369
Novičar iz domačih in tujih dežel.
z Dunaja. — Ker je cesar iia Ogerskem in tam zborujete delegaciji, so dunajske novice manjega pomena. Visokih gostov bil je zadnje dni tukaj kralj Karol Ru-munski s kraljico, katerega sta pozdravljala cesarjevič Rudolf in nadvojvodica Štefanija. Kralj in kraljica pa sta se potem podala na Ogersko obiskat tudi cesarja. — V mestnem zboru je zopet oživela pravda zarad mestne in pa električne mestne železnice; — deželni šolski svet in pa velikonemški časniki so bili zopet srditi, ker je društvo „Komenski^^ naznanilo, da napravi drug razred češke šole v predmestji „Favoriten". Ministerstvo pa je z nekimi pogoji privolilo otvorjenje druzega razreda one ljudske šole, v kateri uvidajo tako zavestni dunajski Velikonemci nevarnost, da postane Dunaj češki. — Upravna sodnija razsodila je zadnji čas vsled pritožbe Karolinodolske, da občine niso dolžne državnega davka pobirati. Povod pritožbi dalje nalog davkovskega urada, da mora občina z ekseku-cijo iztirjati tudi zastanke davka, ki znašajo le en sol d. Razsodba je velike važnosti za severne dežele, kjer občine sploh pobirajo tudi državne davke.
Primorsko. — V Katinari pri Trstu zborovalo je minulo nedeljo slovensko politično društvo ,^Edinost" pod predsedstvom državnega poslanca Nabergoja in je sklenilo, delati na to, da se razširijo slovenski tečaji na tržaški gimnaziji, in da Slovenci Primorci ne bodo sprejemali laških dopisov magistrata tržaškega.
370
Hrvatska. — Po sklenjenem zborovanji deželnega zbora, čegar delovanje so prijatelji Hrvatov spremljali z globokim obžalovanjem, obhajala se je minulo soboto in nedeljo v Zagrebu zopet enkrat narodna slavnost, katera je zopet v zavetji vladike Stro8smayerja narod hrvatski spravila v oni tir, na katerem ga z živim veseljem in občudovanjem spremljamo. — Blagoslovila in otvorila se je namreč galerija slik, kateri je ustanovitelj vladika Jurij Stro8smayer, ki jeza to tudi osebno prišel, izvrševat za vso Hrvatsko tako slavni čin. — Sprejem Stross-mayerjev na kolodvoru bil je uže sijajen, prišla so ga pričakovat vsa društva hrvatske stolnice in župan zagrebški Crnadak pozdravil ga je z gorkimi besedami, naglasujoč velike zasluge Strossmajerjeve za duševni razvoj hrvatskega naroda. — Vladika zahvalil se je ginjen in je opomnil, da hoče vse svoje življenje posvetiti blagru domovine. — Po sprejemu na kolodvoru spremil je velikansk sprevod vladiko v mesto.
Vsi časniki slavili so pri tej priliki zasluge Stross-mayerjeve; sama ^^Sloboda" — glasilo Starčevičanov — omenila je vso svečanost samo z malimi, mrzlimi besedami.
Soboto opoludne sprejemal je Strossmayer deputacije, potem pa je dal baron Vranicany sijajen banket. Zvečer bila je slovesna predstava v narodnem gledališči, katero je obiskalo sila odličnega občinstva. — Po predstavi pa je bilo mesto razsvetljeno in bakljada s petjem je še posebej slavila prvega rodoljuba hrvatskega.
V nedeljo blagoslovila se je akademija in jedro vseh krasnih svečanosti bil je govor Strossmayerjev govorjen pri zborovanji akademije. V govoru razlagal je pomen akademije in vseučilišča, naglasujoč, da si le omikan narod more preskrbeti vire gmotnega blagostanja.
Zahvalil se je vladarju, s čegar pomočjo se je mogla po potresu popraviti akademija. Hrvatski narod je kralju najbolj udan in ljubi svojega kralja. Zahvalil se je narodu, ki si je vkljub svoje revščine grižljej odtrgal od ust, da je položil tudi svoj darček na altar domovine in vednosti. — Tudi deputacija, došla iz Ljubljane, priča, da mala rekica ne more razdvojiti Slovencev in Hrvatov.
Nadalje govoril je vladika zelo zanimivo o lepi zbirki slik, katero je podaril hrvatskemu narodu. Na-glašal je pri razpravi o današnjih družinskih razmerah, da je ljudstvo treba razobraževati po idealni strani, ker le to, da se dandanes idealizem zgublja, pouzročilo je današnje društveno gospodarske razmere. Narod, ki svojo nalogo spozna, ki se v časih stisk ne vda, pogumno se poteza za svoje narodne pravice, narod, kateri hoče ali prosto živeti ali častno umreti — ne more nikdar poginiti. Izrekel je željo, naj bi bilo najvišje hrepenenje mladine dostojanstvo akademiško. Duhovništvo poživlja, sodelovati na znanstvenem polji. Poleg vednosti naj se goji vera, obe ste žarki enega solnca in krivo sodijo oni, ki mislijo, da vednost in vera ne morete skupaj hoditi. Konečno izročil je Strossmayer akademiji veliko zelo dragocenih knjig in dve svetinji darila papeža Leona XIIL
V nedeljo bil je zopet sijajen banket, koncert in slavnostna predstava v gledališči.
Iz Biidapešte. — Eazprave v delegacijah so zelo zanimive, ako ravno po cesarskem prestolnem govoru ni bilo več dvomiti, kakove bodo izjave ministrov. Izrekoma izjave ministra unanjih zadev grofa Kalnoky-a sprejele so se od vseh strank delegacij z veliko zado-voljnostjo. Popisaval je grof Kalnokj razmere naše države  na drobno,   naglašaje,   da je ozka in trajna
zveza z Nemči^'o podlaga vse nase unanje politike, ki ima namen, vzdržati evropejski mir; shod treh cesarjev v Skjernjevicah bil je čin, ki živo kaže, da tudi Ruska pristopi zvezi z onim namenom. Razmere z Laško so vedno prijateljske, in teh razmer ni kalila nobena do-godba. — Naša politika pri izhodnih državah ima namen, tudi one manje države vpeljati k onemu razvitku, po katerem morejo vstopiti v vrsto druzih evropejskih držav, v gospodarskem oziru pa se po prijateljskih razmerah za našo državo pridelkom onih dežel odpira pot za trgovino enako na korist naše države, kakor na korist onih manjših držav. Glede zveze železniške, katera je bila pogojena v berolinski pogodbi, omenja grof Kalnokj, da so vse druge države spolnile zadevajoče svojo dolžnost razun turške, katera celo zapreke stavi onim društvom, ki imajo v rokah tam obstoječe železnice. — Tudi izjave glede gospodarstva v Bosni in Hercegovini bile so v obče povoljne.
Nemška. — Cesar Viljem se je zopet nekolika poškodoval, ker se mu je v sobi podrsnilo, da je padel, pa poškodovanje (na hrbtu) bilo je tako malenkostno, da je svoja opravila opravljal, kakor navadno. — Ožje volitve v državni zbor se dovršujejo tako različno, kakor prvotne volitve, pa videti je povsod, da vpliv socijali-stov raste , ker se zavezujejo po okoliščinah z vsakim manj odločnim nasprotnikom , da se le v tem pospešujejo njihova načela. Ker še ožje volitve niso sklenjene, ne da se še do številke presoditi razmera strank v prihodnjem zboru.
Francoska. — Posredovanje, katero je poskusila Angleška, ni imelo vspeha, pa je soditi tudi, da Angleška ni imela dobre volje pomagati svoji pomorski tekmovalki francoski. Vsaj se to da sklepati iz druzih dogodeb, vpeljanih po Angleški, ki se značijo po vsem za Francoski sovražne.
Vlada francoska baje poskuša sama , da bi se dostojno pogodila s Kitajci. Hitrega sslepanja mirii pa se nikakor ne more nadjati in zato se tudi pripravlja na daljno odločnejšo vojskovanje.
K tem težavam pa je pristopila zadnje dni še druga velika in huda, namreč kolera, katera je začela razsajati tudi v Parizu. Trdijo, da je bila ta bolezen uže ves mesec po malo razsajala v Parizu , pa uradno priznala se je še le zadnje dni, ko jo ni bilo mogoče več prikrivati. Zdaj umira jih v Parizu krog 100 na dan, oboli pa jih krog 200.
Pri ozki zvezi, katero ima trgovina pariška z Du-j ajem, je nevarnost zelo velika, da bi se kolera ne zanesla tudi na Dunaj, kjer je še sila veliko starih, nezdravih , prenapolnjenih poslopij iu neredno živečega prebivalstva, — Po druzih krajih Francoske kolera ni več huda.
Laška. — V ponedeljek bil je v Vatikanu tajni kouzistorij, v katerem je bil za kardinala imenovan nadškof dunajski, za ljubljanskega škofa pa kanonik dr. J. Misija.   Jutri ima zopet biti  javen in tajen kouzistorij.