Gospodarske stvari. Nova c. kr. obrtnijska šola (Staats-Gewerbeschule) v Gradca. Z izdatno državao podporo so začne 16. oktobra t. 1. šola v G.adcu za uauk v stavbenem (zidaiskem) rokodelstvu z 3 seinestri in v ornamentalnem obrtnijstvu z 1 semestrom. — Zraven enega vodje in dveli predstojnikov izvedencev v stavbah in ornamentib bode ta šola imela 7 učiteljev in 3 asistente. — Namen njea je, djaasko (praktično) izučiti mladiuo v stavbah (zidarstvu), in oruamentalnem obrtnijstvu. V to šolo sc sprcjm6 mladenči, ki so dovršili ljudsko šolo; še koristneje je pa, če mladenči po dovršeni ljudski šoli so kaki 2 leti učenci bili pri kakem mojstru omenjenih dveh rokodelstev, kajti potem jim bode nauk v tej soli prav koristen, da se v nji izurijo za mojstre (Werkmeister). Učenci stavbenega rokodelstva se imajo 4 leta učiti, učenci sploane obrtnijske šole po 2 leti. Nauk je v nemškem jezika. Iz državne blagajnice je za učeuce te šole dovoljeno 1000 gld. za stipendije, katere se bodo razpisale po začeti šoli. — Vpisanje učencev v to šolo tiaja od 12. oktobra do 2. novembra t. 1. v pisarni šolskega vodstva (Pfeifergasse Nr. 1). Šolnina, ki se polletao naprej mora odrajtati, znaša 3 gld., vpisnina v šolo pa 1 gld. Učenci, ki z ubožnimi spričali dokažejo revsčiuo, se oprostijo šoluine. — Mladeuči, ki stopijo v zidarsko šolo, Be bodo pri vstopu podvrgli preskušnji, da se po svojein znanji vvrstijo v 1., 2. ali 3. semesterski kurs. — Kdor ves solski program želi prav natanko izvedeti, ga brezplačno dobi v pisarnici obitnijske družbe (Geweibeverein) v Gradcu. Rane jabelke. 6. Angležki skrlatni pepinek (Lukas IV. 2 b) * ff. Sad je srednje, veckrat majhno jabelko, ki se po svoji ploščasti 5vogelni podobi in razločivnem peščisču od drugih plemen odlikuje. Lnpiuo ima nježno in gladko. Prosto vifceče jabelko jo skoro po celem licu lepo krvavo rudeče barvano. Meso ima belo s prijetnim sladkornim oknsom. Diši po vijolicah. Drevo hitro raste in dobi široko kroglasto krono. Rodi rano in obilno. Mrčesi se tega drevesa radi lotijo. Zori okoli srede mesca avgusta, trpi pa 3 tedne. Rabi se za na niizo in posebno za vkufaavanje. Sodi na vrt v mrzlih legah, meuj pri cestah. 7. Virginjski rožček (Lukas IV. 3 b) * ff Virginischer Rosenapfel. To cenljivo jabelko zasluži, da se kolikor mogoče razsiruje. Sad ima srednje velik, ploščast in krogli podoben. Lupina je tenka; na drevesu je sad kakor z ivjem obdan. Baiva je bela; kedar se obleži, pa je lepo žolta. Na prisolnčni strani je jabelko s kratkimi rožno-rudečimi traki narisano. Meso je žoltkasto, rablo, sočnato, 8 prijetnim rožno-?inskim okusom. Zori v začetku avgasta. Rabi se za na mizoin za gospodarstvo. Drevo vzraste močno in visoko ; rodi rado in obilno in sodi za vsako lego. Cenljivo rano jabelko še enkrat zavoljo izvrstnih lastnosti vsem prijateljem sadjerejstva priporočujemu. 8. Letai cimetnik (Lukas IV. 3 a ali b) ** ff Sommer-Zimmet Apfel. Malo ali srednjo jabelko je navadno kroglaste podobe. Lupina tenka, leskeSa, je na drevesu kakor z rahlo romenim ivjem obdana. Prava bai va je zeleukasto - žolta ali bela, skoro celo lice je z rudečimi traki narisano; na prisolnčni strani temnejše. Meso ima žolto, mebko sladkorjevega in cimetovega okusa, vonja po diiavah. Zorl v raznih letinah prej ali slej meseca avgusta, in se drži več tednov. Za mizo in gospodarstvo jako cenljivo lctno jabelko. Drevo raste hitro, lepo ravno in ne zasloni velikega prostora. Rodi zelo obilno. Juri Žmavec. M. Kako z živino ravnati, ki ima volčiC v gobcn in na parkljili. Ta bolezen mora svoj tck dovršiti, t. j. mora se pustiti, da, ko se je enkiat izcimila, tudi sauia po sebi dozori, le nektere sitne slučaje je treba odvračati in zlasti je treba paziti na to, da se popolnem ne izvrže in pohujša. Dokler mehurji se le nastajajo in se še ne prodirajo, se proti temu ne sme prav za prav ni6 storiti. Še le ko rane na beli dan stopajo in močijo ali se gnojijo, rabijo se hladni, kisli pomočki, s kterimi se živini gobec čisti in izpira, da se očvrsti. V ta namea se voda z tolikim kiseljakom ali jesibom ali solno kislino pomeša, da je cela ta tekočina prijetao kislega okusa. Primeša se še Vio del strdi ali pa Vis—V20 del moke, da postane cela zmes nekoliko žlezasta, in h to tekočino se boleui živini od časa do časa gobee izpira. Moeeče rane na nogah se z vodo umivajo, v kteri je 1 del plavega vitrijola v 4—6 delih vode raztopijenega. Rane, ki se že suš6 in sploh kraste se najbolje v v miru pustč. Poglavitna reč pa je hrana ali dijeta. Živina se dene v zmerno topel, prezraeen pa ne prepužen hlev, daje se njej žležasta pijača, kterej se nokaj soli ali tudi kiseljaka primeša. V začetku bolezni se daje mehka klaja, ki se da lahko žvekati, pozneje pa suho bolj ostro trdo seno. Poglavitno pa je dijeta, bolj pičla hiana, poaebno kedar se bolezeu že na boljše obrača. Sejmovi 18. sept. v Brašloveih, v Kapeli pri Brežicab, na av. Gori. 21. sept. v Laškem, v Gornji Radgoni, v Lučanah, v Fiauheimu, v Oimužu in v Podsredi.