PeterPuhar kije stal skoro sredi hleva. Brž je xx /*l>kirk.^ I f\WIS"ll s^°čil na ozek rob neke posode in zve- PIŠČE V ČRNEM LONCU davo pogledal v svetlikajočo se temno (V llc & db ) globino. Čudno, kaj bi neki to bilo? l e i ono na xgo a) Vedno bolj se je nagibal Pipi, dokler se ni — bum — znašel v veliki škatli, Velika noč je bila pred vrati. Vsa napoinjeni s kolomazom. Br..., kaj pa kmetija je bila očiščena, da se je vse to? pipi si je pomagai z nožicami in kar svetilo. Dekla je bila pravkar po- peruti, da bi se izkopal iz lepljive snovi. metla še veliko dvorišče, kjer je stara L sreči se je veijka gkatla prevrnila, rjava kokoš pobirala poslednja zrnca tako da se je Pipi lahko izmotal iz nje s tal. »Velika noč, velika noč! Gak- - toda kakšno je bilo zdaj malo pišče! gak - ga!« je kokodajsala. preko vsega zlatorumenega puha se ga Za njo je koracalo njenih sedem pi- je držaia črna> iepljiva snov. Povaljal ščet, to se pravi samo šest, kajti naj- se Je sicer takoj v sIami in se čedH na manjše, po imenu Pipi, je hodilo vedno vse pretege, toda čeden vseeno ni po- svoja pota. Ravno sedaj je vleklo in stal. Poleg tega je bila naslednji dan še kavsalo veliko cunjo, ki je bila raz- velikonočna nedelja, takrat morajo biti prostrta na klopi poleg hlevskih vrat, vsa piščeta čista in snažna. Kolikokrat in je vpilo in cvrčalo, ker ga ni moglo mu je že to povedala njegova mati. potegniti s klopi. »Pipi, Pipi, pridi ven- x, .. „ . . 111,1 dar, mamica bo postala huda!« je zavpil ^uj! ?unaj ^ ™pet kokodakala sta- Zlatek, najstarejši njegov bratec, ki je rf kokos m vablla, "gubljeno pisce. To- ... 1. . , , 1 da ripi se ni upal na svetlo, prevec se bil radi svojega zlatorumenega puha , f ^ P bolj podoben kanarčku kakor pa pi- ]e bal zasluzene kazn1' ščetu. Pipi je spustil cunjo in je tekel Nastala je noč. Bilo je popolnoma nekaj časa z njimi, nato je pa zopet temno v hlevu, in Pipi, čigar drobni izginil. V konjskem hlevu je bilo bolj srček je močno bil od strahu, je toplo ko zunaj, zakaj vzlic temu, da bridko obžaloval, da ni šel rajši z ma- je sijalo svetlo pomladno sonce, je terjo na travnik. Zdaj pač sploh ni mo- pihal mrzel veter in piščeta kaj rado gel več v prijetno in toplo kokošjo zebe. Ostalim njegovim bratcem in se- hišo, kajti hlevska vrata so bila zaprta stricam je bilo seveda tudi mraz, toda «n zaklenjena. Pipi je pričel neusmi- sledili so svoji mamici, kamor je šla Ueno klicati in čivkati, toda zdaj ga — samo Pipi je vedno hodil svoja pota. tudi njegova dobra mati ni mogla več Zdaj je bila stara kokoš opazila, da slišati, bila je preveč daleč od njega. njenega najmlajšega ni nikjer, klicala Pipi je preživel mnogo težkih in ga je in vabila, toda Pipi se ni oglasil. strašnih ur. Potem pa je nenadoma za- Z utripajočim srcem je stal mali be- čutil ob svojem telesu nekaj velikega gunec za hlevskimi vrati in čakal, da jn toplega. Preplašen se je zdrznil. Ka- i so vsi izginili. In ker se je morala stara tera tuja, neprijetna nevarnost mu še 1 mati posvetiti spet ostalim šestim otro- grozi? Toda prijazen in dober glasek kom, je odšla s težkim srcem na bliž- ga je nagovoril: nji travnik upala je, da bo tam našla )>Malo iš5e> kaj pa tako jokaš? Ali svojega nebogljenčka. Toda Pipi je g. se izgubil0?« skakljal zadovoljno v poltemnem hle- ,., . . . vu, si ogledoval to in ono, pokusil ko- Bl1 Jeuto vehk ^c, kije vohal nje- Šček kruha, ki ga je bila pustila dekla S°vo Puhasto objacilce in je nato rekel: v kotu, in odkaracal v globoko slamo. »FuJ- h Pa ne disis Posebno Pnjetno!« To je bilo vendar prijetnejše in zani- Toda zajček je bil tako dober z njim mivejše, kakor pa korakati po travniku in edino bitje, ki se je Pipiju približalo in se držati mamice za krilo. v njegovi osamelosti, zato se je pišče Kmalu se je spet izkobacal iz slame. okorajžilo in mu povedalo vso svojo Zagledal je bil neki zanimiv predmet, zgodbo. 152 — »Tak strah imam pred svojo matcrjo, njegov nečak povedal, zakaj je bil pri- ker sem tako umazan in ker je jutri šel k njemu. Toda vseeno se je dal Velika noč!« je končal Pipi svojo dolgo preprositi in je z zadnjim ostankom povest. rumene barve, ki ga je izpraskal iz Zajček je nekaj časa vohal po zra- svoje jajčne lupine, popravil in izbolj- ku, kakor da bi mu od tam prišel do- šal Pipitovo oblačilce. Četudi so tu pa ber svet, nato je pa rekel: »Tu je samo tam še-gledali temni madeži iz obleke, ena pomoč. Ti moraš k mojemu stricu, to ni pomenilo dosti, saj ima tudi Pi- velikonočnemu zajcu, da te bo na novo kica, njegova sestrica, podobno pikča- poslikal.« sto oblekco. Tako je peljal pridni zajček svojega Pipi se je lepo zahvalil velikonočne- malega in črno popackanega prijatelja mu zajčku in še bolj domačemu zajčku, v zgodnjem jutru iz zajčjega hlevčka s katerim se je potem napotil proti preko travnika v gozd, kjer je stanoval domu. Ko so velikonočni zvonovi pri- velikonočni zajček. Mojster Dolgouhec čeli zvoniti in je stara rjava kokoš je bil ravno pri pospravljanju barvnih peljala svoje otroke na travnik, se je lončkov, med tem ko je njegova žena nenadoma pojavil med njimi tudi iz- z otroki nakladala na nov zajčji avto- gubljeni Pipi. Sicer je bil malo čudno mobil pisane velikonočne pirhe. oblečen, toda gotovo je bil to njen »Vedno nas kdo moti v zadnjem tre- otrok in kokoška je bila srečna, da ga nutku!« je zagodrnjal zajec, ko mu je je zopet imela...