno z zgradbo proge Split—Šibenik—-Zagreb, j ker se računa, da se bo na ta način moglo zvoziti mnogo večje količine rib v 1 hrvaška mesta. Za sedaj je položaj ri-; barstva na Jadranu uprav obupen. Ribarji, tudi ako nimajo na razpolago nobenih modernih ribarskih priprav, niti * mrež, niti čolnov, niti drugih pripomočkov, vendar nalovijo čestokrat toliko rib ’ najboljših vrst, da se te tudi po najnižjih cenah ne morejo razpečati. Mnogokrat take ribe brez vsake cene izvažajo na Reko ali v Trst. Uprava predvideva v svojem načrtu kredit v iznosu 2 milijonov dinarjev, ki je potreben za ureditev modernih ribnjakov na nekaterih mestih obale, za nabavo modernih mrež . in ladij. Ta načrt je odposlala uprava vladi v Beograd in upati je, da se ga bo moglo uresničiti. Licitacija za zakup kolodovorske restavracije v Zagrebu - Sava. Razpisana i je ofertalna licitacija za zakup kolodvorske restavracije v Zagrebu - Sava. Lici-i tacija se bo vršila dne 15. maja t. 1. pri : Direkciji državnih železnic v Zagrebu. I Ponudbe poleg 3000 Din jamčevine je ■ predložiti do navedenega roka Direkciji ' državnih železnic. Invalidi, ki bodo predložili redna invalidska spričevala, imajo prednost pred drugimi prosilci. Štev. 45. TRGOVSKI LIST, 18. aprila 1925. T—M——t—UP—M—gMBHWOBBUDDHA< ■ i ------------—1 JŠČ ffl W$.BUDDHJPly Denarsfvo. Kvotacija černovca v Italiji. Agencija Kosta poroča, da je italijanski poslanik conte Manzoni uradno obvestil komisari-jat za zunanje zadeve, da je italijanska vlada odredila, da se bo od sedaj kvo-tiral na italijanskih borzah tudi čer-vonec. Francosko - ruska banka. Po poročilih predsednika ruske banke za inozemstvo je ruska vlada predlagala, osnovati v Parizu francosko-rusko banko. Francoska grupa bi podpisala polovico delniške glavnice. Agencija Narodne banke na Sušaku. Narodna banka bo dala pregledati svojo agencijo na Sušaku, ki je poverjena Primorski banki«. To je prva inštitucija Narodne banke te vrste; namerava se uvesti take vrste agencij tudi na nekaterih važnejših trgovskih centrih. Davki in takse. Taksiranje trgovskih opominov. V zadnjem času se je pogosto dogajalo, da so finančni organi nalagali za trgovske opomine, ako so jim prišli v roke, poleg takse po tarifni postavki 34., ki znaša 10 par za zneske do 100 Din in 20 par za zneske preko 100 Din, še kazenske zneske. — Finančna uprava se je postavila na stališče, da se jako pogosto pošiljajo odjemalcem, namesto računov takoj opomini. Taki opomini so brezpogojno zavezani računskemu kolku po tarifni postavki 34., ne pa tudi takrat, kadar se je odjemalcu predhodno poslal pravilno taksirani račun. Komur se torej naloži kazen, ker ni kolkoval oporni-'5 na, a more dokazati, da je poslal odjemalcu predhodno pravilno taksiran ra-čun, naj vloži proti naložitvi kazni pritožbo in zahteva, da se mu kazen, redna taksa in taksa za obsodbo v celoti odpišejo. — Kazni po taksnih zakonih niso izterljive predno ne postanejo pravo-močne. Donos neposrednih davkov v mesecu januarju 1925. — V mesecu januarju 1325 so je pobralo v naši državi 80 milijonov 977.163 Din neposrednih davkov in sicer na Hrvatskem 12,775.963 Din, v Bosni 12,621.850 Din, v Vojvodini 26 milijonov 616.945 Din, v Sloveniji 9,576.484 dinarjev, v Dalmaciji 5,667.944 Din in v Srbiji 13,718.037 Din. Vrhu tega se je pobralo 21,486.776 Din davka na poslovni promet. Tega davka je plačala Hrvatska 7,128.139 Din, Bosna 2,723.598 dinarjev, Vojvodina 5,115.605 Din, Slovenija 3,560.846 Din, Dalmacija 214.527 dinarjev in Srbija ter Črna gora 2 milijona 744.061 Din. Donos državne trošarine v mesecu februarju t. 1. — V mesecu februarju t. 1. se je v naši državi pobralo 54,943.672 dinarjev državne trošarine in sicer od sladkorja 21.110.724.87 Din, na kavo 3 milijone 218.763.05, na kavine nadomestke 152.075 Din, na riž 240.211 Din, na pivp 1,692.692.61 Din, na fina vina 44.746.81 dinarjev, na navadno vino 3,207.656.61 dinarjev, na brezalkoholne izvlečke 7.988.97, na liker in konjak 482.356.94 dinarjev, na sveče 61.459.41, na električno razsvetljavo 559.371.60, na svetilni plin 346.827.38, na karbid 267.222.25, na kresila 136.252, na alkohol 18,455.601.08, ra žganje 1,048.540.98, na kisovo kislino 196.703.90, na bencin 3,179.426.70, na kontrolnih pristojbinah za denaturiranje špirita 535.050.60. Od omenjene trošarine se je pobralo pri carinarnicah 8 milijonov 840.270 Din in sicer na sladkor 1,846.839, na kavo 3,218.763, na riž 225 tisoč 182.35, na fina vina 3.485.70, na navadno vino 2316.01, na brezalkoholne izvlečke 5805.45, na liker - konjak 63.857.63, na sveče 0.80, na električne žarnice in obločnice 507.135.60, na karbid 342.25, na kresila 136.252, na alkohol 48.156.94, na kisovo kislino 4922 in na bencin 2,777.211 dinarjev. Za primerjavo navajamo, da se je v februarju 1. 1924 pobralo v celoti 44,208.872.82 Din trošarine, od teh 10,821.452.57 Din pri carinarnicah. Donos trošarine v 11 mesecih proračunskega leta 1924/25, to je za čas od 1. aprila 1924. do konca februarja 1925 je presegal proračunjeno vsoto za 73,877.044 Din. Postrezite svojim odjemalcem samo s prvovrstnim ZLATOROG Se želite, da si odjemalca ohranite in pridobite novihl niiniitniiUUiifiiKfiirvtiinifir^iiiiinuuiiniMiiiiiiniHKfiiiiihHiiiifdiHiiiiiiuinii! Promet. Otvoritev liške železnice. — Svečana otvoritev liške železnice Split—Gračac— Ogulin—Zagreb se bo vršila komaj prve dni meseca julija. Komisija, ki je te dni razpravljala v Zagrebu glede nove svečane otvoritve te proge, je določila tudi spored odhoda vlakov iz Zagreba, odnosno iz Splita. Sklenilo se je, da krenejo iz Zagreba trije vlaki in to: 1 brzovlak in dva osebna vlaka. Brzovlak bi odhajal iz Zagreba ob 20.40 uri in bi došel v Split ob 10.40 uri predpoldne. Vožnja bi trajala 14 ur. Začasno bi vozil vlak iz Zagreba do Ogulina s 75 km brzine na uro, iz Ogulina do Knina z 45 km brzine, a od Knina do Splita z brzino 35 km. očni dan svečane otvoritve proge ni še o ocen, vsekakor bo otvoritev proge v mesecu juliju t. 1. Brzovlak bo imel tudi spalni m restavracijski voz. Odhod brzo-vlaka iz Splita bo zvečer Računanje vozarine za premog v vozovnih tovor,h V smislu odloka Generalne direkcije dr z. železnic, broj 16 691 od 11. aprila 1925 je računati vozarino za premog v vozovnih tovorih pri plačilu j najmanj za 10.000 kg za tovorni list in voz kakor sledi: 1. Premog vseh vrst ta-rifira namesto po izj. 1.1. po razredu C. V ‘tem slučaju ostane lomljeno računanje vozarine za proge bivše Južne železnice in proge državnih železnic kakor dosedaj neizpremenjeno v veljavi. — Ta izprememba velja izza dne 15. maja 1925. — 2. Premog vseh vrst, domačega izvora, v notranjem prometu, tarifira kakor doslej po izj. t. 1. in sicer od spodaj navedenih postaj, izvzemši državnih mej v kraljevini. — V tem slučaju se računa vozarina preko prog bivše Južne železnice in prog državnih železnic na podlagi skupne razdalje v eni svoti (n. pr. Trbovlje—Kranj km 52 -f- 30 = 82 km, vožarinski stavek izj. t. 1. 360 par za 100 kg). Ta izprememba velja izza dne 15. aprila 1925. — 3. Premog vseh vrst domačega izvora pri izvozu v inozemstvo tarifira po izj. t. 1. s sledečimi popusti potom kartiranja od spodaj navedenih postaj: na razdalje do 200 km je znižati vožarinski stavek za 10%, na razdalje preko 200 km je znižati vozarin-ski stavek za 5% in sicer pod pogojem, da je pošiljka predana z direktnim mednarodnim tovornim listom na kako železniško postajo v inozemstvu ali z lokalnim tovornim listom na kako morsko pristanišče naše države ali na obmejno postajo Caribrod oziroma Djevdjelija, v katerem primeru mora odpošiljatelj na tovornem listu podati izjavo, da je pošiljka namenjena v inozemstvo. — Znižani vožarinski stavek je zaokrožiti na 10 par navzgor. — Tudi v tem slučaju je računati vozarino preko prog bivše Južne železnice in prog državnih železnic na podlagi skupne razdalje v eni svoti kakor pod točko 2. Ta izprepieba velja izza dne 15. aprila 1925. — 4. Za vse ostale postaje veljajo do 15. maja 1925 obstoječi tarifni predpisi za računanje vozarine za premog. — Seznam odpo-šiljalnih postaj: Adrovac, Arandelovac, Banja Luka grad, Banja Luka predgrad-je, Banova Jaruga, Baroševac, Bela Pa-lanka, Bogovina, Breza, Brežice, Buki-nje, Carev dar, Cerje Tužno, Čuprija, Črnomelj, Golubovac, Gornji Milanovac, Grljan, Hrastnik, Ivanec, Kakanj, Knja-ževae, Kočevje, Konjščina, Koprivnica, Krajiški Grabovac, Krapina, Kreka, Kruševac, Laško, Lavrica, Lepavina, Le-poglava, Markovac, Mesiči Rogatica, Mirna, Mirovo, Mokranja, Mostar, Mursko Središče, Nova Gradiška, Novi Marof Obilic, Ormož, PitomaČa, Podlugovi, Poljčane, Podvis, Požega, Pragersko, Preljina, Prevalje, Prijedor, Rača, Rajhenburg, Ravna Reka, Senjski Rudnik, Sevnica, Sinj, Siverič, Straža Toplice, Št. Janž na Dolenjskem, Topusko Toplice, Trbovlje, Vavilo, Velenje (Skale), Vranje, Vra-žogrnac, Vrdnik ugljenik, Zagorje, Zenica, Zlatar Bistrica, Zvezdan, Žalec, Džep. — Proti tej odredbi, ki tretira v enaki meri dovoz inozemskega premoga tako za podjetja, kjer se uporaba inozemskega premoga more nadomestiti z domačim premogom, kakoršnega si ne morejo nabaviti v tuzemstvu, smo že v zadnjem našem listu odločno protestirali. Nimamo naravno nič proti temu, da se do minimuma omeji uporaba inozemskega premoga v naših podjetjih, pač pa se moramo odločno zavarovati proti temu, da se z nepremišljenimi naredbami postopa tako brezobzirno proti posameznim našim industrijam, ki brez inozemskega premoga ne morejo obratovati. Šablonska odredba, ki tako važnih momentov v ustroju posameznih industrijskih podjetij ne upošteva, se mora čim-preje izpremeniti. Ugodnostra tarifa za prevoz južnega sadja. — Prometno ministrstvo je priznalo za prevoz južnega sadja in vina iz Trsta nastopno ugodnostno tarifo. Za južno sadje in pridelke v vagonskih pošiljkah od 5000 do 10.000 kg kot vozno blago za 100 kg 2400 par in za vino v vagonskih pošiljkah od 10.000 kg 1600 par za 100 kg. Ta ugodnost stopi v veljavo dne 1. junija t. 1. Anketa o železniškem prometu v Jugoslaviji. Centrala industrijskih korporacij v Beogradu je otvorila te dni anketo o sedanjem stanju prometa. Glavna vprašanja, ki se obravnavajo, se tičejo možnosti odprave dosedanjih nedostat-kov. Na podlagi rezultatov ankete bo sta-' vila Centrala prometnemu ministru konkretne predloge za zboljšanje prometa. Razna. Trgovinska pogajanja v Avstrijo se n* bodo, kakor pišejo iz Beograda, še ta mesec obnovila. Razstava v Subotici. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo, da s* med 22. in 31. avgustom vrši v Subotici »Obči sejem in razstava poljedeljstva in industrije«. Osnovanje italijansko-jugoslovenskega sindikata d. d. v Milanu. Kakor je zvedel list »Rassegna Ecconomica - Commerci-ale«, bivši Italo-Jugoslavo v Milanu, s« je osnoval tam italijansko-jugoslovenski sindikat v obliki delniške družbe za pospeševanje gospodarskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Sindikat namerava v Beogradu in Milanu ustanoviti trgovske muzeje. Izdelava novih poštnih znamk. Ministrstvo pošt in brzojava namerava pristopiti izdaji novih poštnih znamk. Licitacija, na katero bodo povabljene tudi inozemske tvrdke bo kmalu razpisana. Nadaljevanje pogajanj z Italijo. Pogajanja med našo kraljevino in Italijo, ki so se vodila v Florenci in so se pretrgala pred velikonočnimi prazniki, se bodo nadaljevala takoj, ko se pripravi nov materijal. Pogajanja se bodo nadaljevala najbrže v drugem mestu in ne v Florenci. Predlog za novo mesto bodo napravili zopet Italijani. Avstrijska gospodarska razstava v Beljaku, se vrši od 30. maja do 15. junija t. 1. Prijavnice za razstavljalce so interesentom v pisarni trgovske in obrtni-šlfe zbornice na razpolago. Britanska razstava v Wembleyu. Britanska razstava v Wembleyu se oficijel-no otvori dne 6. maja t. 1. Razstava bo odprta do oktobra. Interesentom so prospekti o razstavi na razpolago v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Komisija za avtorsko pravo. V ministrstvu za prosveto v Beogradu se sestavi te dni komisija, ki ima nalog, da izdela zakonski predlog o zaščiti avtorskega prava. Zveza narodov je namreč zahtevala od Jugoslavije, naj pristopi k obveznostim glede zaščite avtorskega prava. Sestanek Male antante, Sestanek Mal* antante se bo vršil dne 9., 10. in 11. maja v Bukarešti. Ta datum je končnovelja-ven. Dne 9. maja se bo vršila proslava neodvisne Rumunije, katere se bodo udeležili tudi ostali zunanji ministri Male antante. Konferenca nasledstvenih držav birš* avstro-ogrske monarhije. Konferenca nasledstvenih držav za razdelitev predvojnih dolgov bivše avstro-ogrske monarhije, ki se je v mesecu januarju t. 1. vršila na Dunaju, a po par dneh odgodila, da se zbere za razdelitev potreben materi-jal, se nadaljuje v mesecu maju t. 1. na Dunaju. Posamezne države so zbrale materijal, ki omogoča številčno ugotovitev deležev posameznih nasledstvenih držav. Na praški konferenci se bode uredilo tudi obrestovanje raznih titer, katerih kuponi se v povojni dobi ne plačujejo. Trgovcem na znanje! Dogajajo se slučaji, da ponekod branijo organi finančne straže in orožništva trgovcem prodajo 80% kisove kisline, češ, da se sme prodajati kislina le v razredčenem stanju od 15%. Pri tem se sklicujejo na svoje-časno prepoved ministrstva za narodno zdravje, ki pa je že dne 23. decembra 1924. v štev. 293. »Službenih Novin« objavilo sledeči odlok o prodaji kisove kisline: »Odlokom g. ministra narodnega zdravja od 6. decembra 1924, NBR 51437 veljajo za prodajo kisove kisline do definitivne določitve Sanitetnega sveta vsi oni predpisi, ki so v pojedinih oblastih veljali pred odlokom NBR 36662, z dne 29. septembra 1924. S tem odlokom se do nadaljne naredbe razveljavlja odlok NBR 36662.< Prodaja kisove kisline je torej prosta. Zdraviliški vestnik Rogaška Slatin*. Izšla je prva številka II. letnika Zdraviliškega vestnika in imenika gostov — Rogaška Slatina. Vsaka številka stana 3 Din. — Vestnik urejuje g. dr. Ivo Šorli. Izveštaj Saveza novčanih i osigurara-jučih zavoda kraljevine SHS, št 6., im marec 1925 je izšel in vsebuje zadnje zakonske in naredbene predpise na finančnem polju, važne finančne informacije, opozorila za finančnike itd. * KUPUJMO IN PODPIRAJMO & iimtao Kolinsko cikorijo ^ domači isdelek. ^ Ljubljanska borza. dne 17. aprila 1925. Blago: Jelovi hlodi od 25 cm prem. uapr., 4 m dolž., fco nakl. postaja, deu. 250; trami moilte, od 4-4, 4-5, 5-6, 5-7, 6-8, fco meja, 1)1. 890; Cerovi krlji, od 2 m dolž., od 25 cm prem. uapr., fco nakl. post., 6 vag., d en. 18, bi. 18, zaklj. 18; bukovo oglje, dvakrat vilano eksportno blago, fco meja, ! vag., den. 118, bi. 118, zaklj. 118; bukova drva, suha, 1 m dolž., cepanice, fco meja, den. 25; smrekovi hlodi, od 25 cm, 4 m dolž., fco nakl. post., 4 vag., den. 240, bi. 240, zaklj. 240; Pšenica Rosafe, par. Ljublj., den. 455; pšenica avstralska, par. Postojna, bi. 450; otrobi pšenični, debeli, par. Ljublj., bi. 225; otrobi pšenični, drobni, juta vreče, par. Ljublj., bi. 192.50; koruza zobata, fco Ljublj., bi. 215; koruza medjimurska, par. Ljublj., bi. 215; koruza činkvantm, par. Ljublj, bi. 285; krompir jedilni, rumeni, fco Špilje, tranz., den. 180; fižol beli, par. slavonska post., den. 275, bi. 800; bučne peške, nerešetane, rinfusa, fco slavon. post., bi. 420. Vrednote: 7% invest. pos. iz 1. 1921, den. 60, bi. 62'A; 4 %% Kranjsko dež. |M)s., iz I. 1917, bi. 22; loterijska 2'A% drž. renta za vojno odškodnino, den. 159.50, bi. 160.50; Celjska posojilnica, d. d. Celje, den. 210, bi. 212, zaklj. 210; j Ljubljanska kredit, banka, den. 217; j Merkantilna banka, Kočevje, den.110, bi. ! 126; Prva hrv. šted., Zagreb, den.826, bi. 830; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 190, bi. 200; Strojne tov. in liv. d. d., Ljubljana, bi. 184; Trbovelj, prem. dr., Ljubljana, den. 890, bi. 400; Združene papirnice Vevče, Goričane, Medvode d. d., Ljubljana, den.100, bi. 108; -iNihag«, d. d. za ind. i trg. drvorn, Zagreb, bi. 50; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana, den. 265, bi. 280. _______ Tržna poročila. Mariborski trg (15. t. m.). Cene: Meso: goveje I. 20, II. 16—17.50, III. 15, teletina i I. 20—22.50, II. 17.50, svinjsko 15.80, salo j 25—80, mast 80—85, prekajeno meso 25—84, šunka 88—40, kozličje meso 25, krakovske klobase 34—40, brunšviške 20—25, safalade 28—32, hrenovke 34 do 38, kranjske klobase 84—40 Din, vse po 1 kg. Kože: konjske 175 Din komad, goveje 15—17, telečje 28, svinjske 8 Din po 1 kg, gornje usnje 110—130, podplati 70 do 90 Din za kg. — Perutnina: piščanec majhen 30, večji 35, kokoši 30—45, gosi 80—100, purani 75—140 Din za komad. Domači zajci: majhni 7.50—10, večji 15 do 40 Din za komad. Mlečni izdelki: mleko 3—3.50, smetana 13—16 Din za liter, sirovo maslo 55, kuhano 60, ementalski sir 125, polementalski 70—80, par-mazan 125 Din za 1 kg. Jajca: 0.75—1.25 Din komad. Sadje: jabolka sveža 3—8 dinarjev za kg po kakovosti, suhe če- šplje 16—18 Din za kg, orehi 9—12, luščeni 35—40 Din za kg. Špecerijsko blago: kava I. 70—80, 11. 50—65, sladkor: v prahu 17, v kristalih 14.50—15, v kockah 16.50—17, kvas 35 Din za kg, riž 7 do 15 Din kg, namizno olje 25—30. Din liter, žito: pšenica 4—4.50, rž 4.50, ječmen 4, oves 3.50, turščica 3.75—4, fižol 4—5, leča 10 Din kg. Mlevski izdelki: pšenična moka >00« 7.50—8, >2« 7.25 do 7.50, »5«-7, >6« 6.25, »7« 5, ješprenj 7 do 16, turščni zdrob 4.25—5.25, pšenični zdrob 8.50, ajdova moka L 8, II. 7, kaša 5—6 Din za kg. Krma: sladko seno 65 do 100, otava 60—70, ovsena slama 55 do 70 Din za q. Kurivo: drva trda 175 do 200, mehka 125—150 Din za kubični meter, oglje 1.50—2, koks 1—2 Din kg. Zelenjava: solata zgodnja 1.50—2.50 za komad, glavnata solata 14 Din kg, berivka, regrat in motovilec 1 Din kupček, karfijola 5—20 Din komad, čebula 5—6, česen 15—20 Din, krompir zg. 12, pozni 1.50—2 Din kg, kislo zelje 3.50—4, kisla repa 1.50—2 Din za kg. Živinski semenj v Ljubljani, dne 15. aprila 1925. Voli debeli za kg žive teže Din 10.25—10.50, voli rejeni Din 9.50 do 10, voli za vprego po sposobnosti 8.50 do 9.50, krave rejene J—8, klobasarice 5—6; teleta težja debela 14—15, lažja 13—13.75, teleta zaklana po kakovosti 18—19 Din; prašiči peršutarji 14.50—15, prašiči debeli 15.50—16, hrvaški Špeharji 16—16.50, prašiči zaklani domači po kakovosti 17—19; kozlički živi za kg 10 do 11 Din; plemenski pnwci do 10 te- : denski komad po 150—800 Din. Današnji i semenj je bil slabo obiskan ter tudi pri-j gon živine malenkosten. Zagrebški tedenski sejem. (15. t. m.). I Dogon dober. Promet je bil precej maj-j hen, radi česar so cene. zelo nazadovale. Slabe krave so zabeležile ceno 1.75 Din za kg žive teže. Zanimivo je, da sedaj cene padajo, dasi drugače spomladi ved-! no rastejo. Za kg žive teže notirajo (v } oklepajih cene prošle srede): biki 6.50 i do 8 (7—8), junice domače I. 10—11 (10 ! do 11.50), II. 8.50—9.50 (10—11), junci i L 12—13.50 (isto), 11. 11 —12 (isto), kra-| ve domače I. 9.50—11 (10.50), II. 6—8.50 (8—10); III. 1.75—5 (250-5.50), v po-četku leta 6—7.50, voli I. 11.75—12.50 (11.50—12), 11. 9—11 (9.50—11), III. 6 do 8.50 (8—9), teleta 10—13.50 (isto), svinje nepitane 11.50—13 (11.50—13.50), pitane sremske 15 (15—15.50), pitane domače 13.25—14 (14—15), prasci do 1 leta- 11.50—12.50 (11.25—10.50) Din. Konji 2000 do 7500 Din par po kakovosti. Cene konjem so nazadovale. Krma: seno I. 100—125, II. 75—100, stisnjeno 120—125, detelja in lucerna 125—150 dinarjev za 100 kilogramov. Cene krmi so nespremenjene. Dunajski svinjski sejem (15. t. m.). Dogon 9696 komadov. Iz Jugoslavije jih je bilo 700. Debele svinje so se podražile za 5 grošev pri kg. Notirajo za kg žive teže: debele svinje I. 2.30—2.40, srednje-težke 2.20—2.35, kmečke 2.15—2.40, stare 2.05—2.20, mesne 2—2.50 (izjemno ! 2.55) šilinga. Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe V» [II Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna In solidna postrežba! Zahtevajte cenik! ESENCI llilllllllllllllllillllllllillllllllllllllllllllillllllllll! za rum, konjak, likerje in žganje Ekstrakti in arome za nealkoholne pijače vseh vrst Koncentrirani sadni za aromatlziranje kan-Gieri ditov in sladčič PRAVI MALINOVEC Sadni grog (Punsth) = Limonov sok = priporoča: Srečko Potnik in drug Ljubljana, Metelkova ul. 13 !! Zahtevajte cenike !! Naročajte in razširjajte povsod Trgovski list! PrBiliižafgižiiiillgOilii predaja I* REJ ‘M O Ca Iss slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog In koks vsake vrste in vsakega Izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, trni premog in brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d.d.v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 15, II. nadstr. NajboljSl )• adlno 8• losi]) Peteline-* sRaaiSa OrltzEn«*’ *n AcSler ! >• rootiao, «>»* 5« Indmlrijo jCJuiSsllj«* *a a 5SSE ta* v Huni« V»tlsi!i« oarspclja. D«lnvnitea »o popravilo & nifa *» tofu« < Teodor Rabič fc* LJUBLJANA Gradbeno podjetje Ing. Dukič in drug Ljubljana, Bohoričeva val. št. 24 Telefon štev. 560 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča de'a. I»osEiuj!e po celt Jugoslaviji ' Ustanov. 1.1923. DelniSKa glavnita znaša 3,000.000 Din v zlatu. „JUGOSLAVIJA“ splošna zavarovalna družba. Ravnateljstvo za Slovenijo v tjubjjanl te prevzela od „Ora&ke vzajemne zavarovalnice" In od zavarovalnin onizu ..FenUjs (požarni oddelek) In .jpranko-Hongrolae*1 ves njiho? kupčIJsM obstoj t nas! držav!. NjJ* mile tarife. Takoinja plačila škod. — Olaaom naredbe ministrstva z« vojno In mornarico nadomeifajo police iploine zavor, dražbe ..JUGOSLAVIJE" ženitvene kavcije za cartnike. Pisarna : Dunajska cesta 45. Telefon 57. ta? ...•. s.-"4.;' •. %<&(.%4'V Josip Peteline, Ljubljana Hat (Mb* HIB«*’) bb vodui Ra moloI ■a iivUf«, krojate, Mdlaifa, a, lif« reke«, MSnOta, mA ura, tootetao blaga MS C 7*Ufan Kis TVRDKA ^.v LJUBLJANA ' Veletrgovina žita in mlcvskih izdelkov priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, olrobe, koruzne In ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižoi in druge poljske pridelke Telefon itev. 449. Brzojavi: VOLK. ZAHTEVAJTE PONUDBE 1 Tvrdka nasledniki v Ljubljani. Glavna zaloga Ciril Metodovih vžigalic. Veletrgovina špecerijskega in kolonialnega blaga na debelo in na drobno po najnižjih dnevnih cenah. Zahtevajte cenike 1 tf TISKARNA MERKUR —— Trg.-Jod. «L d. >aw LJUBLJANA Shnca Oragor<sv« it. IS mmmmamm——— Tiska Časopis«, pobotnic«, knjig«, broiur«, l9tak«, c«nika, pravila, lspak«, ts« trgovali« ia urada« ttskovta« HdL f «nl la v r«i karvak Lastna tt Na|boU»a 'uch ■ kolesa po ugodni ceni samo pri IGN. VOK Ljubljana-Movomesto Uvmlk bi lidnjntelj: »Merkur«, trgov*ko-lndu»trlJ«k« d. d. Ljubljana. Urednik dr. I. PLESS. — Odgovorni Oglašajte v Trgovskem listu! AVTO benci«, pnevmatika, olje, mast, vsa popravila ia voinja. Le prvovrstna blago in delo po solidnih cenah nudi JUGO-AVTO. i. i •. z. v Ljabljaai. uradnik F. JERAS. Ti«k tiakarn« »Merkur«, trgoveko-loduitrijake d. d.