IHTERIBR d.o.o.. trgovsko pod/elje Kiško, Aškerčeva 1. S/ovenl/a. ' m/fax: 0608/21-876. 21-861. 22-090. 22-064 V AI. V A :;::5 O R J El-' A K N J I ž N I C (¦ IN ČITALNICA 68270 KRŠKO as OBMOČNA ENOTA KRŠKO A ekskluzivni zastopnik in nositec licence odldaš^j ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO Št. 30 • LETO XV • 30. NOVEMBRA • Poštnina plačana pri pošti Novo mesto cena: 80 SIT terme catez d. d. toplltkm c 35. 68?h0 breJicm. iloram,m Programska konferenca Liberalne demokracije Slovenije: Nočemo vračati obtožb in načenjati novega spora, kakršen je pred leti Slovenijo že pahnil v spopad, zato naj odgovornost prevzamejo predvsem tisti, ki sipljejo psovke o naiconalkomunistih in krvnih sorodnikih komunistov._____________ Krško, 27. novembra — V kulturnem domu so se sestali predstavniki liberalne demokracije Slovenije. Tako so se v Krškem ponovno mudili skoraj vsi pomembni funkcionarji te stranke, vključno z njihovim predsednikom, dr. Janezom Drnovškom. Goste je pozdravil podpredsednik izvršnega sveta in županski kandidat Robert Kerin, a prvi govor je imel dr. Drnovšek. Dotaknil se je vseh vprašanj, ki se že od parlamentarnih volitev sem nizajo v javnosti. Ocenil je, da je LDS sodobna, učinkovita stranka, kar je dokazala pri svojem dosedanjem delu, nekaj besed je ODVETNIK MILOŠ MEDVED sporoča, da |e v Krškem. CKŽ 51 (poslovna stavba SKB banke), odprl odvetniško pisarno. Delovni čas: vsak dan od 8 - 1Z h, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 14-17 h. Tel-/fax.: 0608/21 - 090 namenil svojemu začasnemu resorju, zunanji politiki, lotil se je brezposelnosti, zaposlovanja in rasti gospodarstva ... LDS je državna stranka, ki se mora pred volitvami dobro organizirati in do izraza bosta prišli njena moč ter uspešnost. Igor Bavčar je polemiziral s predsednikom socialnih demokratov. Zatrdil je, da je že s sprejetjem Zakona o financiranju občin LDS demantira-la obtožbe Janeza Janše, da namerava stranka, ker zakon ne bo sprejet, po volitvah financirati samo tiste občine, kjer bodo zmagali: »To ni res tudi zato, ker smo prepričali, da bomo zmagovita stranka in da bomo tudi tam, kjer ne bomo povsem zmagali, imeli svoje ljudi v občinskih svetih!« Bavčar je polemiziral tudi s svojim predsednikom Drnovškom, ker se ta noče bolj odločno lotiti predsedni- (Dalje na 3. strani) KROVSTVO, TESARSTVO IN KLEPARSTVO ANDREJ ABRAM MDB 22 I.ESKOVKC. «22 -125 (III KRŠKO CKŽ 23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 ^% *>qX ELEKTOIN8TALACIJE ELEKROMEHANIKA DuSan Arh ing. el. s. p. UL 11. novembre 34 68273 Lcskovcc pri Kiikcm Tel. 22 - 020 Položnice prihajajo! Vsakič, ko je treba pojasnjevati t.i. denarne zadeve, se na prvi ali zadnji strani časopisa pojavi resnoben, tehten urednikov nagovor, po možnosti opremljen z analizami. Zato smo sklenili, da se tega tokrat lotimo malo po svoje: Torej! spoštovani bralci, naročniki: Te dni boste po pošti prejeli naše položnice. Zaračunali Vam bomo naročnino za Naš glas in lepo Vas prosimo, da nam jo plačate. Zavedamo se sicer, da se tega nismo lotili dolgo časa in da bo to pri Vas zbudilo negodovanje, a prosimo Vas, da nas razumete. Podjetje smo zastavili na novo, to ni mačji kašelj in preden vse procedure stečejo, je nekaj mesecev naokoli. Mi smo se namreč najprej lotili naloge, da s svojo skromno ekipo naredimo čim boljši časopis. Če Vam je torej Naš glas toliko všeč, da nam ga nemečete v glavo, upam, da nam ga boste tudi plačali. S tem boste nam olajšali delo in sebi zagotovili še boljoi Naš glas, Hvala za razumevanje! Uredništvo Županski kandidat Robert Kerin in predsednik njegove stranke dr. Janez Drnovšek Novoletni sejem v Krškem Med 20. in 29. decembrom bo v krškem kulturnem domu in pred njim novoletni sejem. Organizirali ga bodo skupaj IR inženiring, Kulturni dom in Stil ingeneering iz Ljubljane. Skupno bo prodajalcem na voljo 67 stojnic, velikih med 4 in 9 kvadratnimi metri. Organizatorji se sicer zavedajo, da je lanski novoletni sejem v Krškem zaradi slabe organizacije žalostno propadel in da je tako prilju-deh kot pri možnih prodajalcih pustil slab vtis, a letos so tako prepričani v kakovost svojega projekta, da o uspehu ne dvomijo. Predvidevajo sicer, da bi lahko bilo v Kulturnem domu kar dovolj prostora, a veliko stavijo prav na to, da bodo šotori in paviljoni na ploščadi pred domo s svojo urejenostjo, toplotno izoliranimi podlagami in ponudbo še dodatno pritegovali pozornost. Delo so si organizatorji razdelili tako, da bo ljubljanski patrner zagotovil sejemsko opremo, Kulturni dom organizira celodnevni program za otroke in odrasle za vse sejemsko dneve, IR inženiring pa bo pritegnil čim več prodajalcev iz Posavja, Dolenjske in Slovenije. Menijo, da to ne bi smelo biti preveč težko, ker bodo stojnice prodajali po 120 (zunaj) do 130 (v domu) mark za kvadratni meter. V program prireditev, ki ga je na današnji tiskovni konferenci predstavil krški kulturni dom, bo cela vrsta filmov, lutkovnih predstav in drugih nastopov za otroke, in če bo po sreči, tudi kaka zabavna komedija za odrasle. Vse prireditve bodo vsak dan ob istem času, zato si ure ne bo težko zapomniti. V spodnji sejni sobi bodo dobili možnost, da predstavijo svojo kulinarično ponudbo najbolj znani gostinci bližnje in daljnje okolice. Na tiskovni konferenci smo tudi izvedeli, da so organizatorji sejem snovali in zanj podporo iskali že junija. Ko je postalo jasno, da je hala nekdanjega IMV v Brežicah že prodana in da tam sejma ne bo, so se sami odločno lotili dela. Zagotovili so nam, da se sicer sejma sami ne bi lotili, ker nikakor ne nameravajo razbijati enotnega posavskega prostora. Prireditelji niso pozabili ne na prosti božični dan in ne na pozdrav dnevu samostojnosti, a v prvi vrsti bi radi v Krškem ponovno priredili dogodek in otrokom privoščili veseli december. Miklavžev obisk Najbolj priljubljen svetnik iz širšega božičnega-novoletnega kroga je sv. Nikolaj, ki mu po navadi pravimo Miklavž. Svetnika, ki prihaja iz teme zimske noči v svetlobo preprostih kmečkih izb in v razkošne sobe mestnih hiš pa spet izgine v temi noči, s posebnim veseljem pričakujejo v dobršnem delu katoliške srednje Evrope otroci, ko na večer pred svojim godom hodi naokrog in jim prinaša darove. Pridne nagrajuje, poredne pa prepusti kaznim svojih spremljevalcev, parkeljnov. Ne Božiček ne dedek Mraz ga nista izpodrinila. Ljudstvo si ga je izbralo v zahodni in vzhodni Cerkvi za pomočnika v stiski in čudo-delnika, predvsem pa za zgled dobrih del od 11. stoletja dalje. Sv. Miklavž je bil škof v Mali Aziji in je umrl 1.324. Njegove ostanke so prenesli 1.1084 v Bari v Italiji. Njegovo čaščenje se je mahoma razširilo v vzhodni Cerkvi in nič manj po vsej zahodni Evropi. V 12. stoletju je preplavilo svet tostran Alp. Legenda pravi, da je rešil tri hčere siromašnega moža sramotne usode. Za potrebno dobroto jim je porinil ponoči skozi okno tri kepe zlate. Od tod tudi izhaja šega nastavljanja darov otrokom v noči od 5. na 6. december v nastavljene posode. Na podobah so tri kepe zlata spremenjene v tri rdeča jabolka, ki so poleg orehov obvezen dar pridnim otrokom, porednim pa šiba, po starem vtaknjena v repo. Miklavžev obisk poteka povsod, koder se je udomačil, bolj ali manj po istem razporedu. Razlike so pač v njegovem spremstvu, ki je včasih na moč skromno (samo angel in parkelj), včasih pa izredno številčno. Čim bolj se mrači, tem mirnejši so otroci v izbi. Tisti, ki se ne zaveda posebnih pregreškov, samo ponavlja molitvice, ki jih bo nemara moral povedati sv. Miklavžu. Poredneži se kajpak nemirno prekladajo sem in tja, skrbi jih, kako jih bo Miklavž ošteval, boje se parkeljnov, da bi jih kateri ne po-padel in ne zbasal v koš ali pa odvlekel kam v sneg. Vsekor pa si vsi, pridni in malo manj pridni, želijo daril, ki naj bi jih prinesel sv. Miklavž. Želje po parkeljnih pa zagotovo nima nihče, čeprav so manj škodljivi zdravju kot westerni in kriminalke v kinodvoranah, na televiziji in v stripih. (Pripravil: Galex) Obrambni minister v Posavju Jelko Kacin je položil ______karte na mizo______ V obrambnem ministrstvu se zavedajo pomena vseh bivših vojaških objektov in nekaterim se nikakor ne mislijo odreči Minister Jelko Kacin, Miran Bogataj, Alojz Ferlinc, Damjan Lah in še nekateri med pogovorom v dvorani brežiškega Turist hotela. Korajža velja • Zdole, 26. novembra — V soboto smo lahko v domu Be-na Zupančiča poslušali mlade talente iz Zdol in okolice, ki so se prijavili na prireditev »Korajža velja«. Prireditev sta organizirali OZPM Krško in DPM Zdole, pokrovitelj pa je pila LDS. Prireditev je odprl podpredsednik IS Krško ter županski kandidat Robert Kerin. Več o tem lahko preberete v današnjem časopisu. Brežice, 23. novembra — Očitno bo Posavje regija le občasno, kadar bo to hotel nekdo drug oziroma kadar bo od tega imel korist. Po ministrovem mnenju je Posavje med strateško najpomembnejšimi regijami v Sloveniji. Letališče v Cerkljah bo spet postalo vojaško letališče, propadajoča stanovanja v Brežicah bodo ponovno naselili zaposleni v ministrstvu, kompleksa TPC Slovenska vas pa po ministrovih besedah dolgoročno ne mislijo uporablja- ti v vojaške namene. Da Posavje še ni »prava« regija, se je pokazalo tudi ob koncu obiska obrambnega ministra Jelka Kacina v Brežicah. Razgovor o nadvse pomembnih vprašanjih nam skupnega, posavskega prostora, je potekal v duhu iskanja sprejemljivih rešitev za vse zainteresirane strani, ob zaključku pa se je spet zgodilo ... Več o vsebini obiska obrambnega ministra v Posavju na str....6- STRANKARSKA PREDVOLILNA NAŠ GLAS 30. 30. NOVEMBRA 1994 Kandidat proti svoji volji V čigavih rokah je SLS v 5. volilnem območju? Franc Grame Kostanjevica, novembra — Za kandidata SLS v S. volilnem območju je bil predlagan in izvoljen Franc Grame, kmetovalec iz Jablane. Predlaganih je bilo sedem članov, izvolili pa so jih pet. G. Grame: »Zaradi naknadne spremembe vrstnega reda sem hotel kandidaturo pravočasno umakniti, vendar mi predsednik stranke in tajnik tega nista dovolila. Po informacijah predsednika Brani-mirja Vodopivca, upokojenca iz Dolenje vasi, je nastala sprememba na zahtevo Janeza Abrama, ki je na kandidacijski konferenci izpadel zaradi majhnega števila glasov, a se je kljub temu postavil na prvo mesto.« Že na kandidacijski konferenci za 5. volilno enoto (Kostanjevica, Podbočje) so se pojavila nekatera nesoglasja. Spor je sprožil Janez Abram, ki je hotel biti na prvem mestu, čeprav so volitve pokazale, da je izpadel iz liste. Roman Škrjanc, kmetovalec iz Malenc: »Kot kandidata za župana smo potrdili Bra<; nimirja Vodopivca, s tem pa se je kandidacijska konferenca" tudi zaključila.« »9. novembra je g. Abram kot član upravnega odbora sklical sejo, na katero niso bili povabljeni vsi člani odbora. Na seji je zahteval, da se kandidacijska lista 5. volilnega območja spremeni. Po daljši razpravi je bil na sejo klican nosilec liste, g. Glinšek, zastavili so mu neuresničljive pogoje. Nanje ni pristal, zato je kandidaturo umaknil in ustanovil svojo listo. Upravni odbor je za nosilca prvotne liste potrdil Janeza Abrama, kljub temu da ni bil izvoljen. To pa je v nasprotju z voljo članov stranke kandidacijske konference. Smatramo, da upravni odbor stranke nima kompe-tence za spremembo liste. Kljub urgenci g. Podobnika, ki je bil obveščen o nastali situaciji, je predsednik stranke Branimir Vodopivec dopustil, da so se zgodile nepravilnosti v postopku za volitve,« je še dodal Alojz Colarič, kmetovalec iz Podbočja. Brane Jordan, kmetovalec iz Malenc: »Janez Abram je bil od predsednika stranke zadolžen, da skliče člane SLS 5. volilnega območja in da določi kandidate za listo. Vendar tega ni storil! Samovoljno je oblikoval listo, na kateri je sebe uvrstil kot nosilca liste. Ker si g. Abram tako močno prizadeva za mesto občinskega svetnika, se sprašujemo, kaj ima ponuditi ljudem, ko pa v svojem 4-letnem mandatu ni storil ničesar!?« (Lea Colarič) LDS Sevnica Večer z Viko Potočnik Ženska vprašanja, kako na vasi in v mestu Sevnica, 26.novembra — V okviru predvolilnih aktivnosti je občinski odbor LDS v Sevnici minuli četrtek povabil poslanko, podpredsednico stranke in predsednico komisije DZ za ženska vprašanja Viko Potočnik. Pogovora seje udeležil tudi poslanec Branko Jane. Uvodoma so se predstavili s svojimi pogledi kandidati, ki vodijo listo LDS za občinski svet v Sevnici. Albin Ješelnik je dejal, da je še kako pomembno v delo vključevati mlade strokovnjake, Janez Valant je govoril o podjetništvu in povedal, da njegovo podjetje zaposluje že 47 žensk. Marjan Zidarič si želi, da bi prostore bivših blagovnih rezerv v Loki namenili gospodarstvu, nastala naj bi nova obrtna cona. Janez Lev- skik je govoril konfecijski dejavnosti, kjer so vedno vlagali le svoj denar, niso pa bili deležni nikakršne pomoči državnih jasli. Marjan Kurnik je nazorno obdelal nezavidljivo financiranje občin. Invalid pa-raplegikJožeRadejiz Blance se je zavzel, da bi v občini odstranili vse arhitektonske ovire za invalide na vozičkih, kar bi lahko upoštevali že pri novogradnjah. Na koncu je Alfred Železnik poudaril, kako umestna je bila v Sevnici združitev LDS. Reševanje ekoloških vprašanj terja namreč strpen in projektni pristop. Če za reševanje tako pomembnih in perečih vprašanj ne bi bilo mogoče pridobiti strankarskih kolegov, kako je mogoče pričakovati, da bi za ekološke projekte pridobili javnost nasploh. (A.F. pripravil: dama) SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. i Združena lista \, Kostanjevica, 27. novembra — V nedeljo so se v restavraciji Pod Gorjanci sestali člani in simpatizerji Združene liste socialnih demokratov v V. volilni enoti, da predstavijo svoje kandidate za člane občinskega sveta in program županskega kandidata Silva Go-renca. Po besedah g. Gorenca je Združena lista edina, ki ima pripravljen dolgoročni program gospodarskega in družbenega razvoja občine. Zdi se mu dobro, da je občina ostala, kakršna je bila, ker bo v prihodnje lahko podobno organizirana in ne bo težav v delovanju javnih služb, zlasti tistih, kijihobčani vkasdan potrebujejo. V gospodarstvu se moramo opreti na lastna sile, nato bomo šele dobivali pomoč od drugod. Med občinami bo vladalo konkurenčno razmerje, zato se bo treba boriti za svoj prostor pod soncem. Pomembno bo tudi preprečevanje odliva kadrov. V mlade ni treba le vlagati, temveč jim tudi dati možnost, da se dokažejo. Pomembni nalogi bosta ozdravitev velikih podjetij in skrb za premoženje občine. V V. volilni enoti za Združeno listo kandidirajo člani stranke Jože Zagorc, Andrej Zupančič, Ivan Prah in Stanislav Colarič ter nečlanica Marija Unetič, sedanja predsednica skupščine KS Kostanjevica. Jože Zagorc je kot nosilec liste tudi podrobneje predstavil svoj program, ki zajema ureditev ekoloških razmer in razvoj turizma ter podporo društvom (lovsko, ribiško, športno, jamarsko), ki bi jih žele vključiti v poslovno in turistično ponudbo Kostanjevice. Sicer pa je Združena lista tudi na tem območju izdelala celovit program razvoja KS, ki se deli v več tematskih sklopov: kulturnozgodovinsko področje, kmetijstvo, turizem, šport in rekreacija, industrija in malo gospodarstvo, promet in zveze, komunalna infrastruktura, ekologija in urejanje okolja, preskrba s pitno vodo, preskrba z električno energijo, izobraževanje in družbene dejavnosti ter sociala. Združena lista po besedah predsednika območne organizacije Silva Gorenca ni ideološko obremenjena, združuje vse ljudi dobre volje, (nic) Na jugu (v Posavju) nic novega S sprejetjem Zakona o podjetjih se je končalo obdobje od nekaterih tako kritiziranega samoupravljanja. Verjetno res ni bilo vse tako kot bi moralo biti, pa vendar — zaposleni so se v svojih podjetjih počutili varne, imeli ne visoke, vseeno pa redne plače, brez dela pa je bil običajno tisti (z redkimi izjemami seveda), ki ga niti ni iskal s pretirano vnemo. In danes? Po raznoraznih spremembah, novih usmeritvah, razvoju podjetništva, uvajanju tržnega gospodarstva (roko na srce, vse niti ni tako slabo), pridemo, gledano iz zornega kota delavcev, do popolnoma drugačne slike. Nihče več nima neke varnosti, da bo čez pol leta še zaposlen, ljudje si komaj še upajo vprašati, zakaj so plače prenizke, ali pa, zakaj zamujajo, če pa je kdo le preglasen, imamo v Vitacelu nazoren primer, kaj se lahko z njim zgodi. Vrstijo se stečaj za stečajem, preveč papirja bi potrebovali, če bi hoteli našteti, kaj šele opisati vse stečaje v naši občini v zadnjih letih, zraven pa dodati še tiste, ki jim kaj takega grozi. Po plačah kar precej zaostajamo za slovenskim povprečjem (kje so tisti časi, ko je bila občina Krško po gospodarski moči še četrta v Sloveniji), brezposelnih v je občini Krško več kot 2.200. Zakonodaja na področju delovnih razmerij se že nekaj časa spreminja, vendar vedno na škodo zaposlenih, na vseh koncih in krajih se jim zmanjšujejo pravice, velikokrat nezakonito, postopki pred sodišči pa so dolgotrajni, če se seveda delavci sploh upajo odločiti za kaj takega. Postajamo jug Slovenije v vseh pomenih te besede. Za lažje razumevanje vsega tega pa mogoče le še ta podatek. V občini Krško se trenutno odloča le še o štirih večjih podjetjih, o vseh ostalih pa v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu in še kje. Kam plovemo in koliko časa še? Marjan Urbane Kandidat ZLSD Krško za člana občinskega sveta Blagovest in politika Nobenega dvoma več ni, da se je tudi rimskokatoliška cerkev vključila v predvolilno kampanjo, zlasti s svojo delitvijo slovenskih volilcev na pripadnike »totalitarnih« in »demokratičnih« strank. Pri tem so cerkveni dostojanstveniki prezrli, da imamo danes vernike med člani in simpatizerji vseh slovenskih političnih strank. Zato se bodo volilci najbrž opredeljevali na osnovi ponujenih razvojnih programov, ne pa na osnovi ideoloških, verskih in drugih predpostavk. Tudi med kandidati za nova občinska vodstva je najti vernike na vseh stran- karskih listah. Tako so na primer med kandidati ZLSD Krško ugledni ljudje, ki svojo vernost s ponosom in javno izpovedujejo. Zato nas toliko bolj čudijo nastopi nekaterih duhovnikov v krških župnijah, ki so v svoje pridige preteklo nedeljo vključili tudi politično agitacijo za nekatere stranke. Marsikateri vernik se bo zato vprašal, ali je vredno blagovest prve ad-ventne nedelje, ki pomeni veselo pričakovanje Jezusovega rojstva in je zato velik dogodek za kristjane, ponižati v predvolilno propagando. Vili Jurečič V Kulturnem domu v Krškem Kongres sindikata delavcev SPE Slovenije Kongresa so se udeležili tudi predstavniki italijanskega, hrvaškega, avstrijskega in madžarskega sindikata, medtem ko so nemški predtavniki svojo odsotnost kongresu opravičili Krško, 24.novembra — V Krškem so se zbrali delegati na II. programski skupščini — kongresu sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije, SDE, ki je potekala pod geslom »Enotni naprej«. Po besedah dosedanjega predsednika RO SDE Slovenije, Franca Druksa, ima sindikat okoli 15 000 članov, med njimi pa je približno 4000 rudarjev. Kongres zahteva, da pride med vlado in sindikatom do podpisa novih panožnih kolektivnih pogodb. Dejal je, da se vlada RS ne drži dogovorjenega in da dela in razmišlja še vedno po balkansko. Predsednik je poudaril, da gre res velika zahvala delavcem v elektrogospodarstvu, saj državi kljub stari in že zelo slabi zaradi spremenjenih pogojev, ki jih vsiljuje vlada, izgubil zaposlitev, - ne sme priti do zmanjševanja še obstoječih delovnih mest.« Sindikat mora o biti o vsem redno in točno obveščen. Kongres so pozdravili tudi predstavniki sindikatov delavcev energetike iz Italije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Italijanski predstavnik je zbrane pozdravil in zagotovil, da v sindikatu podpirajo zahtevo in možnost, da Slovenija postane enakopraven član Evropske unije, vendar se mora za to poleg Slovencev odločiti še slovenska vlada. Povabil je dve slovenski delegaciji, naj obiščeta Trst in Rim. Madžarski predstavnik je Takrat še predsednik SDE Franc Druks med pozdravnim govorom. V ozadju predstavniki sindikatov iz Italije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske. opremi še vedno zagotavljajo dovolj električne energije. Zelo ostro je kritiziral vladno strategijo in odločitev, da se v Sloveniji več rudnikov zapre. »Lahko, vendar pod naslednjimi pogoji: - da Državni zbor RS in Vlada sprejmeta odločitev in zagotovita sredstva za varno in strokovno zapiranje rudnikov, - ostalim rudnikom zagotoviti normalno življenje in pomoč v denarju, optimalizirati proizvodnjo, - rudarji morajo ostati zaposleni v postopku zapiranja rudnikov, - starejšim delavcem in invalidom zaradi tako izjemne odločitve zagotoviti dostojne pokojnine, - preostalim delavcem zagotoviti možnosti poklicnih prekvalifikacij in tako zaposlitev v novih službah, - da ne bo nihče v energetiki zadovoljen ugotovil, da prevladujejo med državama dobri odnosi in da je zgledno tudi sodelovanje strokovnih služb, predvsem rudarskih. Delegatom je sporočil: »Le močan in enoten sindikat lahko uspe v svojih zahtevah do države!« Davor Jurič, predsednik hrvaškega sindikata, se je zbranim v imenu svojega članstva in države zahvalil za vso pomoč, ki jo je Slovenija nudila Hrvaški. Zbrane je pozdravil tudi v imenu članstva sindikata BIH. Avstrijski predstavnik je svoj pozdravni govor zaključil z izrekom in geslom: »Enotni naprej je geslo, ki je veljalo v preteklosti, velja danes in bo veljalo tudi v prihodnje.« Na kongresu so izvolili novo vodstvo sindikata in podelili sedem plaket i sedem posebnih priznanj najbolj zaslužnim v sindikatu, (dama) Dobrodelni koncert SKD Slovenski krščanski demokrati so priredili dobrodelni koncert PESMI Z MADA-KASKARJA. Izvajal ga je Jožef Rakotorahalahv. Prostovoljne prispevke bodo namenili posameznikom ali družinam, ki potrebujejo pomoč. 25. novembra so na Rož- nem zbrali 8.000 SIT. Odločili so se, da nakupijo špecerije in jih razdelijo med štiri družine. 26. novembra so v Podboč-ju zbrali 17.000 SIT, denar pa bodo dali neki družini. Dobrodelni koncert je bil tudi 29. novembra na Gori in 30. na Raki. (Lea Colarič) ^[ffig^itos NAŠ GLAS — časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23,68270 Krško — Telefon/telefax: 0608/21—868 — Grafična priprava: Grafika Novo mesto — Tisk: Opara Novo mesto — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure — Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. NAŠ GLAS 30. 30. NOVEMBRA 1994 STRANKARSKA PREDVOLILNA Naši glasovi niso poceni so bile besede mag. Černeliča na srečanju s krškimi Sivimi panterji — organizacijo seniork in seniorjev v LDS — v krškem hotelu Sremič. S tem je dal vedeti, da so se starostniki prešteli in tudi ovrednotili svojo vrednost. Ta populacija je resda bolj umirjena, tehtajoča, bolj prilagodljiva obstoječim razmeram, vendar so tudi stvari, kijih upokojenke in upokojenci ne morejo sprejeti. Takrat pa znajo biti mladostno odločni. Sivi panterji so skupaj z LDS, kljub temu, da jim leto 1994 ni bilo najbolj naklonjeno, marsikaj dosegli. Vlada je namreč skušala z intervencijskim posegom zmanjšati pokojnine na način, ki ga slovenski upokojenci nikakor niso mogli sprejeti. Bilo je veliko napetosti in slabe volje, vendar se je stvar po dogovoru z dr. Janezom Drnovškom uredila v zadovoljstvo vlade in seniorske populacije. Gospod Černetič, ki je tudi častni predsednik seniorske frakcije znotraj LDS, se je dotaknil še zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je vsekakor dobra podlaga za usklajeno dogovarjanje. V predlogu sprememb sedanjega zakona je še nekaj določil, ki jih bo potrebno uskladiti. Ali bodo pri tem morali iti na okope ali pa se bodo uspeli uskladiti na podlagi argumentov, je stvar presoje obeh strani. Starost ni samo tegoba, je tudi odkrivanje novega. Vnuki niso breme, temveč vir novih domislic, novih spoznanj, nove vrednosti življenja. Tako se tudi na področju, ki ga pokrivajo Sivi panterji, odpirajo nove misli in nove rešitve. Sivi panterji so, po besedah po predsednika dr. Berceta, v razmišljanjih in ukrepih, ki jih izbirajo, optimisti. Ob zaključku svojega srečanja so izrazili prepričanje, da jim bo v stranki (LDS), katere članice in člani so, naklonjeno večinsko mnenje in da bodo po vijugasti poti, znali ubrati tista pota, ki bodo pomembnem številu državljank in državljanom Slovenije pokazala, da jim je naklonjena tudi stranka, ki ji pripadajo. Damjan Lah VLADO DERZIC Neodvisni kandidat za župana občine Brežice VOLITE ŠT. 2 Spoštovani volilcil V prepričanju, da Vas s tem pismom ne bom spravil v slabo voljo, se k Vam obračam kot neodvisni kandidat za župana občine Brežice. Sprejel sem pobudo številnih občanov, naj kandidiram. Kot župan želim in hočem dati svoj prispevek k hitrejšemu gospodarskemu razvoju naše občine in blagostanju občanov. Nismo samo občina na jugu države, temveč tudi občina, ki ima neslutene možnosti raznovrstnega gospodarskega razvoja — turizem, podjetništvo, kmetijstvo, trgovina in še bi lahko našteval. Vse to pa mora biti v razmerju s šolstvom, zdravstvom, kulturo in vso ostalo negospodarsko dejavnostjo. Rad bi živel v občini brezskrbnih ljudi brez socialnih stisk. Zagovarjam družbeno pravičnost in gospodarsko uspešnost, predvsem pa enakomeren razvoj vseh delov naše občine. Seveda so pričakovanja vseh nas večja kot so pa možnosti, težave bodo vedno prisotne. Nisem pristaš jalovih predvolilnih obljub, razvoj lahko dosežemo le s skupnim in trdim delom in vzajemnostjo. Predvsem zaupam občanom, ki jim je v interesu, da dvignemo našo občino nad slovensko povprečje. Takšno gledanje sem imel ves čas mojega delovanja, ko sem bil zaposlen v zdravilišču Čateške Toplice kot vodilni delavec več kot 25 let. Nadejam se, da boste na volitvah s svojimi glasovi podprli mojo kandidaturo in s tem omogočili uresničevanje naših ciljev. Računajoč na Vašo podporo na voli-vah in kasneje, se Vam za zaupanje v naprej iskreno zahvaljujem in Vas z željo za dobro počutje lepo pozdravljam. OBKROŽITE ŠT. 2 Vlado Deržič Ljudje dobre volje Brežice, 25. novembra — Združena lista socialnih demokratov, območna organizacija Brežice, je predvolilno napetost, polno spotikanj in nemira, popestrila z bogatim kulturnim programom. Nastopili so pevka zabavne glasbe Majda Arh, oktet Orlica iz Pisec, Familv band Lopatic in glasbena šola Brežice. Med programom so se predstavili kandidati s posameznih kandidatnih list kakor tudi kandidat za župana. Poseben gost prireditve je bil predsednik Združene liste socialnih demokratov, Janez Kocjančič. Peter Zorčič, kandidat za župana dobre volje: »Kandidiram za župana, ker sem navezan na te kraje. Tu živim in delam vse svoje življenje. Zaupam našim ljudem, njihovi poštenosti, podjetnosti in modrosti. Dohiteti razvite občine je možno, vendar le s kvalitet- Peter Zorčič, kandidat za župana ZLSD nimi programi, skupnimi močmi in dobrim vodenjem. Prepričan sem, da s svojim znanjem in izkušnjami lahko pri tem veliko storim. Imejmo jo, občino srečnih ljudi.« V1. volilni enoti je nosilec liste Peter Zorčič, v 2. volilni enoti je nosilec Jiste Miha škr-lec, v 3. Ivan Živič, v 4. pa Alenka llijaš. (Lea Colarič) Tudi v Kostanjevici volijo Srečanje županskih kadidatov z volilci Kostanjevica, 25. novembra — V petek so se (bodoče) občinske glave spustile med ljudstvo z namenom razkriti svoje (predvolilne) načrte in morda pridobiti še kak glas. Naš glas ni bil ravno izrecno povabljen, vendar smo si šli zadevo ogledat. Med »poznavalci« že krožijo ta-bo-gotovo in tale-bo-ti-pravim, vendar so volilci ravno prav muhasta kobilica, da ji je treba prigovarjati vse do zadnjega trenutka. Kaj se je zgodilo v Kostanjevici? Na predstavitvi, ki jo je vodila novinarka Dolenjskega lista Tanja Gazvoda, so se županski kandidati (Robert Kerin — LDS, Mihajlo Rostohar — SDSS, Anton Bučar — neodv., Danilo Siter —SKD, Silvester Gorenc — ZLSD, Herman Ku-nej — neodv., Branimir-Franc Vodopivc — SLS) predstavi li, obiskovalci pa so jih imeli priložnost tudi podrobneje izprašati o nekaterih zadevah. Najprej je vodja občinskega volilnega štaba predstavil sistem, po katerem se bodo lokalne volitve odvijale. Župana bomo izbirali po večinskem sistemu, zmagovalec mora pridobiti vsaj 50 odstotkov glasov in en glas, sicer bomo volili še enkrat in sicer bo izbira med dvema z največ glasovi. Za volitve v občinski svet pa velja t.i. proporcionalni sistem, kar pomeni, da izbiramo liste, z liste pa si imamo možnost izbrati prednostnega kandidata. V prvem delu soočenja so »župani« odgovorili na že pripravljena vprašanja, tudi v zvezi s prihodnostjo Kostanjevice: Zakaj ste se odločili kandidirati za župana? Kakšen program ponujate? Katera dejavnost bi po vašem lahko zvišala standard? Katere pozitivne premike lahko pričakujemo v Kostajevici v naslednjih štirih letih, zlasti, kar se tiče obnove grdu in starega mestnega jedra ter gradnje obvoznice? Kako bi v tem kraju povečali zaposlenost? Robert Kerin, do sedaj podpredsednik IS SO, želi občini vrniti položaj, ki gaje že imela, kar bo v novem sistemu lokalne uprave lažje uresničiti, saj bo župan imel izvršno oblast. Če bo izvoljen, bo delal tudi za regijo, saj bo Posavje skupaj močnejše in se bo lažje upiralo centralizaciji. Osebno se bo trudil zato, da bodo mesta dobila nazaj svojo dušo, ponos in pripadnost, pa tudi za pozitivno zakonodajo na demografsko ogroženih območjih (kar Kostanjevica in Podbočje — 5. volilna enota - tudi sta). Liberalnodemokratski stranki se je pridružil, ker meni, da bo tako lažje uresničeval svoj program. Od drugih ga loči njegova mladost, energija in ne funkcije, njegiva prednost pa je znanje, ki si ga je v svojem poklicu pridobil. Anton Bučar, upokojenec in nekdanji Pionirjev komercialist, je nekoliko zamudil, zato seje predstavil bolj na kratko. Je neodvisen kandidat, za kandidaturo pa se je odločil, ker čuti, da je za to sposoben. Želi se dokazati in svoje ambicije upravičiti. Meni, da so njegove prednosti dolgoletne izkušnje v gospodarstvu in to, da je preskrbljen. Danilo Siter, sedaj predsednik SO, je osebno spoznal to delo, čeprav bo zdaj drugačno, zlasti zaradi izvršne oblasti, ki jo bo župan po novem ¦j ^L ^^¦H '¦JH (Tudi v Kostanjevici volijo) Sest od sedmih »bodočih županov«. Z leve: Robert Kerin, Mihajlo Rostohar, Danilo Siter, Silvester Gorenc, Herman Kunej in Branimir-Franc Vodopivc. zagnanost Vlogo podpredsednika izvršnega sveta opravlja leto in pol, v tem času je sodeloval v mnogih akcijah (pidobi-tev okrožnega sodišča, dom upokojencev, infrastruktura v krajevnih skupnostih...). Mihajlo Rostohar, kadrov-nik, se je za kandidaturo odločil, ker meni, da je demokracija spoštovanja vredna stvar, vendar je v njej treba sodelovati in prispevati. Po njegovem SDSS pozna pot, ko skuša združiti prizadevanje ljudi. Pravi, da v stranki razume jo ljudi, ki živijo od trdega dela, čutijo pa tudi, da bogati do neboga-tih obveznost pomagati jim preko države. Kot član socialno demokratske stranke se zavzema za socialno varnost. Do sedaj ni opravljal še nobe- imel. Njegovi odločitvi je botrovala tudi njegova navezanost na te kraje. Meni, da je sposoben organe občinske uprave funcionalno voditi. Njegova prednost je, da zna prisluhni ti vsakemu človeku, da je pošten in zvest načelu ljubezni do bližnjega. Silvester Gorenc, upokojenec, bivši predsednik SO in direktor Vidma, želi Krško vrniti na mesto, kjer je že bilo, ga vključiti v nov gospodarski in družbeni razvojni cikel. Kot član združene liste je pripravil projekt razvoja občine do leta 2000, kar zajema ohranitev delovnih mest in razvoj novih podjetij. Njegove prednosti so njegov program, znanje in dobra volja. Herman Kunej, sedaj pre-sednik IS SO, seje za kandidiranje odločil, ker se želi zo-perstaviti centralizaciji, ki v Sloveniji poteka, in oživiti posavsko gospodarstvo. To upra-vičujejo njegove besede: »Znam, zmorem.« Od drugih se loči po dolgoletnih izkušnjah v gospodarstvu, po neodvisnosti in nestrankarski pri padnosti, poštenost in odgovornost. Branimir-Franc Vodopivc, upokojenec in nekdanji direktor Kostaka, kandidira iz »neizmerne ljubezni do domovine« in iz spoštovanja do ljudi, ki živijo v tem prostoru. Pred drugimi prednjači, ker je sproščen, poln energije, neobremenjen z minuli mi časi, ker nima sovražnikov; poln je življenjske moči in ambicij. Glede kostanjeviških težav in želja so kandidati povedali precej podobnega; grad je postal kulturni spomenik I. vrste, zato bo denar zanj pritekal tudi s kulturnega ministrstva (kulturni tolar), za to je bolj kot kdo drug poskrbel Lado Smre-kar. Načrti za obnovo starega mestnega jedra so menda že sprejeti, kdaj bo Zavod za zaščito naravne in kulturne dediščine deloval tudi v pozitivnem smislu, bomo videli po volitvah. Kar pa se tiče krvavo potrebne obvoznice, je stvar še v zraku, krivimo pa (menda) lahko poslance v državnem zboru, ki (da) nič ne napravijo za cesto Višnja Gora—Brega-na. V gospodarstvu bo treba spodujati malo podjetništvo, pa tudi poskrbeti, da se občinski industrijski giganti ohranijo pri življenju, ker so ža to sposobni. Občanom bo treba ponuditi lepši in bolj zdrav življenjski prostor (čistilne naprave), poskrbeti za šolstvo in zdravstvo... Na kratko in z besedami nekoga iz občinstva. »Vsi ste povedali toliko lepega, da volitev sploh ne potrebujemo; najbolje, da žrebamo, pa bomo imeli župana.« In še: »Čez štiri leta bodo spet volitve. Takrat boste spet kandidirali, mi pa vas bomo vprašali, kaj ste naredili.« (nic) Konferenca LDS v Krškem Na predlog gospoda Jožeta Avšiča, kandidata za župana občine Brežice, je bil sprejet tudi sklep, da bo v svojih prihodnjih dokumentih in delovanju stranke in vlade »LDS uvrščala tudi posavsko regijo.« (Nadaljevanje s 1. strani) ka krščanskih demokratov, Lojzeta Peterleta:»... in vsega, kardovčerajšnji minister naše vlade počne v škodo Sloveniji doma in na tujem. Treba je povedati, da je lastne ambicije in strankin uspeh postavil pred skupne interese države in da nam vsem dela škodo!... V pogojih, ko bo vsa demokratična in svobodna Evropa praznovala 50. obletnico zmage nad fašizmom, je treba iskati vzroke za nerazumljivo obnašanje naših političnih tekmecev, ki nas ne obravnavajo kot tekmece, ampak kot sovražnike« Osrednja tema tokratne programske konference je bila reorganizacija uprave, uveljavljanje lokalne samouprave in način financiranja občin. Nosilec referata je bil minister brez listnice, mag. Boštjan Kovačič, ki je med drugim predstavil tudi koncept projekta lokalne samouprave, po katerem Posavje ni bilo opredeljeno kot samostoja regija. Na intervencijo brežiškega županskega kandidata (LDS) Jožeta Avšiča je programska konferenca nato sprejela sklep, daje treba tudi Posavje oblikovati kot samostojno re- gijo. Sicer pa je Minister Kovačič svojo tem« temeljito obdelal in zbranim' predstavil marsikatero zamisel. Robert Kerin: »V uvodu današnje programske konference je minister za lokalno samoupravo Boštjan Kovačič V krškem kulturnem domu se je zbralo vse, kar je pomembnega v slovenski in posavki LDS. predstavil izhodiščno gradivo za reorganizacijo uprave, uveljavljanje lokalne samouprave in način financiranja občin. V njem je predstavil organiziranost regij v Sloveniji, v kateri Posavje ni bilo omenjeno. Zavedati se moramo, da je gospod Kovačič Novomeščan in ima kot tak svoje lokalno obarvano stališče, pogojeno z interesi njegovega okolja. Z nastopom županskega kandidata iz Brežic, Jožeta Avšiča, in enodušno podporo, ki jo je med udeleženci konference izzvalo njegovo stališče, da je Posavje že oblikovana regija, ki jo je potrebno samo še ustrezno organizirati, je konferenca s svojim sklepom dopolnila prej navedeno gradivo. Tako bomo za vsa nadaljnja delovanja stranke na področju lokalne samouprave izhajali iz dejstva, daje Posavje regija, ki jo bomo morali dokončno izoblikovati in ji dati vse, kar regiji pripada. (Ika) STRANKARSKA PREDVOLILNA NAS GLAS 30. 30. NOVEMBRA 1994 Kandidat, ki je dovolj močan, da združi Posavje Silvester Gorenc bo kandidiral na listi ZLSD Silvester Gorenc, rojen 18. 12.1930 na Raki, je po izobrazbi diplomirani politolog. Bil je direktor elektrarne Brestanica, predsednik občinske skupščine, generalni direktor Vidma. Sedaj je upokojenec in živi v Krškem. Zakaj ste se odločili kandidirati za župana na listi ZLSD? »Ocenjujem, da je prišel čas, ko je v občini Kršo potrebno razviti aktivnost za nov razvojni ciklus v celotnem družbenem življenju, v gospodarskih in družbenih dejavnostih ter pri vseh ostalih vidikih življenja ljudi. Prišel je čas, ko moramo prekiniti mrtvilo, ki vlada na celotnem področju občine. Prekiniti živ-Ijensko filozofijo preživetja iz dneva v dan. Na osnovi pozitivnih izkušenj iz polpretekle dobe, na osnovi znanja, ki ga v Krškem nedvomno imamo ter s samozavestjo in sodelovanjem vseh občanov moramo zopet dvigniti občino in pogoje življenja prebivalcev na raven, ki jo je že imela.« Podlaga za razvoj občine je Silvo Gorenc prav gotovo trdno gospodarstvo. Kaj boste storili na tem področju, če boste izvoljeni za župana? »Bodoča občina bo morala veliko bolj kot doslej sodelovati pri uspešnem razreševanju težke problematike nekaterih velikih podjetij, da se zagotovi njihov obstoj, nor- malno poslovanje ter da se ohranijo obstoječa delovna meste. Imamo pa tudi velike možnosti za razvoj novih podjetij in s tem odpiranje novih delovnih mest, zlasti za mlade. Razvoj gospodarstva ni sam sebi namen, zanima nas predvsem zmanjšanje brezposelnosti, večje možnosti prvih zaposlitev in ekonomski položaj mladih družin. Zavzemali se bomo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja za vse, ki živijo od dela svojih rok in svoje pameti. Velika škoda je, da določeno število podjetnikov, k sreči to niso vsi, še danes ne razume, da je pošteno plačan delavec, zaščiten v svojih pravicah, najboljši sodelavec v podjetju. Zato ni mogoče pristati na to, da so v nekaterih podjetjih položaj delavca reducirali na pravice mezdnega delavca, tako da ob slabi sindikalni zaščiti postajajo objekt izkoriščanja.« Gospodarska kriza nam je povzročila velike socialne stiske, ki se odražajo v 17-odstotni nezaposlenosti v občini Krško, v neenakopravnem položaju otrok, ki se šolajo in v težkih razmerah ljudi, ki živijo na robu preživetja. Kaj menite o tem? »Trajne rešitve so možne predvsem z razvojem gospo- darstva in v njem za zagotavljanje politike enakih možnosti za vse ljudi. Dokler pa tega ne storimo, je potrebna intervencija družbe, da se stiske v čim večji možni meri omilijo. Menim, da nihče nima pravice očitati pokojnine upokojencem, ki so s poštenim delom in na osnovi zakonitih predpisov pokojnino zaslužili.« Vaš program zajema zelo podroben načrt razvoja družbenih dejavnosti in komunalne opremljenosti. »Glede na dejstvo, da so pristojnosti na tem področju razporejene med novo občino in državo, bomo s kvalitetnimi projekti in sodelovanjem z republiškimi organi uresničevali načrte v teh dejavnostih. Tudi sicer so dobro postavljeni razvojni cilji in ustrezni projekti, s katerimi se izkoriščajo vse možnosti v okviru občine in države učinkovitejši za dolgoročni razvoj kot pa posamične trenutne akcije. Te lahko dajo nek rezultat, ne zagotavljajo pa celovitega razvoja. Občinska politika bo morala skrbeti za skladen razvoj mesta in vasi ter omogočiti vsem prebivalcem ustrezno kvaliteto življenja. Ta bo v veliki meri odvisna tudi od aktivnosti prebivalcev samih, organiziranih v KS, katere misli-mo ne samo ohraniti, temveč tudi organizacijsko in vsebinsko izpolniti.« Jedrska elektrarna Krško in njen položaj v okolju je trajna in vroča tema, ki cesto povzroča veliko hude krvi med občani. Kaj boste storili na tem področju? »Vztrajali bomo na varnem obratovanju vključno s problemom odlaganja odpadkov in na renti, ki bo prispevala k višjemu standardu naših občanov v zameno za neugodne posledice njene lokacije. Ocenjujemo, da je prava priložnost za to ob sklepanju nove meddržavne pogodbe o JEK med Slovenijo in Hrvaško, kjer mora občina Krško postaviti nedvoumne in natančno določene zahteve v korist svojih prebivalcev. Ekološko je naša občina dokaj zanemarjena. S pravilno komunalno ureditvijo moramo odpraviti to zanemarjenost in urediti našo pokrajino in naselja tako, da bodo prijazna, varna in zdrava.« Na razvoj občine Krško lahko pomembno vpliva tudi gospodarsko in družbeno sodelovanje v okviru posavske regije. Kaj boste storili pri tem? »Namesto dosedanjih prepirov o tem, kdo je v regiji pomembnejši, bi se veljalo usmeriti v sodelovanje na področju skupnih interesov. Le tako lahko preprečimo, da bi Po- savje imelo položaj »slovenskega juga«, ampak se bo enakomerno razvijalo, tako kot druge slovenske pokrajine. Državna meja je za nas izziv in ga moramo znati dobro izkoristiti.« In kaj mislite o predvolilnih aktih? »Predvolilni čas je čas velikih obljub. Praviloma večjih, kot so stvarne možnosti. Škoda je, ker predvolilni čas ne traja vsa štiri leta. V tem primeru bi bilo marsikaj že nare^ jenega, kar se sedaj le obljublja. Realnost je seveda drugačna. Tudi v obdobju, ki je pred nami, nas čaka veliko problemov, ki bodo izhajali iz še vedno težke ekonomske situacije v državi, iz še vedno zapletenega položaja Slovenije na njeni poti v Evropo. Še posebej pa iz zdraharstva, prepirljivosti in cenenih de-magoških afer. Novi čas zahteva veliko več strpnosti, več vizije za prihodnost, predvsem pa več dela in dobrega gospodarjenja. Noben posameznik in nobena stranka ne bo prinesla raja. Lahko pa združimo sile in z delom ter znanjem premaknemo kolo razvoja hitreje naprej. Ocenjujem, da so naši kandidati, kandidati ZLSD, sposobni zagotoviti udejanjanje teh načrtov skupno z vsemi ljudmi dobre volje.« (Lea Colarič) MLADI — naše bodoče generacije Milan Herakovič, predsednik sveta KS Kostanjevica, je v to mestece v zadnjih letih vložil veliko napora. Ni le obljubljal in prefinjeno obračal besede, ampak je prijel za lopato, delal in nadzoroval. Vse to je danes vidno. Milan Herakovič je povedal, da so ceste s težavo financirali, vendar so jih letos dokončali, kar je najpomembnejše. S skupno pomočjo krajanov in širše družbene skupnosti so mnoge akcije uspele. Dela so še odprta za prihodnje leto. Potrebno je doseči, da se na gorjanskem delu konča tudi veliko prepotrebnih cest. Končali pa bodo tudi cesto Gornja Prekopa, ki bo z vztrajnostjo domačinov in KS prav gotovo asfaltirana, pa tudi kanalizacija bo položena. »Veliki napori so bili vloženi tudi v ureditev prostora pred šolo in pokopališčem, da jih uredimo v človeku spodobne, in pa seveda tudi prikaz vzgoje do okolja šolski mladini, ki bodo naše bodoče generacije za urejanje in čut za okolje, kjerkoli že bodo v svojem na-daljnem življenju živeli. Mis- Po odhodu s programske konference se je predsednik Drnovšek ustavil na kosilu v Kmečkem hramu, potem pa si je ogledal Kostanjevico in Krko. Ko-stanjeviški »Žolnir« Otto Sevšek je gostom predstavil rezultate prvega poizkusa, da bi iz cvička naredili peneče vino. Milan Herakovič — gostitelj je v črnem plašču in ima brke. lim, da bo zavod, kot je osnovna šola, v takšnem smislu kot danes obstaja, pridobil velik pečat svoje kvalitete in vzgojnega programa tudi v tem,« je poudaril. KS Kostanjevica je v dveh letih svojega delovanja delala razgibano in iskala možnosti svojega kraja za promocijo v raznih institucijah in oblikah. Tako so tudi prosili Janeza Drnovška, naj obišče Kostanjevico, da ga seznanijo z vsemi možnostmi in prednostmi, ki jih ima ta krajevna skupnost. Na povabilo na delovno nedeljsko kosilo v Kmečkem hramu se je predsednik odzval po konferenci LDS 27. novembra v Krškem, skupaj s člani različnih ministrstev. Ne glede na svojo obremenjenost je bil zelo sproščen, prijeten sogovornik v pogovoru o težavah, ki pestijo Kostanjevi-čane. Tema pogovora je bilo tudi prizadevanje za napredek in razvoj gorjanskega področja. Milan Herakovič: »Kot neodvisni kandidat na /isti LDS mislim, da g. Drnovšek na stvari ne gleda le kot strankarski prvak, temveč kot predsednik vlade, katerega misli so uprte le v delo tega dela občine. Moja želja, kot predsednika KS, je, da bi se v decembru dobili po vaseh in se pogovorili o vaški problematiki. Zahvaljujem se tistim, ki so prispevali k vsemu, kar smo v Kostanjevici naredili, za ureditev finančnih sredstev.« (Lea Colarič) Kandidat SLS za krškega župana Branimir Vodopivc Dolenja vas, 26.novembra — Med pogovorom s kandidatom SLS za župana, g. Vo-dopivcem, mimogrede, edinim kandidatom, ki ne prihaja iz Krškega, se je nazorno pokazalo, da ga mogoče ravno zaradi tega lahko ločimo od ostalih protikandidatov. Je umirjen, dosleden in preudaren sogovornik. »Iz neizmerne ljubezni do domovine in spoštovanja do vseh ljudi brez izjeme, ki žele živeti v slogi in medsebojni strpnosti, sem se odločil za kandidaturo za župana občine Krško. Do vseh hočem biti pravičen. Moje dosedanje življenje in delo so zadostno zagotovilo uresničevanja mojih obljub iz ponujenega programa. Izhajam iz temeljnih tradicionalnih slovenskih vrednot, kot so odnos do zemlje, odnos do dela in odnos do družine. Zavzemam se za enakomeren razvoj mesta in podeželja, za vsestransko gospodarsko rast in pravično vrednotenje ustvarjalnega dela med stanovi in panogami gospodarstva. Poseben poudarek bom namenil kmetijstvu, obrtništvu, podjetništvu, industriji, šolstvu, intelektualnemu delu, zdravstvu, športu, skrbi za ohranjanje zdravega bivalnega okolja ter skrbi za dograjevanje in vzdrževanje infrastrukturnih objektov. Pozorno bom spremljal vse posege v prostor in branil lokalni interes, predvsem ljudi, ki tam živijo«, je razlagal g. Vodopivc. »Poseben odnos do NEK, ki mora biti strpen in s stalnim stikom z vodstvom. Slovenija in Hrvaška morata urediti in uresničiti obveznosti do elektrarne. Takoj bom postavil zahtevek po nadomestilu za manjvredno življenje v bližini NEK v obliki trajne rente. Budno bom spremljal vse oblike odnosa tujcev do NEK. Mladini hočem posvetiti posebno skrb. Zavzemal se bom, da se zagotovi dobre pogoje za življenje in delo. Stranpot-ništvo bom preprečeval z vsemi sredstvi. Do upokojencev mora biti odnos spoštljiv, zagotoviti jim je treba čim daljše aktivno vključevanje v vse sfere družbenega življenja. Podpiral bom pravično socialno politiko. Za delo nezmožnim je treba zagotoviti človeka vredno življenje, ostalim pa priskrbeti ustvarjalnega dela.« »Prva moja skrb pa bo, da se takoj ustavi propadanje podjetij in z njimi povezanih delovnih mest. Zahteval bom takojšnjo preprečitev odliva- nja (kraje) kapitala po nezakonitih in prikritih poteh, onemogočiti je treba prodajo neprimičnin tujcem. Skrbel bom za racionalno porabo občinskih sredstev. Ohranil bom le sposobne uradnike, ki bodo zagotavljali kakovostne usluge. Krško mora postati upravno, politično in gospodarsko središče posavske pokrajine, ta pa naj bi bila od sotočja Savinje s Savo pa do državne meje s Hrvaško. Terjam previdnost v načrtih države po energetskem izkoriščanju našega prostora. Preprečiti moramo zaplavljanje obdelovalnih površin ob reki Savi, dovoliti zajezitev Save šele, ko Naj zaključim to svoje razmišljanje s starim slovenskim rekom, ki se glasi: Drevo spoznaš po njegovem sadežu, človeka spoznaš po njegovih dejanjih.« (dama) bo savska voda očiščena nesnage, pri zajezitvenih projektih projektih pa moramo iztržiti možnost namakanja savskih polj, tako da bi lahko gojili zahtevnejše poljščine, ki dosegajo višjo tržno vrednost. Zborovanje Slovenske nacionalne desnice Istočasno z nedeljsko programsko konferenco LDS v Krškem Slovenska nacionalna desnica je istočasno s programsko konferenco v krškem kulturnem domu organizirala svoj shod na trgu pred njim. Tako so SND-jevci eldeesovcem priskrbeli zunanjo glasbeno opremo, za povračilo pa so jim lahko nasuli nekaj grenkih naravnost v ušesa, pa še nekaj poslušalcev so si s tem zagotovili, čeprav bolj neprostovoljnih. NAŠ GLAS 30. 30. NOVEMBRA 1994 Kandidat SLS za brežiškega župana Jože Blazine Brežice, 24.novembra — Na vseljudskem shodu SLS v gostišču in kmečkem turizmu Hervol je stranka predstavila svojega kandidata za župana in vse kandidate za občinske svetnike iz posameznih volilnih enot. Županski kandidat inž. Jože Blažinč, tehnični vodja v PPV Dobova, je svoj program predstavil številnim udeležencem namenskega shoda. Povzeli smo nekaj misli, ki jih je izrekel med svojim predstavitvenim govorom Jože Blažinč, kandidat SLS za brežiškega župana. Slovenska ljudska stranka je prepoznavna slovenska stranka. Njeni člani so izključno narodno opredeljeni in pošteni Slovenci, ki jim je ohranitev in razvoj slovenske države temeljni programski cilj. Jože Blažinč podpira prizadevanja stranke, da se v državi izvedejo politične in gospodarske reforme, ker bodo le te privedle v demokratično, gospodarsko napredno, moralno in socialno pravično ter ekološko naravnano državo. »Eden od temeljnih ciljev, ki Jože Blažinč med pozdravnim govorom ga mislimo in končno tudi že moramo uresničiti je, da preprečimo korupcijo in vsa ostala podkupovanja in izsiljevanja v politiki, javnih službah in gospodarstvu. Z znanjem in delom moramo prispevati k gospodarski rasti, ker bomo le tako lahko zagotavljali nova, prepotrebna delovna mesta. Pravična socialna politika in enakopraven položaj vseh pri možnostih za šolanje, ustvariti take gmotne pogoje, ki bodo mladim družinam omogočili imeti tudi kaj več otrok kot le enega. Neslovenske družine v Sloveniji se bahajo vsaj z dvema, če ne tremi otroki. Mačehovska država, bi rekli«, se je glasila uvodna razlaga g. Blažinča. »Smo za dosledno upoštevanje kriterijev za pridobitev slovenskega državljanstva in revizijo nezakonito pridobljenih. Le Slovenci bomo narod in našo kulturno dediščino znali ohraniti in negovati. Smo strpni in prijateljski do naših sosedov onstran Sotle, težko pa govorimo o prijateljskem odnosu z vsiljivci, ki so se pojavili v našem prostoru kot novi, rekli bi privilegirani državljani. Prizadevamo si za dodatno, a pravično razdelitev certifikatov. Država naj prevzame polno odgovornost za varno obratovanje NEK, izboriti si moramo pravico do življenja v zdravem okolju in odpraviti vse vire onasnaževanja. Podpirati moramo prizadevanja za dobro organizirana in opremljena gasilska društva, modernizacijo krajevnih in lokalnih cest, vzpostaviti in zgraditi vse najbolj pomembne infrastrukturne objekte vse do najbolj odročnih vasi (vodovod, telefon ...). Pomembno je, da zgradimo vodoobramb-ne nasipe na reki Savi, tudi na Krki in Sotli ter zgradimo namakalne sisteme. Vztrajali bomo na strogem varovanju najkakovostnejših kmetijskih površin, na katerih bomo pridelovali prepotrebno hrano. Občina mora pridobiti status demografsko ogrožene obmejne občine, od države je potrebno pridobiti demolirana vojaška stanovanja, ki samevajo, lahko pa bi jih že zdavnaj uporabljali naši občani, zelo oz. posebno pomembno se mi zdi, da se tako v stranki, kot se tudi sam, zavzemamo za mir in srečo naših otrok, zato izberite sami, da ne bodo drugi izbirali namesto vas, da ne bo zaradi liberalne politike slovenski delavec in kmet še revnejši«, je zaključil Jože Blažinč. Lista SLS je sestavljena iz mladih, ustvarjalnih in energičnih ljudi, ki z roko v roki delajo z izkušenostjo in modrostjo starejših generacij. Je kombinacija različnih poklicev in znanj, ki sveže ideje rešujejo s pridnostjo, zastopana je z obema spoloma, misli pošteno in dela dolgoročno. (dama) Neodvisni kandidat za brežiškega župana Jože Avgustincic Brežice, 25.novembra — Med desetimi kandidati za brežiškega župana je tudi neodvisni kandidat Jože Av-guštinčič, štiridesetletni podjetnik iz Brežic. Z njim smo se pogovarjali na predstavitvenem srečanju v gostišču Hervol, kjer ga je pozdravilo večje število prijateljev. Pred začetkom pogovora z vami sem v Brežicah poslušal petje in navijanje skupine mimoidočih za vas, torej očitno podpirajo vašo kandidaturo. Na kratko se, prosim, predstavite našim bralcem in vašim volivcem. »Res, kje ste jih pa srečali? No, dopolnil sem štirideset let in sem dejansko neodvisni kandidat za brežiškega župana. Izhajam iz siromašne baj-tarske družine, osnovno šolo sem obiskoval v Artičah, nato sem šolanje nadaljeval na srednji šoli v Celju. Sem eden izmed tistih ljudi, ki so vedno veliko in pošteno delali, predvsem pa zelo skromno živeli. Mislim, da me kot takega pozna večina ljudi. V Brežicah delam že dvajset let. Sedaj sem samostojni podjetnik in vse, kar sem ustvaril, je rezultat trdega dela, ki se ga nisem nikoli bal. Menim, da ravno zaradi tega še bolj občutim krivice in vso to nepoštenost, ki jo občutimo vsi. Zoper omenjeni slabosti sem se vedno dosledno boril in sta tudi del vseh razlogov, zaradi katerih sem se odločil za kandidaturo za župana.« Videti je, da imate še veliko povedati. Predvsem me zanima, kdo oziroma kaj vas je privedlo do odločitve, da se podate v volilni boj s protikandidati? »Živim v duhu povedanega. To in pa vsa nagovarjanja s strani prijateljev in znancev je botrovalo moji odločitvi. Moj slogan v predvolilnem obdobju je: Pošteno delo — pravično življenje. To je vedno bil moj življenjski moto, je in bo tudi v prihodnje.« Kako kot bodoči župan vidite občino v bodočnosti in kakšna se vam zdi danes? »Občina Brežice si vsekakor zasluži mesto, ki ji gre. Zavzemal se bom za bolj enakomeren razvoj celotne občine, torej vseh krajevnih skupnosti. Občina bi lahko postala pomembna predvsem v trgovskem in turističnem poslovanju, vrata za odpiranje proti vzhodu in zahodu, kar bi nam zagotovo prineslo veliko število novih delovnih mest, predvsem za mlade, izšolane ljudi. Danes jim nihče ničesar ne ponudi, kar lahko pomeni, da se jih bojijo.« Mogoče še kakšna pomembna zadeva, ki jo velja omeniti? »Zelo pomembno se mi zdi vodenje pravilne stanovanjske politike, ker bi morali zagotavljati stanovanjsko varnost mladim družinam. Mislim, da bi morali dati razvoju kmetijstva in sorodnih dejavnosti posvetiti več sredstev, poseben poudarek pa dati turizmu, kot glavni panogi našega gospodarstva.« Za konec, kaj lahko sporočite svojim volivcem? »Polagam jim na dušo in srce, da se enkrat odločijo za človeka, ki je po meri in volji ljudi, ki hočejo s poštenim delom tudi pravično živeti.« (dama) Župan po vaši meri Aleš Brežice, 25.novembra — Najmlajši med kandidati za župana v državi je brežiški kandidat Aleš Pavlin, diplomirani ekonomist, ki ni član nobene stranke, vendar kandidira na listi Demokratske stranke Slovenije. »Razlog za mojo kandidaturo je predvsem moja želja, da brežiška občina seže v naši državi bistveno višje, kot je sedaj, da se izboljša celotna podoba občine, ki na vsak na- čin mora oživeti. Kljub vsem znamenitostim in lepotam, ki nas obdajajo, mi pa z njimi živimo, smo v širšem slovenskem prostoru dokaj neznani, saj si nismo uspeli izgraditi prave, prepoznavne identitete,« je uvodoma razmišljal Aleš Pavlin. »V svojem programu sem namenil pozornost predvsem zadevam, ki bodo v pristojnosti župana, katerim se bom, če bom izvoljen, zagnano posvetil. V mislih imam predvsem brežiško gospodarstvo in razvoj, katerega cilj bi moral biti investiranje v dejavnosti, ki bodo prinašale donose. Ker spadamo med neindustrijske občine, moramo vzpodbujati obrtništvo, podjetništvo, kmetijstvo in turizem in znotraj teh dejavnosti iskati možnosti za nova delovna mesta.« »Če razdelava nekaj programskih izhodišč, bi začel kar pri turizmu, kot ene od zelo pomembnih dejavnosti in pri uspešnem podjetju Terme Čatež, ki pa ga občina premalo izkoristi za lastno promocijo. Poskrbel bi seveda tudi za dodaten razvoj krajev in vasi v občini, tu pa mislim predvsem na kmečki in lovski turizem. Na področju obrtništva, podjetništva in kmetijstva se bom zavzemal za iskanje novih razvojnih možnosti. V kmetijstvu mora biti glavni cilj posodobitev tehnologije in čim večji delež obdelane rodovitne zemlje. Mislim, da je kultura področje, ki mu v občini posvečamo daleč premajhna pozornost. Prosvetni dom bi lahko izkoristili za več gledaliških predstav, imamo fantastično Viteško dvorano v brežiškem gradu, kakršne ne premore nihče v Sloveniji, gojiti ali vsaj ohranjati bi morali vaške kulturne običaje, podpirati kulturna društva, pri tem mislim na KUD Oton Župančič iz Artič in Pihalno godbo iz Kapel, ki si svojimi rezultati to tudi zaslužita. Zavzemam se tudi za odprtje mladinskega kluba, v katerem bi zaživela kultura in subkultura mladih, ki bi tako lahko svojo kreativnost nemoteno sproščali. Ve- lik in pomemben cilj nas vseh mora biti vrnitev mladih, šola-nih kadrov v občino.« »Povedati moram tudi to, da so na področju infrastrukture zelo pereči problemi cest, ki jih je nemudoma treba izpostaviti na državni ravni, problemi parkirišč v mestu Brežice, ne vem, zakaj se tako dolgo čaka z napeljavo mestnega plina, kabelske TV in ustanovitvijo lokalne TV? Zavzemal se bom tudi za ohranitev obstoječe lokalne radijske postaje, izrednega pomena za vse nas pa bo tudi izgradnja novega srednješolskega objekta.« »Na kratko sem predstavil nekaj svojih pogledov na t problematiko, ki je za kakovost življenja slehernega posameznika še kako pomembna. Na volitvah se odločite na osnovi idej in ponujenih programov in če ste naveličani obljub in ljudi, ki so v (preteklosti že (ne) delali v (svojem) vašem imenu, se odločite za nekaj novega, za mladost, za spremembe, za prihodnost, in namenite svoj glas meni. Skupaj bomo uresničili navedene cilje.« (dama) Poštna torba Odgovor županskega kandidata Jožeta Avščiča Pred kratkim ste sprejeli javna vprašanja kandidatom za župana občine Brežice, ki so jih na vaša dopisništva naslovili neimenovani člani strank Slovenske pomladi, So-cialnodemokratske stranke Slovenije, Zeleni Slovenije in Narodni demokrati. Vsem so naslovili vprašanja, konkretno naravnana na določena imena, moje vprašanje pa glasi: »Gospod Jože Avšič, kandidat za župana in član Liberalne demokracije, ali ste pripravljeni razjasniti občanom občine Brežice vsa ozadja sumljivih finančnih transakcij, ki so jih vodili člani ožjega vodstva vaše stranke (ustanavljanje in zapiranje firm Hi-po sistema: Softiong, Tuna market...ter financiranje volilne kampanje LDS 1992) in sporočiti javnosti, če enako kot Vaša stranka podpirate divje lastninjenje — ropanje družbene lastnine?« Odločil sem se, da na vprašanje odgovorim naslednje: »Sam osebno nisem seznanjen z navedbami iz prvega dela vprašanja, vse kar o tem vem, sem prebral v časopisih, predvsem v Mladini. V kolikor gre za sumljiva ozadja, sem prepričan, da obstajajo legal- ni organi oblasti, ki bodo to razjasnili. Prav podoben odgovor moram dati na drugi del vprašanja, saj nisem bil vključen ne kot kandidat ne kot organizator v volilne kampanje leta 1992. Na tretji del vprašanja odgovarjam z odločnim NE! To tudi dokazujem s potekom lastninskega preoblikovanja podjetja Agrariacvetje Čatež, ki sem mu direktor. Podjetje je že pridobilo prvo soglasje Agencije Republike Slovenije za privatizacijo in v skladu s sklepom, objavljenim v Ur. listu RS št. 71/94, že zbiramo certifikate in podpisujemo pristopne izjave k »programu lastninskega preoblikovanja podjetja«, ki ga nameravamo v zakonsko opredeljenem maksimumu lastniniti delavci, upokojenci in bivši zaposleni v podjetju. Vsem oblikam, ki niso v skladu z zakonom, odločno nasprotujem.« Ob pozornem prebiranju vprašanj vsem kandidatom, sem z veseljem ugotovil, da meni osebno edinemu (razen kandidatu podpisanih strank) sicer avtorji ne oporekajo sposobnosti biti župan občine Brežice, za kar se iskreno zahvaljujem. S spoštovanjem Jože Avšič Predstavitev volilnih programov OO SKD Krško Krško, 21. novembra — Na novinarski konferenci, kjer so bili prisotni tudi nosilci list SKD, je beseda tekla o njihovih programskih smernicah. Predstavili so kandidate za občinske svetnike in kandidata za župana. Konferenco je vodil poslanec SKD v DZ, Franc Černelič. Več o volilnem programu OO SKD Krško in o nosilcih kandidatnih list objavljamo na posebni strani v Našem glasu. Občinski program SKD Brežice »V štirih letih delovanja, sodelovanja in uresničevanja različnih projektov na lokalni ravni, smo sposobni tudi naprej voditi in izvajati najbolj preproste kot tudi najbolj zahtevne naloge in projekte. Izza nas so najboljša priporočila, kajti v štirih letih smo realizirali velik del takrat napovedanega programa. Danes smo usposobljeni in pripravljeni poslušati, oblikovati in izvajati programe in projekte, ki jih podpira večina občanov, a hkrati smo sposobni prisluhniti potrebam manjšine. Zato ne zanemarjamo vzpostavitev optimalne medčloveške komunikacije, ki je predpogoj za nastanek pozitivnih pogojev za vzpostavitev višje kvalitetne ravni bivanja v določeni družbeni skupnosti,« meni OO SKD Brežice. Na področju šolstva so v občini dvignili in razširili nad-standardni program. Omogo- FTSANČNO SVETOVANJE, ifterjavo, vključno * kompenzacijami, cciijami, animacijami in lo/lmmi, ter iskanje ugodnega kreditiranja in planiranja va*ih sredstev nudim manjšim podjetjem in .samostojnim podjetnikom. FINANCE \IWS\K BRKD\S,P. 68270 KRŠKO ( KŽU4 Tel.: 0608/21 -073 Darinka Cvetko-še-gota, predsednica OO SKD Brežice. čili so razmah vseh vrst kulture, dosegli bistvene premike na področju naravne in kulturne dediščine. Osredotočili so se v izboljševanje pogojev dela v športu. Na področju komunalne infrastrukture uresničujejo bogate programe, ki so posledica ne dovolj zadovoljenih potreb občanov pred desetletji, storili bistvene premike v telefoniji, na področju stanovanjske politike, zelenih površin, skrbi za razvoj kmetijstva in drugo. Darinka Cvetko-Šegota, predsednica OO SKD Brežice je povedala, da se precej pripravljajo na volitve, pri izbiri kandidatov pa so želeli angažirati čim več mladih. Brežice imajo štiri volilne enote. Nosilci list: Zvonimir Škofljanec, Ivan Vogrinc, Miran Omerzel in Lado Križman. Za župana niso kandidirali. (Lea Colarič) IZ NAŠIH OBČIN NAS GLAS 30. 30. NOVEMBRA 1994 Slovenija otrokom Bosne in Hercegovine Uspešna akcija na brežiški osnovni šoli V povezavi z 00 R K Brežice so se tudi osnovne šole v brežiški občini vključile v akcijo Slovenija otrokom v Bosni inHercegovini. Cel teden (od 21. do 25. novembra) so pod vodstvom gospe Marije Bavdež zbirali šolske potrebščine po posameznih oddelčnih skupnostih. Na koncu se je zbralo veliko najrazličnejših šolskih potrebščin nH -7\/o?kn\/ cvin^niknv radirk... Učenci pa so prinašali tudi torbice, peresnice, ravnila, trikotnike, šilčke, barvice, škarje, čopiče in drugo. Vrednost darovanega so ocenili razredniki skupaj s člani oddelčnih skupnosti. Rdeči križ Slovenije bo darovalcem dal tudi potrdila, ki jih bodo lahko uporabili pri znižanju osnove dohodnine. (Nena) Tudi v Krškem še traja akcija Zbiranje humanitarne pomoči za BIH Odbor humanaitarne akcije Slovenija za BIH je organiziral zbi ranje šolskih potrebščin, pa tudi finančne pomoči za otroke BIH. Kakor nam je znano, vojna v Bosni in Hercegovini divja že skoraj tri leta. Največje žrtve vojne pa so predvsem otroci in mladostniki. Vojne ni moč ustaviti, zato jim lahko pomagamo vsaj na tak način. Vse do konca tega meseca bo po vseh osnovnih in tudi nekaterih srednjih šolah v naši občini potekala akcija zbiranja šolskih potrebščin. Seveda ni nujno, da so stvari nove, vendar morajo biti dobro ohranjene. Prav tako lahko vse svinčnike, barvice, zvezke, torbice ... prinesete tudi na zbirno mesto v knjigarno Opus. Tam lahko šolske potrebščine prav tako kupite po posebni ponudbi. Finančna sredstva lahko nakažete na žiroračun številka 50101-678-45223. Akcijo v naši občini vodi Zveza prijateljev mladine. Vse zbrane prispevke lahko prvega decembra pripeljete tudi na grad Brestanica, v skladiščni prostor Rdečega križa, od 10.00 do 11.00 ali od 14. do 16 ure. Od tu bodo zbrani material peljali v Ljubljano, od tam pa bo odbor humanitarne akcije Slovenija za BIH organiziral prevoz do tistih krajev v BIH, do katerih je mogoče priti. Želja krške ZPM je, da bi zbrana sredstva dobila šola v Sarajevu, kjer so bili krški otroci gostje na zadnjem zboru pionirjev Jugoslavije. (Kati) Predstavitev nove pesniške zbirke Aste Malavašič Maček med zvezdami Krško, 23. novembra — V prostorih Valvasorjeve knjižnice se je predstavila pesnica Asta Malavašič s svojo novo zbirko otroških pesmi Maček med zvezdami. Avtorico in njeno zbirko nam je predstavil urednik Dolenjske založbe Franc Šali. Pesmi so brali Vidka Kuselj, Gordana Ro-stohar, Drago Pirman in še nekateri mlajši, ki so jim so pesmi tudi namenjene. Za glasbeno spremljavo pa sta poskrbe la Stanka Macur in Janko Avsenak. S svojo novo zbirko otroških mesmi se je širšemu občinstvu predstavila Asta Malavašič. Živi na Senovem in to ni njena prva zbirka. Njena zbirka je peta knjiga v zbirki Gor-janski škrat. Urednik Dolenjske založbe Franc Šali je o zbirki dejal: »S to pesniško zbirko je klasična slovenska poezija popolnejša. Zbirka ni le vznemirljiva, ampak tudi zaokrožena celota in melodično ubesedena. Strinjam se z besedami pokojnega pesnika Silvestra Šalija, ki je že pred tremi leti dejal, da so pesmi o mucu Puhku prijetne, domiselne, živahne in doživete.« Zbirka Aste Malavašič bo v veliko radost predvsem mladim bralcem, ki so se predstavitve številčno udeležili. Mucka Puh-ka spremljamo vse od rojstva pa do mačjih nebes, kjer še sedaj živi. Najmlajše mucke in muckoni s Senovega pa so pripravili tudi plesno točko. Stanka Macur je nekaj njenih pesmi tudi zapela, pri eni izmed njih pa ji je pomagala tudi njena hčerka Sanja. Ob koncu se je avtorica zahvalila vsem navzočim, Francu Šaliju, Darji Malarič, ki je knjigo ilustrirala, Jasni Šinkovec, ki je je omogočila, da je njena pesniška zbirka izšla, vsem sponzorjem, pa tudi Valvasorjevi knjižnici. (Kati) Kaj bodo mladi pridobili z lokalnim uradom za mladino? Poročali smo, da je bila na eni zadnjih sej krške občinske skupščine na pobudo delegatke Vide Ban sprejeta delegatska pobuda o ustanovitvi Urada za mladino občine Krško. Mnogi naši bralci so se ob tem članku obrnili na nas z vprašanjem, kaj naj bi ta urad v bistvu delal oz. kaj bodo mladi z njim pridobili? Urad RS za mladino opravlja zadeve, ki se nanašajo na celovito spremljanje vloge in položaja mladih v družbi, izboljšanje pogojev za organiziranje in delovanje mladih ter njihovih organizacij, pospeševanje mobilnosti mladih, zagotavljanje dejavnosti informiranja in svetovanja za mlade, omogočanje mednarodnih izmenjav mladih, regresiranje potovanj otrok in mladine, zagotavljanje drugih ugodnosti za mlade (mladinska kartica itd.), vzpodbujanje drugih izvenšolskih vzgojno-izobra-ževalnih aktivnosti in izvajanje drugih ukrepov, katerih cilj je celovito vključevanje mladih v družbene procese. Naloge in aktivnosti Urada RS za mladino se v glavnem smiselno prenašajo tudi na lokalne urade za mladino, ki naj bi med drugim samostojno ali v sodelovanju z drugimi organi in institucijami opravljali vrsto nalog. Tako kot ostali lokalni uradi za mladino (nekateri že obstajajo) naj bi tudi bodoči krški: spremljal ekonomsko-socialni položaj mladih in ga v posameznih primerih poskušal tudi reševati; izdelal vsebinske podlage za pripravo odlokov in predpisov na tem področju in spremljal izvajanje zakonov, odlokov in drugih predpisov; sodeloval z drugimi organi, organizacijami in institucijami, pomembnimi za urejanje položaja mladih; izdelal strokovne podlage za ocenjevanje in sofinanciranje mladinskih programov ter izvajal javne natečaje; spremljal izvajanje mladinskih programov in programov za mlade ter po potrebi nudil pomoč; organiziral oz. vzpodbujal k organiziranju programov, ki propagirajo strpnost, humanitarnost, zdravo življenje itd.; vzpodbujal k organiziranju mladinskih in drugih prostovoljnih organizacij, ki pripravljajo programe za mlade; skrbel za izboljšanje prostorskih pogojev za aktivnosti mladih; vzpodbujal mobilnost in mednarodne izmenjave mladih; informiral mlade o možnostih za vključevanje v različne aktivnosti, se odzival na sprotne probleme mladih itd. Veliko je naštetega in obljubljenega, vendar se mladi sprašuje(mo)jo, kdaj bo v Krškem npr. organiziran kakšen glasbeni koncert, športno tekmovanje mladih ali vsaj kaj podobnega. Pa tudi na vprašanje o uporabi prostorov v mladinskem domu (po nazivu sodeč je namenjen mladini) ni jasnega odgovora. Vsekakor pa današnja mladina potrebuje nekaj za svoje zdravo in nemoteno življenje v času najlepšega dela življenja. Zato v imenu mladih pozivam vse, ki pri reševanju mladinske problematike lahko kaj storijo, naj to storijo čimprej, kajti kot pravi slovenski pregovor, Minuta izgubljena ne vrne se nobena. Podobno je z mladimi. (Galex) Kulturna prireditev v Sevnici Revija oktetov Posavja Sevnica, 26.novembra — Posavsko pevsko združenje Sevnica je v kulturni dvorani GD Sevnica pripravilo revijo oktetov Posavja, na katerem so se občinstvu predstavili: moška vokalna skupina Svoboda Krmelj, Oktet Orlica Pišece, vokalna skupina Corona Boštanj, ženski oktet Brestanica, oktet Jurija Dalmatina Sevnica, gostje večera pa so bili pevci MOPZ Vinka Poljanca iz Škocjana na Koroškem, (dama) Kulturni dan v OŠ Podbocje Leto 1994 je mednarodno leto družine. Prav na to tematiko so imeli v OŠ Podbocje kulturni dan. Otroci so zbirali podatke o svojih vaseh, o starih običajih in navadah ter o družini nekoč in danes. Na proslavi in razstavi so svoje podatke posredovali obiskovalcem, med katerimi je bil tudi krški župan Danilo Siter in se nekateri drugi člani občinske skupščine. Iz zbranih podatkov je bilo razvidno, da so imeli v starih časih več otrok in da so si kljub obilici dela vedno našli čas za pogovor, molitev ali pesem. Tudi vaško življenje je bilo bolj pestro in družabno, saj so se tako ob delu kot ob zabavi radi družili. Na proslavi ni manjkalo starih ljudskih plesov in pesmi. Razstavili so veliko raznih jedi, starih šolskih izkazov, intervjujev s starejšimi ljudmi... Iz tega se da razbrati, da se družine iz leta v leto spreminjajo. Prav zanimavo bi bilo vedeti, kakšno bo družinsko življenje čez kakšnih pedeset let. Če bo šlo tako naprej, se nam ne obeta nič dobrega. (Katja Škulj) KKM1CN \ ("KI II MCA IN 1'UAt MCA /,l)K\kOI*\< KK v |>. TOVAUMŠK.A 1.6X270 kkSkO TKI.. 1\ IS« M ftlMO \ ,\M! - pranji ml povuljnim' f> oo SOHOTA On ¦.««/>/> 11.0» Jelko Kacin v Posavju Kaj bo v prihodnje z vojaškimi objekti v Posavju? Na nekaj vprašanj so zainteresirani dobili zadovoljive, mnogi pa žal nevzpodbudne odgovore Brežice, 23. novembra — Poleg treh predsednikov posameznih posavskih občin, predsednikov občinskih IS, poslancev v DZ, svetnika v DS in še nekaterih so bili povabljeni tudi sekretarji za obrambo, poveljnik 210. učnega centra Cerklje, direktor podjetja INKOS iz Krmelja, predstavnik Združenja podjetnikov, predstavnik Promotor-ja, predstavnik podjetnikov iz Slovenske vasi,... Minister Kacin se je prišel v Brežice pogovarjat v močni zasedbi, saj sta ga spremljala sekretarja v ministrstvu, Miran Bogataj in Alojz Ferlinc. Direktorju podjetja INKOS iz Krmelja je Jelko Kacin povedal, da v ministrstvu niso zainteresirani za namensko izdelavo bojnih vozil, saj bi za potrebe vojske do leta 2010 zadostovala že enoletna proizvodnja. Direktorju Becu je svetoval, da poiščejo druge rešitve, predvsem pa boljše programe. Minister je prisotnim zagotovil, da bo Posavje dobilo regijsko upravo za obrambo, katere sedež bo najverjetneje v Brežicah. Ustanovitev regijske uprave je torej na dlani, uporabljati in ga ne mislijo obnoviti. Pristojnim občinskim organom so predlagali, da poiščejo novo namembnost, tudi civilno, MO pa bo podprlo vsako idejo in iniciativo. Nikakršnega interesa ne vidijo v obstoječem kerozinovodu, ker ne mislijo postavljati »velikega letališča«. Posebno pomembno se je Brežičanom zdelo, da ministra opozorijo na objekt TO, ki stoji za policijsko postajo in ga vojska ne uporablja več, potrebe po dodatnih prostorih za policijo pa so velike. Kacin je zagotovil, da bosta problem rešili ministrstvi. Poseben poudarek je dobila točka, v kateri so razpravljali o letališču Cerklje. Minister je povedal, da je to velik kompleks, na katerem se trenutno nahaja oklepna bojna enota, tam je tudi sedež območnega štaba in učni center. Letališče bodo naslednje leto registrirali oz. pridobili licenco, nakar bo služilo zgolj svojemu namenu, šolanju letalcev, dolgoročno pa naj bi ga uporabljali tudi v civilne namene, seveda v skladu z dogovori. Pri tem je imel minister v mislih le razne Jelko Kacin in Mirko Bogataj v Režicah Posavje pa je zaradi NEK in še nekaterih objektov do uprave za obrambo tudi upravičeno, sedanji občinski sekretariati za obrambo bodo že po novem letu postali izpostave ministrstva s skoraj enakimi pristojnostmi. V zvezi z vojaškimi stanovanji ima ministrstvo že izdelan načrt obnovitve in usposobitve vseh stanovanj za normalno bivanje. Nikakor si ne morejo dovoliti, da bi stanovanja komu odstopili, saj jih sami še kako potrebujejo. V trenutno prazna in izpraznjena stanovanja se bodo vselili nekateri zaposleni v ministrstvu »še prej, kot pa si v Brežicah to sploh mislite«, je povedal minister. V poštev pride tudi menjava stanovanj, saj jih v Ljubljani primankuje. V bivšem domu JLA se trenutno odvijajo gospodarske, kulturne in športne dejavnosti, ministrstvo se mu ne misli odpovedati, pripravljeni pašo se pogovarjati oziroma dogovarjati o njegovi uporabnosti in namembnosti. Isto velja tudi za dom letalcev v Brežicah. Bivšega skladišča goriva Ve-jer ministrstvo ne misli več usluge letališča za poslovne, turistične in le nekatere športne, predvsem letalske namene. Ministrstvo za obrambo po Kacinovih besedah ni zainteresirano za objekte v Slovenski vasi. Ko bo sprejet Zakon o obrambi, to pa naj bi se zgodilo še letos, bo sedanje probleme v zvezi z najemninami, zakupi ali odkupi tamkajšnjih objektov veliko lažje in učinkoviteje reševati. Cenitve objektov bodo preverili in upoštevali sredstva, ki so jih posamezniki do danes v objekte že vložili. Poseben problem pa je neplačevanje najemnih stroškov, ki bi jih podjetniki iz Slovenske vasi morali redno poravnavati, zaostanek pri plačevanju pa je okrog 20 milijonov SIT. Na koncu moramo povedati tudi to, da je minister nepričakovano zapustil družbo v Brežicah in jo z nekaterimi iz Krškega ucvrl v tamkajšnjo poklicno gasilsko enoto. Zamera je bila vsaj po reakciji prisotnih, velika. Komu mar za enotno Posavje9 Dodamo lahko le rek: psi lajajo, karavana gre dalje, (dama) NAŠ GLAS 30. 30. NOVEMBRA 1994 PO NAŠIH KRAJIH Korajža velja na Zdolah Dekleta bolj korajžna kot fantje Zdole, 26. novembra —V soboto smo lahko v domu Bena Zupančiča poslušali mlade talente z Zdol in okolice, ki so se prijavili na prireditev »Korajža velja«. Prireditev sta organizirali OZPM Krško in DPM Zdole, pokrovitelj pa je bila LOS, katere predstavnik Robert Kerin je »Korajža velja« tudi odprl. »Korajža velja« poteka že dve leti, njen idejni vodja pa je Bogo Hvala, lastnik studia H iz Trbovelj, sodelujeta pa tudi sin Marjan Hvala, ki nastopajoče spremlja na klaviaturah ter povezovalka Sanda Hribar. Prireditev poteka na treh nivojih, na prvem se nastopajoči predstavijo s petjem ali igranjem. Najboljše povabijo v studio na izpopolnjevanje, na koncu pa se še pomerijo na finalnpm festivalu Korai*a velja. Na Zdolah se je tokrat pomerilo 33 nastopajočih, ki še niso sodelovali nafestivalih in 12 »profesionalcev«. Res pa je, da so večino nastopajočih predstavljala dekleta in deklice. Na koncu tekmovanja je nastopil gost iz Madagaskarja — Jožef Rakotorahalahv,kije z dobro komunikacijo z otroki kmalu pripravil vse v dvorani do petja. Nekatere nastopajoče smo tudi anketirali: Nataša Dreno-vec (levo) s Senovega: »Obiskujem 2. letnik gimnazije v Brežicah. Danes bom nastopila s Severinmo pesmijo Palo-ma Blanka. Že od malega rada pojem, danes pa ne nastopam prvič, saj sem že nastopila dvakrat na radiu Slovenija v oddaji »Kar znaš, to veljaš« in na finalnem festivalu Korajža velja v Čatežu in Nerezinah. Rada poslušam vse vrste glasbe, igram tudi citre.« Vikica Školjc iz Poljčan pri Slov. Bistrici: »Obiskujem 2. letnik srednje glasbene šole v Mariboru, kjer se učim klavir. Kakor prijateljica Nataša, tudi jaz ne nastopam prvič, saj sem nastopila na vseh omenjenih prireditvah. Danes bom nastopila s pesmijo What's up skupine 4 non blondes, čeprav pesem ni ravno nova, jo pa Na sliki: Maja Bevc, Boštjan Planine, Romana Špilar, Urška Kranjc, Denis Gričar, Matjaž Ban s spremljavo na kitari Heti Kovač ob pesmici »Z rokami lahko ploskaš« »Obiskujem 7. razred OŠ Jurij Dalmatin. Zapela sem pesem Na nebotičniku, oziroma Mala terasa. To je moj drugi nastop na tekmovanju Korajža velja. Zagotovo bom še kdaj nastopila, saj me je Drago Hvala povabil tudi v studio.« Zvoni Baškovič s Senovega: »Hodim v 5. razred OŠ na Senovem. Danes sem nastopil s ¦harmoniko, ki jo igram že eno leto, zaigral pa sem V dolini tihi, anambla Lojzeta Slaka in bom še kdaj nastopil. (B.C.) ne Weiss. Hodim tudi k pevskemu zboru. Z današnjim nastopom sem bila zadovoljna.« Alenka Prelovšek iz Krškega: imam naštudirano (in res jo ima). Poslušam vse vrste glasbe, največ tujo, imam pa že tudi svoje pesmi, ki jih še nisem javno izvjala.« spela Lupšina iz Krškega: »Stara sem devet let, hodim v 3. razred OŠ v Krškem. Danes sem zapela pesem Pet poljubčkov od Simo- Ena miza, dve državi Obrežje, novembra — Med mejnima prehodoma Obrežje in Slovenska vas, čisto na meji, se nahaja daleč znana gostilna (restavracija in prenočišče) KALIN. Ta obstaja neprekinjeno že več kot stoletje in pol. Gostje z obeh strani, ki pa jih ni malo, poznajo specia-litete irulobrote tega gostišča, še posebej pa gostje iz bližnjega milijonskega Zagreba. Poleg teh vseh dobrot poznajo gostje še posebnost te hiše in to je, da so gostje za eno mizo hkrati v dveh državah, v Sloveniji in v Hrvaški, kajti nad to mizo teče nevidna meja med novonastalima državama. Pogled skozi okno da videti stari obcestni in hkrati mejni kamen še iz časov Avs-troogrske, v katerem je vklesano — deželna meja. Če vas pot kdaj zanese v ta kraj (v bližini Mokric), si oglejte to posebnost, v točilnici pa boste videli napis CRO — SLO, ki označuje nevidno mejo. Tako tu lahko skoraj istočasno spijete zaželjeno (naročeno) pijačo v dveh državah. Res, nekaj posebnega. Turizem pač delajo posebnosti. (Božidar Zore) SOBOSUKAR IN PLESKAR BARBlf ANTON CKŽ 88 KRŠKO S 0608/32 - 620 Kostanjeviški jamarji se organizirajo Kostanjevica, 15. novembra — Kostanjeviška jama je s svojimi 180 metri nadmorske višine od Kostanjevice oddaljena kak kilometer. Do nje pridemo po dolini potoka Stu-dene in nato v smeri jugozahod proti Gorjancem. Jama je raziskana v dolžini 522 metrov, 30-minutni ogled jame pa nam omogoča videti 300 metrov. Posebnost potoka Stu-dene je polž paladilhiopsis kostanjevicae. Z namenom ohranitve jame, nadaljevanjem raziskovalnega dela ter ohranitve jamarstva v Kostanjevici so se jamarji odločili, da organizirajo svoje vrste. Vsak član mora podpisati izjavo, da želi postati član društva Klub jamarjev Kostanjevica na Krki in izpolnjevati vse določene obveznosti. Jamarji vedo, da boljša organiziranost vodi k bolj resnemu in uspešnemu delu. (Željko) Britanski ambasador v Stillesu Sevnica, 22. novembra — Na povabilo generalnega direktorja Vojka Rovera je britanski ambasador Gordon Jo-hnston obiskal podjetje Stil-les Britanski ambasador si je ogledal proizvodnjo in salon pohištva. Presenečen je bil nad lepimi izdelki, ki jih znajo narediti Stillesovi mojstri. Pogovarjali so se tudi o možnostih prodora Stillesa na angleško tržišče. Gordona Johnstona sta sprejela tudi županja, ga. Mijovič, in predsednik izvršnega sveta, g. Kovač. Seznanila sta ga z dogajanji v občini, še zlasti v sevniških podjetjih, od katerih je Lisco in Jutranjko ambasador že obiskal. Ob koncu so Gordonu Johnstonu izrekli tudi povabilo na srečanje gospodarskih zbornic Britanije in Slovenije. (Kati) 120 let Andreja Žmavca Organizacijski in častni odbor za obeležitev 120-letnice rojstva Andreja Žmavca vabita na svečano odkritje obeležja rojaku, znamenitemu pedagogu, vinarju in zadružničar-ju. Prireditev bo v soboto, 3. decembra ob 10.30 na osrednjem trgu pred osnovno šolo v Kapelah. V programu bodo sodelovali: Polde Bibič, pihalni orkester Kapele, pevski zbor in recitatorji OŠ Kapele in moški KD Kapele, slavnostne govore pa bodo imeli: Jože Colnarič, profesor na Fakulteti za agronomijo v Mariboru, Jože Osterc, minister za kmetijstvo ter Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport. Andrej Žmavc seje rodil 29. novembra 1874 v Slo-gonskem (danes Vrhje pri Kapelah). V svoji pouče-valni karieri ga je pritegnilo predvsem izobraževanje kmečkega prebivalstva. Kasneje se je odločil za vinogradništvo in vinarstvo ter se v tej smeri izobraževal na znameniti vinarski in sadjarski šoli v Klosterneuburgu in po vzornih kleteh v Porenju in Franciji. V času bi vanja na Dunaju se je posvetil vinogradniškem in kletarskem zadružništvu. Bil je tudi ravnatelj Vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Napisal je več knjig in strokovnih člankov s področja vinarstva, kletarjenja in vinogradništva. Bil je ustanovitelj kmečkih posojil-!} nic in trsničarskih zadrug, posebno zaslužen pajje tudi pri izpopolnjevanju |So-venskega strokovnega izrazja s področja vinarstva in sadjarstva. Umrl je 30. marca 1950 v Mariboru. (Nena) iki v kmečkem duhu Nenavadna vasica Brezje, ki je od Podbočja oddaljena deset kilometrov, je s svojo neokrnjeno naravo nadvse zanimiva, ljudje, ki tu živijo, so vedno dobre volje. Nimajo nobene tovarne, ne semaforjev ne gneče na cestah. Živijo v miru, v svežem zraku. Ukvarjajo se s poljedeljstvom in živinorejo. Zemljo obdelujejo z vso ljubeznijo in se veselijo ob pridelkih. Kmečke hišice so nizke, z majhnimi okenci. Poleg so hlevi in kozolec. Sredi vasi je vaška šterna, kjer so se včasih zbirale ženske in klepetale, danes pa služi napajanju živine. Vas bi bilo potrebno malo urediti, toda tako, da bi še vedno ostala v neokrnjeni obliki, a da bi dajala mladim lepo življenje, da ne bi bežali v mesta. Pred približno petintridesetimi leti je v Brezjem delovala OŠ, vendar so jo zaprli, ker učiteljice tu niso hotele živeti. Nekje na sredi vasi se nahaja domačija družine Kranjc, katerih korenine izvirajo ravno od tu. Naredili so novo hišo in tu se dobro počutijo. Tudi otroci pravijo, da bodo ostali tu. Gospodar Jože Kranjc z veseljem dela na zemlji. Včasih so vse delali ročno, pred kratkim pa so kupili traktor in nekaj priključkov, kar jim veliko pomeni. Žena Marija mu pomaga pri delih zunaj, prav tako tudi vsi družinski člani. Tudi otroci, ko pridejo domov iz šole, pomagajo pri delu, učijo pa se zvečer. Najmlajši Go-ran hodi v četrti razred OŠ, Franci v osmega, najstarejši Joško pa v prvi letnik srednje avtoelektrične šole. Zelo radi imajo staro mamo Marijo Kranjc, ker speče dober kruh, pa tudi sicer izvrstno kuha. Kako družina Kranjc preživi praznike, ki so že pred vrati? »Komaj čakamo, da bo Miklavž. Ko zjutraj vstanemo, tečemo v kuhinjo in pogledamo, kaj nam je Miklavž pustil v peharjih,« veselo povedo otroci. Najmlajši Goran prejšnji večer napiše na listek, kaj si želi in ga pusti v peharju. Navadno dobijo sveže in suho sadje ter stvari, ki jih potrebujejo v šoli. »Dan pred božičem je sveti večer, strogi post. Postimo vse do pete ure zvečer. Ko vse ponaredimo v hlevu, pogas-nemo luči in vsa gospodarska poslopja pokropimo z žegna-no vodo. Nato prižgemo luči, se zberemo okoli mize in molimo. Potem večerjamo, s čimer je posta konec. Po večerji gospodinja odmoli rožni venec, otroci sedijo pod božičnim dreveščkom. Tako se konča sveti večer,« pripoveduje gospodar Jože. »Drugi dan, na božič zjutraj pripravim obilen zajtrk, Jože nahrani živino v hlevu, potem pa gremo k maši. Zvečer molimo ob večerji in se kasneje odpravimo k polnočnici,« nadaljuje stara mama. Na staro leto zvečer, tako kot na sveti večer, vse pokro-pijo z žegnano vodo, prižgejo luči in molijo ter večerjajo. Po večerji gledajo televizijo in grejo kmalu spat. Polnoči ne čakajo, ker je predolgo. Zjutraj je treba zgodaj vstati. Gospodar gre zjutraj v hlev in da vsaki glavi goveda kos kruha in ščepec soli. To je njihova starinska vera. Praznovanje v kmečkem duhu je za vsakega posameznika zelo bogato. Ni vse v tem, da se hodi v disco, kupuje materialne stvari ali praznike preživi celo v podjetju. Ni čar novega leta samo pokanje petard in norenje po ulicah. Je veliko večl (Lea Colarič) Družina Kranjc ob krušni peči Nemir v Društvu izgnancev Slovenije \1941/45_______ Poprava krivic prisilnim izgnancem iz let 1941/45 bi morala imeti v zakonu prednost pred ostalimi žrtvami ali vsaj hkratno obravavo in poplačilo »Danes skušajo nekateri kategorijo prisilnih izgnancev, žrtev fašizna in nacizma, prehiteti po vseh straneh.« O teh in drugih vprašanjih so se pripadniki drušva pogovarjali na 5. seji, 14. novembra, upravni odbor se je odločil uveljaviti strategijo za uveljavljanje »Spo-smenice« »DIS 1941/45«. Za- dolžili so tudi predstavnike, ki naj bi se pozanimali, zakaj Zakon o žrtvah vojnega nasilja še ni v veljavi za prisilne slovenske izgnance. Članstvo terja tudi operacionalizacijo uresničevanja zahtev, ki so jih sprejeli na zborih krajevnih organizacij. (Janko Blas, pripravila Nena) Varjenje nerjavnih jekel Društvo za varilno tehniko Krško organizira strokovno predavanje na temo »Varjenje nerjavnih jekel«. Predavanje bo v petek, 2. decembra, ob 15.15 v prostorih Kulturnega doma Krško. Predaval bo dipl. ing. Andrej Lešnjak iz ljubljanskega Zavoda za varjenje. DVT Krško vabi na predavanje člane in vse, ki jih ta stroka zanima. Poleg predavanja bo jeseniška železarna predstavila program dodajnih materialov za varjenje. Njihovi strokovnjaki bodo tudi sveto-vli o uporabi njihovih izdelkov. (Jože Arh) 8 NAŠ GLAS 30. 30. NOVEMBRA 1994 Soočenje županskih kandidatov Prizadevanja, obljube, zamisli, načrti, zelje... Brežice, 24. novembra — V prostorih Radia Brežice je potekalo predvolilno soočenje županskih kandidatov občine Krško, ki so se ga udeležili Silvo Gorenc, Tone Bučar, Danilo Siter, Herman Kunej, Robert Kerin, Branimir Vodopivc In Miha Rostohar. Soočeneje je vodil novinar Franci Babic. Zakaj ste se odločili za kandidaturo? T. Bučar: »Za kandidaturo sem se odločil zaradi tega, ker sem za to sposoben, na osnovi dolgoletne prakse, in bi znanje, ki ga imam, porabil za čimboljše organiziranje naše občine, tako da bi ji zagotovil v okviru svojih možnosti zadovoljivo življenje. Kandidatura za župana kot neodvisnega kandidata me je pritegnila največ zaradi propadlega gospodarstva. Imam veliko volje in sposobnosti ter skušal bom čimbolj oživeti naše propadlo gospodarstvo in podpirati razvoj obrtništva in malega gospodarstva« S. Gorenc: »Za mojo kandidaturo sta bila odločilna dva izziva. Prvi je sedanje stanje v občini Krško, ki ga ocenjujem kot zelo slabo, stanje mirovanja, stanje preživetja. Prepričan sem, da je možno to stanje preobrniti v stanje akcije, v stanje ponovnega vzpona občine, njenega gospodarstva, družbenih dejavnosti in vseh drugih aktivnosti, ki zadevajo življenje občanov. Drug izziv pa je ta, da smo s prijatelji, znanimi gospodarstveniki, sestavili program, v katerega sem prepričan.« D. Siter: »Mislim, da sem se zaljubil v ta prostor, v katerem živim, ki je že davno postal del mene. Ta prostor je vreden trdega, poštenega, modrega in usklajenega dela. Menim, da se bom lahko z vso osebno odgovornostjo, ki jo čutim v sebi in z vso poštenostjo, ki jo v sebi imam, vrgel v tisto, kar bo zagotovo pokazalo dobre rezultate « H. Kunej: »Za kandidaturo sem se odločil zaradi tega, ker smatram, da je zastavljeno delo izvršnega sveta potrebno dokončati, potrebno pa je pričeti tudi z oživljanjem gospodarstva, tako kot smo si zastavili. Centra-listi so s svojimi pritiski skoraj uničili krško gospodarstvo, vendar pa menim, da bomo v naslednjem letu zmogli popraviti tisto, kar so v preteklosti mnogi zamudili.« M. Rostohar: »Moja odločitev je nastala že ob petju himne ob samostojnosti in takrat sem bil prepričan, da je s tem že vse pridobljeno. Kasneje pa sem videl, da ni tako. Osebno sem prepričan, da ne moremo iluzije o boljšem življenju zgraditi drugače kakor tako* da si prizadevamo, oa ljudje vidijo svoj interes, eni v delu in drugi v vlaganju. V kolikor bomo v naši občini dosegli to, da ta dva interesa dolgoročno uskladimo, vidim tudi perspektivo za boljše in varnejše življenje ljudi naše občine.« R. Kerin: »Kot podpredsednik izvršnega sveta sem spoznal, da se je dejansko v Krškem zgodila velika katastrofa na gospodarskem področju, ki je potegnilo za sabo tudi kulturno, športno, izobraževalno in vse splošno življenje naših občanov. Menim, da je potrebno občini Krško in Krča-nom vrniti dostojanstvo, ugled in položaj, katerega je Krško v Sloveniji že imelo. Čutim se za to sposobnega. Pri odločitvi so mi pomagali tudi občani s podporo in nagovarjanjem.« B. Vodopivc: »Za kandidaturo župana občine Krško sem se odločil zaradi neizmerne ljubezni do domovine in spoštovanja do vseh ljudi brez izjeme, ki žele živeti v slogi in medsebojni strpnosti« Kaj bo vaša prva naloga? S. Gorenc: »Najprej bo potrebno intervenirati, kjer se še da in pomagati razrešiti nekaj najbolj akutnih problemov krškega gospodarstva, zelo odgovorno reorganizirati občinsko upravo glede na spremembe, ki jih je prinesel zakon in seveda zelo hitro zastaviti normalno delo, da občani ne bodo zaradi teh sprememb trpeli pri uveljavljanju svojih vsakodnevnih skrbi.« D. Siter: »Moja prva naloga, ki se je bom lotil, bo predlog občinskemu svetu, da sprejme statutarne akte, s katerimi se bo normalno nadaljevalo že začeto delo in delo, ki mora ostati kontinuirano. To so vse službe v zvezi z gospodarskimi javnimi službami, komunalnimi službami, skratka v zvezi z odnosi do osnovnega šolstva, otroškega varstva in do vseh teh ustanov, ki sov bodoči ingerenci lokalne samouprave« T. Bučar: »Za prvo nalogo si bom zadal najboljše organizirati timsko delo v sami občini, zbrati okrog sebe ljudi, ki bodo lahko nastopili in začeli reševati problematiko naše občine. Jasno je. da se je gospodarstvo v precejšnji meri sesulo in zato mu je nujno potrebno posvetiti vso pozornost. To bo tudi moja osnovna naloga.« M. Rostohar: »Konstituiranje občinskega sveta« R. Kerin: »Vzpostaviti sposobno občinsko upravo, sodelovanje z občinskim svetom, zagotoviti njegovo sposobnost in sklepčnost ter sodelovanje, zagotovo pa se bom postavil po robu državi na način, da ji ponudimo konstruktivno sodelovanje.« B. Vodopivc: »Najprej je potrebno preprečiti nezakonito odtujevanje bivšega družbenega premoženja, vrniti ga v zakonite okvirje in lastniniti po novi, veljavni zakonodaji, tako da bodo ob vsem tem ohranjena tudi vsa bivša delovna mesta. S tem bo delovno sposobnim ljudem zagotovljena eksistenca.« H. Kunej: »Sestavil bom ekipo, ki bo pripravila akte, potrebne za novo občino. Z organizacijo takšne ekipe bi bila zagotovljena učinkovitost bodočega občinskega sveta« Po novem je župan tudi nosilec izvršilne oblasti. Kako boste organizirali delo v občinskih organih in za- gotovili njegovo javnost? S. Gorenc: »V razmejitvi med občinskimi in državnimi pristojnostmi bo potrebno formirati tudi visoko kvalitetno in racionalno organizirano občinsko upravo. Ta bo morala biti ne samo pasivni spremljevalec dogajanja v občini, ampak aktivni sodelavec pri razvojnih projektih. Ne predstavljam si občinske uprave kot pasivne uradnike, ki pač tam nekaj žigosajo in podpisujejo tisto, kar je v njihovi pristojnosti, ampak njihovo aktivno udeležbo. Vsi občani bodo imeli dostop do župana in pripravljen bom na vsako vprašanje odgovoriti, odprl pa bom tudi dneve za občane, ko se bodo lahko direktno obračali name. Ob dnevih za občane bom javnost seznanjal tudi preko rednih tiskovnih konferenc in preko stalnega kontaktiranja s predstavniki krajevnih skupnosti.« D. Siter: »Naša občina kot velika občina bo morala imeti t.i. resorne organe, ki bodo posebej odgovorni za posamezna področja življenja v občini. Zavzemal se bom za to, da bodo v posameznih odborih ljudje z odlično stroko, ki bodo lahko v vsakem trenutku dali strokovno mnenje o posamaznem predlogu. Zagotovo bo imel izredno pomembno vlogo nadzorni organ, ki bo spremljal sprejemanje odlokov in sklepov na občinskem svetu in v vsakem trenutku tudi nadziral izvajanje teh sklepov. Vsi rezultati nadzornih organov bodo javni, vendar pa sem tudi doslej imel odprta vrata za občane in bom to prakticiral tudi v prihodnje.« T. Bučar: »Delo si bom organiziral tako, da bi čimpreje stopil v stik z občani, se predstavil vsem gospodarskimi organizacijam in posameznim podjetnikom, obrtnikom ter z njimi vzpostavil kontakt. Za občane si bom ravno tako prizadeval, da si bom določil čas, ko bodo lahko prihajali na razgovore, sprejemal pa bom tudi pisne predloge Potrudil se bom navezati stike z našo državo oz. vlado, ki nas predstavlja. Javnost bom o delu nove občine seznanjal preko krajevnih skupnosti na zborih.« M. Rostohar: »Javnost dela si predstavljam tako, da bom kot župan skliceval redne tiskovne konference, da se bom posluževal novinarjev iz naših lokalnih časopisv in porabljal družbena sredstva na način, ki ne omogoča kupčij pod mizo, ampak bodo za vsa dela izšli javni razpisi.« B. Vodopivc: »Javnost je nujna in zato bodo vse seje občinskega sveta za javnost odprte. Sprejel bom vsako upravičeno kritiko in upoštevali bomo (župan in občinski svet) mnenje občanov. Vsi se moramo zavedati, da smo mi zaradi občanov, ne pa občani zaradi nas.« H. Kunej: »V bodočem občinskem svetu bomo morali delati malce drugače kot smo do sedaj, kajti bodoči občinski svet bo moral sodelovati z vsemi krajevnimi skupnostmi, odnosi bodo morali biti izjemno čisti, vendar ob tem, da bodo čisti tudi odnosi znotraj posamezne krajevne skupnosti. Seje občinskega sveta bodo javne, dostopne komurkoli in kadarkoli, nobenih skrivnosti. Naše delo bo večkrat spremljano tudi na novinarskih konferencah in mislim, da bo s tem zagotovljena najvišja stopnja javnega dela.« Po novem bo lokalna skupnost sprejemala tudi odločitev o t.i. izvirnih prihodkih. Ali boste uvajali nove ali se morda potrudili, da davke znižate? T. Bučar: »Davki so po celem svetu in davki morajo biti, vendar zmerni in v okviru možnosti, tudi nizki zato, ker s tem podpiramo razvoj obrtništva, podjetništva in našega kmetijstva.« S. Gorenc: »Iz izkušenj vem, da je davčna politika izredno težka in komplicirana zadeva. Ne pričakujem, da bo država dobra mati za občine, bolj skopušna mačeha. Zato bo potrebno v začetku biti natančen pri razmejitvi ne samo funkcij, ampak tudi sredstev, preko katerih se bodo te funkcije opravljale. Morali bomo biti zelo skrbni pri obravnavi občinskega premoženja. V kolikor bodo ljudje za dogovorjene skupne programe, bodo pripravljeni tudi prispevati za to, da uresničimo najbolj aktualne želje in potrebe. Pričakujem, da bo prišlo do tega, da bo naš davčni sistem takšen, da se bodo Soočenje kandidatov za župana občine Sevnica 2.7 km več asfalta v KS Pišece Odprli lokalno cesto Ded- nja vas — Pavlova vas —Pišece Brežice 28. novembra — Soočenje kandidatov za župana občine Sevnica so se udeležili Breda Mijo-vlč, Bojan šalomon in Jože Peternel med tem ko četrtega kandidata, Sama Hajtnika ni bilo oziroma svojega izostanka ni niti opravičil. Kandidati so tudi tokrat odgovarjali na že pripravljena vprašanja: predstavitev kandidata, zakaj ste se odločili za kandidaturo, kaj bo po izvolitvi vaša prva naloga, kako boste organizirali delo, kako boste reševali preblem t.i. izvirnih dohodkov oz. prihodkov, ali boste davke zvišali ali znižali, boste župansko funkcijo opravljali profesionalno ali volonter-sko, odnos do medijev in na koncu, vsak kandidat je lahko oz. je imel možnost, da volivce nagovori s kratkim volilnim oroaramom. Breda Mijovič - ZLSD: Trenutno je še predsednica SO Sevnica, izhaja pa iz gospodarstva. V politiko se je podala pred skoraj devetimi leti, je članica strank. Da se je odločila za ponovno kandidaturo, je več razlogov. Dosedanje delo ocenjuje kot uspešno, trenutno smo pred velikim projektom, nove lokalne samouprave, s katero bodo občine izgubile večji del svojih pristojnosti. Mijočeva je prepričana, da bodo še kako potrebne izkušnje. Saj reforma ni dodelana, zato bo mnogokrat potrebno stvari voditi in urejati na podlagi izkušenj, to pa naj bi bila tudi njena velika prednost. Prva naloga po izvolitvi bo postaviti strokovno upravo, izdelati občinski proračun za 1995 leto, sistem kadrovsko in finančno konsolidirati. Zavzela se je za postavitev stalnih in strokovnih občinskih odborov, predvsem z vključevanjem zunanjih sodelavcev. Imeti bomo morali predvsem socialno strokovno in učinkovito upravo, delo je lahko najbolj učinkovito, če ga vodiš sam, v dogovoru s svojimi ožjimi sodelavci in svetniki. Zavzema se za čim večji delež vseh izvirnih prihodkov, občina mora imeti glavnino lastnih prihodkov, davki ne smejo biti prenizki in ne previsoki. Doseči je treba, da se bo občina vključila v večje nacionalne programe in aktivno sodelovala. Podpira regijsko opredelitev, Posavje naj postane močna in enotna regija. Načelnika državne uprave morajo podpreti tudi občani, nikakor ga vlada ne bi smela vsiljevati. Župan bo svoje delo moral opravljati profesionalno Trenutno že potekajo postopki ločitve lokalne in državne uprave v občini. Za delo bo potrebno imeti prave strokovnjake. Z mediji je imela vedno dobre odnose in podpira regijske projekte (lokalna TV, časopis...). Želi biti županja vsem občanom, ne glede na narodnost ali veroizpoved, vsem bo skušala zagotoviti boljše življenje, predvsem pa se bo zavzemala za pravilno in pravično socialno politiko. Bojan Šalomon — SDSS: Je mag. ekonomije in ima v gospodarstvu nad deset let delovnih izkušenj. Živi v Boštanju in je zaposlen v Akripolu iz Trebnjega, kjer imajo delavci nadpovprečno veliko dela in nadpovprečno visoke plače. Bil je in ostal bo gospodarstvenik. Boli ga, da je Sevnica pri dnu na lestvici slovenskih občin, saj so v Sevnici zelo nizke plače, sposobni kadri odhajajo v večje centre. Če bo postal župan, bo najprej ugotovil, kakšno je dejansko finančno stanje v občini, v naslednjem koraku pa strogo razmejil državno in občinsko upravo. Denar davkoplačevalcev bo potrebno pravilno usmerjati. Zavzema se za stalne odbore, v katere morajo biti vključeni predvsem zunaji sodelavci. Delo v občini si lahko zastavimo in organiziramo, glede opredeljenih in določenih ciljev, potrebovali bomo velika sredstva, uskladiti potrebe in možnosti, strateški program pa naj bazira na animatorjih. Prepričan je, da so občani že sedaj nadpovprečno obdavčeni, denarja gre veliko več v Ljubljano, kot ga pride nazaj oziroma pa ostane v Sevnici. Zaščititi bo treba hribovske vasi in veliko vlagati v podeželje. Kot regija moramo biti močni, in enotno nastopati proti državi. Pri postavljanju načelnika državne uprave bo potrebno upoštevati tudi glas volilcev. Županska funkcija bo zahtevala celega človeka, na dveh stolih se ne da sedeti, nujno je razmejiti lokalno in državno upravo. O medijih pravi, da so potrebni, dokler delajo pošteno in neodvisno. Na koncu je Bojan Šolomon pozval volilce, naj pridejo na volitve, saj bi moralo vsakega skrbeti, kaj bo jutri, kaj bo s šolami, zdravstvom, upokojenci, če se takšna politika še nadaljuje, kaj bo s hribovskimi vasmi, kmetijami, saj je že sedaj ogromno praznin in izpraznjenih. Omogočiti je treba oživljanje življenja tudi na podeželju, kajti to smo mi in to je naša zavest. Jože Peternel — neodvisni. Trenutno član IS SO Sevnica za podjetništvo, predlagatelji pa so občani, zbral je preko dvesto (200) podpisov. Za kandidaturo se je odločil na podlagi želja občanov, pravi, da je prav, da bi bil župan Sevničan. V gospodarstvu je deloval preko trideset let in danes vodi lastno podjetje. V novi lokalni oz. občinski upravi bodo potrebni novi prijemi, zagotoviti bo treba tekoče delovanje pristojnih služb. V občini bo potrebno zgraditi strateški načrt za oživitev gospodarstva. Zavzema se za stalne odbore, ki naj bodo strokovni in neodvisni. Občina naj bo na razpolago obača-nom, imeti moramo racionalno občinsko upravo, ki bo prosilcem nudila kvalitetne storitve in uslige. Ko bo župan, bo verjetno imenoval svojega namestnika, saj misli, da bo to od njega delo tudi zahtevalo. Posavje mora postati močna regija, in nikoli več naj je ne bi v Ljubljani pozabljali. Tu smo geografsko in človeško povezani in ostane nam, da čim boljše delamo in ustvarjamo. Načelnika državne uprave morajo potrditi tudi volivci, nikakor naj_ne bo vsiljen in s tem nepriljubljen. Zupanoval bo kot profesionalec, ker bo delo v občini zelo zahtevno in obsežno. Do medijev ima pozitiven odnos, saj misli, da si danes brez vpliva TV, radia in časopisov življenja ni mogoče predstavljati. Veseli ga korektnost in relativna neodvisnost lokalnih medijev nasploh. Do sedaj se je medijem bolj posvečal (preobremenjen z delom), vendar bo odslej tudi predstavnikom sedme sile bolj dostopen in se jim bo dosti bolj posvetil. Jože Peternel je na koncu zagotovil, da bo svojo župansko funkcijo opravljal pošteno, odgovorno in javno, in da bo skrbel za enakomeren razvoj tako mesta, kot tudi sleherne vasi v občini. (Dama) Pišece, 26. novembra — V Pišecah oziroma v Pavlovi vasi so v soboto odprli novo asfaltirano cesto. Ob otvoritvi je najprej spregovoril Marjan Markič, predsednik KS Pišece, kasneje pa so se na govorniškem odru zvrstili še Milan Bračun, Miha Ogorevc, Bogdan Matjašič in na koncu predsednik SO Brežice Teodor Oršanič, kijetudiprere-zal trak. Nato pa so se vsi skupaj zapeljali po novi cesti do kulturnega doma, kjer se je zabava začela z ansamblom Lojzeta Slaka. Predsednik gradbenega odbora Milan Bračun je krajanom povedal: »Ko takole že drugič v dobrem letu stojim na govorniškem odru otvoritvene slovesnosti, čutim v sebi veliko zadovoljstvo in sem istočasno ponosen in srečen, daje moj rojstni kraj, v katerega se vrdno rad vračam, dobil še eno dolgo pričakovano asfaltno cesto. Belo prašno makadamsko pot bomo lahko gledali le še na arhivskih posnetkih. Mislim, da ni nikogar med nami, ki bi žaloval za njo, ker vem, da ste si to boljšo, prenovljeno cesto goreče želeli že vrsto let.« Začetek prvih gradbenih del je bil maja letos, po šestmesečnem delu oziroma 3.000-ih delovnih urah in vloženih sredstvih jim je uspelo cesto davki različno plačevali.« D. Siter: »Vem, da so se v marsikateri občini v svetu, kjer je prisotna nuklearna elektrarna, za pospeševanje razvoja gospodarstva in drobnega gospodarstva uvedli zelo minimalni davki ali pa so davčnih obveznosti oproščeni. Zavzemal se bom, da pridemo do podobnega standarda. Vemo namreč, da je na norveškem ali finskem najbolj razvita industrija in gostinska dejavnost prav na področjih in v občinah, kjer so nuklearke, prav zaradi minimalnih davščin. Mislim, da je možno tudi v Krškem razmišljati o tem. Če želimo podpirati drobno gospodarstvo, moramo omogočiti tistim, ki se na novo postavljajo na noge, vsaj dveletni moratorij plačevanja zemljišča, s tem pa se jim omogoči prosperite-to in razvoj.« R. Kerin: »Davki in obremenitve so za posameznika in obrtnika preveliki. Zato bo potrebno v začetku davčno zakonodajo omiliti. Po drugi strani pa davki morajo biti, vendar bomo morali določiti višino izrednih prihodkov občine oz. višino davščin. O tem bo odločal občinski svet na podlagi svojih želja in programov.« B. Vodopivc: »Izvirni prihodki so izrednega pomena za funkcioniranje občine. Vendar ob vsem tem hočem najprej poskrbeti, da bi bila poraba tako rekoč čim manjša oz. ne pretirano visoka. Bodoča občinska uprava naj bi bila, po moji zamisli, bistveno zreducirana« H. Kunej: »Boril se bom, da se poveča delež dohodnine, ki ga sedaj jemlje država, da ga vrnemo občini za lažje življnje. Nikjer v Evropi ni tako malo dano občinam, kot je trenutno v naši državi, kjer nimamo niti 5 odstotkov družbenega proizvoda na glavo prebivalca.« M. Rostohar: »Ti prihodki, ki so na republiki in se predvidevajo med 6 in 8,5 odstotkov, bi predstavljali glavni delež naših prihodkov. Drugi glavni del izvirnih prihodkov pa pričakujem v tem, da bi se s prizadevanjem na področju bolj dobre in bolj pravične razdelitve ekološke rente oz. da bi še celo povečal njen vpliv, pridobila sredstva, ki bi zagotavljala pravično porazdelitev po celi občini. Prizadeval si bom, da ta del davkov, ki jih plačujemo, bolj pravično in racionalno porabljamo v korist vseh ljudi v naši občini « (Galex) meterski tampon, vgraditev preko 9.000 m3 gramoza ter ureditev odvodnjavanja. Pogum jim je vlival strojnik Zvon-ko Cizl, ki je pomagal z idejami in z njegovo pomočjo je bil most zgrajen v rekordnih 17 dnevih. Investicija je znašala 352.000 DEM, od tega so krajani veliko denarja zbrali sami, pomagali pa so jim tudi sponzorji KS Pišece in Sklad stavbnih zemljišč SO Brežice, na koncu pa sta jim IS in SO asfaltirati še tik pred zimo. Največji strošek predstavlja razširitev ceste na 4 oziroma 5 Brežice pomagala še z 50% denarnih sredstev za asfalt. (B.C.) Valantičevo17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 <^kfa Telefax: +386 68/342 094 čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas bosta klicali. Vsak dan oddajamo mod 5.30 in 24.00 uro. NAŠ GLAS 30. 30. NOVEMBRA 1994 RAZVEDRILO Nabeul — Obisk bazarja, ulice z majhnimi trgovinami, ki hkrati predstavlja tržnico, je svojevrstno doživetje. Na-beulski bazar v ulici Farhat, namenjen prav tujim obiskovalcem, vijugasto teče levo in desno, tako da te za vsakim ovinkom čaka novo presenečenje. Ko sem se prebijala skozi množico domačinov in turistov, so mojo pozornost usmerjali glasovi tunizijskih trgovcev, ki so vabili k ogledu svojih izdelkov. Vsakdo se je trudil biti bolj opazen in preglasiti konkurenco na drugi strani ulice. Tunizijski rokodelci izdelujejo vrsto majhnih in velikih, ročno narejenih izdelkov, ki so bolj ali manj tipični za njihovo kulturo. Znanje in spretnost se prenašajo iz generacije v generacijo, val turizma pa je dal tej dejavnosti nov in večji zamah. Nabeul, za katerega pravijo, da kljub turizmu ni izgubil svo- Tunizija 4. del Doživetje Bazarja Pa se sliši Bazar, ulica presenečenj. je duše, in pa otok Jerba, sta središči izdelovanja in prodajanj ročnih i7delkov. Vse svo- je primerke Tunizijci ne držijo samo v trgovinah, ampak jih razstavijo na police pred vhod- nimi vrati in na tla, tako, da so vsem na očeh. Zato moraš dobro paziti, da kakšno stvar ne pohodiš ali razbiješ. Lončarstvo, obrt, ki sojo iz Španije v Tunizijo prinesli Arabci v 15. stoletju, je umetnost, na katero so zelo ponosni. Na lonce, vaze, krožnike, skodelice in svečnike slikajo različne vzorce, najbolj tipična pa je modra barva z motivom ribe. Tam, kjer se najbolj sveti, so razstavljene svetilke in čajni servisi iz bakra in brona ter veliki gravirani krožniki. Nabeulski rokodelci turistom po želji vgravirajo tudi kaj posebnega. Zelo poceni je usnje iz kameljine kože in za eno srednje veliko torbico je po-trbno odšteti petnajst tuniških dinarjev, kar je približno petindvajset nemških mark. Simbol nežnosti in lepote tunizij-skega rokodelstva pa predstavlja ptičja kletka Sidi Bou Said. Sposobnost pogajanja Vsrkavala sem pisane barve košar, oblek, lončenih izdelkov, preprog, srebra in omamljena od dišečih začimb tavala od stojnice do stojnice. Energija njihovega temperamenta je napolnila ulico Farhat in ji vdihnila življenje, ki je nam, Europejcem pustila spomin na burno trgovanje in pogajanje. V Tuniziji imaš priložnost, da preiskusiš svoje sposobnosti cenkanja oziroma pogajanja za ceno določenega izdelka. Za prijatelja sem želela kupiti spominek in napisana cena skodelice, ki sem si jo ogledovala, ni bila realna, zato sem jo hotela znižati. Če bi imela smisel in živce, bi to seveda lahko trajalo. Pravijo, da nikoli ne smeš pristati na prvotno ceno, saj bi si lahko mislili, da so slabi trgovci. Za skodelico, ki naj bi stala šest i "«i m% dinarjev, sem ponudila dva. Trgovec me je sprva debelo pogledal in se prijel za glavo, potem pa rekel: »Five dinars.« Tudi pet je bilo preveč, zato sem rekla tri. Trgovec odkima, skodelico pa oceni na štiri. Vendar sem jaz vztrajala na treh in mu rekla, da več ne dam. Potem se je nasmehnil, mi skodelico zavil in prodal za tri dinarje. Kasneje sem premišljevala, da bi morda lahko ceno še znižala, vendar je bilo to za začetnico kar dobro. Oba sva naredila dobro kupčijo. Ob vsakem trgovanju pa je potrebno paziti, da nimaš kar naenkrat polne vrečke, saj so zviti kot lisjaki. Moji prijateljici se je zgodilo, da ob vstopu v trgovino ni nameravala kupiti ničesar, nazadnje pa je odšla s tremi krožniki. (Monika Ban) (Monika Ban) Ročni izdelki iz gline Še en pozdrav iz Anglije »Združite prijetno s koristnim,« bi lahko svetovala učiteljem angleškega jezika, ki se bodo odločili za izpopolnjevanje na mednarodni jezikovni šoli International Teac-hing and Training Centre v Boumemouthu v Veliki Britaniji. Preživela sem 14 nepozabnih dni in izpopolnjevala znanje angleškega jezika v vseh štirih spretnostih: poslušanje, govorjenje, branje in pisanje. Tečaj je obsegal jezikovni in metodični del, individualno delo v labaratoriju ter več enodnevnih izletov. To mednarodno jezikovno šolo so ustanovili leta 1984, njen program je potrdil British council in je avtoriziran center za izvajanje izobraževalnega programa učiteljev. Slovenski učitelji in profesorji se tu usposabljajo od leta 1991 (do danes okoli 100 kandidatov). Letos je Ministrstvo Republike Slovenije za izobraževanje in šport potrdilo usposabljanje na tej šoli in ga ovrednotilo z dvema točkama. Toliko za danes. O vtisih in doživetjih bom pisala v prihodnjih številkah Našega glasa. (Fanika Zanuik, pripravila Nena) Pozdrav z Jamajke Prejeli smo razglednico iz dežele sonca in morja, otoka Jamajke oz. njenega glavnega mesta Kingstona. Poslal nam jo je Toni Abram, doma iz Krškega, ki pa trenutno dela kot natakar na križarski ladji Romantika. Obljubil nam je, da se bo kmalu spet oglasil. Jamajko je leta 1492 odkril Kolumb, ime pa je izpeljano iz imena indijanskega plemena »Xaymaca«, ki so ga so kasneje uničili Spanci. Ti so bili gospodarji otoka vse do leta 1655, ko so angleži pod vodstvom generala Venablesa in admirala Penna zavzeli otok. Jamajka je leta 1962 postala neodvisna država v okviru Britanskega Commonvvealtha. Otok Jamajka meri 10.991 km2, na njem pa živi 2.420.000 prebivalcev, ki so večinoma črnci, 15 odstotkov je mulatov, nekaj pa je tudi belcev in Indijcev. Uradni jezik je angleški, ljudje pa so predvsem pro-testansko usmerjeni. Otok je zelo gosto poseljen, 70 odstotkov državljanov živi v glavnem mestu Kingstonu. Po gospodarskem zlomu leta 1986 gospodarstvo počasi okreva, inflacija in nezaposlenost se zmanjšujeta, zadolženost v tujini pa je še vedno velika. Ugodno se razvija turizem, devizni priliv je npr. leta 1989 znašal 525 milijonov ameriških dolarjev. Podoba Jamajke, ki je razvidna z razglednice, samo po-trjujuje dejstvo, o katerem prepeva Tomaž Domicelj: »Jamajka, otok sonca in ožganih lic, kjer nihče ne pozna krivic ... Verjetno je že bil tam, da o tem prepeva, mi in vi pa bomo to čimprej preverili kar sami. (Galex) Nedelja je bila lepa. V dopoldanskem času se je iz dimnikov Vidma v stečaju kadilo kot v letih, ko je bil direktor g. Gorenc, in je bilo zgledno poskrbljeno za več kot 3000 zaposlenih. Kakšna škoda, da zaradi dima in pare sonce ni moglo sijati na gostitelje in njihove goste s vso svojo močjo. V popoldanskem času je bilo opaziti veliko manj dima, zvečer pa kot bi bila tovarna... Razlogov in pojasnil je lahko več, zaradi delovne vneme, mogoče čisto naključno, ali pa brez potrebe. Sestanek predstavnikov posavskih občin in vseh povabljenih z ministrom Kacinom, je potekal očitno prehitro za nekatere »poslušalce«. Program obiska je vseboval sedem resnih in za Posavje nadvse pomembnih točk, zato bi se gostitelji lahko na srečanje temeljiteje pripravili, predvsem pa rigoroznejše poudarjali in zagovarjali regijske interese. Minister je znan po tem, da hitro govori in razpravlja. S kratkimi odgovori je presenetil tudi predstavnika Promotorja, ki nikakor ni mogel dojeti, kaj mu je minister odgovoril: »Dirkanja v Cerkljah ne bo več!« »Neverjetno, dirkajo na mnogih vojaških in civilnih letališčih v Evropi, pa tega nihče ne preganja. Pri tem še kako gledajo na komercialen zaslužek, ki dejansko z dobro organizirano prireditvijo tudi je,« je po sestanku razlagal promotorjev predstavnik. Smo tik pred tem, da ugotovimo, zakaj del na pločnikih skozi Dolenjo vas nočejo oziroma ne morejo dokončati. Sliši se, da so pred kratkim tisti, ki so slavnostno otvarjali krajanom neimenovane, ampak znane KS, novo plast asfaltirane ceste, eni KS denar »vzeli« in ga nato »dali« drugi KS. Pravično. Srečni krajani. Dobili so, kar so si vsi neizmerno želeli, niti na pamet jim verjetno ne pade, da bi se vprašali — od kod? Zanima nas, kdo in kaj bi jim odgovoril? Krški županski kandidat, ki je toliko vsenaroden, pristen, ljudski, da je znan predvsem po svojih glasbenih in zabavljaških sposobnostih, je v soboto na tržnici mimoidočim nudil desnico v pozdrav in kuhano vino. To je sicer metoda, ki jo uporabljajo skoraj vse politične stranke na Zahodu. Predstavljajo se ljudem in ker strankarski funkcionarji ne morejo kar hoditi po cestah in siliti v ljudi »Jaz sem tapata. Spomnite se me prosim v samoti svoje volilne kabine!«, si pač postavijo stojnico, navijejo glasbo, ponudijo kozarček pijače ... Kljub temu je nekaj korakov stran od zgoraj omenjenega kandidata nekdo glasno vprašal: »Ali misli, da na volitve ne bi smeli iti s trezno glavo?« Naš sodelavec Dama si je tako zaželel majice z napisom Naš glas. K problemu je pristopil projektno — v Našem glasu je začel reševati križanke. Držimo mu pesti, morda se bo pa le kaj izcimi-lo... (nic) Po končani osemletki nadaljuje večina učencev šolanje na različnih srednjih šolah. V preteklih osmih letih so spoznali vse osnovne zakonitosti ustnega in pisnega izražanja. Zato naj ne bi bilo večjih težav pri nadaljnjem šolanju. V resnici pa se za nekatere šele pričenjajo. Razlogov za to je več. Med njimi je tudi ugotovitev, da ocene ob zaključku osnovne šole niso vedno merilo jezikovnega znanja, saj združujejo znanje jezika in znanje književnosti, naši zapiski pa so omejeni le na jezikovno področje. V vsakem primeru pa je jezikovno znanje, ki ga daje osnovna šola, temeljni kamen, brez katerega ni mogoče širiti, dopolnjevati in oblikovati našega vedenja o jeziku. Srednja šola na tem temelju dograjuje začeto delo. V večini primerov ga tudi zaključuje, saj malo ljudi nadaljuje jezikovno izobraževanje na višjih in visokih šolah. Zato ni vseeno, kako se oblikuje jezikovna zavest srednješolcev, saj je ne bo mogoče bistveno spreminjati, i Mnogi še danes ne vedo, da je jezikovno znanje le gradivo, ki omogoča osebno ustvarjalnost in uporabo v vsakdanjem življenju. Kot povsod v srednji šoli so tudi pri jezikovnem pouku učitelji predvsem posredovalci znanja in spremljevalci učenčeve rasti. Prav ta pa prinaša zadovoljstvo in smiselnost učenja. Upam, da je vsakdo občutil vsaj del tega ob uspešno rešeni nalogi, kakršna koli je že bila. Potem se verjetno ne bi zgodilo, da bi se nekateri učenci ob priliki odločili za na videz nenavaden spis z naslovom Nesmiselnost učenja. Vrnimo se k jeziku. Tudi na tem področju ostane veliko osebnega dela. Njegovo jedro, to smo že povedali, je širjenje že znanih zakonitosti, zlasti upovedovalne zmožnosti učencev, bogatenje besednega zaklada, ki sega tudi na strokovno področje. Zato ni mogoče dan za dnem popravljati iste napake, povezane s pravopisom, skladnjo, oblikoslovjem ipd. Naloga je veliko večja. Učenci se morajo naučiti samostojnega dela, uporabljati različne jezikovne pripomočke, slovarje, priročnike in učbenike, ki jih zadnja leta res ne manjka. Sami, vsaj na začetku, tega dela ne bodo zmogli, zato lahko pričakujejo učiteljevo osebno pomoč. Potem bo več uspeha, več zadovoljstva in mogoče bo še kdo napisal spis, nekateri ga danes imenujejo esej, z naslovom Smiselnost učenja. Seveda ima vsaka srednja šola tudi glede jezikovnega pouka svoje posebnosti in svoje zahteve. Pri tem mislimo na gimnazije, a tudi na različne strokovne šole. (Janez Ple-stenjak) ŠPORTNA TRGOVINA ?>eqL\ NUDIMO VAM VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO: - smučarski program ELAN IN FISHER - športna oblačila in obutev - vse za fitness in ribolov OBIŠČITE NAS v Krškem. Valvazonevo nabrežje 5 a od 9. -18. ure. ob sobotah od 8.-12. ure Tel.: 21 -847 10 RAZVEDRILO NAŠ GLAS 30. 30. NOVEMBRA 1994 MODNI KOTIČEK Tokrat bi vam rada podala nekaj napotkov za šivanje in vam pomagala odpraviti najpogostejše napake. Siv nastane s spajanjem dveh plasti blaga s pomočjo sukanca. Omenila sem že, daje potrebno blagu prirediti debelino in kvaliteto sukanca. Sukanec se mora oblikovat v lepe enakomerne vbode. Te i vbode so včasih izdelovali le ročno, da-\ m AH nes, ko pa ima že sleherna gospodinja ši- valni stroj, smo ročno šivanje skoraj opustili. Med strojnimi vbodi so največkrat uporabljeni sestavni in okrasni šivi. Edina razlika med njimi je v dolžini vboda in debelini sukanca. Sestavne šive izdelujemo na hrbtni strani blaga, okrasne pa na lični strani. Vsak šiv je potrebno na začetku in koncu zatrditi, da se ne para. Širine obeh šivov so poljubne. Okrasnih šivov je lahko tudi več, pazimo, da je med njimi enak razmik. Okrasne šive priporočam izdelati tam, kjer so vidni na enobarvnih tkaninalv ker izdelek poudarijo ^ in polepšajo. Okrasni šivi so lahko izdelani s sukancem v drugi barvi, kar da še dodaten etekt, na primer na jeansu. Poglejmo si še nekaj najpogostejših vzrokov, zakaj ne nastane lep šiv s ' pravilno napetostjo niti: — preverite pot zgornjega sukanca, — pogledamo, ali je spodnji sukanec enakomerno navit na vretence, da se bo lahko lepo odvijal, — preverimo, ali je vretence pravilno vstavljeno v čolniček in sukanec izvle-čen skozi zarezo na ohišju čolnička, — uravnamo napetost sukanca — v največ primerih zadošča, da reguliramo le napetost zgornjega sukanca, — pogledamo, ali je igla pravilno vstavljena v stroj, ali nima poškodovane konice. Počasi boste začele razmišljati o modelu za najdaljšo noč, lahko je tudi tak, kot je na moji skici. i Glasbeni gost Lopatic family band >Z LOJTRCO POD OKENCE« Od 16. do 19. ure torek, 29. 11. 1994 1.(1) Srečno, srečno — Fantje treh dolin 2. (2) Valček za vaju — Miro Kline 3. (3) Jesen življenja — Tone Čuček 4. ( 5) Ne joči — Franc Mihelič 5. ( 4) Nocoj si povejmo — Zasavci 6. ( 7) Stara vrba — Slavček 7. (8) Kjer se prebuja Slovenija — Henček 8. ( 9) Še midva — Dan in noč 9. (10) Trmasti vasovalec — Trio Svetlin in Marjana 10. (18) Ob sanjavi Krki — Rubin Izžrebana nagrajenka: Djurdja Mežič Veliki Podlog 55 68273 Leskovec pri Krškem l\o\\KopodotoMft GLASOVALNI KUPON ZA NOVEMBER '94 Glasujem za pesem št.: .............................................. Naslov: ................................... Pošta: ............... Teleton: ............. Moja glasbena želja: ......................... Kupon pošljite na naslov: Radio Posavje Brežice Trg izgnancev 12, 68250 Brežice Studio Družina Lopatic prihaja iz majhnega kraja Boršt pri Cerkljah ob Krki. Pred dobrimi tremi leti so ustanovili svojo skupino Lopatic familv band. Doslej so dosegli kar nekaj uspehov, lani pa so izdali tudi svojo prvo kaseto z naslovom »Za vsakogar nekaj«. Delajo pa že na novi kaseti, ki naj bi predvidoma izšla prihodnjo pomlad, iz obeh kaset in ob dodatku kakšne nove pesmi pa nameravajo izdelati tudi CD. Kjerkoli se pojavijo, jih ljudje dobro sprejmejo, želijo pa si prodreti tudi v tujino. Ustanovitelj skupine Lopatic familv band je oče Silvester. Sam je prej igral v večjih ansamblih doma in v tujini. Naveličal se je napornega življenja in se odločil več časa posvetiti družini. Brez glasbe pa seveda ni šlo. Svoje izkušnje je začel prenašati na svoja fanta in ženo. Fanta, starejši Rok in mlajši Jure, sta najprej začela kot duet in nastopala po vseh festivalih v Sloveniji. Lani sta na festivalu Melodije sonca in morja dobila nagrado strokovne žirije. Kot družinska skupina pa so že trikrat nastopili v oddaji Poglej in zadeni. Rok obiskuje drugi letnik srednje glasbene šole, hkrati pa hodi v drugi letnik gimnazije v Zagrebu. Tako lahko znanje iz glasbene šole koristno uporablja. V skupini je mojster za klaviature. Drugi član skupine je Jure, ki obiskuje osmi razred OŠ Cerklje ob Krki. Skrbi za veselo vzdušje, igra bas kitaro in je glavni pevec. Kar malo se bojijo njegove mutacije, zato so posneli že nekaj pesmi vnaprej. Glavo skupine predstavlja Silvester Lopatic, mojster na kitari, trobenti, pa tudi pevec. Doma imajo mini studio, kjer snemajo demo posnetke, v veliko pomoč pa jim je tudi računal- niška tehnika. Svojega glasbenega stila ne morejo natančno opredeliti. Pravijo, da igrajo dobro, komerciano glasbo, s katero je najlažje pridobiti širok krog poslušalcev. Vseeno pa se trudijo, da bi v svoji glasbi prikazali čim več glasbenega znanja, ki ga prav gotovo premorejo. Menijo, da ko si enkrat popularen, ni nobenih problemov več. Njihov cilj je, da bi jih spoznalo čim več ljudi. Nastopajo bolj poredko, saj so vsi obremenjeni s šolo in službo. Poleti sicer igrajo nekoliko več, drugače pa se udeležijo le večjih nastopov. Bliža se novo leto in ob tej priložnosti jih bo spet mogoče zaslediti na glasbeni sceni. Obiskovati nameravajo tudi diskoteke, ker je to lepa priložnost za predstavitev mladim. Kljub temu pa so mnenja, da se glasbi daje premajhen poudarek, saj je to le ena od plati kulture. Pri nas pa se jo pogosto jemlje le kot dobičkarstvo. Sredstva za razvoj te strani kulture bi se lahko nakazovala tudi iz državnega proračuna. Tujina ima to urejeno, pri nas pa tekšne navade ni. In kakšno vlogo ima gospa Lopatic? Ona je praktično član skupine. Prisotna je pri vseh odločitvah, glavno besedo pa ima pri garderobi. Nekoč, ko je mož še igral v tujini, je bila nezadovoljna. Razumljivo, da ji sedanji način glasbenega ustvarjanja veliko bolj ustreza. V finančnih težavah se obračajo k raznim sponzorjem, ki so p pravljeni prisluhniti. Glasba je v njihovi družini vsakodnevna tema. Fanta, pa tudi njun oče, zelo rada nastopata in sta ponosna na svoj poklic, to pa daje vsem vzpodbudo za nadaljno delo. Z njihovo vrhunsko opremo in z veliko dobre volje računajo še na veliko glasbenih uspehov. (Kati) LESTVICA GLASBENIH PREDLOGOV (Studio D vsak ponedeljek in petek od 19.30 do 24.00 v oddajah Hvala bogu, ponedeljka je konec in Pa ne da je petek) 1. Always —BON JOVI 2. Greva v katrco - AVIA BAND 3. Ne odhajaj — 2B 4. Da ti nišam bila dovolj-na —ET 5. Let the beat go on — DR. ALBAN 6. Everybody — DJ BO-BO 7. No one — 2UNLIMITED 8. Totalno sam lud-TONI CETINSKI 9. Crazy — AEROSMITH 10. Probudi me —ET Še vedno brez naslova in tokrat tudi brez teksta. Spoštovani bralci in bralke oz. poslušalke. Naš Edi tokrat ni imel časa, da bi nam pravočasno poslal svojo rubriko. Volitve so zvile tudi njega. Zato pa je držal besedo in nagovoril Balki-ja, da sestavi lestvico vaših glasbenih predlogov. (Voila) Dopisujte v _______Naš glas Nagradna križanka Ideja d.o.o Šentjernej Sponzor tokratne križanke je podjetje Ideja d.o.o Šentjernej, ki bo izžrebanim reševalcem podaril deset kuponov za 10-odstotni popust pri nakupu v njihovi prodajalni. Rešitve pošljite do sobote, 3. decembra, po pošti na naslov Naš glas, CKŽ 23, Krško ali jih oddajte v naš nabiralnik s pripisom »Za nagradno križanko Ideja«. Upoštevali bomo samo križanke, izrezane iz časopisa. V naše uredništvo je prispelo 62 križank, od tega je bilo nepravilnih 7. Nagrade so prejeli: polletno naročnino za časopis Naš glas prejme Martin Predanič, Loče 3/A, Dobova; trimesečno naročnino za časopis Naš glas prejme Janez Vogrin, Laze 4, Jesenice na Dolenjskem. Majico z napisom Naš glas bosta prejela Jože Zaje, c. 4. julija 60/a, Krško in Andrej Zornik, Stari trg 19, Mokronog. Čestitamo! O izročitvi nagrad vas bomo pravočasno obvestili. Rešitve križanke iz prejšnje številke — gesla: Naš glas, oglaševanje v Našem glasu. Po vodoravnih vrstah: Naš glas, strast, Teodor, afgani, O, TA, Jan, grenadin, ona, lokalen, SC, Adonis, areal, šola, Tref, E, Edo, Arij, rt, Vega, Ro-sario, AN, akant, ton, ND, lar, ora, S, JRT, ranta, AK, eolit, aenona, v Našem glasu. r w*& ^. J» NAŠ GLAS] I VSAKO SREDO PRI VASEM PRODAJALCU ČASOPISOV FOSFOl KOORDINATA ZMANJŠ VLOGE DRŽAVE PRASTARA ISHA ČUA A MERIŠ. NORHA rum TINE an»tftn SMOLA GPAhof TVRPVA Idr /4 # > p On. ¦ * ČL TčHH PRlPSA VA /TALIJA > nihalni Ž.IMB JAPON POLITIH STKAN AVSTR. DENAR GORA v karavan. pere* ŠAlIrtCH VIZUALNO tOJETJe STVAR/ UMIILU -NJE iAieR PAVLOVA SOCIALNI POLOŽAJ SUSbW IZID TEZA . tMtALAtt MOtSk/ SEZNM ALi SLOVAR PRVINA COPATA UEM. ElBueNT ULILTUHč MUOL/m Rečni oTOK(n») ZOHUO jota &ARVILO lA LASE HtueD mesto AB4B, Z8ELVC STRAST AVSTPOt AGfEHC UZAIVJ VIŠJA EKONOM ŠOLA NtMAim-MOIDZVOA biLu/še veuuuu P/SATtU, ROMULO stnsKovič jezero v S.nuji resu ms VAS A/A /L/ivuniu ZASluž- eoET-«.*. W KATi PušfiJtl, AlEISAUb E*A, Do&A HdSki GLAS OSMI PLANET POMOL ZEVSOV SVET' (SAJ oSt/r JOŽE SBSMO NESTO V ITALIJI LES EDVABb TOvečop 26JLAV ANGLIJI I _ VINKO GL ŠTEVNlZ PAS pe/ kimonu NOV9U ?ILlP HAned KOLO GOČOVJE V JAM-1AKE-D INDIJ t veplo > jk H p ST POMOR. MESTO V ILILIKIJI S UR A J PRI TADR.U i / NAŠ GLAS 30. 30. NOVEMBRA 1994 GOSPODARSTVO 11 V cvetličarni v Kostanjevici Kam odhaja kostanjeviška cvetličarna? Slišati je, da se kostanjeviška cvetličarna seli v nove pros tore. Kaj je na tem, smo povprašali gospo Cirilo Arh, ki skrbi za to, da ob Krki nikdar ne zmanjka cvetja. Gospa Arhova je podatek potrdila. Cvetličarna se bo res prese lila drugam. Novi prostori bodo na Cesti talcev, nasproti trgo vine Ten. Gospa Arhova računa na selitev drugo leto, pravi pa, da čaka, da ji bo Zavod za spomeniško varstvo bo odobril načrte, ki jih je dala napraviti gospodu Ro-stoharju iz Krškega. Staro, dotrajano hišo je treba podreti in sezidati novo, kjer bosta dva lokala; enega namerava porabiti zase, za cvetličarno, z drugim pa se nima kakih točno določenih namer. Za omenjeno hišo je velik vrt, ki pa se ga ni dalo kupiti; morda kdaj v prihodnosti. Kakšni bodo novi prostori? Predvsem večji in svetlejši. Zunanja podoba zgradbe mora ostati enaka in ustrezati zahtevam varstva kulturne dediščine, notranja pa bo menda precej v steklu. Vprašanja o ponudbi v novih prostorih gospe Arhove niso zmedla — kdor je njeno VRTNI CENTER & CVETLIČARNA CKŽ 65 a - 68270 Krško - » 0608/31-457 - tel /fax 21- 457 VRTNARIJA - JELŠE 25 - LESKOVEC/KRSKO - «0608/75 - 790 -^yny^ m UMIKI s. OD PONEDELJKA DO PETKA 7 00 DO 19 00. V SOBOTO 7.00DO 17 00. IN V NEDELJO 800 DO 11 00 Obvestila obrtne zbornice Brežice Volitve V petek, 18. novembra, so brežiški obrtniki volili svoje poslance v organe Obrtne zbornice. Volilna komisija je ponudila glasovnico z 38 kandidati, med njimi so izbrali 25 članov skupščine. Volitve so potekale brez zapletov, vendar je bila udeležba slaba. Kljub temu so poslance izvolili in sicer takole: Nasta Les, Stanko Škof, Franc Brata-nič Janko Hrastovšek, Terezija ŠtingI, Ivan Poček, Renata Žagar, Ivan Baškovič, Andrej Pavlin, Simon Šuler, Martin Žnideršič, Matjaž Cerjak, Nataša Aleksič, Mihael Kramar, Ivan Ogorelc, Franc Drobnič, Miroslav Vukovič, Anton Komočar, Jernej Zorko, Stanislav Savnik, Ivan Sečen, Evald Rozman, Peter Strgar, Jože Sotelšek in Stane Šteta nič. Seja Izvršilnega in nadzornega odbora Zbornice V sredo, 16. novembra, sta imela izvršilni in nadzorni odbor svojo redno sejo, kjer so se odborniki pogovarjali tudi o novoletnem srečanju članov Obrtne zbornice Brežice. To bo 17. decembra, za dobro glasbo, program in hrano pa so že poskrbeli. Sicer pa se tudi na tem sestanku niso mogli izogniti volitvam v organe Zbornice. Seminar Sekcija Obrtne zbornice Slovenije za elektrodejavnost bo skupaj s Slovenskim društvom za geoelektriko, statično elektriko in strelovode iz Maribora organizirala strokovni seminar za obrtnike elektrodejavnosti, zlasti za elektroinstalaterje. Tema seminarja bo ZAŠČITA OBJEKTOV PRED DELOVAJEM STRELE, predstavili pa vam bodo vsebino standarda IEC19241, govor pa bo tudi o vplivu standarda na obstoječe pravilnike in standarde, ki se uporabljajo za elek troinstalacije. Seminar bo v sredo, 14. decembra, ob 9. uri v prostorih Obrtne zbornice Slovenije v Ljubljani, dodatne informacije pa lahko dobite v pisarni obrtne zbornice Brežice. Akcija Kartica Obrtna zbornica Brežice PONOVNO OBVEŠČA vse obrtnike in podjetnike, ki še niso vrnili izpolnjene, pregledane in žigosane ter podpisane kartice, da je rok za oddajo podaljšan, prosimo pa vas, da svojo obveznost izpol-nete v naslednjih dneh. Akcija Kartica je namreč tudi v vašem interesu, saj boste na osnovi teh podatkov prejeli obrtno dovoljenje. Mnogi so spregledali, da je treba kartico tudi žigosati in podpisati. Te prosimo, naj se čim prej zglasijo v pisarni Zbornice. Pozivamo tudi vse, ki kartice niso prejeli, imajo pa registrirano dejavnost, da se oglasijo v zbornični pisarni, kjer bomo kartico izpolnili skupaj. (pripravila nic) cvetličarno obiskal, že ve, zakaj ne. Imela bo vse potrebno za vrtičkarstvo in gojenje cvetlic — kozmetiko, zaščitna sredstva, orodje in pripomočke; rože, darila in hrano za male živali. ce ali nenavadnega darila. Gospa Arh gre rada tudi v šolo pokazat otrokom nekaj svojih veščin — za praznike skupaj pletejo venčke, sestavljajo šopke in si kaj nenavadnega izmislijo. Sodeluje z vsemi, Cvetličarna Arh pokriva celotno področje Kostanjevice in iz polnjuje potrebe krajevne skupnosti in čole, gostilne Žolnir in galerije Božidar Ja-kac, čisto mimogrede pa ugodi še vsem stalnim strankam, ki si želijo šopka, nove lončni- njeno nevsiljivo skrb pa najbolje pokažejo rože, ki so vsak dan bolj bujne. Gospa Cirila pravi, da za take vrste delo nista dovolj le znanje in trud, človek mora to početi z veseljem. Morda imajo ravno zaradi nje kostanjeviške rože tako srečne obraze, (nic) Nov lokal v Kostanjevici dobra •• a za promocijo Na lepakih se je dalo razbrati, da bo imela nova prodajalna zelo raznovrstno ponudbo. Preveč raznovrstno za trgovino. Izkazalo se W :G7 je, da res ne gre za trgovino v pravem pomenu besede, temveč za malce drugačen mar-ketinški pristop. Več nam je razložil gospod Roman Golob, lastnik podjetja Ideja iz Šentjerneja. Za tako potezo so se odločili, ker v našem, kostanjeviš-kem prostoru še niso prisotni. Drugod po Sloveniji so se že precej razširili, vendar se je na trgu vedno treba boriti. Podjetje se ukvarja s svečarsko, lesarsko, kovinarsko in drobno-galanterijsko proizvodnjo (svoje izdelke vam tudi montirajo, poleg vsega druge ga pa se ukvarjajo tudi s prevozništvom ljudi in blaga in so vam vedno na voljo) in večinoma sodeluje z velikimi grosisti. Prostor v Kostanjevici so si zamislili kot začasen razstavni prostor za lažjo navezavo stikov z večjimi dobavitelji in trgovci. Eden od razlogov za tak način razmišljanja je tudi dejstvo, da njihova komerciala ni dovolj močna, pa se morajo glede promocije znajti tudi po svoje. (nic) TU SMO DOMA Gospodarska zbornica Slovenije Območna zbornica _______Posavja_______ Pridobitev potrdila o usposobljenosti za poslovodjo in prodajalca Dne 24.4.1993 je pričel veljati zakon, ki za opravljanje trgovinske dejavnosti predpisuje minimalno stopnjo izobrazbe. Na osnovi tega predpisa je bil sprejet Pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo trgovinsko dejavnost, po zahtevnosti posameznih trgovinskih opravil, ki natančno predpisije minimalno stopnjo izobrazbe za prodajalce in poslovodje. V roku dveh let od pričetka veljavnosti (tj. do 23.4.1995) si lahko pridobijo ustrezno potrdilo o usposobljenosti za opravljanje poklica prodajalec oz. poslovodja osebe, ki so na dan pričetka veljavnosti zakona opravljali delo prodajalca oz. poslovodja brez ustrezne izobrazbe in osebe, ki so v tem času oddale vlogo pristojnem organu za odprtje trgovinske dejavnosti. Zato pa morajo do aprila 1995 opraviti preizkus o strokovni usposobljenosti. Območna zbornica Posavja je organizirala s predavatelji iz Centra za tehnološko usposabljanje iz Ljubljane že šest predavanj, ke se jih je udeležilo 62 poslovodij in 54 kandidatov za prodajalca. Večina jih je uspešno opravila tudi izpit o strokovni usposobljenosti, ki se opravlja pred izpitno komisijo v Ljubljani. Kolikor Vas to zanima, lahko dobite vse podrobnejše informacije za pridobitev usposobljenosti na Območni zbornici Posavja, telefon 22—387. (Galex) EKO KRŠKO raziskovalne - razvojne storitve projektiranje, inženiring d o o CKŽ 134, tel 0608/21 -294, fax.: 0608/21 -757 Sestanki s štipendisti v Posavju V območni enoti Sevnica so tudi letos izvedli sestanek s štipendisti z namenom seznaniti dijake in študente, prejemnike republiške ali Zoisove štipendije, z izvajanjem štipendiranja v tem šolskem letu. Na teh sestankih je vodja poklicnega usmerjanja in šti-pendirajna podrobno predstavil kriterije in pravila v zvezi s podeljevanjem štipendij, aktualne podatke o obravnavanih in rešenih vlogah ter opozoril na pravice in obveznosti, ki izhajajo iz statusa štipendista. Poudaril je tudi težave, s katerimi se srečujejo pri obrav-nanju vlog. Sledila so vprašanja štipendistov oz. njihovih staršev, ki jih je še posebej zanimalo, zakaj cenzus za Zoisove štipendije, zakaj se je letošnja štipendija znižala in kakšen je postopek za pridobitev višje štipendije. Letos je vložilo prošnjo za republiško štipendijo 2797 posavskih dijakov in študentov, štipendija pa je bila dodeljena 2253 prosilcem (81 /o) Najvec težav pri obravnavanju prošenj je povzročila nejasnost okoli preračuna katastrskega dohodka. Prav zaradi tega je prišlo tudi do neželene zamude, saj je bila štipendija s poračunom za pretekli mesec nakazana šele 10. novembra. Vse štipendiste obveščajo, da bo izplačilo štipendij od decembra dalje najkasneje do 5. v mesecu. (Kati) naš qlas Naš glas nudf delovno razmerje novinarju in komercialistu, ki bi prodajal naš oglasni prostor. V poštev pridejo kandidati, ki prebivajo v Sevnici, Brežicah ali v Krškem. S prijavljenimi kandidati bomo opravili razgovor in jih nato obvestili o izbiri. Delovno razmerje bomo sklenili po tri- oziroma šestmesečni poskusni dobi. Vloge oddajte v osmih dneh na naslov: IR inženiring, Naš glas, CKZ 23, 68270 Krško. Delovanje NE v oktobru VIZIJ«. DRUŽBA Zfl UPflflVUflN* INVESTICIJSKIH SKIADOV. d.o.o. NOVO MtSTO X *VJ/«^ \ U zavarovalnica tilia d.d. novo mesto Oktobra je jedrska elektrarna Krško dosegla 100-odstot-no razpoložljivost in 92,6-odstotno izkoriščenost ter proizvedla 427.308 MWh (neto) električne energije. Temperaturni prirastek reke Save je bil pod dovoljenimi tremi stopinjami Celzija: povprečno je znašal 1,6 st. C, največ pa 2,9 st. C. V tekočinskih izpustih je koncentracija tritija znašala 10,6 odstotka, od največje skupne dopustne letne radio- aktivnosti (20 TBq) in koncentracija ostalih dopustnih radionuklidov 0,107 odstotkov od dopustne letne doze (200 GBq). V plinskih izpustih na razdalji 500 metrov od elektrarne je bil delež radioaktivnosti 0,61 odstotka od letno dovoljene doze za NEK (50 mikroSv). V tem mesecu ne beležijo vskladiščenja sodov SRAO in NRAO, kumulativa pa znaša 9.660 sodov. 12 KMETIJSTVO NAS GLAS 30. 30. NOVEMBRA 1994 Telegrame naj nosijo golobi Gojitelji športnih golobov so lani opravili poskus - Golob hitrejši od poštnega telegrama. Ljudje se v svojem prostem času ukvarjamo z različnimi hobiji. Poznamo jih več vrst, za mnoge pa so nekateri povsem nepoznani. V zadnji številki avgusta smo poročali, da v Novem mestu deluje klub gojHeljev športnih golobov pis-monoš, v katerega so vključeni tudi nekateri posamezniki iz Posavja. Odločili smo se, da enega od njih spoznamo in izvemo kaj več o tovrstni dejavnosti. Obiskali smo Borisa Franka iz Krškega, ki je v letošnjem letu s svojimi golobi osvojil prvo mesto med člani novomeškega kluba. Franko se z golobi ukvarja že od leta 1978, ko so ga v domačem kraju (Črešnji-ce pri Cerkljah) navdušili takratni člani kluba. »Ker pa sem se zanimal za živali, je do tega prišlo tudi spontano,« je povedal Boris Franko, ki za svoj «pravi« začetek navaja le- to 1990, ko je investiral v nakup golobov iz Nemčije. Na vprašanje o ceni posamezne-v ga goloba ter na splošno o stroških pri gojenju in tekmovanju športnih golobov je naš sogovornik povedal: «Največji strošek je nabava golobov, katerih cene so različne, od skoraj zastonj pa vse do vrednosti dobrega novega avtomobila.« Boris Franko goji golobe za tekmovanja, na katerih pričakuje tudi dobre rezultate svojih varovancev. Vendar pa je za dobro* pripravljenost na tekmovaniis potrebno tudi veliko dela gojitelja. Osnovni pogoj za uspešno tekmovanje je nega in zdravje goloba, kar je potrebno ohranjati skozi vse leto. Golob, ki ga namesti v svoj golobnjak, se mora najprej klimatizirati, tako na lastnika kot na okolje. Zelo pomembna je tudi zdrava hrana Sevniška tržnica Sevnica, 27.novembra — Na sevniški tržnici so poleg sadja in zelenjave prodajali tudi prašičke — odojčke, cena pa je bila 6500 SIT 25 kg žive teže. Cene sadja in zelenjave: pomaranče 190, mandarine 160, limone 210, kaki 220, jabolka 30, hruške 200, grozdje 250, nashi 220, banane 110, suhe slive 350, fige 75, dateljni 500/pol kg, pistacija 300/25 dkg, kostanj 150, arašidi 250, orehi 1000 SIT/kg. Paradižnik, paprika in melancane 250 SIT, cvetača 220, solata 200 (radič 280), čebula 110 (11 kg — 770 SIT), česen 300, por 200, peteršilj 300, korenje 140, kumare 200, fižol 280, krompir 40 (30 kg — 900 SIT), jajce 18 SIT. Med 500 SIT/1, ajvar 280 SIT/1, sok 540 SIT za 9 litrov, (dama) Krška tržnica Ponudbo na krški tržnici je bilo mogoče razbrati že na parkirišču pri tržnici, kjer ni bilo prostora za parkiranje. Veliko število kupcev in tudi prodajalcev se je kar trlo med bogato obloženimi mizami. Cene so bile v soboto naslednje: jabolka 70, pomaranče 180, banane 100, hruške 160, grozdje 200, limone 200, kivi 250, mandarine 150, ananas 300, orehi (jedrca) 1.000, paradižnik 240, paprika 300, kislo zelje 130, kisla repa 170, krompir 20, solata 150, radič 180, korenje 140, koleraba 150, por 250, čebula 120, brokoli 290, jajčevci 290, fižol (zrnje in stročji) 300, jajca 17, sveže zelje 30, pesa 120, česen 250, cvetača 250, špinača 250, šampinjoni 400 in hren 500 tolarjev. (Galex) Brežiška tržnica Tržnica je bila bogato založena, vsekakor pa bo ponudba še mnogo večja prihodnjo soboto, pred miklavževim. Navajamo vam cene: peteršilj in por 300, korenje 120, cvetača 250, ohrovt 150, brstični ohrovt 350, črna redkev 130, rdeče zelje 150, paradižnik 1 50, paprika 350, čebula 120, česen 250—300, radič 200, mehka solata 250, motovileč 800, banane 100—120, mandarine 160—200, pomaranče 150—200, jabolka 60—80, grozdje 250, limone 200, ananas 300, kaki 250, kivi 250—300, orehi 990, fige 480, lešniki 900, jajca 20, mleko 60, sir 700, skuta 280 tolarjev. Prodajalci so ponujali tudi že okraske za božič in novo leto. Razni okraski so bili od 150 do 250, suhi šopki 350, kroglice za jelko 20—50 in adventni venčki 900—1.000 tolarjev. (Galex) Prašičji sejem V soboto so v Brežice pripeljali 180 pujskov, starih do tri mesece, po ceni 280—310 SIT za kilogram žive teže pa so jih prodali 90. Nad tri mesece starih je bilo 120. Cena zanje seje gibala med 210 in 270 SIT za kilogram žive teže, prodali so jih 60. in motivacija pred samim tekmovanjem, ki pa se razlikujejo med posameznimi gojitelji. »Vsak ima svojo taktiko, ki je lahko uspešna ali pa tudi ne,« dodaja Franko. Golobova življenska doba je tudi do 18 let, vendar pa je za tekmovanje primeren od prvega do osmega leta. V času tekmovanj, ki potekajo od začetka maja do konca julija, dobi golob okoli 15 vrst različnih semen, v času mrtve sezone pa le okoli pet. Situacija v Sloveniji na področju gojenja tekmovalnih golobov se zelo razlikuje v primerjavi z drugimi evropskimi državami (Belgija, Nizozemska, Nemčija), kjer ima ta šport tudi denarni značaj. Slovenski gojitelji tekmovalnih golobov se borijo za to, da bi jih podprla Slovenska športna zveza ali vsaj kakšno ministrstvo (kmetijstvo, obramba). Lastniki golobe razstavljajo tudi na klubskih razstavah, sodelovali bodo v Celju na slovenski razstavi malih živali z izbranimi najboljšimi golobi pismonoša-mi, sodelovali pa so tudi s sekretariatom za obrambo v akcijah Nič nas ne sme presenetiti (NNNP). V letošnjem letu so gojitelji »pismonoš« (okoli 200 članov v šestih klubih po vsej Sloveniji) tekmovali v okrog 10 letih. V absolutni konkurenci so nastopili tudi posavski gojitelji: Boris Franko in Tone Šiško iz Krškega ter Vlado Lopatic in Jože Prah iz Velikih Malenc pri Krški vasi, Božo Kelher iz Črešnjic pri Cerkljah, Miroslav Zobarič iz Jesenic na Dolenjskem in Marjan Bilobrk z Rake. Najbolje se je odrezal Bo- ris Franko oz. njegovi golobi, med katerimi sta dva osvojila v posameznih kategorijah četrto in šesto mesto. Končni vrstni red - ekipno absolutno (petnajst najboljših golobov: 4 samcev, 5 samic in 5 enoletnih mladičev) je naslednji: 1. Sovič (Ljutomer), 2. Franko, 3. Ločniškar (Maribor), 18. Lopatic, 28. Zobarič, 31. Prah, 36. Kelher, 38. Šiško, 62. Bilobrk. V posameznih kategorijah so se Frankovi golobi uvrstili: 2. mesto samci, 6. mesto samice, 1. mesto enoletni mladiči. Kot nam je povedal Boris Franko, je uspeha zelo vesel, vendar je bilo tekmovanje vse do konca zelo napeto. Zanimivo je bilo čakanje golobov, ki so leteli iz Debrecena (Madžarska), ki je povprečno oddaljen 510 kilometrov zračne linije. Let je trajal dva tekmovalna dneva zaradi visoke dnevne temperature, ki je dosegla več kot 33 stopinj C, pa tretjina izpuščenih golobov še ni priletela domov. Čeprav ni vse steklo, kot so si želeli, Franko uspeh pripisuje tudi pomoči ostalih članov kluba. Golobi dosegajo hitrosti letenja med 70 in 90 km na uro, kar bi zadostovalo tudi za opravljanje mnogih storitev. Lansko leto so člani kluba opravili preizkus s telegramom, ki so ga poslali s pošte v Krškem novinarskemu kolegu v Novo mesto. Istočasno pa je poletel golob s pripetim telegramom, ga nesel svojemu lastniku, ta pa ga je izročil naslovniku mnogo prej, kot je prispel poštni telegram. Mogoče bomo v bližnji prihod-njosti posegali tudi po takšnih storitvah. (Galex) O mastitisu Vnetje vimena lahko prizadene ne samo mlečne krave, ampak vse vrste domačih živali. Zaradi prepovedi oddajanja mleka ali zmanjšane kakovosti je mastitis ena osrednjih bolezni pri govedu. Pri tej bolezni gre za vnetje mlečne žleze, ki ga povzročajo navadno bakterije, redkeje glivice. Dejavniki, ki pripomorejo k izbruhu bolezni, so številni. To so slaba higiena pri molži, napake v delovanju molznih naprav, poškodbe in rane na vimenu ali seskih ter prisotnost kužnih mikrobov v olju. Glede na različne povzročitelje obstaja več različnih potekov bolezni. Začetek odkrije navadno rejec sam, ko pride bodisi do sprememb v obnašanju živali, sprememb na vimenu ali pa do sprememb na mleku. Lahko se začne z enim od naštetih področij, ali dveh ali vseh treh. Ne tako redka pa je oblika, ko ni sprememb v nobenem od naštetih področij, pride pa obvestilo od zbiralca, da je v mleku povečano število celic. To je znak, da ima neka žival prikrito vnetje. Organizem se bori proti povzročitelju, posledica tega pa je povečano število belih krvnih telesc — lev-kocitev v mleku. To pa so t.i. celice. V praksi se ločijo štiri klinične oblike mastitisa: PERAKUTNI-Ta najhujša oblika se začne z oteklino, bolečino, povišano temperaturo vimena. Izloček navadno ni mleko ali pa sploh ni nobenega izločka. Vsa žival kaže na bolezensko prizadetost. Ima povišano temperaturo (do 42 y C), žival je pobita, nima apeti-ta, srčni puls je pospešen in slaboten. Živali preti pogin. Takšno stanje zahteva takoj- šnje zdravljenje. AKUTNI — Pri tej obliki so spremembe v mlečni žlezi podobne kot pri prejšnji obliki, splošna prizadetost organizma pa ni tako huda. Temperatura je rahlo povišana (do 40 C), pobitost ni tako očitna, žival tudi še je. SUBAKUTNI —Tu ni nobenih posebnih sprememb pri živali (je, prežvekuje ...), spremembe v vimenu in na mleku pa so neizrazite in težje opazne. SUBKLINIČNI —Pri tej obliki je mogoče vneti proces v vimenu odkriti samo z diagnostičnimi testi. To je npr. Cali-fornia Mastitis Test (CTM) ali pa elektronsko štetje celic. To zadnje redno delajo pooblaščene institucije (število celic) in je tudi element za določanje kakovostnega razreda za posameznega proizvajalca. Spremembe na mleku so različne. Rahla vodenost z redkimi kosmiči (subakutni stafilokokni mastitis). Motna, vodena tekočina z velikimi rumenimi strdki (akutni ali perakutni strepto-kokni, stafilokokni ali miko-plazemski mastitis). Voden ali rjavo-sluzast izloček (pri koli-formnem ali mikroplazem-skem mastitisu). Pri aktivnem kroničnem mastitisu prizadeta četrt postopno izgublja zmožnost proizvodnje mleka. Sčasoma se skrči in otrdi, lahko pa se razvije ena ali več zatrdlin (absce-sov) v tkivu mlečne žleze. Te lahko »mirujejo«, se občasno aktivirajo v akutno obliko, ali pa se odprejo navzven (odprti čir). Veterinarska postaja Brestanica Tomaž Ciglar, dr. vet. med. Konjerejsko društvo v Posavju Posavsko konjerejsko društvo združuje rejce hladnokrvnih konj, norike in posavce. Posavec ima v primerjavi z no-rikom nekoliko tanjše kosti in boljšo omišičenost telesa. Je nekoliko nižji in krajši, v križu širši, ima manjšo glavo in bolj izražen vrat. V krški občini je 5 priznanih žrebcev norikov in 5 posavcev, v brežiški pa 3 no-riki in 4 posavci. Po pregledu republiške selekcijske službe za konjerejo so na pripustnih postajah evidentirali vse kobile v tipu posavca in ugotovili, da trenutno omenjenemu tipu ustreza 120 kobil posavk, ki so bile tudi žigosane. Tako se bosta v bodoče od teh kobil vzeli 1 do 2 moški žrebeti in se dali v državno žrebetišče, kjer naj bi se vzgajali novi plemenski žrebci posavci. Stalež vseh plemenskih kobil je 350 do 400; 120 posavskih vrst, 150 noriških, ostale so nekontrolirane, ker rejci niso vključeni v društvo. Jože Urbanč, predsednik Posavskega konjerejskega društva Krško: »Letno se izvozi iz našega področja v Italijo cca 300 klavnih žrebet. Italijani uživajo veliko konjskega mesa. Letos bomo tudi na domačem trgu naredili promocijo za uživanje konjskega mesa. Mlado žrebetje meso je lahko prebavljivo in dietno. Trenutno so težave s prodajo žrebet, kajti vrednost lire v Italiji pada. Evropske države spodbujajo izvoz konjev, Slovenija pa ne daveč kot 3= izvoznih spodbud. Če se stimulacija s strani države ne bo uredila, se bo konjerejska panoga pričela zmanjševati, konje pa bodo imeli le še ljubitelji.« Anton Miler, Mrtvice, podpredsednik konjerejskega društva: »Hipodrom na Bregah je nastal pred približno šestimi leti in je po merilu največji v Sloveniji. Tu bi se lahko vršila mnoga tekmovanja. Avstrijci želijo trenirati na našem hipodromu, zato ga bomo skušali usposobiti.« Program dela društva ko-njerejcev je zelo obsežen. Društvo skrbi za obveščenost in strokovno usposobljenost rejcev, spremljanje kmetijske politike na področju konjereje, organizira strokovne ekskurzije za doseganje čim boljšega rejskega cilja na področju norika kakor tudi posavca. (Lea Colarič) L GLASUJEM Kupon št. 4 — za našega športnika ...... — za našo športnico ....... — za ekipo (moško ali žensko) Priimek in ime ........... Naslov ................. Kraj ................... 14 NAŠ GLAS 30. 30. NOVEMBRA 1994 Dajmo uspehu priložnost 3. VOLILNA ENOTA (KS KRŠKO, KS GORA) Kandidati LDS so sposobni ljudje, ki so se že dokazali z dosedanjim delom in zagotavljajo izpolnitev svojega programa, ki je v sozvočju z vašimi potrebami. Zavedamo se, da svoboda brez pravic vseh občanov, brez polne zaposlenosti in brez reforme ostaja nepopolna. Ne obljubljamo veliko, imamo pa ljudi, ki so sposobni zagotoviti: — odločnejše uveljavljanje Krškega v državi, — celovit razvoj kakovostnih komunalnih storitev in požarnega varstva, — da bo občinska lastnina ostala občini, — odločno podporo podjetništvu in novim dejavnostim za nova delovna mesta, — nadaljevanje urejanja krajevnih cest ter večjo prometno varnost, — večjo vlogo krajevnih skupnosti pri opravljanju krajevnih nalog ter zbliževanje obrobnih KS s Krškim, — potrebno finančno podporo za normalno delo v društvih, ki bodo združevalaljudi in pomenila promocijo naše občine, — pogoje za izrabo prostega časa s športom in rekreacijo, — lajšanje tegob starosti, — motiviranje za humanitarno dejavnost, — dograjevanje zavesti o pripadnosti kraju, — pogoje v ljubiteljskih kulturnih dejavnostih, — več stanovanj mladim družinam in socialno ogroženim. Zaradi vsega navedenega lahko mirne vesti na volilnem lističu v volilni enoti 3 (Krško — Gora) obkrožite številko 3 in DASTE USPEHU PRILOŽNOST. 1. Ime in priimek: Robert 3. Ime in priimek: Peter Žl- KERIN rojen: 30.5.1966 stalno bivališče: Krško, Cesta 4. julija 67 poklic: gradbeni tehnik zaposlitev: IS SO Krško GANTE rojen: 16.5.1953 stalno bivališče: Krško, Na- rpel 62 poklic: dipl. biolog zaposlitev: Sava projekt Krško 5. Ime in priimek: Damjan LAH rojen: 10.9.1961 stalno bivališče: Krško, Bohoričeva 13 poklic: dipl. obramboslovec zaposlitev: SO Krško, sekretariat za obrambo 2. Ime in priimek: Drago FA-BIJAN rojen: 4.1.1959 stalno bivališče: Krško, Mencingerjeva 1 poklic: mag. ekonomije zaposlitev: elektrarna Brestanica 4. Ime in priimek: Slavko ŠRIBAR rojen: 1.6.1936 stalno bivališče: Krško, Pod goro 23 poklic: politolog zaposlitev: upokojenec 6. Ime in priimek: Vili MAN- ČEK rojen: 2.7.1936 stalno bivališče: Krško, Sov- retova ulica 25 poklic: višji upravni delavec zaposlitev: M-Preskrba Krško jLDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 7. Ime in priimek: Jože CVAR rojen: 24.1.1943 »V prejšnji, 29., številki Našega glasa z dne 23.11. 1994 je pri objavi seznama kandidatur za volitve župana občine Brežice prišlo do napake, saj sta ime in priimek enega od kandidatov pomotoma odtisnjena drugače kot imena in priimki ostalih kandidatov za župana občine Brežice. Kandidatom, vo-lilcem in naročniku objave, Občinski volilni komisiji občine Brežice, se za tiskarsko napako iskreno opravičujemo. Uredništvo. Na zahtevo Občinske volilne komisije objavlja Naš glas pravilen seznam kandidatur za volitev župana občine Brežice. Lokalne volitve 1994 RAZGLAS Občinska volilna komisija občine Brežice na podlagi drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93,7/94,33/94) in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92) OBJAVLJA SEZNAM KANDIDATUR ZA VOLITVE ŽUPANA OBČINE BREŽICE KANDIDATI ZA ŽUPANA SO: 1. JOŽE AVGUŠTINČIČ, roj. 07.11.1954, GORNJI LENART 62, AVTOKLEPAR, DIREKTOR PODJETJA, predlagatelj: MARTIN PILTAVER IN SKUPINA VOLIVCEV, 2. VLADISLAV DERŽIČ, roj. 21. 09. 1937, DVORCE 20 POLITOLOG, UPOKOJENEC, predlagatelj: FRANC ZORKO IN SKUPINA VOLIVCEV, 3. ALEŠ PAVLIN, roj. 24. 03. 1970, BREŽICE, BIZELJ-SKA CESTA 10, DIPLOMIRANI EKONOMIST, PODJETNIK, predlagatelj: DEMOKRATSKA, STRANKA SLOVENIJE, OBČINSKI ODBOR, 4. ROK KRŽAN, roj. 04. 08. 1936, BIZELJSKO, VINARSKA CESTA 14, UČITELJ, UPOKOJENEC predlaga- telj: SILVA ŠEKORANJA IN SKUPINA VOLIVCEV, 5. PETER ZORČIČ, roj. 15. 04. 1943, BREŽICE, ČER-NELČEVA 4, ZDRAVNIK, STROKOVNI VODJA BOLNIŠNICE, predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, KONVENCIJA, 6. JOŽE AVŠIČ, roj. 20. 02.1949, ČATEŽ OB SAVI, TO-PLIŠKA CESTA 11, EKONOMIST, DIREKTOR PODJETJA, predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE LDS, IZVRŠILNI ODBOR, 7. TEODOR ORŠANIČ, roj. 10. 05.1932, BREŽICE, TRDINOVA 2, DIPL. ING. GOZDARSTVA, NEPOKLICNI PREDSEDNIK SO, predlagatelj: KRUNOSLAV FILIP-ČIČ IN SKUPINA VOLIVCEV, 8. JOŽE BLAŽINČ, roj. 22. 03. 1954, RIGONCE 27 INZ. STROJNIŠTVA, TEHNIČNI VODJA, predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SLS, KANDIDACIJSKI ZBOR, 9. DRAGOTIN SOTLER, roj. 27. 01. 1940, BREŽICE, LAMUTOVA 2, EKONOMIST, DIREKTOR, predlagatelj: SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA — SNS, KANDIDACIJSKA KONFERENCA 10. VINCENC ŠUŠTERIČ, roj. 25.12.1933, BREŽICE, Bl-ZELJSKA CESTA 11, MAGISTER KEMIJE, DIPL. ING., UPOKOJENEC, predlagatelj: SDSS, KONFERENCA OSNOVNE ORGANIZACIJE Volitve bodo 4. decembra 1994. Voli se en (1) kandidat. OBČINA BREŽICE Občinska volilna komisija Brežice Brežice, Cesta prvih borcev 18 Številka: 008-6/94-1 Predsednik: Datum-12. 11.1994 Marko ZUPANČIČ, I. r. stalno bivališče: Krško, Pod pristavo 2 poklic: socialni delavec zaposlitev: Obrtna zbornica Krško 8. Ime in priimek: Tatjana ANDRIJAŠEVIČ-HVALA rojena: 3.4.1928 stalno bivališče: Krško, Ster- meckijeva 2 poklic: dr. medicine zaposlitev: upokojenka 9. Ime in priimek: Jože DUŠAK rojen: 17.6.1953 stalno bivališče: Krško, Gub- čeva 7 poklic: gimnazija zaposlitev: vodja oddelka Ker se zavedamo naših naravnih, kulturnih in razvojnih danosti, želimo ljudem ob Krki in Gorjancih zagotoviti lepšo prihodnost zato je naše vodilo: TRADICIJA ŽIVLJENJA OB KRKI IN GORJANCIH MORA POMENITI RAZVOJ Kako bomo to dosegli? S skupnim delom. Zaupamo VAM in naše skupne cilje, zato smo med drugim v program zapisali: — zagotovitev pogojev razvoja drobnega gospodarstva, — razvoj vasi na področju komunalne infrastrukture in kmetijstva, — izboljšanje vodooskrbe in posodobitev elektrooskrbe, — izgradnjo komunalne infrastrukture, pločnikov ter či- , stilne naprave, — dežurno službo v zdravstvu, — izboljšanje pogojev za osnovnošolsko izobraževanje, — ohranitev in ustvarjanje pogojev za razvoj kulture ter športa, — čisto Krko, — razvoj TURIZMA kot prioritetne gospodarske panoge, ki bo dala našemu geslu TRADICIJA ŽIVLJENJA OB KRKI IN GORJANCIH MORA POMENITI RAZVOJ resnični pomen in vsebino. Ob spoštovanju naše tradicije in že doseženega razvoja Vas, spoštovane volilke in vo-lilci KS Kostanjevica na Krki ter KS Podbočje, vabimo, da podprete NAŠ in VAŠ program tako, da GLASUJETE ZA LDS. 5. VOLILNA ENOTA (KS KOSTANJEVICA, KS PODBOČJE) 1. Ime in priimek: Ivan URBANČ rojen: 23.7.1957 stalno bivališče: Podbočje, Podbočje 33 a poklic: avtomehanik zaposlitev: samostojni obrtnik 2. Ime in priimek: Joško CUNK rojen: 28.1.1958 stalno bivališče: Kostanjevica, Črneča vas 25 poklic: prodajalec zaposlitev: Kostak Krško 3. Ime in priimek: Andrej BOŽIČ rojen: 25.9.1961 stalno bivališče: Kostanjevica, Ul. talcev 20 poklic: pravnik zaposlitev: SO Krško 4. Ime in priimek: Milan HERA-KOVIČ rojen: 22.11.1947 stalno bivališče: Kostanjevica, Oražnova 11 poklic: gostinec zaposlitev: samostojni obrtnik 5. Ime in priimek: Stanislav KUHAR rojen: 11.8.1956 stalno bivališče: Podbočje, Vel. Mraševo 47 poklic: kolar zaposlitev: samostojni podjetnik o < O O > P) SKD SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI: KS Senovo, KS Koprivnica 1. Mihael Senica ¦ Senovo, roj. 09.09.1935 zasebni gostinec, sedaj upokojenec 2. Emil Moškon ¦ Senovo, roj. 03.11.1955 dipl. ing. ektrctehnike, vodja projekta pri CRP Fbsavje d.o.o. 3.MartinStore-Koprivnica, roj. 17.01.1971 elektrotehnik telekomunikacij, monter v PIT PE Novo mesto 4. Franc Kranjc • Senovo, rojen 12.03.1955 avtomehanik, prodajalec v Avtoline Krško 5. Vid Šuštenc ¦ Senovo, rojen 01.02.1942 strojni tehnik, tehnični referent v Kovinarski Krško Zavzemali se bomo za celovit razvoj posameznih krajevnih skupnosti, predvsem pa za:_________ • rekonstrukcijo obstoječe regionalne ceste Brestanica • Senovo do meje s sosednjo občino • ureditev pločnikov, kanalizacije in cestne razsvetljave • za razširitev telefonske centrale in naročniškega omrežja • smiselno in preudarno zapiranje Rudnika, ter uvajanje novih programov, ki bodo nudili možnost zaposlitve delavcem iz Rudnika (novi perspektivni programi - nova delovna mesta • posodobitev OS Senovo in izgradnjo telovadnice pri OS Koprivnica • pospešitev gradnje neprofitnih stanovanj za mlade družine • pridobitev ustreznih lokacij za individualno gradnjo in stanovanjsko gradnjo v sodelovanju s skladom stavbnih zemljišč • izboljšanje socialne varnosti ostarelih in pomoči potrebnih krajanov • varstvo okolja, naravne in kulturne dediščine t pospeševanje gospodarskih, turističnih (vložiti vse napore v promocijo lepot Bohorja) in kulturnih dejavnosti ter športa • to, da se stroški vzdrževanja kulturnega doma XIV. divizije Senovo sofinncirajo iz proračuna občine Krško. 1. Marica Živič ¦ Zdole, rojena 11.11.1941 administratorka,j upokojena 2. Darko Jazbec • Rožno ¦ Presladol, rojen 16.12.1960 ključavničar, trenutno izdelovalec in monter kovinskih izdelkov v MKI Senovo 3. Martin Pribožič ¦ Brestanica, rojen 18.11.1959 strojni tehnik, planer v Tespacku 4. Mihael Planine ¦ Dolenja vas, rojen 03.08.1957 ključavničar, samostojni podjetnik 5. Jože Slrviek-Zdole, rojen 29.09.1951 strojni tehnik, samostojni podjetnik Podpirali bomo vse pozitivne programe v naši občini, predvsem pa:_______________________ • ureditev trga Brestanica vključno s pokopališkim kompleksom • rekonstrukcijo ceste na ribnik KS Brestanica, KS Rožno - Presladol, KS Zdole, KS Dolenja vas • bomo ob razvoju turizma skrbeli za varovanju naravne in kulturne dediščine • bomo vztrajali, da Nuklearna elektrarna Krško maksimalno varno obratuje tudi v bodoče, ter, da odlagališča jedrskih odpadkov pri nas ne bo • izgradnjo športnega igrišča, dokončanje vodovodnega omrežja in ureditev komunalnih cest na področju KS Rožno • Presladol • uresničevanje nalog, ki jih opredeljuje program Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi »razrešitev problematike sanitarne deponije v Dolenji vasi • dokončanje vseh že začetih infrastrukturnih programov v KS Dolenja vas • Pridobitev ustrezne odškodnine zaradi negativnih vplivov jedrske elektrarne na kvalitetno življenja ¦ najprej v neposredni okolici Nuklearne elektrarne Krško 1. Vinko Bah-Krško, roj. 02.07.1942 dipl. ing. kemije, direktor CGP Ljubljana d.o.o. 2. Tomaž Petan - Krško, rojen 04.03.1967 strojni tehnik, plastičar v Vitacel Ljubljana, enota Krško 3. Damjan Obradovič ¦ Krško, rojen 30.01.1968 doktor medicine, zdravnik, ZD Krško 4. Alojz Kerin - Gora, rojen 30.03.1956 ključavničar, kmetovalec 5. Ivan Rime-Krško, rojen 15.10.1932 optik ¦ tehnik, sedaj upokojenec 6. Jožef Kržan - Krško, rojen 30.05.1957 papirničar, samostojni podjetnik 7. Tadej Buršič ¦ Krško, rojen 08.08.1957 dipl. ing. strojništva, direktor IHS d.o.o. 8. Jernej Zam- Krško, rojen 17.04.1942 tapetnik, šofer, avtoprevoznik 9. Miloš Kukovičič • Krško, rojen 08.05.1965, gr. teh, sekretar za notranje zadeve in občo upravo SO Krško Zavzeto in odločno bomo podpirali tiste programe, ki bodo krepili moč našega mesta in se trudili, da: • pridobimo "stari hotel" za namene glasbene šole ter za center društvenih dejavnosti v naši občini • bo naše mesto čisto in urejeno t se bo nadaljeval projekt plinifikacije mesta • bo prišlo do realizacije obvoznice in novega mostu • se bo več pozornosti namenjalo hitrejšemu razvoju drobnega gospodarstva »bomo tvorno sodelovali pri celoviti sanaciji ekoloških razmer v industrijskem bazenu mesta Krško • se pričnejo aktivnosti za ureditev starega jedra na Vidmu • zagotovimo ustrezno individualno nadomestilo za degradirano okolje zaradi prisotnosti jedrske elektrarne, ki naj varno obratuje tudi v bodoče • ustanovimo urad za družino • se v okviru turistične dejavnosti aktivira kongresni in poslovni turizem »se mladim družinam aktivno pomaga pri reševanju stanovanjskih problemov z odkupom praznih ali gradnjo novih stanovanj • se prične intenzivna priprava na sanacijo in pokritje obstoječega plavalnega bazena ali izgradnja novega KS Krško in KS Gora • se pospešeno pristopi k zgraditvi novega srednješolskega cen- tra in s tem k ustanovitvi II. OS v Krškem • se v KS Gora zgradi vodohram • se dokonča zgraditev telefonskega omrežja in prične z rekonstrukcijo cest v KS Gora 1. Danilo Siter - Leskovec, rojen 13.07.1956 predmetni učitelj in višji knjižničar, predsednik SO Krško 2. JožeCemič - Raka, rojen 16.08.1969 rudarski tehnik, prodajni referent Kremen Novo mesto 3. Jože Žabkar - Leskovec, rojen 29.02.1968 obdelovalec kovin, samostojni podjetnik 4. Jože Tomažin - Senuše, rojen 19.03.1955 strojni tehnik, samostojni podjetnik 5. Anton Gregoršanec - Krško polje, rojen 15.10.1950 šofer, avtoprevoznik 6. Dr. Davida Lovšin - Jagrič - Leskovec, rojena 18.11.1954 doktor medicine, ZD Krško 7. Štefan Kržan - Veliki Podlog, rojen 02.12.1953 lončar, samostojni podjetnik Prizadevali si bomo za: KS leskovec, KS Krško polje, KS Raka, KS Veliki Polog, KS Veliki trn, KS Senuše • ureditev pokopališča in mrliške vežice v Leskovcu • za društvene dejavnosti • razvoj kmečkega turizma • ekološko sanacijo prašičje farme • sanacijo peskokopov na Krškem polju • vzrejoKonj in razvoj konjeniškega tekmovalnega športa • širitev obrtne cone s kvalitetnimi programi, ki bodo omogočali odpiranje novih delovnih mest • zgraditev vaških otroških igrišč • dokončanje mrliške vežice v KS Veliki trn • zagotovitev redne zdravstvene oskrbe na Raki • razrešitev prostorske problematike in ureditev šolskega igrišča na Raki • izboljšanje uslužnostne in gostinske ponudbe na Raki • boljše vzdrževanje cest in ureditev odtokov meteornih voda v KS Raka IO KS Podbočje 1. Franc Štokar - Kostanjevica, rojen 09.09.1954 avtomehanik, vodja oddelka v Avtoline Krško 2. Martin Kodrič - Podbočje, rojen 30.01.1961 ing. strojništva, NE Krško 3. Anica Zugič - Kostanjevica, rojena j>4.07.1952 razredna učiteljica, ravnateljica OS Podbočje 4. Alojz Strgar - Kostanjevica, rojen 14.05.1944 elektrotehnik, V. D. direktorja SOP IKON 5. Vilijem Vrhovšek - Podbočje, rojen 02.01.1935 mizar, samostojni podjetnik Zavzemali se bomo za: • razvoj turizma, ki bo upošteval krajevne posebnosti (vinorodni okoliš - vinska cesta, kmečki turizem, naravna in kulturna dediščina, vrelci termalne vode) • dograditev infrastrukture, ki bo omogočala nadaljni razvoj mesta in naselij (obvoznica, novi most preko Krke) • pridobitev stalnega krajevnega zdravnika^ Kostanjevici in uvedbo mobilne zdravstvene službe v Podbočju • ureditev javne razsvetljave v naseljih • postopno očiščevanje Krke & «razvoj vodnih športov na reki Krki • ustrezno reševanje obmejnih probjemov - mejni prehod • poživitev delovanja društvenih dejavnosti (kulturna, športna in druga društva) • odvoz smeti iz vseh naselij in ekološko osveščenost » zagotovitev strokovne pomoči tistim kmetovalcem, ki bodo želeli povečati izrabo kmetijskih površin Danilo Siter ZA VAS S POŠTENOSTJO, RESNICO IN ODGOVORNOSTJO Občudujem jasen, iskren in vesel pogled. Občudujem neomahljivost in trdno prepričanje v uspeh. Občudujem vse tiste, ki vedo, da na poti življenja nismo sami in znajo misliti na druge. Občudujem vsako pravo in nesebično prijateljstvo. Otrokom ¦ varno, razigrano in zdravo otroštvo šolarjem - kvalitetno znanje delavcem ¦ zasluženo plačilo za delo upokojencem - zadovoljno jesen življenja vsem nam - več medsebojne naklonjenosti in sloge. KOT ŽUPAN OBČINE KRŠKO SE BOM ZAVZEMAL ZA: • dosledno spoštovanje pravic vseh v naši občini • racionalno in v razvoj usmerjeno koriščenje vseh ptencialov v naši občini • regijo Posavje z upravnim centrom v •^Krškem • učinkovito in občanom prijazno občinsko 'službo • asfalt, vodo, elektriko in telefon v vsako vas • razvoj podeželja (CRPOV), družinskih kmetij in vinogradništva • pospešitev procesa denacionalizacije v naši občini • dokončanje že začetih in sprejem novih razvojnih programov na področju gospodarstva, podjetništva, obrti, turizma in kmetijstva • kvaliteten razvoj družbenih (otroško varstvo, izobraževanje, zdravstvo, sociala, kultura, šport...) in društvenih dejavnosti (gasilska in druga humanitarna društva, društva izgnancev, upokojencev...), (podpora privatni iniciativi - koncesije). 16 OBVESTILA — REKLAME NAŠ GLAS 30. 30. NOVEMBRA 1994 Kronika Tudi v tem tednu je bilo za delavce notranjega ministrstva iz UNZ Krško precej dela. Kakor vedno, so tudi v tem tednu zabeležili več poskusov ilegalnega prehoda državne meje, na mejnih prehodih so odkrili več kosov neprijavljenega orožja, pri Blanci je gorelo gospodarsko poslopje, zgodilo se je nakaj nesreč in tatvin. Avtomobila ni bilo več P.S. iz Sevnice je ponoči parkiral svoj osebni avtomobil znamke Z 101 in ga pri tem pozabil zakleniti. Zjutraj je začuden ugotovil, da mu je verjetno ponoči nekdo avto ukradel. Za morebitnim storilcem še poizvedujejo. Poškodoval tri spomenike Še neznani storilec je v noči s 25. na 26. november na pokopališču v Gabrijelah, SO Sevnica, poškodoval tri nagrobne plošče. Materialna škoda znaša okrog 52.000 SIT, storilca pa policisti še iščejo. Prijeli nočnega »vsiljivca« Dva dni po tem, ko je takrat še neznani storilec vdrl v stanovanjsko hišo V.K. iz Sevnice, od katere je zahteval denar, jo pri tem večkrat udaril in ji odnesel 3000 SIT, so policisti in kriminalisti našli osumljenega Radivoja J. iz Jesenic, začasno prijavljenega v Sevnici. Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja ropa so R.J. odvzeli prostost. Dopolnilo k članku »V Spodnji Pohanci gorelo« Poleg omenjenih prostovoljnih gasilcev iz občine Brežice sta bila na kraju požara prisotna tudi dva gasilca Poklicne gasilske enote Krško. INSTALACIJE CENTRALNIH KURJAV, VODOVODNIH IN PLINSKIH NAPELJAV r/ v*______ r ^ 5f m v S. MARTIN JAZBINŠEK (g) 0608/33-882; Mobitel 0609/613-459 Dalmatinova 5; 68270 Krško XXL j e a n s & c a s u a I Ponudba ekskluzivnih programov: REPLAY, EMANUEL, SOVIET, GAS, BLUE ONE, COCOA,... v KRŠKEM na CKŽ 5 vsak dan od 9 - 18 h sobota od 9 - 12 h Poštna torba Razpoke drugačnosti S konopljo čez mejo Na mejni prehod Obrežje s« se v vozilu znamke porscheK ljubljanske registracije, pripeljali M.L, S.K., in Ž.N., vse iz Ljubljane. Pri rednem pregledu so policisti ugotovili, da je imel S.K. v škatlici 2,3 gj>osu-šene indijske konoplje, Z.N. pa je imel 1,9 g indijske konoplje in dva zvitka. Oba sta bila predlagana v postopek pri sodniku za prekrške. Osumljen požiga K preiskovalnemu sodniku so privedli B.S. iz Krajnih Brd nad Blanco, ker je utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja požiga. B.S. naj bi za-žgal vzmetnico v lesenem delu gospodarskega poslopja Š.R., prav tako Krajna Brda. Spet je gorelo Do požara je prišlo v večnamenskem poslopju J.K. iz Kladja, SO Sevnica. Zidani objekt 22 x 14 m, v katerem je bilo 40 nakladalk sena, živina in spravljeni pridelki. Goreti je začelo na podstrešju, verjetno zaradi dotrajanega dimnika, okoli katerega je bilo zloženo seno. Požar je uničil podstrešje in vso krmo. Pri gašenju je sodelovalo 35 gasilcev iz PGE Krško, PGD Blanca, Kladje in Poklek. Nastala škoda je ocenjena na 1.500.000 SIT. FILMSKI SPORED Kino Kostanjevica 3. XII. ob 18. in 20. uri: DEŽELA SENC, ljub. drama 4. XII. ob 18. in 20. uri: WYATT EARP »Kinoservis« Brežice 30. XII. ob 20. uri in 1. in 2. XII. ob 18. uri: RUBY CAIRO, triler 1., 2. in 5. XII. ob 20. uri in 3. in 4. XII. ob 17. in 20. uri: RESNIČNE LAŽI, akcijski 6. XII.: ni predstav 7. XII. ob 20. uri: OSTANKI DNEVA, drama '' »Vedi, da vse dobro, kar ljudje imajo, kar bog, narava namenila sla človeštvu, vse radosti razuma, vse veselje čutov, v besedah treh je: zdravje, mir, sposobnost« Redkokdaj se zgodi, da je vse troje združeno v enem samem človeku. Največkrat nam manjka tistega prvega in neredkokrat v obliki, ki ne pomeni zgodnje umrljivosti, ampak naredi posameznika drugačnega, za marsikoga čudaškega, le malokdo pa ga sprejme kot svojega sobe-sednika. De Beccaria je dejal, da je »zgodovina človeštva neizmerno morje zablod, v katerem je tu in tam najti kako skrito resnico«. Žalostna je resnica, da se malokrat spomnimo drugačnih med nami na način, ki bi jim bil v pomoč ali vzpodbudo. Vse prevečkrat jim zamerimo tudi to, da se kljub obsodbi na drugačnost te male žrtve tudi šalijo. Vsa nesreča in zlaganost sta v tem, da se jih spomnimo edino takrat, ko pričakujemo korist. Tudi sedanje lokalne volitve so primeren trenutek, Otvoritev vodovoda in dveh cestnih odsekov Gore, 23. novembra — Slavnostno so odprli dva cestna odseka; Gunte in Vodohran Štrlek. Čeprav je skupna dolžina le en kilometer, je za vaščane izrednega pomena. Potrebno je bilo zbrati mnogo denarja in vložiti veliko dela. Vendar se je izplačalo. Krajevna skupnost ima sedaj le še tri kilometre makedama, vendar bodo do prihodnjega leta asfaltirali tudi to. Vaščani KS Gora so postali zelo aktivni. Še lani so bili edini v krški občini brez urejenega vodovodnega sistema. Na skupno omrežje morajo priključiti še vaška vodovoda na Senožetah in v Goleku. Tako bo tudi ta KS počasi dobila svoj ugled in omogočila ljudem normalno življenje. (Lea Colarič) PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO VSAKODNEVNO SVEŽE MALICE, JEDI PO NAROČILU TER TOPLE IN IfT ^>----^^ (JL)> HLADNE NAPITKE. P** °l» DELOVNIČAS: ŽADOVINEK 38 OD 7 -15 URE (CARINARNA - SOP - PPO) OB SOBOTAH IN NEDELJAH ZAPRTO ZA ZAKLJUČENE SKUPINE DO M OSEB. ODPRTO PO DOGOVORU. SPREJEMAMO NAROČILA ZA POROKE, SEDMINE, ZABAVE ... TELEFON V LOKALU: 21 - 211, DOMA: 32 - 477 OBIŠČITE NAS V OKREPČEVALNICI TOLAR" PRI CARINI V KRŠKEM, TER PREPRIČAJTE SE O NAŠI KVALITETNI PONUDBI. VABLJENI! Veselo silvestrovanje v Hotelu Sremič in gostišču Tri lučke. Rezervirajte svojo mizo. pokličite: tel. 21 015-Hotel Sremič 31 075 - Tri lučke Republiški zavod za zaposlovanje Prosta delovna mesta s pogoji za zasedbo Občina Sevnica Ekonomist za komercialno dejavnost Vodja marketinga; nedoločen čas; jeziki: angleški jezik — govorno, nemški jezik — govorno; ostali pogoji: smer marketing —avtomobilizem; do 17. 12. 94; AVTO TOP & RA-CING d.o.o. Sevnica vsakdan ob 19. in ob 21. uri NOVICE vsak ponedeljek ob 18. uri KALIMEROVIZIJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV da si z velikimi obljubami pridobimo njihov glas. Nerodno pri vsem tem je, da je temu glasu postavljena tudi cena, ki jo morajo plačati njihovi starši, sorodniki, ki bi to lahko storili tudi ob neki drugi priliki, da bi ne bile volitve posvečeno sredstvo. Verjamem, da je »samo življenje za druge vredno življenja«, prav tako pa verjamem, da se drugačnih ne da preslepiti in da so kljub drugačnosti sposobni pravilne izbire, ne da bi zato že prej morali plačati strankarsko postavljeno ceno. Ne glede na to, da se vsi vrtimo v predvolilnem bobnu, nimamo pravice nesreče drugega izkoristiti v lastno dobro. Zavedati se je treba, da z dobrodelnimi koncerti neposredno pred volitvami ne opravljamo posebno koristnega dela, ampak posegamo v intimo tistih, ki jih v času normalnosti ne vidimo ali celo zatiramo. Vsem tistim, ki kujete politično zmago na takšnem nakovalu v opomin in razmislek: »Če ne veste, kam greste, boste verjetno prišli neznano kam.« Damjan Lah Bohoričeva 13, Krško mS>(§] pYč* časopis za Posavje in okolico JCUS> Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: ................................................................................................... (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon: ................................................. Kraj, datum: (podpis naročnika in žig) HALI OGLASI Prodam ATARI 1040 ST, monitor SM 124, 9-iglični tiskalnik, miško, scart kabel in več disket z uporabnimi programi in igricami. Vse skupaj za 500 DEM. Tel.: 32-514 (v večernih urah) V Krškem najamem ne-opremljeno ogrevano enosob-no stanovanje s telefonom. Ponudbe pod: »Predplačilo«. CVETLIČARNA ARH CIRILA ul. Talcev 2 68311 Kostanjevica na Krki RE??D... CESTA 4. JtTLIJA 128 KRŠKO 68270, S 33 429 - ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - SLIKOPLESKARSKA DELA - STEKLARSKA DELA * - * .D I Trgovina "MACHO" CKŽ 77, [vas vabi k najcenejšemu nakupu oblačilj j za odrasle in otroke, za ženske in mošfc Za vsakega nekaj. Največja izbira kavbojk in trenerk. NOV DELOVNI ČAS, VSAK DAN OD] 8 - 19h, OB SOBOTAH OD 8 - I3h & SIDRO <. 0 o Pooblaščeni prodajalec NUDIMO VAM: - motorne žage - motorne kose - škropilnice - vrtalnike za zemljo - rezalec betona - olje STIH L za mešanico - bio olje STIH L za verige - originalne rezervne dele 3), MOŽNOST PLAČILA na 4 čeke (1 gotovinski popust Hočevarjev trg 5 Krško (pri tehnični šoli) « 0608/33 - 359 ZAHVALA V 85lclu starosti nasje /a vedno zapustila naša draga mama. stara mama in prababica MARIJA TI RŠHf Brezje 15, Leskovec Iskreno se /uh\aljujcmo sorodnikom, sosedom in /nanacem. sindikatu in sodelavcem KOSI A K - a /j i/rcccno so/alje. podarjene venec, evelje. sveče, darovane maše. ict g. kaplanu /a poslovilne besede in lepo oprav licn obred Hvala ludi g Žičkarju. Iskrena hvala vsem' /ALI JOČI: sin Branko i družino NAS GLAS 30. 30. NOVEMBRA 1994 OBVESTILA — REKLAME 17 NOVOLETNI SEJEM-PRILOŽNOST V KRŠKEM inženiring KULTURNI DOM KRŠKO, STIL INGENEERING D.O.O. LJUBLJANA ORGANIZIRAJO NOVOLETNI PRODAJNI SEJEM '94 S SPREMLJAJOČIM KULTURNIM PROGRAMOM OD 20. DO 29. DECEMBRA 1994 Sporočamo Vam, da organiziramo v Krškem prednovo-letni sejem s prodajo blaga in z gostinsko ponudbo. Udeleženci sejma bodo lahko svoje blago ponudili obiskovalcem na stojnicah, velikih 4—9 m2 (možen je tudi drugačen dogovor). Cena m.2 stojnice je razvidna iz priložene prijavnice. Ravno tako so tam tudi vsi ostali pogoji. Vabimo Vas, da se tudi Vi s svojim blagom udeležite sejma in da še s svojo ponudbo popestrite krške božične in novoletne dneve ter si omogočite prodajo. 25. decembra bo sejem zaprt, v ostalih dneh pa bo odprt med 9. in 21. uro. Opozorimo naj Vas le še na to, da je Krško v regiji, ki meji na sosednjo državo Hrvaško, da je le 50 kilometrov oddaljeno od Zagreba in da ta za vse prodajalce predstavlja dvomilijonsko tržišče. Vabljeni! Paviljoni bodo tudi na zgornjem hodniku in v mali dvorani Norolctno- prodajni sejem Krško IR INŽENIRING D.O.O. KRŠKO, KULTURNI DOM KRŠKO, STIL INGENEERING D.O.O. LJUBLJANA X CENJENI ABONENTI - NOVOLETNI PRODAJNI SEJEM '94 S SPREMLJAJOČIM KULTURNIM PROGRAMOM v Kulturnem domu Krško in na ploščadi pred njim OD 20. DO 29. DECEMBRA 1994 Naročnik — razstavljalec: Naslov. Kontaktna oseba:. Telefon/fax.:...... OPREDELITEV PRODAJNE STOJNICE (izpolni željeno pozicijo, ostale prečrtaj) Minimalni prostor stojnice je 4 m2, maksimalni 9 m2. — Notranji prostor (P) pritličje št. prostora.........., m2.........a m2 130 DEM Skupaj DEM — Notranji prostor (N) nadstropje št. prostora..........m2 ......... a m2 100 DEM Skupaj DEM — Zunanji prostor (Š) pod šotorom št. prostora..........m2.........a m2 140 DEM Skupaj DEM — Zunanji prostor (H) hiška št. prostora........., m2.........a m2 120 DEM Skupaj DEM Obračun vašega razstavno prodajnega prostora znaša ...................•.............................. DEM v SIT po srednjem tečaju BS na dan plačila ................................................. SIT. Izvajalec dopušča možnost sprememb končne cene, če se spremenijo posamezne postavke. Formular velja kot naročilnica in pogodba o sodelovanju št............................................... Datum naročila:................................1994 Podpis in žig: Rok plačila: celoten znesek vplačati na žiro račun št. 51600-601 -16091 najkasneje do 8.12.1994. Izpolnjen formular poslati na naslov: IR INŽENIRING KRŠKO D.O.O., CKŽ 53, 68270 KRŠKO TEL. 0608 21-944, FAX. 0608 21-044 ŠOTORI — PAVILJONI PRED DOMOM BODO IMELI IZOLIRANA TLA F zr OKRAŠENA SMREKICA j\ SPOMENIK M. GUBCA L Najprej iskrena hvala za zaupanje v abonmajski program, ki smo ga v Kulturnem domu izbrali za novo sezono 94/95. Z veseljem vas vabimo na prvo predstavo, opereto PLANINSKA ROŽA, ki bo v soboto, 3. decembra '94, ob 19. uri. Opereto je zložil Radovan Gobec, režiral Iztok Valič, dirigent je Franci Rizman. Predstava je za abonma in izven (1.000 SIT). Pridite in videli boste, kako cveti Planinska roža z igralci gledališča Žarek iz Žalca. V soboto, 10. decembra '94 bo ob 17. uri PRVA REVIJA SIMFONIČNIH ORKESTROV SLOVENSKIH GLASBENIH ŠOL v organizaciji Glasbene šole Krško, Skupnosti slovenskih glasbenih šol in KDK. Koncerti-rali bodo v veliki dvorani. VESELO, SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1995 S PROGRAMOM KDK IN NOVOLETNIM SEJMOM! VABLJENI! Ponedeljek, 19.12. — TIČEV JAKA, igrica za otroke vseh starosti pravljica o otroški duši in dobroti, polna čarobnosti, v kateri ljubezen vse premaga. Izvaja SLG Celje. (Ob 9.30 in 10.30 uri za vrtce in učence osnovnih šol, ob 15.30 uri za otroke in starše.) Torek, 20.12. — Ob 10. uri OTVORITEV NOVOLETNEGA SEJMA V KDK, ob 15.30 uri MOJA PUNCA 2 (film). V drugem delu priljubljene romantične komedije boste spremljali Harrvjevo hčer Vado na potovanju v Los Angeles novim dogodivščinam naproti. Duhovito in čustveno nadaljevanje popularnega prvega dela Ob 18.30 uri RAZVEDRILNI VEČER ljubiteljskih kulturnih skupin. Sreda, 21.12. — ŽOGICA MARO-GICA, po vsem svetu znana lutkovna predstava, ki jo Mariborsko lutkovno gledališče posveča velikemu mojstru lutk Antonu Jezovšku. Predstava je primerna za otroke od 3. leta dalje. (Ob 9.30 in 10.30 uri za vrtce in učence nižje stopnje osnovnih šol, ob 15.30 uri za otroke in starše.) Četrtek, 22.12. - MOJA PUNCA 2 (tilm). (Ob 9.30 in 11. uri za učence osnovnih šol, ob 15.30 uri za otroke in starše.) Ob 18.30 uri PLESNA ŠOLA KRŠKO ZA STARŠE IN DRUGE OBČANE POSAVJA (organizator PŠ Krško). Petek, 23.12. — DENIS POKORA (film). Saj ga že poznate, kajne? Denis si ne želi pustošenja, le nezgoda in navihanostga spremljata povsod, ko v svoji otroški domišljiji raziskuje brezskrbni svet ... Odlična igralska zasedba in Oskar skladatelju Jerrvju Goldsmithu (Forever Young). (Ob 9.30 in 11. uri za učence osnovnih šol, ob 15.30 uri za otroke in starše). Ob 18.30 uri RIBNIŠKI OKTET ob 15-letnici zopet v KDK. Sobota, 24.12. — DENIS POKORA (film). (Ob 9.30 in 11. uri za učence osnovnih šol, ob 15.30 uri za otroke in starše.) . Nedelja, 25.12. — BOŽIČNI DAN — družinski praznik (sejem^aprt) Ponedeljek, 26.12. — ČAROBNI VRT(film) je zgodba o ljubezni in pri- OBISKOVALCI! jateljstvu treh osamljenih otrok, ki se zatekajo v čudoviti vrt, kjer se ozdravi še tako ranjena duša in še tako bolno telo. Čudoviti svet rastlin dopolnjujejo razne živali, ljubljenci otrok vsega sveta. Priporočamo učen -cem višjih razredov osnovne šole in dijakom. (Ob 9.30 in 11. uri za učence osnovnih šol ter dijake, ob 15.30 uri za otroke in starše.) Ob 18.30 uri PRAZNIČNI POZDRAV DNEVU SAMOSTOJNOSTI (program ZKO, GŠ in KD Krško). Torek, 27.12. — STRAHEC PLU-FFF je prisrčna zgodbica o strahopetnem Strahcu PLUFFFU, ki pomaga rešiti deklico LUCIJO, LUČO, LUČKO, ki jo je ukradel ENOOKI GUSAR, o treh »hrabrih« mornarjih in »strašilno« strašni družini strahov. Se bojite strahov? Seveda ne, saj strah, strah, strah ima velike oči, znotraj je votel, ga zunaj nič ni! Izvaja »MOJE GLEDALIŠČE«, Kulturni dom Španski borci Ljubljana. (Ob 9.30 in 10.30 uri za vrtce in učence osnovnih šol, ob 15.30 uri za otroke in starše.) Ob 18.30 uri ČAROBNI VRT (film). Sreda, 28.12. — WILLY (film), ameriška mladinska melodrama vas bo prav gotovo prevzela, saj prikazuje nenavadno, vendar tesno prijateljstvo med fantičem in ubijalskim kitom, ki so ga zaprli v utesnjen bazen. Brez neomejenih morskih prostranstev pa zanj ni življenja ... Film je primeren predvsem za učence nižjih razredov osnovnih šol. (Ob 9.30 in 11. uri za nižjo stopnjo učencev osnovnih šol, ob 15.30 uri za otroke in starše.) Ob 18.30 uri S PESMIJO SLOVENSKEGA OKTETA. Več kot 40 let je minilo, odkar je bil ustanovljen Slovenski oktet. Pevcem s prelepimi glasovi in srcem na prvem mestu ni bilo težko osvojiti poslušalce doma in po svetu, saj pojejo vse od korala do del sodobnih skladateljev, folkloro z vsega sveta in predvsem še vedno slovensko pesem ... Četrtek, 29.12. — WILLY (film). (Ob 9.30 in 11. uri za učence osnovnih šol, ob 15.30 uri za otroke in starše). Ob 18.30 uri POZDRAV NOVEMU LETU '95! Razvedrilni program ob zaključku novoletnega sejma. SPOŠTOVANI! Leto je hitro minilo in zopet prihajajo najlepši prazniki, prijeten, topel in čarobni božični večer ter razigrani novoletni dnevi. V Kulturnem domu Krško smo pripravili kulturni program za Veseli december in s sodelavci tudi novoletni sejem, kjer boste izbirali darila za svoje najdražje. Vse to in še več se bo dogajalo v KDK od 20 do 29. decembra med 9. in 21. uro (razen na božični dan). S pestrim programom (lutkovnih igric, filmov za mladino, plesa in glasbe ...) Vam želimo izreči mnogo lepih misli, ki naj Vas spremljajo skozi novo leto 1995. Vse to pa združujemo z željo, da PREŽIVITE VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1995! November 1994 Uprava KDK >o 5 LU rr t/3 _j LU t- o li Gostinci, turistični delavci! Pokažite, da ste ponosni na svoje dosežke Udeležite se novoletnega sejma v Krškem in v posebni, gostinski dejavnosti namenjeni dvorani ponudite obiskovalcem dobrote svojih kuhinj in kleti. Organizator krškega novoletnega sejma, IR inženiring, ^zbira ponudbe z opisom možnih gostinskih dejavnosti, predvsem pa smo si zamislili, da si bodo obiskovalci sejma za potešitev lakote — žeje lahko izbrali jedi z ruskega bifeja. S tem si boste olajšali delo na sejmišču, hkrati pa boste primaknili tudi svoj delež k razstavnosti sejma. Končno je lično urejen ruski bife tudi učinkovita paša za oči. Predstavite torej svoj gostinski lokal in se pobahajte s spretnostjo svojih kuharjev. Prijave in ponudbe pošljite na IR inženiring, CKŽ 53, 68270 Krško, z oznako »Za sejem«. Vse dodatne informacije lahko dobite na telefona št. 0608/21 -944,22-944 ali po faxu 0608/21-044. Vabljeni! 18 ZADNJA NAŠ GLAS 30. 30. NOVEMBRA 1994 Promet naš vsakdanji... Krško — Krika osnovna šola je zastavila načrt za povečanje varnosti v prometu na »svojem« območju. To pomeni, da so se odločili od oblasti in od tistih, ki bi jim za to morali zagotoviti denar, izterjati kolikor toliko ustrezne rešitve. Na cestišču pri šoli morajo biti grbine, kot se spodobi (ležeči policaji) in celotno območje ob šoli mora biti označeno. O tem bomo še pisali. Žal pa se prometna varnost in stiske šolarjev in odraslih pešcev ne končajo na območju osnovne šole. Treba je še naprej, pogosto tudi čez most. Tu je ob prometnih konicah prav nevarno. Most je s talno prometno signalizacijo porisan tako, da se ob konicah naredijo zamaški na prehodu z nadvoza v most. Tisti, ki bi radi zavili proti dijaškemu domu, ne morejo levo, zaradi njih stojijo v koloni tudi oni, ki bi šli desno, v Krško. Saj ne traja grozno dolgo, a ljudje smo Kadi nestrpni in potem voznik/ zlezejo s svojimi avtomobili kar na pločnik in se ognejo oviri. Seveda postane potem na pločniku nekoliko tesno, predvsem pa nevarno tudi za pešce... Novega, širšega mostu pač ne moremo kar tako zgraditi. Imamo takega, kakršnega smo dobili: nekakšen industrijski izdelek, ki vsekakor ni v okras ne graditeljem (kolikokrat so ga že utrjevali in po- KRI2ISCE ZDOLSKA CESTA M 1 : 500 Roman Dular, stanovalec ob križišču: »Nerodno je, ker je to ozko križišče. Vsak dan ob dveh, ko je največja gneča, nihče ne upošteva križišča, vsi tovornjaki in avtobusi vozijo po pločniku. Vsi pešci, še posebej otroci, morajo biti zelo previdni, saj vozniki vozijo po pločnikih tudi s hitrostjo 40 kilometrov na uro, ker nimajo potrplenja, da bi mirno počakali na zeleno luč. Morali bi postaviti tablo, ki bi opozarjala voznike, da se po pločnikih ne sme prehitevati, pa tega nihče ne stori.« pravljali) in ne naročniku. Ponekod so namreč mostovi in območja ob rekah okras, srce mesta. Seveda je to kje drugje in ne v Krškem. Pa se vrnimo k prometu: jasno je, da ne moremo naročiti lepšega in širšega mostu, s kolesarsko stezo in dodatnim pasom. Mostu pač ne moreš kar zabrisati v staro šaro. Lahko pa bi obstoječega nekoliko bolj racionalno porisali in potem bi morda lahko vsi nestrpni vozniki peljali drug mimo drugega. Tisti, ki se na to reč spoznajo, so nam zatrdili, da je to mogoče, mi pa smo povprašali za mnenje še nekaj uporabnikov. (Ika) posledica prometne zagate.« Ana Bizjak, prebivalka Krškega: »V nevarnost smo postavljeni vsi, prav tako pešci, otroci, kolesarji, pa tudi vozniki sami. Najbolj pa so ogroženi mali otroci, ki se ravno ob tej uri vračajo domov iz vrtca in šole. Kaj pa bi se tu dalo spremeniti, pa ne vem.« Miran Hervolj: »Mislim, da bi se morala policija bolj vključevati v promet na mostu, vsaj v času, ko se ljudje vračajo oziroma hodijo v službo, saj potem ne bi prihajalo do tolikšnih problemov. Ve se, katera cesta je prednostna in katera glavna, ve se, kje prednosti ni. Saj ko se policija vključi v promet, ta poteka dokaj normalno, samo to bi moralo biti bolj pogosto.« Bernard Pinterič, voznik, pa je hitro in jedrnato dejal: »Potrebovali bi še en semafor na tem križišču, enega pa še pri Podmornici.« Ko smo ga poprosili, če lahko malo bolj odpre okno, pa je dejal« Ne gre, Alojz Mlakar, prebivalec Krškega: »Moti me, ker nikakor ne morem priti čez cesto. Zgradijo naj še en most samo za pešce. V nevarnosti so vsi udeleženci prometa, saj so včasih vozniki prav nesramni in se ne ozirajo na to, da v križišču niso sami, da so tu tudi otroci, pešci, kolesarji... Policija bi morala biti na tem križišču, pa tudi na križišču pri Podmornici večkrat prisotna, še posebej pa takrat, ko se šolarji vračajo iz šole, drugi odhajajo v službo...«(Kati) Tiskovna konferenca Svečana predaja Opel Corse najlepši Slovenki Janja Zupan, miss Slovenije, je v novem Avto centru Kruno d.o.o., v Brežicah, prejela obljubljeno in zasluženo nagrado, avtomobil Opel Cor-sa-City. Brežice, 28. novembra — V podjetju Kruno, d.o.o., so pripravili tiskovno konferenco, na kateri so Janji Zupan v uporabo izročili nagrado, ki jo je najlepši Slovenki namenil generalni pokrovitelj letošnjega izbora za Miss Slovenije, direktor podjetja Krunoslav Fi-lipčič. Corsa je za mene ravno prav majhna, le izpit bo treba narediti«, so bile besede Janje Zupan, ko ji je Kruno Filipčič tudi uradno predal najmanjšega iz programa Oplovih avtomobilov. To je bila tudi priložnost, ki so jo zbrani novinarji in fotografi izkoristili in naredili nekaj nepozabnih posnetkov z aktualno miss Slovenije. Pogovor z Janjo Zupan, v katerem je razkrila mnoga ozadja izbora za miss Slovenije, svoje sodelovanje na tekmovanju za miss sveta v Južni Afriki in mnogo drugih, prav tako pomembnih pripetljajev, ki spremljajo takšno prireditev, bomo objavili v eni izmed naslednjih številk časopisa Naš glas. (dama) Svečanega trenutka predaje ključev in avtomobila najlepši Slovenki, se je med drugimi udeležil tudi Jože Avšič. Na sliki Jože Avšič, Janja Zupan in Krunoslav Filipčič. misli volilca začetnika V soboto bi bil Prešeren star 194 let. V nedeljo pa bodo volitve. Kako bi on izbral? Želel si je zlasti, da bi bili na svojem — saj smo si tudi mi — vendar je imel srečo, saj se mu ni bilo treba odločati za župana (morda pa bi celo sam kandidiral?), nas pa sladkost ((ne)slanost) odločanja še čaka. Kako izbrati? »Župani« so veliko govorili, mi smo (na pol) poslušali, zvedeli smo, kar smo, zdaj pa bo od naših svinčnikov odvisno, kako si bomo postlali. Z malo sreče bi se nam pa ven darle lahko »zalomila« občina, ki bi delala za ljudi. Da se nam le roka ne bi preveč tresla! Dragi soobčani! Naj vam volitve čim prej minejo in naj se »edinost, sreča, sprava k nam nazaj vrnejo«. Pa mirno spanje! (nic) OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU PARKET ARSTVO J0ŽEPIRC LESKOVEC 6K73 SLOVENIJA Tel. 0608/22 117 r» OBDO/Zi! 700 Nob 0609/610 :tt8 POLAGANJE ITISONOV Ob kofetku Gospodarstvo in šport z roko v roki Drago Radej K pogovoru o športu v krških klubih, ki ju vodi, in o drugih športih v občini smo povabili direktorja podjetja Interier in sobopleskarstvo Draga Radeja, človeka, ki vidi v pomoči športu tudi promocijo gospodarstva, malega gospodarstva in celotne občine. Prosim, da se predstavite. »Drago Radej, doma iz Krškega, star 35 let, osem let že opravljam sobopleskarstvo obrt, tri leta pa vodim podjetje Interier Krško. Sem predsednik dveh športnih klubov: košarkaškega in rokometnega kluba Interier Krško.« Kako ste prišli v šport? »Pred enim letom sem se na prošnjo košarkaških delavcev iz Podbočja vključi v delo tega kluba. Rokometni klub, kije bil pred razsulom, pa sem prevzel v letošnjem letu.« Financiranje dveh klubov verjetno ni poceni? »Finanaciranje rešujemo z velikim številom pokroviteljev. Poleg domačih krških so vključeni tudi številni iz vse Slovenije. Glavni pokrovitelj pa je Interier Krško, ki pogodbeno odvaja določena sredstva. Večinski delež sredstev za delovanje obeh klubov pa priskrbi marketinška služba.« Kako sodelujete s Športno zvezo Krško in drugimi občinskimi organi? »Občinski parlamentje v letošnjem letu potrdil 90-odstot-no povečanje sredstev za šport, tako da je sedaj na voljo približno 18 milijonov tolarjev, ki jih po posebnem pravilniku med društva in klube razdeli Športna zveza Krško. Sredstva, ki jih prejemajo klubi in društva, so namenjena izključno vzgoji otrok do 18 leta starosti, delijo pa se na podlagi programov klubov in društev. KK Interier je letos od športne zveze prejel 980.000 tolarjev, RK Interier pa 990.000 SIT. Glede na strokovno delo in visoke stroške, ki spremljajo delo s pionirskimi in mladinskimi selekcijami, je to le 30 do 40 odstotkov sredstev, ki so potrebna za delo z mladimi. Sedanja občinska oblast je z zvišanjem proračuna prisluhnila potrebam športa v Krškem. Storjeni so tudi koraki za prihodnje, saj je minister Slavko Gaber z izvršnim svetom SO Krško podpisal protokol o izgradnji novega srednješolskega centra z športno dvorano, kar bo nedvomno velika pridobitev za krški šport... Moram povedati, da izvršni odbor vključno s profesionalnim tajnikom športne zveze delajo zelo slabo. Do danes nas predstavnik športne zveze še ni obiskal niti v klubu niti na treningih ali tekmah. Nihče nas ne vpraša o našem delu in težavah in kako naprej. Komuniciramo le dvakrat letno, ko pošljemo programe dela in finančne programe. Našega dela ne kontrolirajo in ne nadzirajo. Predsednik Športne zveze Krško g. Pleterski ni sposoben urediti razmerah pa jih ne želi. Izvršni odbor športne zveze pa je sestavljen tako, da imajo nekateri klubi tudi več predstavnikov v njem in so zato s takssnim stanjem zadovoljni. Opažam, da se de- la precej pristransko. V svojem štiriletnem mandatu pa še niso sklicali skupščine.« Kaj pričakujete v športu v naslednjem letu? »Najprej si želim občinsko vlado, ki bo imela posluh za gospodarstvo ter sposobnost narediti Krško središče regije. Želim si, da se Športna zveza Krško na novo konstituira, da bodo v njenih organih ljudje, ki bodo delali v prid športu in za šport z entuziazmom in ne zaradi lastnih interesov. Upam tudi, da bo mesto Krško v naslednjem letu dobili dve prvo-ligaški ekipi, rokometni klub Interier Krško in košarkaški klub Interier Krško. Seveda pa želim v naslednjem letu čimveč uspeha tudi ostalim športnikom in športnim delavcem v Krškem« (Jože Arh)