predstavitev Primož Ulaga: Vični mladenič Vesele novembrske počitnice lETHIK VI - 10, NOVEMBER 1999 Trxta, L|uM|a.«ka M, hij Ml/731 730, Trgovta« 061/722 777, proda)« «ad Ml/712 AKCIJA ŠTEKLEM VOLME ZA IZOLACIJO 0STREŠIJ "ISOVER" NI DIMU VAM MOŽNOST 8REZPLAČNE DOSTA VE 7. 11 TODViGALOM Vtrgovmcth vas prićakujemo vsak dan ori?-19. ure. ob sobotah pa od 7 do 13. ure. I SAMU NISI NIKOLI SAM SEDEŽNE GARNITURE TOVÁRNĚ OBLAZINJENEGA POHIŠTVA Podskraomk ia, 1380 Cerknica Telefon 061 793 S39, faks 061 792 264 SALONI : ■ Podskrajnik 18, Cerknica - Jemčeva 45a. Trzin (stari del) Telefon 714 537, faks 714 536 Delovni čas: od 7. Do 17. ure, sobota od 9. Do 13. Ure. Trgovina z gradbenim materialom Krakovsko 4b. DOMŽALE TEL.: u.c. 061/720-020 TRGOVINA 061/720-560 FAX 061/713-288 e-mail: dom@sant si http://mvw.sam.si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A. Stahovica TEL.: 061/827-030, 827-035 FAX 061/827-045 e-mail: st@sam.st OD OPEKE ... DO STREŠN1KA ... in še mnogo več ...JU NA NAŠIH PRODAJNIH MESI JU VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO.' - kriiirtc: Hramac, Tondoch, sotonu in ostale - hidro m termo izo/ac i je - opno, čemeru, muhu fasade in fa.sadne si Heme Doiimit. Jub m Tim - Schmedel dimnike - Armaturne mreže in betonsko zelezo - Siuvbno pohištvo - Kobnike, tlakovce. betonsko korila ■ Opeko in opečne izdelke vseh vru - Ter ostale artikle iz prodaj ne ga asortimana BERTA EMA INTER MOŽNOST DOSTAVE NA 1 VELIK IZRflR' ' sedežnih elementov s kombinacijo ležišč VUUIU »««Ut -iz naravnoga ter umetnegausrçja ter dekorativnih tkanin. DELOVNI STROJI IN AVTOMOBIL) ttul&le kontNn«ct|e ÍOKOCAOA SONNINA 100 9 i okusi ^^ OTROŠKE TERMO NOGAVIĆKE Ceno io v Sli t" valtQ|Q da á i ? '99 oz do p'=IZZERIft\ špmemt da uMatíia SOLATč, SIAWCE Uotiwe WM HO pefeuŠWC. PtytoúJii íh pwhcflK now •muw ii«£ij „ pobratenju občin. Ocenil je, da bi iahko sodelovali na številnih področjih, še zlasti pa na kulturnem in seveda tudi na turističnem. KVASENICA IA PONOS IN mZMSSLEK Gostje iz Sv. Jurija ob Ščavnici so nam přinesli vino in kvasenico. Slovar slovenskega knjižnega jezika raz-laga, da je to jed iz kvašenega razvaljane-ga testa s skutinim namazom, znana v vzhodni Sloveniji: gibanice in kvasenice. Zene Jurjevčanov ob Ščavnici so nam pri-nesle za pokušino kvasenico. Ponosno so nam jo izročile. Seveda so poskrbeli tudi za vino - renski in laški rizling, traminec in chardonnay, saj prihajajo iz osrednjih Slovenskih goric, kjer imajo že 750 let razvilo vinogradništvo. Najbolj me je zanimala kvasenica, ki bi jo rada predstavila Trzincem. Opisana je v knjigi Slovenske narodne jedi in v knjigi Od bujte repe do gibanice. Poklicala sem še izlelniško kmetijo Novak in prijazna gospa mi je povedala, da je to njihova vsakdanja jed. Za največje praznike tudi oni pečejo poti-co. Kvasenice so nekdaj pekli v kmečkih pečeli. Te imajo najboljši okus. Kvasenica je pripravljena iz kvašenega testa, kar nam pove že samo ime, vendar drugič vzhaja na loparju in šele nato jo obložijo z nadevom iz skute, jaje in smetane, ki ga razmažejo po testu, naredijo rob iz testa in spečejo, če je le mogoče, v krušni peči. Slovenci smo premalo ponosni na naše žgance, joto, ričet, obaro, žlinkrofe, potiče, štruklje itd., nenazadnje tudi na kvasenice. Ce pogledamo biološko vrednost kvasenic, so v njej zastopani ogljikovi hidrati, maščo-be in beljakovine, in tako je ta jed vredna posnemanja, primerna za malico ali poobe-dek. Če pa bi h kosu kvasenice dodali ja-bolko, dobimo še vitamine in minerale in tako polnovreden obrok. Bolj prijazna mi je kvasenica, kot pa ćevapčići, srbski pasulj, pizze, hamburgerji, ev-rokrem in še bi lahko naštevala. Morda se je vredno potruditi in Trzince navdušiti za peko kvasenic in trzinske kmete za izdelovanje skute. Naš župan prihaja iz Slovenskih goric in zakaj ne bi iz tega območja povzeli in uvedli v naše jedilnike te prleške jedi. Lahko bi ob šoli posadili še vinsko trto in turistom bi imeli pokazati kaj več, obenem pa bi bil to lep spomin na prvega trzinskega župana. Sredi Ljubljane so trto posadili Ijudje iz teh krajev. Iva Dolenc Turistično društvo Trzin se zahvaljuje podjetjem, ki so sodelovala pri turistični predstavitvi Trzina: • Gostilna Pr' Jakov Met, • Mesarija Arvaj, • Mesarstvo in trgovina Kinetič, • Slaščičarna Oger, • slaščičarna Rožle, • domaća pekama Kralj, • pekama Pečjak, • okrepčevalnica Barca. 0P02ARJAM0 VAS, DA 80 IMELA 13. JANUARJA 2000 V ŽUPNU S Kl CERKVISV. FlORJANA V TRZINU KONCERT NAŠA SOKRAJANKA, OPERNA PEVKA ANA PUSAR JER/Č VEČ 0 TEM DOGODKU PA V NASLEDNJ! ŠTEVILKI ODSEVA INTERVJU z univ.dr.med., specialist pediatrije in kardiologije SLAVKOM POPADIČEM tega je prebivalcem mesta narnenjenih veliko rekreacijskih površin (igrišča za nogomet, tenis...) Med nizkimi hišami so večja območja parkov, ki jih prepredajo reke. Visoke stavbě se nahajajo le v samem poslovnem centru mesta, imenovanem Downtown. Tam sem si tudi ogledal trenutno najvišjo zgradbo na svetu, ki je visoka kar 457m. Seveda ne smem pozabiti omeniti jezera Ontario, ki se po velikosti lahko pri-merja z Jadranskim morjem. Na njegovem bregu ima člověk v resnici občutek, kot bi stal na obali morja. Ogledal sem si tudi Niagarské slapove in pa Safari, ki je od mesta oddaljen le kakšno uro. To so le glavne stvari, ki jih verjetno res še dolgo ne bom pozabil. Potem pa so seveda še tišti drobni utrinki, ki so mi ostali v zavesti... Morda veste, od kod izvira ime glavne-ga kanadskega mesta? Ja, mislim, da "Toronto" izvira iz indijanske besede, ki pomeni srečanje. Težko bi našli primernejše ime za to mesto, ki je v resnici stičišče ogromnega števila različnih ras, kultur, nacionalnosti, verskih prepri-čanj... Prijazno je vsem prišlekom, zato ni čudno, da pride letno v Kanado s celega sveta okrog 250 000 ljudi. Kakšno vzdušje vlada med prebivalci Kanade? Mnenje, ki sem ga med obiskom dobil o prebivalcih Kanade, je zelo pozitivno. Mislim, da so zelo prijazni, vljudni in kultivirani ljudje. Eden izmed zgovornih dokazov za to je na primer vzorno urejen promet. Nikjer gneče, nestrpnega prehitevanja... Ceste so skrbno vzdr-ževane, široke od dva do osem pasov. In ko sem na javnih mestih opazil napise, kot je "Keep smiling!", nisem mo-gel verjeti svojim očem. Kanada je res-nično prijazna dežela. Katja Rebec poleti ste se podali čez Ocean, v Kanado. Ste tja potovali službeno ali zgolj iz zasebnih razlogov? Moj obisk Kanade je bil zasebne in obe-nem tudi strokovne narave. Obiskal sem hčer Lučko, ki v Torontu delà in živi z družino že dalj časa. Po izobrazbi je univerzi-tetna profesorica in doktorica matematike in računalništva, in nanjo sem zelo pono-sen. Kot přiznáni strokovnjak mi je omogo- on of radiation). Upam, da bom z njim pri-pomogel k boljšemu izvajanju svojega delà. Ste se na obisku v Ameriki udeiežili tudi kakšnega strokovnega seminarja ali predavanja? Da, udeležil seni se seminarja iz komplementarne medicine, akopunkture. Za razliko od naše države je v Kanadi komplementarni medicini namenjeno veliko pozornosti. Razvija se kot dopolnilo h klasični medicini. Pri nas je na primer zdrav-Ijenje z laserji omeje-no zgolj na klinike in bolnice, medtem ko se v ambulantni praksi uporablja le redko. S tem je dostopnost pacientom veliko zmanjšana. V Kanadi je privatna medicinska praksa zvečine vezana na vrhunske medicinske strokovn-jake. Vsi so sociálno zavaravani... Na drugi strani Oceana je na primer pravica do "drugega mnenja" (second opinion), ki je pri nas za enkrat še bolj formalnost, že zelo udomaćena. čila sprejem in kontakte z zdravniki Uni-verzitetne pediatrične in kardiološke klinike v Torontu, tako da je moj obisk postal tudi strokovno obarvan. Kako so tuji strokovnjaki sprejeli vaše delo? Na enem izmed srečanj sem prikazal rezultate iz preventivnih kardioloških pre-gledov, opravljenih s pomočjo Cholesle-ch LDH-i. Zanimivo je, da je kar pri 29 % pregledanih (ki so bili klinično zdravi) rezultat pokazal spremenjen maščobni profil (kar pomeni na primer povišan LDL holesterol in nizek HDL holesterol). Temu lahko sledi proces poapnenja žil (arterioskleroze) in posle-dično srčni ali možganski infarkt. Seveda je zgodnje odkrivanje omenjenih sprememb in preventivni ukrepi zelo pom-embni dejavniki, ki lahko nemalokrat pre-prečijo marsikatero kasnejšo hudo okvaro organizma. S strani ameriških strokovnja-kov smo bili zaradi delovanja na preventivném področju medicine deležni pohvale. Ste přinesli iz Kanade kakšen nov, iz-popolnjen medicinski pripomoček, ki Pri nas sicer še ni v splošni uporabi? Aaročil sem tkivni in akopunkturni laser ( Light amplification by stimulated emissi- In vaši splošni vtisi o Kanadi? Je tudi vas prevzela presunljiva lepota narave? Česa se boste spominjali še dolgo? Kanada je izredno prostrana dežela, ki je glede na svojo velikost relativno slabo naseljena. Center na-selitve je gotovo Toronto (ki ima približno 3 mil. prebivalcev). Zanimivo je, da je mesto zgrajeno zelo prijazno; ponaša se z zelo velikim številom travnatih površin. Poleg VEČNI MLADENIČ: PRIMOŽ ULAGA N, ajbrž ga ni med vami, ki ne bi ve-del, kdo je Primož Ulaga. Verjetno pa ste le redki, ki veste, da večino delavnega dne prav ta Primož Ulaga preživi v trzinski coni, kjer ima svoje podjetje. Pa pojdimo od začetka. Primož se je rodil leta 1962 v Kamniku pod Krimom, ka-mor je tudi hodil v šolo. S skakanjem je začel precej pozno, šele pri desetih letih, prej pa se je ukvarjal s po-dbnimi igrami, kot se ukvarjajo vsi otroci, ki živijo na va-seh: pozimi smučanje in san-kanje, poleti nogomet in pla-vanje v bližnjem potoku. Včasih so bile zime drugačne kot danes .Bilo je več snega, mraz je bil hujši, in včasih si pomisli!, da zime ne bo nikoli konec. In so íantje delali svoje skakalni-ce. Saj veste, če hočeš smučali na domaćem bregu, je treba delati, garati, teptati. Preden je bila proga kolikor toliko pripravljena za smuči, so bili že vsi utrujeni, pa še tema je hitro pozimi. Ce pa hočeš skakati, pa narediš samo ozek trak z vmesnim kupčkom, pa je veselje tu. In tako je Primož za čel skakati. Ker ga je to začelo veseliti, so ga slarši vpisali v skakalni klub Ilirija v Ljubljani in takrat se je začelo zares. V Ljubljani je obiskoval športno gimnazijo, ki je bila namenjena vsem tištim, ki so živeli in dihali za šport. Seveda so se učili, vendar je bila ta šola prilagojena delovnemu ritmu športnikov. Tako jih pozimi niso preveč obremenjevali z učenjem, spomladi in v jeseni pa so presedeli precej časa za knji-gami. Tako je Primož v šoli videval Boruta Petriča, Jureta Franka, Borisa Strela, Mi-rana Tepeža.same znane šporlne junake. Ko je bil star 16 let, je skočil (dobesedno) v mednarodne skakalne sfere, kjer se mu je življenje obrnilo na glavo. Začela so se po-tovanja, spoznavanje novih dežel, zanimivih ljudi, začelo se je pravo skakalno življenje. Vedno se je dobro razumel tako s Irenerji, kot s kolegi iz moštva, vendar če danes pogleda nazaj, ugotavlja, da je šport samo biznis, tako kot vse druge stvari v življenju. Se spomnite, ko smo leta in leta nazaj gledali prenose skokov in se tresli, ko so naši drseli po vzlétni stezi? Mi smo videli samo mladeniče, ki so imeli toliko poguma, da so se spustili po tisti nemogoče visoki strmini brez kril, brez padala, brez strahu. Ampak resnica je drugačna, ozadje je drugačno. Sportnik je figura za vse vodstvo, je le števii-ka med mnogimi številkami. Tu nisi več Primož, pa Jure, pa Boris, tu si zlata kolajna, olimpijska kolajna, deseto mesto. In lemu primerno si tudi nagrajen. V času, ko je Primož skakal, je imela SFRJ poseben sklad za plačevanje uspešnih športnikov, potem so imeli še Stipendijo od smučar-ske zveze, tudi ELAN je imel posebne stipendije za svoje najuspešnejše varo-vance. Torej fantje večjih finančnih težav niso imeli. Primož je mislit vnaprej, saj je vedel, da tako življenje dolgoročno ni perspektivno in da bo přišel čas, ko bo Ireba skakanje opustili in se posvetiti družini. Biti skakalec ni isto, kot biti odvetnik ali zidar. Imaš mnogo manj časa, da si uslvariš trdne temelje za bodočnost. Zato je že pri dvaind-vajsetih letih imel lastno stanovanje in dokaj urejene finančně razmere. Ko si mlad, si poln entuziazma, pri se-demnajstih te veseli potovanje samo, te veseli turneja po Kanadi, Ameriki, Japonski. Ne razmišljaš. Toda Primož je skakal 20 let in na koncu motivacija ni le kolajna, na koncuje motivacija tudi de-narna korist. Verjetno bi še vedno lahko skakal, vendar se je pri tridesetih vendarle odločii, da se bo posvětil družini (sin Nik je Star 10 let), svojemu domu v Črnuški gma-jni in podjetju, ki ga je odprl v IOC Trzin leta 92. Ukvarja se s trženjem reklam med televizijskimi prenosi športnih prireditev, ureja pogodbe za športnike, ukvarja se s celostnim oglaševanjem za razne naročnike - med njegove najbolj znane stranke spa-data tudi Naf Naf in Chevignon. Rad igra tenis, rad teče v naravi. Ne razmišlja veliko o svoji_ preteklosti in raje gleda v příhodnost. Se vedno je takšen, kot ga poznamo z malih ekranov, le da je zdaj poslovnež. Resnično izgleda kot vcčni mladenič. Njegov nasvet je: Ni dobro nahitro uspeti, pustimo, da uspeh pride sam Ce dosežemo cilj prekmalu, izgubimo motivacijo, brez motivacije pa vemo, kako je. In kot vedno - moja končna misel: Kaj je z našimi nacionalnimi mediji? Ali so brez idej, da ne izkoristijo vsega znanja, ki se je v teh letih nabralo v Primožu? Zakaj nam ne dajo pozimi tako izkušenega skakalca v eter, da bi komenliral prenose skokov? Kaj je narobe z našo nacionalko? Če se ne strinjate z mano, pojdite vpra-šat, kaj počne odlični Jens Weififlog! Nuša Malan FRANC TEKAVEC: ŽGANJEKUHA JE V NAŠI RODBINI L_—------ - ■ ■ mmm mÊammimmi ,, _ —--- ,BAHNE« Reklama, ki jo lahko pogosto vidimo Ste se že kdaj spraševali o njej? Brez odvečnih besed, brez priveskov in olepšav. Samo BAHNE. Naj vam razčistim pojme in razsvetlim vaše bistroumne mož-gančke. Bahne je registrirana blagovna znamka podjetja, ki ga vodi g. Franc Teka-vec, in sicer gre za žganjekuho. Sicer pa je Bahne tudi hišno ime rodbine gospoda Tekavca. Gospod Franc je moj sosed, vendar si -žal - doslej nikoli nisem vzela dovolj časa, da bi spoznala tega izredno inteligentnega in razgledanega člověka. Pravzaprav sploh ne vem, koliko Trzincev ga pozna, ampak globoko vam polagani v srce: če boste kdaj imeli čast, spregovoriti z njim nekaj besed, si le vzemite čas. Gospod je res prijazen in zgovoren, in prepričana sem, da bi prav vsak od vas našel primerno temo za pogovor z njim. Gospod Franc ni rojen Trzinec. Rodil se je na Rudolfovem nad Rakitno pred triinpet-desetimi leti. Med štirimi otroki je bil na-jmlajši. Rad se spominja svojega otroštva, ki je kar prehitro minilo. UČITELJ EV AIM JE Diplomiral je iz industrijske pedagogike, kar zveni mogoče malo čudno, vendar so v podjetju takrat potřebovali člověka s takš-no izobrazbo in g. Tekavec je bil več kot primeren za takšno delo. Kot namestnik ravnatelja in predstojnik odseka je učiteljeval v Poklicni šoli v Domžalah (današnji t.i. Texas). Deset let je bil šolnik, kot se je izrazil, in iz tistih časov ima še vedno zelo veliko prijateljev, mnogo njegovih takratnih učencev pa je danes povezano z njim preko poslovnih stikov. Delo učitelja je imel rad, vendar pa se je to njegovo službovanje dogajalo ravno v času, koje potěkal prvi šolniški štrajk v Sloveniji in - seveda - ravno na tej šoli. G. Tekavec ni stavkal, je pa učitelje javno podprl, saj je měnil, da je bila stavka upravičena. Zaradi velikih pritiskov med sodelavci in vedno slabših medsebojnih odnosov je takrat iz šolstva odšlo veliko učiteljev in tako tudi g. Tekavec. Takralne razmere pa niso dovol-Jevale, da bi učitelji smeli zapuščati šolstvo, wr je bilo učiteljskega kadra premalo. Za- Človekova zunanjost se kaže v zrcalu, njegova duša v žganju. Korejski to je bil sam uradno imenovan za pomoćnika ravnatelja domžalskega internata, čeprav v resnici te ustanove od znotraj ni videl. De-jansko je dělal v Komunali v Kamniku. ŽGANJEKUHA Žganjekuha je v družinski tradiciji. Prvi znani žganjekuhec v družini je bil Žonta iz začetka prejšnjega stoletja, zato se po njem imenuje tudi ena od njegovih najbolj znanih pijač. Kasneje se je doma vedno kuhalo žganje, danes pa je edini iz družine, ki se tudi poklieno ukvarja s tem delom. Ima pet redno zaposlenih in vesel je, da mu je v podjetju uspelo združiti delo in družinsko vzdušje. Bahne delà izključno žgane pijače, razvija pa tudi nealkoholni program (darila iz stekla in lončevine). Lončevino žanje izdelujejo v LKC Velika Poljana, je ročno izdelana, g. Tekavec osebno oblikuje podobo steklenic, vrčkov in kar je še takih drobnih, zanimivih detajlov. Sam tudi meša žganje in sestavine. Po duši pa ni komercialist, zato je to delo přepustil tustim, ki imajo več žilice za take stvari. Žganje kuhajo na Bizeljskem, ga pripeljejo na sedež podjetja v Trzin, kjer mu dodajajo sestavine (na primer zeliščni izvlečki za žon-to, borovnice za borovničevec, med...). Tam sem tudi prvič poskusila leranov desert, ki vam ga toplo priporočam za mrzle zimske večere. Največji kupee Bahnetovih izdelkov je Kompas MTS (Duty Free shopi) in zamislite si lahko skrbi, ki jih imajo najrazlične-jša podjetja ob vstopu v tako čaščeno Evropo. Praktično bo pri nas ostalo brez delà 14.000 ljudi. ... IN PROSTI ČAS G. Tekavec je član Rotary kluba. Članstvo v njem je namenjeno združevanju ljudi v humanitarne namene in g. Franců je članstvo v njem v čast in ponos. V mladih letih se je ukvarjal z alpinizmom, ker pa se je ponesrečil (ne pri tem športu), je moral to aktivnost opustiti. Sčasoma se je začel tudi bati višine in sprijaznil se je s tem, da ga skala ne bo več videla. Zato pa se s toliko večjim veseljem ukvarja z loko-strelstvom. Ni včlanjen v nobeno politično stranko, kot vsak člověk pa ima določene simpatije do nekaterih političnih struj. Seveda pa intenzivno spremlja vse dogajanje na naši in tuji politični sceni. Članek je kratek, vem, ampak verjemite, sam pogovor je bil nepozaben. Nuša Matan PREDAVANJE DUŠICE ICUNAVER ZA LJUBITELJE NARODNEGA BLAGA V četrtek, 21. oktobra, je v trzinski dvorani znana zbiralka narod-nega blaga Dušica Kunaver skupini Trzincev, ki so si vzeli čas, predavala o slovenskih ljudskih šegah in modrosti. Opozorila je na bogastvo, ki se ga niti ne zavedamo in ki so ga počasi, a vztrajno kopičili rodovi naših prednikov, zdaj pa dokaj hitro beži in izgine-va v pozabo. Govorila je o nekdanji tesni povezanosti našega člověka z naravo, z njenimi letnimi časi in pogoji, ki jih je narekovala takratna družbena urejenost. Predavanje Dušice Kunaver je bilo izjemno toplo in doživeto, poslušalce pa je celo pripravila do tega, da so skupaj zapeli nekaj lepih starih slovenskih narodnih pesmi. Predavanje je bilo res zanimivo, in škoda je, da ni pritegnilo še drugih. Turistično društvo Trzin načrtuje še več podobnih predavanj. Med drugim bo verjetno za marsikatero gospodinjo zanimivo predavanje, ki bo 24. t.m. in na katerem bo ga. Iva Dolenc predstavila novo-letne pogrinjke in adventne venčke. MŠ Ljudje dnevno zaužijemo kar pel milijard litrov vode, mleka, sokov in drugih tekoćih živil Tetra Pak je razvil embalažo, k. varuje hranilno vrednost in okus pakiranega izdelka Zato sta postala pakiranje m dostava tekocih izdelkov do potrošnika precej bolj enostavna. Tetra Pak je del skupine Tein, Uval, v kater, sta poleg omenjenega še dva delà: Alfa Laval in Alfa Laval Agri. I nsoten je v več kot 120-ih državah širom po svetu Podjetje Tetra Pak razvija, proizvaja dobav'a °Premo' ki Je Potret™ za neprekinjeno predelavo in pakiranje tekoćih živil Nan, se opirala predvsem mlekarska industrija in pa industrija pijać. Nam, potrošnikom, pa je postal nenadom-stljn sinonim za tekočinsko kartonsko embalažo ... ALI VESTE, OD KOD PRIDEJO KARTONASTI OVITKI OD MLEKA IN SOKOV IN KAM GREDO, KO JIH ZAVRŽEMO? u.^vju £ BW>po rc Iju oc.uai un, vodjo odnosov z javnostjo in okoljevarstvom TETRA PAK Kako da je sedež podružnice Tetra Paka v Sloveniji ravno v trzinski industrijski coni? Trzin je zelo primeren predvsem zato, ker je zelo blizu Ljubljane, po drugi strani pa je ravno dovolj odmaknjen od gneče in hitrega življenja v sre-dišču metropole. Kako so si posamezne naloge razdelile enote celotnega Tetra Lavala med seboj? S čim se pravzaprav Tetra Pak ukvarja? Tetra Pak je razvi! sistem, ki omogoča, da pri enem samem slrokovnem viru dobi proizva-jalec vse, kar potřebuje za proizvodnjo linijo, in sicer opremo za predelavo, pakiranje, distribucijo in avtomatizacijo skupaj z inženiringom in montažo ter vsestransko tehnično podporo. Predvsem v zadnjem času se pri Tetra Paku vse bolj zavzemamo tudi za koristno predelavo naših (in drugih) tekočinskih kartonov. In seveda z osveščanjem (predvsem mladih) ljudi na področju varovanja okolja. Ostala dva deia Alfa Laval in Alfa Laval Agri delujeta popolnoma ločeno od Tetra Paka. Ukvarjata se s podobnim i dejavnostmi, le da imata poudarek na različnih mestih (Alfa Laval Agri na primer bolj na hlevski opremi...). Kdaj so prvi proizvodi Tatra Paka pričeli vdirati v Slove-nijo? Tetra Pak je svojo prvo karto-nasto embalažo, imenovano Tetra Classic, představil v letu 1952. Naziv Tetra Classic pokriva tetraedralno embalažo in pa tudi stroje, ki jo proizvajajo. Kmalu po predstavitvi je Tetra Pak embal-aža pričela vdirati na vsa svelovna tr-žišča. Predstavništvo oziroma zastopstvo podjetja Tetra Pak smo v Sloveniji us- tanovili leta 1992. Tukaj seveda nimamo zahtevnih industrijskih obratov in strojev. Skrbimo zgolj za povezanost odje-malcev (na primer razne mlekarne itd.) z izdelovalci opreme iz tujine. Stránkám poskušamo nuditi podporo, posredujemo pri prodaji opreme in embal-aže, poskrbimo za uvoz nado-mestnih delov in podobno. Podjetje je razmeroma majhno, saj kolektiv Steje le 19 usluž- ' bencev. Kdo je pravzaprav osnoval zamisel o kartonastih em-balažah in kje se nahaja sedež podjetja? Tetra Pak izvira iz Švedske in je še danes družinsko podjetje. Je v lasti vnukov dr. Ruben Rausinga, ki je oče kartonske embalaže. Pravzaprav je on pričel uvajali miselnost, naj embalaža prihrani več, kot stane. Osnovna zamisel je bila, da bi izdelali tubo iz zvitka plastifi-ciranega papirja, jo napolnili s pijačo in zapečatili pod nivojem tekočine. Seveda bi celoten po-stopek potěkal v enem samem stroju, ki bi embalažo oblikoval in napolnil z izdelkom. Ena temeljnih vodil, ki jim sledi Tetra Pak, je varovanje okolja in razumna poraba energije. Pri Tetra Paku smo prepričani, da je odgovornost vsakega po-sameznika, da s svojim veden-jem zmanjša ali prepreci negativen vpliv na okolje. Smiselno je varovati svet, v katerem živimo. Za nas pomeni zdravo mišljenje predvsem zmanjšanje količin uporabljenih surovin, prihranek energije in pa pravno ravnanje z odpadki. Eni-balaža Tetra Pak izpolnjuje zahteve vseh štirih možnosti ravnanja z odpadki: zmanj-janje, recikliranje, sežíganje in deponiranje odpadkov. Od maja letos smo povezani s Komunalnim podjetjem Vrhnika, kjer se odvija pilotni projekt komposliranja. Veliko časa namenjate os-veščanju ljudi, predvsem mladih. V ta namen ste se povezali z mnogimi šoiami. Za kakšno vrsto delovanja pravzaprav gre? Eno poglavitnih vodil, ki jih poskušamo přenesli na porabnike je: EMBALAZA TETRA PAK - VEČ KOT EMBALAŽA! Bistvo sporočila torej skriva spoznanje, da tudi ko kartonasti ovitek izpraznimo, morda še ni popolnoma odslužil. Ljudem poskušamo predstavili nove načine uporabe "odpadkov", ki so po primcrni predelavi popolnoma nova surovina. Iz predelanih kartonskih embalaž namreč lahko delamo nadvse zanimive nove izdelke, kot na primer stenske ure, mize, razna stojala in podobno. Pri osveščanju se osredotočamo predvsem na otroke, saj so prav ti izred-no dovzetni za inovativne pristope. Skozi igro in različne nagradne natečaje jih poskušamo pripeljati do podobnih spoznanj, kot je ta, da je na primer ločevanjc odpadkov lahko zelo ko-ristno. V sklopu šol, ki so se povezale z vašim podjetjem, ni trzinske osnovne šole. So morale šole izpoinjevati kakšne posebne pogoje, da so se lahko priključile projektu? Sole, s katerimi smo stopili v sodelovanje, so hkrati šole, ki so vključene v projekt Eko šola kol način življenja. Novembra lani smo v sklopu projekta "Otroci za čistejše okolje" sodelovali na 2. svetovni konferenci Otroci in okolje, v organizaciji Programa za varstvo okolja pri Organizaciji Združenih Narodov. Skozi igro smo tako otroke poskušali nava- diti na pozitivno razmišljanje in odnos do okolja. Tudi v prihodnje vam želim veliko poslovnih uspehov, tako na področju same izdelave in predelave kartonske emba-laže, kot seveda na področju osveščan-ja ljudi! Katja Rebec KATARINA KRALJ DOPOLNILA DEVET DESETLETU zlasti pa šporlni program - tudi nogomet in košarko. Vnuki kar pridejo k babici in njenemu televizorju, saj vedo, da bo gledala šport tudi takrat, ko hočejo njihovi starši gledati filme in druge oddaje. Mama Katarina pa se veselo nasmiha, saj ima rada svoje otroke. Prav rada se poveseli z njimi in tudi prisluhne njihovim težavam. Čestitkam, ki jih prejema ob visokem jubileju, se pridružujemo tudi člani ured-niškega odbora Odseva in ji obljubljamo, da bomo čez deset let naredili še en intervju z njo. r ^/ etošnji november je slavnosten me-sec za Katarino Kralj, Kraljevo mamo, saj je v njem dopolnila 90 let. Slavljenke se je ob njenem jubileju spomnil tudi župan občine Trzin Tone Peršak. V ponedeljek, 1 5. t. m., jo je obiskal, ji osebno čestital in ji izročil priložnostno darilo. Kraljeva mama se je ravno sklanjala nad lepo urejen dru-žinski album in obujala spomine in župan Peršak je rad poslušal o nekdanjem življenju v Trzinu. Tudi Kraljeva mama je, kot se za Trzinko spodobi, še zelo pri močeh in čila. Poša-lila se je, da bo posnemala Leona Šluklja, župan pa ji je zagotovil, da bo prav rad přišel na njeno slavje čez deset let. Katarina Kralj je povila 8 otrok, od kalerih jih je 6 še živih - 5 moških in ena ženska. Družinsko tradicijo pa zdaj nadaljuje že tudi dvanajst vnukov in deset pravnukov. Ko so pred dnevi pri Narobetu praz- novali jubilej svoje mame, so sami napolnili poseben prostor. Ker je mama Katarina Kralj vedno cenila petje, so ji v čast zapeli tudi Kamniški koledniki. Bila jih je res vesela. Pravi pa, da je tudi na splošno zadovoljna z življenjem in da pravzaprav nič posebnega ne potřebuje. Še zdaj rada bere, tudi dnevno časopisje, rada gleda televizijo, še NOVA DEJAVNOST NA OÔ TRZIN -NARAV08L0VN0-RAZI8K0VALNI TABOR T, / retješolci so se v septembru zelo razveselili, ko so zvěděli, da bodo morda nekaj dni imeli celodnevno šolo v nekem drugem kraju, Ponavadi se je šola plavanja za njih přenesla na začetek četrtega razreda, vendar je bilo zaradi tega kar nekaj organizacijskih nevšečnosti. Na aktivu učiteljev tretjega in četrtega razreda smo se že lani dogovarjali o reorganizaciji takega načina in smo želele organizirati še eno nekajdnevno dejavnost z naravoslovno vsebino. Večina staršev je na roditeljskem sestanku pozdravila lako idejo, in izvedbo naravoslovno-raziskovalnega tabora smo vključili v letni delovni plan šole. V razširjeni program šole spadajo sedaj štiri take dejavnosti: > Naravoslovno-raziskovalni tabor za tretješolce > Poletna šola plavanja za četrtošolce > Zimska šola smučanja za petošolce > Taborniško gorniška šola za sed-mošolce Zadnje tri dejavnosti so že nekaj let utečene, naravoslovno-raziskovalni tabor pa smo letos organizirali prvič. Pri organizaciji smo upoštevali, da so to mlajši otroci, zato naj bo kraj izvedbe blizu šole in naj traja samo nekaj dni, da ne bo priha-jalo do čustvenih stisk pri otrocih (ali pri starših). Nekateri otroci so prvič preživeli noči ločeno od staršev, to pa je kar velik dogodek na poti k samostojnosti olrok in spoznanju staršev, da bodo otroci nekoč odšli in da je tudi otroštvo minljiva doba. Odločili smo se za ponudbo gostišča Pri Vidergarju, ki je 25 km oddaljeno od Trzina in kjer smo že imeli zimske športne dn-eve. Pozanimali smo se pri šolah, ki so tam že bile, si ogledali prostore ter se podrobno dogovorili o dnevnem redu in ga dopolnili s svojim, tako da so bili otroci ves čas aktivni. Organizirane dejavnosti so bile raznolike, lako kot so različni tudi otroci. Vsak je našel kaj takšnega, kar mu je bilo pisano na kožo. Glavni cilj pa je bil seveda spoznavanje novega kraja, njegovih demografskih, geografskih, zgodovinskih značilnosti in to primerjati z domaćim krajem. Pri tem smo uporabljali raziskovalne metode in nar-avoslovne postopke. Učenci so dobili delovni zvezek, ki jim je bil poleg učiteljev - živa beseda je pri mlajših učencih še vedno najboljši pristop - vodnik pri delu. V sredini meseca oktobra smo odšli na naravoslovno-raziskovalni tabor v Vidergo pri Kandršah, kjer smo preživeli tri krasne jesenske dni. Zdelo pa se mi je, da bi otroci uživali, četudi bi padal dež, ker so bile žanje pomembnejše druge stvari. Na pot je odšlo vseh 48 otrok, ki so se razporedili v tri raziskovalne skupine. Za vsako skupino je od vstajanja do večernega pokrivanja in nočnega rahlega spanca skrbela ena učiteljica. Prvo dopoldne smo si ogledali najdbišče sit-ule v Vačah. Otroke je najbolj motivirala zgodba o Janezu s Klenika, ki je našel to sit-ulo. V Spodnji Slivni smo se ustavili pri spomeniku, kjer je geometrično središče Slovenije. Isto popoldne smo odšli do živi-norejsko usmerjene kmetije, po vrnitvi smo si ogledali videokaseto o telitvi in o čebelarstvu. Po večerji smo imeli spoznavni večer, kjer se je vsaka soba predstavila. V petek pa smo kmalu zapustili megleno dolino, ker smo odšli na 852 metrov visoko Sveto goro. Pot nam je kazal gozdar, ki je otroke opozarjal na sestavo gozdu, lastnosti rasti, učili so se prepoznavati posamezne lis-tavce. Po kosilu in počitku je bila medrazredna tekma med dvema ognjema. Oba razreda sta dobila pokal, bilo pa je kar nekaj hude krvi. Po učnih dejavnostih je sledil večer ob tabomem ognju, kjer so neka teri pokazali, da znajo vriskati. Ker je postalo že hladno, smo se zatekli v veliko dvorano v prvem nadstropju gostišča, kjer smo imeli zabavni večer. Pri družabnih igrah je bilo veliko smeha. Pred spanjem smo učiteljice zopet pregledale, če imajo otroci v posteljah sezute nogavice, rjuhe na praveni městu, umite zobe, opozorile smo jih na preoblačenje hlačk, pa vseeno verjamem, da je bil kdo tri dni kar v istih. Zadnji dan pa je v goste přišel lovec, starejši gospod zanimivega govorjenja in bogatih živi-jenjskih izkušenj. Odšli smo v gozd, kjer smo si ogledali krmišče, splezali na opazovalnico, videli solnico in spoznali njen namen. Razloži! nam je vse o pravilih v lovski druščini, povedal nam je, katere živali živijo v lovišču. Najbolj smešno pa je bilo, ko so otroci poizkušali izvabiti zvok iz lovskega roga. Nekaterim je uspelo! Po vrnitvi smo se zopet dobro najedli, odšli pospravit sobe, odnesli smo prtljago v pritličje, se še zadnjič zbrali v raziskovalnih skupinah, izvajali naravoslovne dejavnosti (zaznavanje okolja z všemi čutili). Polem smo imeli piknik, podělili velike sladolede mizi, kjer so vse dni najbolj kulturno jedli, in níanjše sladolede vsem ostalim in že je bil lu avto-bus, poslovili smo se in se odpeljali do šole, kjer so si otroci in starši padli v objem. Vse se je izteklo najboljše, nobene nezgode ali bolezni ni bilo. Že na avtobusu so otroci rekli, da bi čez kakšen mesec spet kam šli za tri dni... Otrokom je taka dejavnost všeč in prispeva k srečnejšemu otroštvu in lepim spominom na osnovno šolo. Seveda pa taka izvedba břemeni denarnice staršev, da pa jim ni bilo potrebno tako globoko seči v žep, je zopet poskrbela občina Trzin, ki je za' vsakega posameznika namenila nekaj denarja. Res je lepo, da imajo občinski možje in žene posluh za najmlajše občane Tudi zaposleni v gostišču pri Vidergarju so izpolnili vsa pričakovanja in pokazali posluh za vse dodatne prošnje. "Krstna izvedba"(kot pravijo v gledališkem svetu) naravoslovn-raziskovalnega tabora je dobro uspela in jo bomo v prihodnjih letih še ponavljali. Po vrnitvi smo med učenci izvedli anketo odprtega tipa o vtisih in občutkih. Zapisali so tako: KAJ TI J{; BILO NAJBOLJ VŠEČ? Zabavni večer. (Toniaž) Prosti čas. (Silvi) Da sem imela prst na sredini Slovenije (Urška) Tábořili ogenj. (Brigita) Ko smo šli z lovcem na opazovalnico. (Peter) Vožnja z avtobusom. (Denis) Najbolj mi je bilo všeč vse. (Laura) Zabavna večera. (Matic) Soba, v kateri smo živele. (Klavdija) Ko smo šli na pohod na Sveto goro (David) Da smo zmagali pri igri in dobili pokal. (Tajda) Span je. (Žiga) Ko sem zvěděla, da je naša miza zma-gala. (Anja) KAKŠNA JE BILA HRANA? Večina je napisala, da je bila dobra, zelo dobra, zelo, zelo dobra, odlična, perfektna, dva pa sta napisala, da je bila zanič. (KOMENTAR: Ob prihodu so nam pokazali jedilriik in nas vpraSali, če je dobro sestavljen; pozanimali so se, če ima kj0 (jjeio ali alergijo na kakšno hrano, ledilnik je vključeval raznovrsta živila, ko-ristna za normalni telesni razvoj KDAJ SI BIL ŽALOSTĚN? Nikoli (I« učencev) Ker nisem dobil velikoga sladoleda (David. Oašper) Ko sem přišel domov. (Samo) Ker sem moral zjutraj zgodaj vstali. (Elvis) Ker srnu šli Iako kmalu domov. ( 1 amara, Silvi) Ker smo izgubili v igri (Jan, Peter,'Tomaž, Janja) Moja postelja je bila slaba. (Orega) KDAJ Si SE NAJBOLJ SMEJAL-A? Ko smo šli trkat na sosednja vrata in potem zbežali. (Rok) Na drugem zabavnom večeru (Denis) Koje soba Top-gun zapela pesem Ringa, ! ringa raja (Tjaša) Pri igli, ko so otroci iskali piščalko (Sabina) Ko je krava polizala Jano. (Peter) PRIPOMBA Prispevek si lahko ogledate tudi na šolski spletni strani: http:/Avww2.arnes.si/ ~osljtnn2/ Marta Gerbec Tokrat objavljamo fotografijo učencev šestih razredov osnovne šole Trzin, ki so ob tednu mladih želeli pozdraviti bralce Odseve. Slika je zaradi prenatrpanosti izpadla iz prejšnje številke Odseva, čeprav smo jo v tekstu napovedali. Bralcem in šestošolčkom se za zamudo opravičujemo. NOVIČKE IZ VRTCA ŽABICA Pikapolonice so z vzgojiteljicami in svojimi starši šli na izlet. Z ladjo so se vozili po Ljubljanici. Obiskali smo tudi sadovn-jak na Brdu pri Lukovici, kjer so nam prijazno razkazali ves sadovnjak in povedali vse o pridelavi sadja. Vsak pa si je lahko za popotnico vzel jabolko. Mesec oktober je tudi mesec požarne varnosti, zato so nas iz Centra za požarno varnost na Viru povabili na obisk. Otrokom so pokazali ves center, gasilska vozila in vso opremo. Pripravili so jim tudi cevi, da so lahko »gasili požar«. Vzgojiteljice iz WZ Žabica T JL udi to leto smo v vrtcu Žabica pripravili mnogo zanimivosti, s katerimi želimo razveseliti otroke in njihove starše. ■ Vse dejavnosti smo zbrale v letnem de-lovnem nacrtu vrtca, ki smo ga na rodite- ljskih sestankih predstavile staršem. Starši na predloge niso imeli pripomb, veliko pa si jih želi čim večjega sodelo-vanja z vrtcem. Mesec September je v vrtcu za mnoge nanovo sprejele otroke uvajalno obdobje. Življenje v vrtcu je bolj posvećeno tem otrokom, saj jim želimo čim bolj orniliti prehod od doma v vrtec. Vse dejavnosti so zato bolj povezane z igrami in sprostitvami. Vsako leto tudi organiziramo keramično de-lavnico, plesne vaje ter tečaj angleškega jezika, letos pa smo prvič pripravili tudi sprostit-vene delavnice, ki so namenjene vsem otrokom in njihovim staršem. S športnim društvom se dogovarjamo o vodeni telovad-bi, ki bi jo izvajali v telovadnici OŠ Trzin enkrat tedensko. V septembru smo izvedli prvi jesenski izlet na Dobeno, odzvali pa smo se tudi povabilu policije, ki nam je v kultur-nem domu na Viru pripravila lutkovno igrico 113. Po končani predstavi so nam policisti predstavili tudi dva konja, psa in policijski avto z vso opremo. V oktobru smo imeli s starši pripravljen kostanjčkov piknik, a nam je ponagajalo vreme. Piknik smo izvedli v dopol-danskem času: pekli smo krom-pir in skuhali kostanj, izdelovali izdelke iz naravnih materialov (vsi deli koruze, kostanj, storži, razna semena ...). KAJ SE DOGAJA V TRZINSKEM VRTCU (II.) BRALCI V oklobrski številki Odseva me je, pa ne samo mene, temveč tudi druge, predvsem pa zaposlene v vrtcu Žabica Trzin, nepri-jetno presenetilo pisanje g. Alenke Podlo-gar, ki nam očita nestrokovno in nerealno delovanje. Svoje trditve utemeljuje s celo vrsto neresnic in polresnic, zraven pa jih zabeli še s citati raznih mislecev o vred-nosti otrok. Článek je napisan zelo prepričljivo, in ne-poznavalce razmer lahko prepriča, da v trzinskem vrtcu svojega delà ne obvladamo in da delamo nerealne nacrte. Resnica je povsem nasprotna. Pomena in vrednosti otrok in njihovih pravic se še kako za-vedamo. Lahko bi vam nanizala še precej več citatov na to temo, saj imamo o tem cele skladovnice knjig. V vrtcu pa ne gre Ie za lepe misli, ampak tudi za kruto resnič-nosl. Ta pa je, da je obstoječi vrtec prete-sen za vse malčke, ki potrebujejo varstvo v času, ko so njihovi starši na delu. Kot je Alenka Podlogar sama napisala, v Trzinu na sprejem v vrtec čaka še okoli 70 (!!!) otrok. V takšnih razmerah se člověk raje vpraša zakaj, iz kakšnih vzrokov, motivov in vzgibov nekateri postavljajo ovire pri re-ševanju težav. Če ob tem citirajo lepe misli drugih, to njihovega početja ne opravičuje. Tudi mi bi želeli razširiti obstoječi vrtec Žabica. Za širitev nacrti celo že obstajajo, zavedamo se tudi, da bo širitev nujna že v kratkem, še zlasti, ko se bodo v center T-3 v Trzinu začeli vseljevati novi priseljenci. Vendar gre pri tem za rešitev, za katero bomo potřebovali vsaj dve do tri leta časa in precej denarja, ki pa ga v tem trenutku v Občini Trzin še ni. Rešitev za varstvo otrok, ki jih še ne moremo sprejeti v vrtec, pa je nujna že zdaj (!!). Prizadevna nova občina Trzin je znala pris-luhniti potřebám in je z odkupom prostorov stare trzinske osnovne šole našla lako-jšnjo rešitev - lo pomeni, da bi dodatne prostore vrtea lahko odprli že 1. septembra, če bi šlo vse po sreči. Žal se vse zati-ka spet pri posameznikih, ki, milo rečeno, nagajajo. Po zadnjih podatkih, ki so mi na voljo, naj bi ovire zdaj zgladili, in upam, da bo novi vrtec Palčića letos odprt. Vendar to je že druga zgodba. Qospa Podlogar nam očita premajhno ob-veščanje staršev in trdi celo, da sestankov sveta staršev ni bilo štiri leta. To je čista neresnica, saj moramo imeti svet staršev vsaj enkrat letno, po potrebi pa lahko celo večkrat. Ti sestanki so predvideni tudi v našem učněm delovnem náčrtu, zato jih redno sklicujemo.Običajno svet skličemo na začetku šolskega leta. O letošnjem je pisala že sama gospa Podlogar, lani pa smo se na svetu staršev, kot se nekateri mogoče še spomnijo, največ pogovarjali o urniku prehrane, ker smo želeli premakniti čas kosila za malčke. Res pa je, da smo prej imeli sestanke sveta največkrat v Domžalah, kar bi morala gospa Podlogarjeva dobro vedeti, saj je bila v svet, kot predstavnica staršev, izvol-jena pred štirimi leti. Takrat je bila za pred-sednico sveta staršev tudi izvoljena trzinska predstavnica, gospa Strmljanova. Poleg sestankov sveta staršev pa za stik s starši skrbimo tudi z organizacijo govorilnih ur, roditeljskih sestankov in drugih srečanj, tudi srečanj z dedki in babicami. O novostih v vrtcu starše redno opozarjamo z obvestili na oglasnih deskah pa tudi vzgojiteljice in varuške so vedno pripravljene staršem posredovati želene informacije. O tem, kako so starši zadovoljni z informiranjem v vrtcu, srno naredili celo anketo, vendar do zdaj na tem področju nismo zabeležili nezadovoljstva staršev. Hudo nas je prizadelo, ko nas g. Podlogarjeva v svojem pismu javno opozarja, da v reševanje problema v zvezi z vrtcem ne vple-tamo otrok. To je golo podtikanje. Mi si kot javna ustanova niti slučajno ne moremo privoščiti, da bi kršili pravice otrok. Z gotovostjo lahko trdim, da ni nihče od zaposlenih v vrtcu kršil otrokovih pravic in celo pritiskal na olroke. Zagotovo ni nihče silil otrok, da bi se z dvigovanjem rok opredelje-vali o novem vrtcu. S tem, da smo šli z otroki večkrat k stari trzinski šoli, nikakor nismo kršili otrokovih pravic, saj smo jih celo dolžni privajati na nove razmere, s katerimi se bodo nekateri verjetno tudi soočili. To, če je katera od vzgojiteljic vprašala otroke, če jim je bodoči vrtec všeč, pa ni nikakršen pritisk in še manj kršenje pravic otrok. Še kako dobro se zaposleni v vrtcu zavedamo, da malčki ne morejo kar sami odločati o tem, kaj je dobro žanje. Že samo razmišljanje o tem, da bi skušali s pritiski na otroke vplivati na odločanje staršev glede izbire vrtea, je skregano z logiko. Tega v našem vrtcu Glede preseženih normativov za velikost posameznih skupin v vrtcu moram reči, da se tudi mi še kako krepko zavedamo, da so normativi prese-ženi. To od nas tudi zahteva precej več na-porov, smo maksimalno obremenjene. Še kako rade bi videle, da bi bile skupine v vrtcu manjše, vendar smo ob takem pomanjkanju prostorov v vrtcu enostavno prisiljene pristajati na večje, vendar še obvlad-ljive, skupine. Ko bodo odprti novi dodatni prostori vrtca, bomo lahko skupine zman-jšali, kar bo v veliko olajšanje tudi nam, zaposlenim v vrtcu. Moram poudarili, da se prav zaradi preseženih normativov v vrtcu dodatno trudimo za zagotavljanje varnosti otrok in kakovosti njihovega varstva. Bivanje otrok v vrtcu zaradi preseženih normativov ni nič manj kakovostno in kako drugače ogroženo, saj smo zaposleni v vrtcu strokovno usposobljeni tudi za obvladovanje večjih skupin. To je enostavno del našega pokliča, naše delo pa je kljub večjim skupinám kakovostno in profesionalno. Glede pogojev za preselilev otrok v novi vrtec sem prepričana, da bo občina v sodelovanju z nami maksimalno dobro poskrbe-la za izpolnitev vseh pogojev za varno in kakovostno bivanje otrok v novem vrtcu. To sploh ni vprašanje. Novi vrtec ne bo odprt prej, preden ne bo zadostil zakonsko predpisanim standardom in normativom. Še kako dobro se zavedamo cene in vrednosti vsakega posameznega otroka. Ne bomo si dovolili nobenih nedorečenosti! Glede na to, da bo vrtec v prijetnem domaćem okolju starega Trzina, v zračnih igral-nicah z visokimi stropi.s tremi oddelki otrok, kar bo omogočilo "bolj družinsko vzdušje", in glede na to, da bo imel vrtec kar dve igrišči - eno ob novem vrtcu in eno ob osnovni šoli, zraven pa bo imel še telovad-nico, se ne bojimo, da ne bi ugodili potřebám staršev, predvsem pa potřebám otrok. Gospa Podlogarjeva navaja tudi travnik s kozolcem, kot ne vem kako pomemben argument za preselitev vrtca. O možnosti od-kupa tistega travnika so govorili Ie na občinskem odboru za družbene dejavnosti. Rečeno je bilo, da obstaja možnost odkupa, in mi smo seveda to pozdravili. Na sestan-ku so nas starši spraševali o tem, vendar nikoli nismo obljubljali, da bomo travnik in kozolec res dobili, vse je bilo nakazano Ie kot možnost, kot stvar dogovora. Novi vrtec bo lahko deloval kakovostno, varno in v skladu z vsemi normativi, četudi tistega travnika in kozolca ne bomo dobili. Mislimo, da je pisanje g. Podlogarjeve krivično do nas in tudi do otrok. Zavedamo se vrednosti vsakega posameznika in mu skušamo nuditi kar največ. Vendar je potrebno, ko gre za skupino posameznikov, če hoćemo, da bo ta dobro delovala, dosegati kompromise. Mogoče smo včasih v korist devetih prisiljeni nekoliko omejiti voljo de-setega, ki si želi povsem svojo, lastno pot. Vendar je to življenje, če se ne bi znali pri-lagajati in bi vsak trmasto vztrajal le pri svojih zamislili in pravicah, ne bi resili ni-česar. Seveda pa nove rešitve ne smejo ko-murkoli občutneje škodovati. Prav gotovo pa je diktatura, če se mora devet posameznikov prilagajali drugačni volji desetega. Gospa Podlogarjeva je še kako zadela, ko je prepisala 5. člen Uredbe o merilih za oblikovanje javne mreže vrtec, ki govori, da imajo starši pravico, da za otroke glede na potrebe in interese izberejo vrtec, ki iz-vaja javno službo in program, v katerega vpišejo otroka. Po najboljših močeh se trudimo, da bi za vse naše varovance zagotovili kar najustreznejši režim varstva. Če starši z našimi prizadevanji niso zadovoljni, si lahko povsem svobodno izberejo drug vrtec, ki jim bo, po njihovem mnenju, bolj izpolnjeval interese in potrebe. Na mesto vsakega, ki bi želei zapustili vrtec v Trzinu, že čaka cela vojska malčkov. Gospa Podlogarjeva ve, da smo starše obveščali o načrtovanem odprlju dodatnih prostorov vrtca in da so bili starši seznanjeni z načrtovanimi premestitvami. Sprva na roditeljskih sestankih starši pre- mestitvam otrok niso nasprotovali, nekateri pa so bili neodločeni. Ko sta zakonca Pod-logar nasprotovala preselitvi svojega otroka v nove prostore vrlca, smo jima dali možnost, da njun sin ostane v vrtcu Žabica v heterogeni skupini, kjer bi se lahko pripravlja! na vstop v osnovno šolo, žal pa jima ta rešitev tudi ne ustreza in ne želila, da bi njun otrok izgubi! dosedanje prijatelje. Lahko ugibamo, da bodo isti starši tudi v osnovni šoli zahtevali od vodstva, da bo njhov olrok hodil v prvi razred le s tistimi prijatelji, s katerimi je hodil v vrtec. Trudimo se in radi bi razumeli vsakega posameznega starša 1er potrebe njihovcga otroka in njihove družine, vendar je nujno potrebno, da tudi starši razumejo naše stiske in da skušajo po najboljši volji pomagati najti ustrezno rešitev. Jana Pibernik VESTIČKE IZPOD ŽAROMETOV o, kako kaj, moje drage dame in gospodje! Se že kaj veselile leta 2000, ki je pred nami? Kje boste silvestrovali? Lahko si mislim, svetovljani kol ste, prav zago-tovo nekje na križarjenju po Sredozemlju, nekateri v Avstraliji, Ameriki, manj petični v Parizu, Londonu, Pragi, Amsterdamu, mogoče na Bledu. Zelo malo nas bo ostalo doma. No in za tište bo tokrat prvič v Trzinu silvestrovanje na prostém. Imeli bomo odlično živo glasbo, igrali nam bodo: Ansambel Borisa Razpolnika, pripravili bomo tudi ognjemet, za žejne in lačne bo poskrbljeno, torej tako kot se za tako pri-čakovano najdaljšo noč tudi spodobi. In seveda lokacija! Vse lo se bo dogajalo na ploščadi pred banko, Mercatorjem in gos-tiščem Bor. Organizatorja tega tako težko pričakovanega dogodka bosta Občina Trzin in gostišče Bor. Torej, drage dame in gospodje, odpovejte avionski let za New York in se nam pridružite za silvestrovo v Trzinu, zagotovo se bomo imeli bolje. N'o in seveda, ker smo bili skozi vse leto Pridni, nas bo že v začetku decembra obiskal in tudi obdařil, tako kol že vsa leta, stari dobri Miklavž. V KUD-u se na ta pri-jetni dogodek že kar dobro pripravljamo. Lrša nas bo vse skupaj lepo presenetila z novo olroško igrico in tudi Smukov Franci bo zopet popeljal svetega Miklavža po trzinskih ulicah. Nekaj pa bo, drage dame in gospodje, letos prvič. Prvič bodo vsi naši otroci (od prvega do sedmega leta starosti) obdarjeni, ne da bi vi dali kaj za to, niti to-larja. Lepo, kajne! Ampak to še zdaleč ni vse! Tam nekje okoli božica bomo pripravili, prav tako za naše najmlajše, čisto pravi nov-oletni žur. Super, ni kaj! In za vse to se imamo zahvaliti občini ter seveda našemu županu, ki ima za to izreden posluh. Za nami pa so tudi že jesenske počitnice. In kot veste, smo v tem času sodelovali pri kar ambicioznem projektu, ki ga je organiziralo novo ustanovljeno - Društvo prijateljev mladine. Torej preidimo k dějstvu - od devete do trinajste ure - so vsak dan delovale po tri projektne skupine: oblikovno-likovna, spoznaj samega sebe in gledališka. Lahko ste prepričani, da se malo manj kot šestdesel otrok, kolikor jih je hodilo na te delavnice, med počitnicami res ni dolgo-časilo. In na koncu, zadnjega dne, so nam v avli osnovne šole pokazali in prikazali vse, kar so v tem tednu naredili. Verjemile mi, da tako prisrčnega popoldneva, ali večera, že dolgo nismo preživeli. Uh, skoraj bi pozabil omenili voditeljice teh pro-jeklnih skupin. To so bile: Tanja, Nina in Mirjam, seveda pa je bila ves čas v ozadju prisotna tudi predsednica društva Ani Mušičeva. Vem, drage dame in gospodje, ko berete te vestičke, se prav gotovo sprašujete, kaj bomo storili tudi za vas, ki ste resnično željni kulturnih dogodkov. Prav za vas, drage dame in gospodje, pa se bo lokrat, enkrat mesečno, tja do pomladi, trudil s tematskimi večeri (pogovori s pesniki, pisatelji...) sam župan Trzina, Anion Peršak. Kaj pravite na to! Saj veste, sedaj pa: kdor bo dal kaj nase ... Teatra CIZAMO v teh vestičkah ne bi omenjal, ko! tudi ne Video sekcije. Za zadnjo še ne vem, če je sploh preživela to dolgo, vroče poletje. Zagotovo sem vam pozabil še kaj povedali, moje drage dame in gospodje, pa kaj, saj se drugi mesec zopet dobimo pod istim naslovom. Imejte se lepo in ne berite leposlovnih knjig, s tem škodujete samo lastnim očem. Pomislite kdaj na to. In kot vedno, tudi danes za vse tište, ki ste se prebili do konca vestičk, en lep gledališki pozdrav. Jože Štih ODSLEJ PETKI ZVEČER MALO DRUGAČE P etek popoldne. Toplo jesensko sonce, na sinjem nebu ni oblačka. V Iravi, Iain nekje na trzinskem travniku, ležila Picko in Packo. Zasanjano gledala v nebo in po glavi se jima podi vrsta misli. Tuhtata in tuhtata, potem pa se le oglasi Picko: »Ej, Packo. Kaj bova pa danes zvečer počela?« »Ja, v bar greva. Kam drugam bi pa lahko šla?« Packo ni zadovoljen z odgovorom: »Ma, a ni to že malo dolgočasno. Vedno eno in isto. A veš kaj si želim? Želim si, da bi preživel ta večer v krogu mladih, se do solz nasmejal, se imel lepo, se vrtěl z lepimi mladenkaini v ritmu dobre 'muzike',...« Sonce že počasi zahaja in mladeniča se spomnita, da jih počasi že malo zebe. Torej dvigneta svoje zaspané kosti, pogledala po pole-žani travi, če sta kaj pozabila in že sta na poti domov. Cap, cap, cap,...se počasi premikata. Potem pa iz prostorov KUD-a zaslišita glasbo. Pogledala se, se zasmejita, oči se jima zasvetijo in oběma v glavi prešine ista misel: »Greva pogledat?!« Odpreta vrata dvorane in ... Nasmejani obrazi, mladi se v parih vrtijo v ritmu glasbe, se smejijo, zabavajo, uživajo,... Pa to ni še vse - tu sla še Darinka in Janez. To sta glavna plesna svetovalca, ki naše mladeniče usmer-jata, kako vodili mlade dame pri plesnih korakih. Sta prava eksperta, saj sta navdušila za ples kar 18 fantov. Le ti samo še odštevajo dneve in ure do petkov zvečer. Torej, da na kratko povzamem. Mladi se vsak petek zvečer ob 21 h dobimo v dvorani KUD-a, kjer skupaj uživamo v plesnih korakih. Vesela sem, da nam je Jože Šlih dal dvorano in ob tem možnost, da petke preživimo nekoliko drugače in predvsem zabavnejše. Pa še nekaj vtisov naših plesalcev, ups plesalk: NINA: Vsakokrat znova se razveselim, ko pomislim ne petek zvečer . Lepo mi je, ker sem spoznala nove prijatelje in uživam ob plesnih gibih različnih plesov. GREGA: Plesne vaje so mi odkrile smisel življenja... MARKO: Bilo je noro vrteče. Najprej je bilo vroče, nato sem si slekel pulover... IGOR: Do trenutka, ko sem vsfopil v dvorano, se nisem zavedal, da je ples tako zapleten in hkrati tako družaben dogodek. Saj ne da bi vsi postali vrhunski plesalci; bistvo je očem tako ali tako nev-idno. In tako ostanejo skriti drobni detajli, ki so tiha posebnost vsakega udeleženca. Nekateri goljufamo pri korakih, drugi imajo veselje s stopicanjem po tujih čevljih. Pomembno je le, da se vsi zabavamo. SASA: Večeri so mi všeč. Sicer sem bila samo enkrat, vendar bom od sedaj redna obiskovalka. Všeč mi je način delà - menjava plesalcev, oba voditelja,... Skratka, sem navdušena! PA ŠE TISTI, Kl SO HOTELI OSTATI ANONIMNI: - Zakaj se tega ni nihče spomnil prej? - Ful kul - se slrinjam. Bravo Tanja! - Je zabavno, se sprostim, nasmejim in vrtim vedno z novini ple-salcem. - Darinka in janez — samo hvalim vaju lahko. Super sta Pa še dobre plesalke imamo. Tanja Turk ZABAVNE JESENSKE POČITNICE i i----- Ze \ prejšnji številki Odseva je bilo govora o organiziranju ra-ziičiiih dejavnosti v času jesenskih poćitnic s strani Društva pri-jateljev mladine. Otroci in iiientorji smo že nestrpno pričakovali te počitnice, sa) je Iv to ća,>, ko lahko vsaj malo pozabimo na šolske obveznosti ter se skupaj pozabavamo v prostem času. Delavnica OBLIKOVANJE' Tu smo izdelovali, oblikovali, ustvarjali, ... različne izdelke. Začeli smo kar s 'kiparjenjem' iz gline. Iz tistega velikega kosa gline je nastalo čez štirideset majh-nih, inovativnih, zanimivih figuric in oblik - od veso-Ijskih ladjic pa do prašičje farme. Ja res, otroška do-mišljija nirna meja. Poleg gline smo še izdelovali iz Fimo - mase. Punce so se v glavnem osredotočile na izdelo-vanje prstanov in uhanov, fantje pa so si naredili obeske za ključe, pa frnikule, pa ladjice,.. No, novih igrač jim sigurno za nekaj časa ne bo manjkalo. Cisto proti koncu tedna pa smo poslikali še glinaste lončke tako, da bodo okenske police v zimskem času malo bolj pestre. ln čisto n'a koncu nam je ostala še delavnica, na kateri smo poskušali preko slike izraziti notranje občutke, čustva. Le ta zahteva zelo veliko časa in koncentracije, a je vredna poskusa. Tako otroci kot jaz smo uživali ob izde-lovanju najrazličnejših izdelkov. Vesela sem, da mi je delavnica uspela 1er da sem s svojim delom navdušila kar 35 otrok. Upam, da bodo z oblikovanjem in podobnimi konjički nadaljevali tudi v příhodnosti ter na ta način izpopolnjevali in bogatili svojo kreativnost. PA ŠE VTISI NEKAJ OTROK: Na delavnici 'Oblikovanje' mi je zelo všeč. Raje hodim na delavnico kot gledam televizijo. Še več takih delavnic bi lahko imeli (iana Golob 4.b) Meni je bilo zelo všeč, ker imamo tako dobro tovarišico Tanjo. (Mirjam Užmah) Meni se zdi ta likovna delavnica zelo dobra. Tudi všeč so mi izdelki, ki jih iz-delujemo. Zelo se že veselim, ko bodo starši videli moje izdelke. (Anja Modec) Meni je ta delavnica zelo všeč, ker delà- mo različne izdelke. Na to delavnico sem prišla zato, ker bi mi bilo doma dolgčas. (Mojca Gradišek) Na ta krožek hodim zelo rad. Zelo sem pogrešal tako delavnico. Igramo se tudi različne igre. Zelo sem vesel, da bom v časopisu Odsev. (Andrej Golob 3.b) Delavnica nama je zelo všeč zato, ker se tam veliko smejiva. Delamo razne zan-imive stvari. (Adis in Tone) Meni je všeč, ker imamo tako prijazno učiteljico Tanjo. (Petra Bukovec) Tanja Turk TEDEN OTROKA V PIZZERIJI VIJOLICA Teden otroka je teden, v začetku oktobra. Takrat morajo starši dati vso pozornost na svoje otročičke ter jim prepustiti vlogo glavnih igralcev. To je čas, ko naj bi se odrasli svet malo bolj posvětil otroškemu svetu ter svoje prenapolnjene urnike olajšal s kakšno dodatno urico za svojega otroka. Teden otroka je bil uveden predvsem zato, da bi mladi imeli priložnost izraziti svoje želje, občutke,.. odraslomu svetu ter jim povedati: »Tudi jaz sem pomemben. Tudi jaz imam potrebe po izražanju čustev. Tudi jaz sem del tega sveta in tudi jaz bi rad, da se moje odločitve, želje kdaj sprejme. Tudi jaz sem pomemben in tudi jaz s svojo prisotnostjo krojim tok življenja na svetu. Tudi jaz In zato je tu TEDEN OTROKA, ko naj bi najmlajši dobili oziroma bili obkroženi z pozornostjo odraslih. Moj teden otroka Ta teden je dal tudi meni misliti o položaju otrok oziroma mladine v današnji družbi. Zdi se mi, da jo premalo poslušamo in da nas vse prevečkrat obveznosti povlečejo v tok, ko pozabimo na mlajše. Skoraj vsak dan dobim ali pisemce ali telefonski klic ali pa kar neposreden obisk otrok, ki sem jih letos poleti peljala (seveda s pomočjo mojih prijateljev, ki so mi pomagali pri varstvu) na morje. To so v glavnem otroci, ki so v življenju prikrajšani v finančnem smislu in zato većina od njih ni imela še priložnosti videti morja. Vsa ta pisma, klici in obiski so me ustavili in me odvrnili od vseh ostalih obveznosti. »Vzemi si vendar čas in jim naredi veselje,« me je nekega večera prešinila misel. No, ni vse tako enostavno, saj se vedno ustavi vse pri denarju oziroma prostoru. Ampak je pa še ena resnica - vsako stvar oziroma zamisel se da izpeljati, le pot je potrebno najti. Imela sem neizmerno srečo, da sem ravno v teh dneh spoznala lastnika pizzerije Vijolica v Domžalah. Ob pogovoru prideva na temo o mojim mladih tabornikih in ne boste verjeli - ta gospod, Simon Šprah, povabi vso mojo skupinico otrok na pizze in to na račun hiše. Pa naj še kdo reče, da čudeži ne obstajajoj . Zabava v Vijolici... Na povabilo je prišla vsa skupinica poletnih tabornikov, t.j. točno 11 otrok. Ob snidenju smo si vsi poskakali po naročjih ter s srečn-iini iskricami v očeh hiteli pozdravljati drug drugega ter razlagati, kaj smo v vsem tem času od poletja počeli. To so utrinki v življenju, ko jih člověk nikoli ne pozabi, saj so le to utrinki iskrene sreče in veselja. No, da ne bom predolga - vsak je dobil predse veliko, slastno pizzo in ni minilo deset minut, ko so bile te pizze že v želodčkih malih korenjakov. Ja, to je bila pa res ekspresna predelava hrane. Vendar pa se vsa stvar še zdaleč ni tukaj končala. Ravno nasprotno - šele tedaj se je začelo. Povećali smo glasnost na radiu in že smo se vsi vrtěli v ritmu 'muzike'. Idej o pozibavanju nam ni zmanjkalo in verjetno smo izumili kar nekaj novih tipov plesnih gibov. Skratka, ples, zabavne igre, srečno vzdušje, smeh,... so nas držali pokonci do poznih večernih ur. Res nepozaben večer. Pa še to... Vsi, ki bi mi radi pomagali pri delu z otroci, pri organiziranju raznih taborov in izletov,... mi lahko pišete na E-mail: tanja.turk@siol.net. Vesela bom vaše pošte, zato le pogumno. Tanja Turk V torek, dne 19.10.1999, se je začela odvijati delavnica Spoznaj samega sete. ki jo oblikujem z mladimi, starirni 14 in 15 let. Do zdaj smo se dobili že kar nekaj-krat in vsakokrat ko sem z njimi, se ogromno naučim. Veliko se pogovarjamo o sebi ln °dnosih v družbi ter se tako pobliže spo-znavamo. Namen deiavnice je iskanje svoje identitete, postavljanje na svoje noge, zave-^ svojega jaza, spoznavanje svoje no-'ranjosti, svojega notranjega sveta in pred- vsem odkrivanje neskončnega bogastva, ki ga nosimo v sebi. Prineseni jim razne sličice iz revij, ki se nanašajo na teme o katerih govorimo, pa tudi sami si kaj zabeležimo. V příhodnosti bomo prebirali še različne odlomke iz psiholoških in socioloških knjig. Delavnica je potěkala tudi med jesenskitni počitnicami, vsak dan od torka 2.11. do petka 5.11.99 od 9. do 13. ure. Ker smo imeli dnevno na voljo več časa, smo lahko podrobneje spre-govorili o temali, kot so prijateljstvo, ki pomeni srečo za vse ljudi, pa o talentih, ki jih nosimo v sebi, ter se s pomočjo the odkrtij približali odločitvam o tem, kaj želimo postati v příhodnosti. S kakšno pesmico na našo tematiko ob spremljavi kitare pa smo si popestrili dneve in se ob koncu jesenskih počitnic tudi predstavili na prireditvi v Osnovni šoli. Vesela sem vseh mojih novih prijateljev, ki se radi udeležujejo te deiavnice, vabim pa tudi ostale, ki bi se nam radi pridružili, da pridejo zraven vsak petek ob 19:30 v KUD Trzin. Z veseljem bomo vsakega sprejeli medse, si tako razširili krog prijateljev in odkrivali v njih bogastvo. Nina Krrijak Po pogodbi Tunemixerš je Decca Eddiu ponudila ekskluzivno pogodbo, ki je veljala kar 13 Jet. Posnel je več kol 150 plošč in albumov, od katerih so številne uvrščali na sezname Billboard, lo je ameriške državne publikacije o glasbeni industriji. Leta 1955 je Habalov ansambel dobil v TV programu WEWS trinajsftedenski televizijski show, kasneje pa je pogosto nasto-pal na Old Dutch Show in na Polka Varieties. Ob tem so redno, štiri noči na teden, igrali doma v Clevelandu, trikrat do štiri-kral na mesec pa tudi izven Clevelanda na območju Midwest in vedno so njihovi nas-topi pritegnili veliko poslušalcev. Eden od vidnih poznavalcev tovrstne gias-be, Bob Dolgan, je govoril: »Nihče ne zna tako pritegniti čustev kot Habat. Daje občutek, da bi z veseljem igral tudi zastonj.« Eddie Habat igra svojo slovensko glasbo res s srcem. jT J^""- Ta U. J-f Kadar nič ne pomaga, samo glasba obriše solze in opogumi srce. Nemški E ■đ S ddie Habat vodi enega od petih naj-uspešnejših Clevelandskih ansamblov, s kalerim igra in snema slovenske polke in valčke v clevelandskem stilu. S svojim ansamblom je postal znan po ZDA in tudi v Kanadi. Kot Jankovič, Vadnal, Pecon in Bass, Eddie Habat pri svojem igranju izhaja iz slovenske glasbene dediščine, ob tem pa je razvil svoj stil, ki je poslal priljubljen po ZDA. Eddie je začel igrati na harmoniko, ko mu je bilo sedem let, z enajstimi leti pa je že igral na porokah in drugih zabavah. Pozorno je poslušal Mariina Antončiča in njegove priredbe Jankoviča, Pecon in Joeja Sod-je, in kmalu jih je lahko povsem enakovred-no posnemal. 0 glasbi pa se je precej naučil tudi pri Williamu Lauscheju (Doc) in še zlasti pri Mattu Hoyerju. Leta 1942, ko mu je bilo 16 let, so Eddija zaprosili, naj prevzame vođenje ansambla Jolinnya Pecona, ki je moral v mornarico. To je bila izjemna časl za mladoletnega Eddija, saj je ansambel J. Pecona takrat veljal za enega najboljših. Ko so tudi Eddija poklicali v vojsko, se je moral lo-čiti od ansambla, kasneje pa se je odločil, da bo začel s svojim ansamblom. Lela 1948 je s Kenneyem Bassom in Petom Sokatchem ustanovil ansambel Tunemixerš. Ansambel si je kmalu pridobil redno tedensko polur-no oddajo na radiu WSRS. Oddaja je hitro postala uspešnica in se je zavihtela na prva mesta glede posluša-nosti. Sledila je pogodba za snemanje pri družbi Decca, posneli pa so 8 največjih hitov ansambla, tri od uspešnic so bile Eddijeve kompozicije. Ansambel Eddia Habala je postal eden naj-uspešnejših v državi. Prodali so 50.000 plošč z njegovo skladbo Go, Man, Go in lo že v prvih dveh tednih po tem, ko je bila pos-neta. Posnetke te skladbe so prodajali po vseh ZDA in ludi v tujini. Bill Randle, eden najbolj znanih disko jockyev tedanjega časa, je skladbo poimenoval za najboljšo nogometno himno. Eddijev način igranja so in še vedno posne-majo številni znani glasbeniki, med njimi tudi Walter Ostanek, ki je prihajal iz Kanade v Cleveland, samo da je slišal Eddija igrati. Več kot 25 Eddijevih polk in valčkov, kot so uspešnice Riverboat Polka, Uncle Nick's Polka, Hi Lee, Hi Lo in Strawberry Hill Polka, so povzeli in po svoje posneli številni drugi ansambli. SLAVO V ZDA TRZINSKI ROJAK EDDIE HABAT ŽANJE Ste vedeli, da je naš rojak Eddie Habat v ZDA skoraj nekakšen Avsenik? Zgodba ima nekoliko nenavaden začetek Pred dnevi je namreč naš glavni urednik v pošt-nt-ni nabiralniku našel rumeno kuverto, ki je bila očitno uddana na pošti v Mengšu. Ko jo jt- odprl, je v njej našel list, na katerein je v angleščini napisan flanek o Eddiju I iabatu, 'raven pa je bil pripis, da naj bi to zgodbo objavili v Odsevu, saj je bil Eddijev oče I rzint-c, zra ven pa je še pisalo, da naj nekaj izvodov Odseva potem pošljemo pošiljatelju, ila jih bo poslal v Ameriko. Priloženi sta bili tudi dve fotografiji in čestitka Eddija Habata , za transko občino. pošiljatelj pa se je pozabil podpisati in navesti svoj naslov. Kot ver-jt liio veste, nepodpisaiiih prispevkov v Odsevu ne objavljamo, vseeno pa nas je zanimalo, kaj st skriva za tem pisanjem \ Trzinu ji več družin, kjer se pišejo Habat, vedeli pa smo, da moramo povpraševati in I iskali pri starejših Trzincih, saj je bilo iz flanka mogoče sklepati, da se je Eddie verjetno j rodil v ZDA. Po skoraj detektivski potí srno odkrili, da v ZDA res živi Eddie Habat in da izvira iz Mečakove veje Habatovih. Odkrili smo tudi, kdo nam je článek, ki ga seveda ludi objavljamo, poslal. Prav je, da ludi drugi Trzinci izvemo kaj o tako uspešneni rojaku: OTROCI, BODITE PRIDNI UTRINEK IZ ŽIVLJENJA MISIONARJA Kdo bi si mislil, vendar je leto zopet naokoli. Pa kaj?! Zopet # bo začela nakupovalna mrzlica, zapravljanje denarja in vse ostalo, miklavževo in božično vzdušje _.. In kaj to pomeni za ----nas? Če tako pogledam, niČ, kajti priprave na Miklavžev večer, ki bo v nedeljo, 5. decembra, ob 18. uri, pripravljamo že šesto leto in nam je že prava rutina. Pa vendar pripravljamo nekaj čisto novega. Letos si bodo lahko otroci ogledali predstavo "Angelci prepodijo skušnjavce". Glavno besedo bodo letos imeli otroci: Lena, Miša, jelka, Nika ter mama. Glavni problem nastane, ko parkeljčki: Lenobus, Požeruhus, Cmihanus, Nikolibus otroke zavedejo v slaba dejanja. Enemu je najpomembnejša hrana, drugemu lenarjenje, za tretjega je jok najlepša glasba : sveta, Niki pa je najbolj všeč pregovor Kaj bi delala danes, če lahko vse preložim : na jutri. Angelotn: I Lenoidi, Gabrieli, I Mihaeli in Nikolini to ! ni prav všeč. Kako se 1 zgodbica zaplete in razplete, pa si pridite I ugledat sami. Pa ne Ie to. Vsakega malčka (če je le bil priden celo leto) bo čakalo tudi majhno presenečenje, ki ga bo osebno vsakemu otroku posebej izročil sam sveti Miklavž. Kdor pa si predstave ne bo rao-gel ogledali, pa lahko svetega Miklavža sreča na kateri od trzinskih ulic, ko se bo z zaprav-ijivčkom popeljal po Trzinu, vse do trgovine Pri jurju in trgovine Flis (v novem Trzinu). UM OTROCI,... ! Sveli Miklavž in njegovo spremstvo vas vabijo na kratico igrico fer na podelitev daril, ki bo v nedeljo 5. decembra ob 18. uri v KUD-u Trzin. Pridite pa tudi pred trgovino Pri Jurju ali trgovino Ris (v novem Trzinu), kjer boste lahko sv. Miklavža srečali z angeli in parklji, kateri se bodo pripeljali z zapravljivčkom in konji. M, „ nogo ljudi ima potovalno žilico. Nekateri to lahko uresničijo, drugi pa zaradi raznih ovir nikoli ne doživijo lepot, presenečenj, ... tujih krajev. Ljudje se za potovanja odločijo iz različnih vzrokov: želijo si spoznati skrivnosti krajev, naučiti se kulturnih običajev, jezika ... nekateri pa želijo svoje znanje oz. običaje přenesli na druge ljudi in jim pomagati. Eden od teh, misionar Jožko Kramar, svoje delo opravlja že od svojega 1G. leta (1935). Začel je pod vznožjem Himalaje, nadaljeval v Bengaliji in Burmi, od lam pa odšel na Papuo Novo Gvinejo. Sedaj se je misionar po 64 letih vrnil v Slovenijo. 24. oktobra je g. Jožko Kramar obiskal Trzin in sodeloval pri nedeljskih mašah. Pripovedoval nam je o svojem delovanju, načinu življenja, ... še posebno pa je bilo zanimivo prisluliniti kako živi in deluje naš sokrajan laiški misionar Franci Kurent. Verjetno je marsi-koga zatnikala pot in preizkušnja živeti med tistimi prijaznimi Ijudmi na Papui Novi Gvineji. Moram reči, da mene je. Še nekaj utrinkov iz dnevnika laiške-ga misionarja: 17. februar 1994: Malo pred polnočjo je vdrla v stanovanje tolpa roparjev. Z dolgimi noži so razbili okna mreže ... 4. marec: Danes smo pri kosilu slavili, tudi s slovensko Zdravljico ... 18. septembra 1994: Franci je zaradi malarije v postelji. Zjutraj ob 2.40 smo imeli prvi zelo močan potres ... 19. septembra 1994: Okrog osmih zjutraj so se odprla tri žrela ogn-jenikov; prvi je od nas oddaljen 9 km, druga dva pa 20 km ... (prepisano iz knjige "Ob vznožju bruhajočih vulkanov" Jožko Kramar, Ljubljana 1995, Salve) Za konec si vsi želimo, da bi misionar Jožko Kramar čim prej ures-ničil svoje želje in zopet od-potoval na prijazen kraj med prijazne ljudi, kar si najbolj želi. Urša Mandeljc URESNIČENA ŽELJA TRZINSKEGA ŽELEZNEGA MOŽA -TONE ŠKRLEP NA SVETOVNEM PRVENSTVU NA HAVAJIH m -M^ oneta Škrlepa v I rzinu verjetno že prav vsi dobro poznate, saj smo o njegovih športnih podvigih v Odsevu že pisali. Njegov največji podvig in hkrati največja želja pa je bila uvrstili se na najbolj prestižno tekmovanje Ironman Triathlon World Championship Hawai - svetovno prvenstvo profesionalcev, ki vključuje vse starostne skupine. In to mu je seveda tudi uspelo. Samo on ve, koliko odrekanj, treninga na kolesu, plavanja in teka je bilo potrebno, da se je 11a kvalifikacijah v Avstriji uvrstil na 1. mesto in si s tem odprl vrata na lako želeno tekmovanje v triatlonu. Ameriška zvezna država Havaji je pravzaprav skupina več otokov, ki pokrivajo povr- šino, ki je velika približno loliko kot Slovenija. Tone je přišel na enega izmed otokov, na-tančneje 11a Big Island v mesto Kailua Kana štirinajst dni pred tekmovanjem. Big Island je vulkanski otok, saj so na njem trije vulkani, eden izmed njih pa je še danes delujoč in se lava iz njega zliva v morje. Otok je predvsem usmerjen v turizern in šport. Morje je valovito, stalno piha veter, in je pravi raj za deskarje. Po zelo dolgem potovanju, trajalo je kar 17 ur in pol vožnje z letalom, je potřeboval približno pet dni, da se je navadil na njihove razmere. Tam je vroče in predvsem soparno, saj je v eelem letu najnižja temperatura 22°C, najvišja pa približno 33°C. Ker so Havaji blizu ekvatorja, je na njih dan skoraj vse leto dolg 12 ur, kar pomeni, da se na otokih dokaj zgodaj stemni. Sonce vzide ob 6.20, zaide pa že ob 17.53. Tone se je na nove razmere dokaj hitro navadil in se že ta-koj začel kar se da intenzivno pripravljati na tekmovnje. V Kailua Kanu so prvo svetovno prvenstvo triatloncev pripravili leta 1978, tako da je bilo letos to že 21. zaporedno prvenstvo. Ko so tekmovanje pripravili prvič, je sodelovalo le 15 tekmovalcev. Zanimanje za prireditev pa je iz leta v leto naraščalo, tako da se je tudi število udeležencev na njem silovito po-večevalo. V zadnjih letih morajo zato po svetu pripravljati kvalifikacije, tako da se zdaj tekmovanja lahko udeleži največ 1500 tekmovalcev. Skratka- udeležijo se ga najboljši triatlonci z vsega sveta. Tudi lelošnje tekmovanje je bilo pripravljeno na vrhunski ravni. Pri pripravi in izvedbi tekmovanja je delalo 7000 prostovoljcev. Vsa-kemu tekmovalcu so pomagali: mu pripeljali kolo ali kakršnokoli drugo opremo, ki jo je tišti trenutek potřeboval. Na vsaki milji je bila okrepčevalnica, kjer so lahko potěšili žejo in lakoto. Triatlon je vseboval plavanje na 3900 m, kolesarjenje na 180 km in tek na 42,2 km. Tekmovanje je trajalo od 7. ure zjutraj do polnoči. Tekmovalci so morali priti do cilja do polnoči, kajti sicer se smatra, da triatlona niso končali. Med tekmovalci so bili tudi invalidi. Najboljši čas 11a Havajih je bil 8 ur in 17 min. Tone se je v svoji starostni skupini - tekmovalci od 50 do 54 let, med 68 tekmovalci uvrstil na 17. mesto z rezultatom 11 ur in 1 I minut. Kaj naj rečem ? Na tako uglednem lekmo-vanju je ta rezultat zlata vreden, vendar pa mi je Tone povedal, da bi bil lahko boljši, če ne bi zaradi počene zračnice in zelo slabe menjave kolesa izgubil kar celo uro. Vendar pa je kljub manjši smoli ponesel ime našega kraja v svet, saj je na veliki štartni lisli z velikimi črkami pisalo: ANTON ŠKRLEP, TRZIN, SLOVENIJA, ln na to smo Trzinci lahko zelo ponosni. Tone ima nacrte za naprej in vem, da jih bo tudi izpolnil. Naslednje leto se bo ponovno udeležil kvalifikacij za Ironman triatlon 11a Havajih, in sicer prvi leden julija leta 2000 v mestu Roth/Nemčija. Še vedno si sam zbira sponzorská sredstva za tovrstna tekmovanja, saj država do sedaj še ne podpira tekmovanj v triatlonu, ker ni olimpijski šport. Triatlon bo prvič predstavljen 11a Olimpijskih igrah 2000 v Syd-neyu. Za pomoč, s katero so mu omogočili nastop na Havajih, pa se Tone zahvaljuje Občini Trzin in podjetjem Sopotnik Trade, Horjak Precise, SCT Ljubljana, Elektro Ljubljana in Market při Jurju iz Trzina. Tanja Prelovšek Marolt Z PRIPOMBA K OBLIKOVANJU OBČINSKEGA GRBA IN ZASTAVE 'elo pogrešam obrazložitev, kaj pomeni posamezni grb. Gotovo je v njih nekaj simbolike. Mogoče zgodovinske -kar bi zagotovo moralo biti. Menim, da bi k izbiri grba morali dati svoje mnenje tudi občani, saj gre vendar za okus tu živečih ljudi. Svoje mnenje naj bi dala komisija in stroke - vendar ji ne bi smeli prepustiti popolne odločitve. Lahko bi se dogovorili za kakšen majhen po-pravek z avtorjem ali kaj podobnega. Menim, da bi bilo najbolje omogočiti ljudem glasovanje, kot so se odločali za župana ali svetnike. Predlagam enostaven način. Vsako gospodinjstvo naj dobi lislek z zaporedno številko, na katerem so grbi, in glasujejo za enega od njih. S spoštovanjem Bojan Kmetič PREDSTAVNIKI TRZINSKIH DRUŠTEV O STRATEGIJI RAZVOJA TRZINA V ćetrtek, 11. novembra, so predslavniki večine trzinskih društev na skupnem ses-tanku spregovorili o delovnem gradivu Strategija razvoja občine Trzin, ki so ga pripravili na Občini. Udeleženci sestanka so gradivo ugodno ocenili, dali pa so tudi nekaj pripomb in pobud. Opozorili so, da bo treba zelo dobro preceniti prednostne naloge, saj vsega, kar bi želeli, ne bo mogoče doseči naenkrat. Vsekakor je treba dati prednost vrtcu in šoli in zagotoviti dovolj mest, med nujne prednostne naloge pa je treba uvrstiti tudi gradnjo doma za starejše. Ob tem so se nekateri spraševali, kdaj bo lahko prišla na vrsto kakšna večja naložba za zagotovitev potreb na področju športa in rekreacije prebivalcev občine. Kot kaže, se bo še nekaj časa treba zadovoljevati predvsem s finančno manj zahtevnimi rešit-vami. Predstavnika strelcev sta se zavzela za rešitev prostorske stiske strelske družine, ravnatelj OŠ Trzin Franc Brečko pa je ob tem omenil možnost, da bi večje strelišče dobili v kletnih prostorih osnovne šole, ko bo la dobil prizidek. Toneta Župana je zanimalo, kako je mogoče, da se je na lepem pojavil problem pretesnega vrtca in osnovne šole, saj so še pred dvema letoma zagotavljali, da je prostora v obeh ustanovah dovolj. Župan Anton Peršak je zatrdil, kar sta potrdila tudi predstavnika vrtca in šole, da so potrebe po zagotavljanju dodatnih prostorov v obeh ustanovah resnične in da bodo že v kratkem še večje, saj pričakujemo dotok večjega števila novih priseljencev v Trzin. Po statističnih merilih za celotno Slovenijo ima sicer naša občina relativno dovolj prostora v obeh ustanovah, vendar potrebe kažejo, da je resničnost drugačna. Kar se tiče doma za ostarele, so ugotavl-jali, bo šio za relativno veliko naložbo, ki je občina še nekaj časa ne bo zmogla sama, zato bo treba iskati drugačno rešitev, po vsej verjetnosti sodelovanje s še drugimi občinami. Razpravljavci so se tudi zavze-mali, da bi skrb za zagotavljanja reda in varnosti v občini na prednostni lestvici uvrstili višje, saj smo vsi za to, da bi bila naša občina varna in prijetna za bivanje. liONCNO /PET V TRZINU -TURNIR V MALEM NOGOMETU I o daljšem premoru so tudi ljubitelji nogometa v Trzinu prišli na svoj račun. V soboto, 16.10.1999, je ŠD Trzin - Nogometna sekcija na ploščadi pred OŠ Trzin organizirala Turnir v malem nogometu z nagradnim skladom 75.000 SIT (I. mesto: 40.000 SIT + pokal, 2. mesto: 20.000 SIT + pokal in 3. mesto: 15.000 SIT + pokal). Dan pred turnirjem je v baru Glorija potěkalo žrebanje, katerega so se udeležili vodje ekip. Na žrebanju so bili seznanjeni z vsemi pravili igre in o točnih urah posameznih tekem. Na turnir se je prijavilo devet ekip: Scorpion, Bacardy, Ford servis Triler, Strelsko društvo Trzin, Odpisani, Doze, Diskont pijač Mengeš, Pšata in Bistro Kofetek. Najbolj zagreti nogometaši so se na ploščadi začeli zbirati že pred 8. uro. Potrebno se je bilo do-dobra ogreti, saj je v tem letnem času zjutraj kar precej mrzlo. Ob 8. uri pa se je začelo zares. V predtekmovanju so se ekipe po-merile med seboj. Ze v tem tek-, movanju so igralci pokazali veli- nogometnega znanja. Najboljše shri ekipe so se uvrstile najprej v pol-j'nale, zmagovalni ekipi polfinalnih íekem pa v finale. Ker je bil nagradni s. turnirja zelo mamljiv, je bila tu-Predstava nekaterih ekip taka, kot « hoteli igrali kot Maribor Teatanic v L|gi prvakov. Za statistiko tekmo- vanj ter za brezhiben potek so skrbeli Žiga, Tomaž in Janez. Glavni sodnik na turnirju je bil Smajlo Fetah. Najzanimivejši tekmi turnirja sta bili finalni tekmi. Med ekipami se je vnel trd boj na igrišču, saj je imela vsaka ekipa samo eno željo - ZMAGAT1. Najprej sta ekipi Bistro Kofetek in Diskont pijač Mengeš igrali za 3. mesto, nato pa je sledila tekma za 1. mesto med ekipama Odpisani in Scorpion. Motiva pri obeh nasprotnikih ni manjkalo. Odpisani so se že v predtekmovanju predstavili kot neugoden nasprotnik in tako so tudi nadaljevali v finalu. Končni rezultat je bil zelo tesen. Zmagali so Odpisani, ki so za en zadetek premagali Scorpion. Na koncu je sledila še razglasitev rezultatov, podelitev pokalov ter denarnih nagrad najboljšim ekipam. Podělil jih je vodja nogometne sekcije ŠD Trzin Gorazd Završnik. REZULTATI: POLFINALE: BISTRO KOFETEK : SCORPION I : 5 POLFINALE: DISKONT PIJAČ MENGEŠ : ODPISANI 0 : 3 FINALE: za 3. mesto BISTRO KOFETEK : DISKONT P.M. 4 : I FINALE: za I. mesto ODPISANI : SCORPION 1 : 0 1. mesto: ODPISANI 2. mesto: SCORPION 3. mesto: BISTRO KOFETEK Tanja Prelovšek Marolt PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN la OŠ Trzin že od konca septembra poteka planinski krožek. Srečujenio se enkrat tedensko za eno uro (sreda ob 15h). Letos imamo prijetno skupino prvošolcev in drugošolcev. Roko na srce - končno spet ena skupina pravih planincev, ki so krožek in hojo na izlete vzeli čisto resno. Že na drugem izletu so pokazali, da niso mevže. Kljub zgodnji uri odhoda, mrazu in oblačnému vremenu so dokazali, da se na izlet splača iti, če ne zaradi drugega, pa zaradi prijetile družbe. Do zdaj smo osvojili Rasico in Zasavsko Sveto goro, decembra pa nas skupaj s starejšimi člani MO čaka izlet v neznano. Da krožek teče, kot je treba, skrbiva Emil in Irena ob pomoči To-maža, Dragica pa odlično skrbi za 'zveze in trženje'. Mladinci v bajtici končno dihamo - mislim dobesedno. Odkar si ne pošiljamo več pisnih vabil za srečanja, se je gneča v majhnem prostoru končala. Ogledali smo si že diase z obeh taborov in izletov, ki smo jih člani MO opravili v zadnjih mesecih (Jerebica, Mala Moj-strovka, Snežnik, Orintovec). Za vse, ki pogrešate gnečo v bajtici, pa tole obvestilo: Srečujenio se vsak drugi četrtek ob 20. uri. Ko boste tole brali, bo mimo tudi predavanje o Kamčatki. Naša gosta sta bila Davo in Karmen Karničar, ki sta začela sezono gor-niSkih predavanj v organizaciji MO. Tudi vnaprej obljubljamo zanimive goste. Hkrati se zahvaljujemo OŠ Trzin, ki je tudi letos pokazala pripravljenost, da nam priskoči na pomoč s prostorom in oz-vočenjem. Irena Mučibabić ONGRČKI POČAKALI NA IZZID Seveda smo bili tudi Ongrčki prisotni na letališču Brnik ob prihodu našega prijatelja Tomaža Humarja v domovino. Nismo manjkali niti na tiskovni konferenci, kjer smo se znašli v krogu naših največjih medijskih hiš. Več o tem dogodku si boste lahko přebrali v novi številki Ongrčkov. Za pokušino pa objavljamo fotografijo Tomaža v pogovoru z Vikijem Grošljem, prav lako živo slovensko alpinistično _ M LAD I N/Kl ODJEK /PET / POLNO PARO NAPREJ , legendo. Kot smo napovedali že v prejšnji številki Odseva, smo računali, da bo nova številka Ongrčkov izšla že sredi novembra, a bo očitno ugledala luč sveta šele okrog Miklavža. Če bo prej, bo že presenečenje. Tišti, ki pa imate dostop do Interneta, si lahko najbolj aktualen intervju nove številke ogledale na naslovu http://sirena.dhs.org/ hp/onger/Ongrcki.htm. "ČLANSKI" IZLET V NEZNANO PD Onger Trzin je svoj letošnji izlet v neznano pripravilo IG. oktobra. Zgodnja ura odhoda je dala slutiti, da jo bodo ubrali kam na obrobje Slovenije, kamor se vse premalokrat odpravimo. Letošnji cilj je bil Smuk nad Semičem. Tam so doživeli prijeten sprejem, nato pa so si ogledali cerkvico sv Lovrenca iz 16. stoletja ter spomenik legendarnega komandanta Staneta, ki se je pones-rečil pri preiskušanju minometalca med NOB. Trzinski planinci so si nato ogledali izvir reke Krupe. Voda přiteče dobesedno izpod mogočne skalnaté stene in ustvarja lepo jezerce, ki se sedaj izkorišča za malo hidrocentralo. Poleg je tudi stara žaga, ki pa ne obratuje več. V bližini Rožanca so v gozdu obiskali še stari Mitrej. Izlet pa so v přijel nem vzdušju končali na kmečkem turizmu Bahor. Daljši zapis o izletu pa boste lahko prebrali v novi Številki Ongrčkov. EP káTl ir fwžílži V." * 22. decembra v Trzinu predaval Erik Švab Da se boste lažje odločili za obisk predavanja, vam ga na kratko predstavljamo. Erik Švab pleza že 12 let, na začetku se je posvečal predvsem šporlnemu plezanju, od leta I 993 pa je začel resneje plezati tudi v hribili, kjer je do danes opravil preko 250 vzponov; pred tremi leti pa je začel plezati tudi v zimski sezoni v skali, snegu in ledu. Ukvarja se z vsemi zvrstmi alpinizma: od športnega plezanja do dolgih klasičnih smeri v hribili, od leđnih slapov do kombiniranih smeri v Centralnih Alpah in prvenstvenih vzponov do spodnje X. težavnostne stopnje. Ureja in opremlja plezališča na tej in oni strani rtieje. Zadnja štiri leta je bil tudi kategorizirani športnik Republike Slovenije z doseženim mednarodnim razredom (z njim za leto 1998 tudi Tomaž Humar, Marko Prezelj in Pavle Kozjek). Poleg plezanja se ukvarja s pisanjem člankov in reportáž za slovenski in italijanski alpinistični tisk, ude-ležen je pri raznih spletnih straneh na internetu, vodi oddaje na radiu in sodeluje s televizijo ter organizir tečaje plezanja za otroke in odrasle. Predavanje "Drugi obraz granita - Plezan-je na Madagaskarju" prikazuje dogodivšči-ne z odprave "Madagaskar '98", ki je dosegla izjemen alpinistični uspeh v strmih granitnih stenah afriškega otoka Madagaskar. V jugovzhodnem delu otoka, na skoraj popolnoma neraziskanem področju, v osr-čju goratega predela Andringitra, ki dosega 2.600 m nadmorske visine, se nahajajo visoke deviške granitne stene. Po petih dneh plezanja so septembra 1998 Erik Švab in Marco Sterni iz Trsta ter Rolando Larcher iz Trenta preplezali novo, prvenstveno smer po skoraj 700 m visoki nav-pični in previsni steni 1er stopili na deviški vrh mogočne gore Tsaranoro, ki so ga kot prvopristopniki s privoljenjem domačinov poimenovali Tsaranoro Atsimo (južni Tsaranoro). Smer so imenovali "Nikoli več tako" (Never the same). S pomočjo majhne digitalne videokameře so pripravili filmske posnetke, ki so jih montirali v film, ki je bil v ožjem izboru na Festivalu gorniškega filma v Trentu. Ogledali si boste predavanje, ki je sestavljeno iz dveh delov: v prvem delu, ki traja 30 minut, bodo diapozitivi s prelivanjem in glasbeno podlago, v drugem delu pa film "Drugi obraz granita", ki traja 15 minut. Na koncu bo Erik Švab na razpolago vsem za vprašanja in informacije. EP ROD SKALNIH TABOROV DOMZALE DRUŽINA MRAVLJICE TRZIN INOIJAiSISKO POLETJE PO TAB DRNIŠKO Indijansko poletje se je začelo z zelo son-čnimi dnevi. Priložnosti za lepe izlele v hřibe ali v gozd je bilo veliko. Taborniki dajemo velik poudarek varovanju in spoznavanju korisli narave. Trudimo se, da bi mladi medvedki in čebelice spoznali, da narava ne obsega samo gozda, ampak tudi reke, travnike ... Spoznavanju koristi gozda smo namenili družinski piknik s peko koštanja. Kostanj je gozdni sadež, ki dozori jeseni. Ni edini gozdni sadež, ki je uži-len. To so še gobe, olupljen žir, lešniki, drnulje. Na žalost jih ne cenimo dovolj in izginjajo iz naših jedilnikov. Kostanj, najbolj okusen med njimi, dozori po prvi slani, ker le-ta povzroči izločanje večje količine škroba, kar pa daje dodatno sladkost okusu. Priprava piknika se začne z nabiranjem koštanja. Skrivne kotičke nabiralci neradi ■zdajamo, pa vendar se lahko vsak prepriča. da se koslanj nabira pod drevesom pravega koštanja. Pravi kostanj ima velike, Podolgovate liste, ki so na koncu oštro na-kgani. Nedaleč od teh lislov so ježice, v katerih se skrivajo kostanji. Večina koštanja je že padla iz ježic. Obraćam se na vas, taborniki, pocukajte očeta ali mamo, naj vas Pospremi do bližnjega gozda, da sku-paj med jesenskim sprehodom naberela koštanja. Ob pobiranju opazujte dogajanje in spreminjanje v gozdu. Slišali boste veliko neznanih zvokov: žolno, ki tolče po deblu in iš-če majhne žuželke, močno šumenje v daljavi, preskakovanje veverice, ki zakopava svoje zaloge. Morda, če boste zgodnji, boste viděli srne ali kakega divjega zajca. Ne bodite razočarani, če tega ne boste videli na prvem sprehodu. Naravo opazujte z vsemi šestimi čuti. Ko boste imeli kostanj nabran naberi-te še sušice, zakurite ogenj in kostanj specite. No, ko smo kostanj nabrali, smo se skupaj napotili proti kamnolomu pod Ongrom. Tam smo vodniki pripravili varno ognjišče. Trije medvedki so dobili nalogo zare-zovali kostanj, da ne bi pri peki pokal. Drugi so se igrali v krogu miši in mačke in druge družabne igre. Druga skupina se je odrezala pri nabi-ranju petih različnih vrst listov, kalere je sku-šala prerisati na velik plakat. Spoznavanje dreves preko listov je najpogostejši način. Tudi samoiniciativnosti pri raziskovanju nismo omejevali, saj prav malčki odkrivajo največje zaklade. Nekateri so pomagali pri vz-drževanju ognja. Spet drugi so opazovali delo drugih. Najmlajši, prvi razred, pa so do- bili prvo rulico modre barve. Pripravniško dobo bodo končali 22. aprila, ko bodo ob slovesnosti dobili rumeno-rdečo rutico. Tudi drugi, starejši, ki so prvič pri taborni-kih, bodo takrat přejeli svoje rutice. Ko so bili kostanji pečeni, je vodnica Damjana uredila deljenje kostanjev. Koštanja je bilo za vse. Šestkrát smo ponovili peko, pojedli smo ga skoraj celo gajbico. Da ne bomo nasilili vseh lačnih oči, smo kmalu spoznali, ker je ura že tik-takala h koncu. Takrat so nas obiskala dekleta iz os-mega razreda z vodnikom Primožem. Z njihovo pomočjo smo pogasili ogenj z vodo, ki so jo přinesli s seboj. Tako smo skupaj spoznali duh taborništva. Naš rod se bo v naslednjih mesecih udeležil različnih izletov. Pripo-ročamo, da se jih udeležijo vsi taborniki, ne samo iz družine Mravljic. Oktobra smo namenjeni v Posočje. V dolini reke Soče je veliko zanimivih krajev in vrhov, ki so vred-ni ogleda. Naj opozorim tudi na primerno obutev in ustrezna oblačila. Torej - vidimo se na izletu. vodnik Igor Zupančič ■. ; .ž ■ .i - .<, - š .. .0 ' i -S » i i Jf .-»..* "'.III .8 i ? i i .«->..-» .8 I J.J.-4 I.t.1 a '.'..UJ .u J. '.....i ■■ ■■ .; tylladinski odsek PD Onger Trzin vabi na predavanje z diapozitivi! H DRUGI 08RAZ GRANITA - g § P LEZ AN JE NA 1 a MADAGASKARJU Erik Svab je naslov predavanja, v katerem nam b« m " znani slovenski z am ej ski (tržaški) alpinist SS^HÀ*^^ H pripovedoval o svojem lánském obisku Kdećega otoka - Madagaskarja. Vstopnice po 300 SIT bodo na H „„ H ^h - voljo pol ure pred pričetkom U Srede, 22.12.1999 ob 19 v avli OS Trzin predavanja v «»u «s t™«. y t ; ini miiimniiitnmtinMimuiimttHittlHlltOt.1 ^©êTOWOtUD» ©ASOQSIK© ®MÉW® THKEUDM ZA NAMI JE DELOVNI OKTOBER -MESEC POŽARNE VARNOSTI i ^ktober, mesec požarne varnosti, se je iztekel. Moram řeči, da je bil za nas zelo deloven, saj srno se udeležili kar třeli sektorskih vaj. Preživeli smo tudi testiranje iz Gasilske zveze Domžale; prever-jali so, v kolikšnem času se po znaku sirene zberemo in opremimo. Veseli smo, ker je bil rezultat zelo dober. Ob koncu meseca smo rta osnovni šoli pripravili protipožarno izobraževanje za os-novnošolce, v začetku novembra pa smo organizirali izlet za naše člane, ki smo ga morali přestavili iz oktobra. Obiskali smo rudnik svinca in cinka v Mežici in turistično vas Sentanel, kjer smo si med drugim ogledali tudi tamkajšnji muzej kmečkega orodja. Po oceni večine je izlet zelo lepo uspěl, na roke pa nam je šio tudi vreme. V petek, 12. 11., smo v Trzinu pripravili gasilski kviz za pionirje iz gasilskega sektorja Domžale. Tekmovanje je bilo zelo napeto, saj je bil rezultat negotov do konca, moram pa reči, da so se naši predstavniki zelo dobro odrezali, saj so zasedli odlično drugo mesto in so za zmagovalci zaostali za eno pičlo točko. Rezultati kviza so bili: 1. mesto PGD Domžale - 41 točk 2. mesto PGD Trzin - 40 točk 3. mesto PGD Ihan - 38 točk Vsem tekmovalcem čestitam! Moram reči, da so vložili res veliko truda in da so pokazali tudi precej znanja. Ob takem delu menim, da se nam ni bati za našo prihodnost. Do izida prihodnje številke Odseva vas pozdravljam z našim pozdravom Na potnoč! Jože Kajfež ZACETEK NOVE STRELSKE SEZONE s, 'trelci smo v oktobru pričeli novo strel-sko sezono. Ponovno nastopamo v štirih državnih ligah, kjer ne želimo le nastopati, temveč zmagovati. Konkurenca v novi sezoni je veliko močnejša, saj smo se v dveh disciplinah uvrstili v višjo ligo. Tako bodo letos mladinci s puško nastopali v 2. državni ligi Sever, člani pa v 1. ligi s pištolo. Prvi turnirji so že za nami in dosegli smo solidne rezultate. Največje preverjanje konkurence smo doži-veli v I. ligi s pištolo. Soočenje z najboljši-mi střelci Slovenije in želja po dobrem rezultatu je v strelcih iz Trzina naredila veliko treme, ki pa so jo solidno premagali. Z enim samim slabim rezultatom smo zasedli 8. mesto v konkurenci 12 ekip. Solidno, vendar želeli smo več. Predvsem sam sem zelo razočaran nad svojim rezultatom, saj bi z mojim solidnim streljanjem lahko dosegli 4. mesto. Kljub temu smo spoznali, da lahko popolnoma enakovredno tekmujemo tudi v I. ligi s pištolo. Konkurenco smo spoznali, prvi turnir je za nami, in v prihodnje lahko pričakujemo manj treme in boljše rezultate. Novo izkušnjo so doživeli tudi mladinci s puško v 2. ligi Sever. Tekmovali so v konkurenci strelcev, ki se že dolgo borijo za uvrstitev v 1. ligo. Dosegli so soliden rezultal in se uvrstili na 11. mesto, vendar smo prepričani, da lahko dosežejo več. Vsaka izkušnja oziroma sodelovanje na tako moćnih turnirjih gre predvsem njim v prid, saj bodo le tako v svoji (mladinski) konkurenci dosegali rezultate, na katere bodo lahko ponosni. Torej cilji so dolgoročni in v me-secu maju se bo pokazalo, kaj smo naredili. Večletni člani 2. lige s puško Jug, kjer nastopamo z našo najboljšo ekipo s puško, so se vrnili z doseženim 5. mestom. Dosegli so dober rezultat, tako da v prihodnje lahko pričakujemo še boljše in celo uvrstitve med naj-boljše tri ekipe v tej ligi. Že nekaj let se v tej ligi borimo za uvrstitev v I. ligo, vendar je potrebno razumeti, da je predvsem v disciplinah s puško konkurenca tako velika, da je zmagovalec lige lahko vsaj G ekip, med njimi tudi Trzin. V 3. državni ligi s pištolo smo za dvoboje prijavili le mlajše střelce, ki pa so že v 1. kolu pokazali, da bodo konkurenti za uvrstilev v višjo ligo. Premagali so preo ekipo Grosup-Ija, in to z razliko 35 krogov. Zelo lep rezultat, in tudi v mladinski pištolski ekipi pričakujemo najboljše rezultate v mesecu maju. Velik poudarek namenjamo mlajšim střelcem, ki naj bi letos v mladinskih konkuren-cah krojili sam slovenski vrh. Večino smo opremili z novim oziroma boljšim orožjem, tako da so sedaj rezultati odvisni le od njih. V obnavljanju mladinske opreme nam je v letošnji sezoni pomagalo podjetje TĚSNILA d.o.o., zato bomo v mladinskih pištolskih disciplinah predstavljali njegovo ime. Glavni sponzor društva še naprej os-taja podjetje BIRING d.o.o., zahvaljujemo pa se tudi vsem ostalim za sponzoriranje tekmovanj in prireditev, predvsem pa JAN BARu, Reklamnim napisom Andreja Per-neta, Livarni LIBAMETAL, Servisu kitar Tomaža Šinka, Kovinoplasiki KOSMATIN in JIMKOPLAST ter vsem ostalim, ki ka-korkoli pomagale Strelskemu društvu Trzin. Klopčič Damijan Dobri imajo mir samo dotlej, dokler je hudobnim prav. Nizozemski Miš bi rada spoštovala mir, samo če bi mačka hotela. Nemški DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŽERJAVČKI TRZIN BILO JE PRIJETN© IN ZANIMÏV© ■Mlado" je trzinsko društvo upokojen-t4v, pa ima za seboj že vrsto lepih akcij. Ena zadnjih je izlet v Pomurje, na kate-rega smo se odpravili 18. oktobra letos. Dobro razpoloženi smo se polni pričako-vanj zjutraj odpeijali proti Pomurju. V Tepanjah smo se ogreli s kavico in čajem ter nadaljevali pot proti Dramljam, skozi Pragersko, na Ptuj in mimo Ormoža in Ljutomera do Veržeja. Naša članica, Jo-žica Valenčak, ki je izlet organizirala, nas je med vožnjo seznanila s pomembnejši-mi kulturno-zgodovinskimi, gospodarski-mi in geografskimi značilnostrni posa-meznih mest. Prvo daljšo postajo smo imeli v Veržeju. Ogledali smo si Babičev mlin in mogočno reko Muro. Da smo med udeleženci pre-\1adovale ženske, je bilo jasno, saj smo nakupile vseh vrst nioke in kaše. Mimo-grede smo si izmenjale preizkušene in dobre receple iz babićine kuharice. Veselo razpoloženi smo se odpeijali proti Ižakovcem in se sprehodili po otoku Iju-bezni, ki ga je ustvarila reka Mura. Z velikim zanimanjem smo opazovali najrazličnejše staro orodje v biirjaškem muzeju. Uporabljali so ga tamkajšnji možje pri vsakodnevnih opravilih. Korajžno smo se vkrcali tudi na brod in se z njim peljali preko deroče reke in nazaj. V Murski Soboti smo se okrepćali s pri-jetno začinjenim bogračem in gibanico. Pridruži! se nam je g. Ernest Novak iz vinogradniškega društva Ivanovci. Kot iz rokava je stresal podatke in nam polnil glave z najrazličnejšimi zanimivostmi iz preteklosti, sedanjosti in vizije razvoja Goričkega v příhodnosti. V vasi Selo smo si ogledali romansko rotundo iz prve polovice 13. stolelja in spontano zapeli nekaj pesmi. Vožnjo smo nadaljevali do kmetijskega gospodarstva Rakičan in se tam preizkusili v obiranju grozdja. Kljub temu da je prene-katera jagoda končala v naših želodcih, so bili zaboji hitro polni. Prijeten je bil obču-tek, da smo lahko pri naših letih še vedno koristili. Pred odhodom smo bili povabljeni še v klet na pokušino vin. Dobra kapljica nas je spoinnila na prazne želodce. Odpeijali smo se na zad-__ njo postajo našega potepanja v slikovito vasico Ivanovci. Leži na prele-pein Goričkem, obdana z lepotami gozdov, Vinogradov, sadovnjakov in trav-nikov. Tam je stara, a skrbno obnovljena do-mačija Ratnik, ki je dom vinogradnikov. Pričakali so nas prijazni gostitelji in nas ob zvokih harmonike postregli s prek-murskimi specialitetami. Ni manjkalo dobre volje in veselo razpoloženje je doseglo vrhunec, ko smo morali "novinci" prestati še vinski krst. Lep in mrzel jesenski dan je hitro minil. Celodnevno druženje je stkalo nova poznanstva in med vožnjo domov smo že nizali predloge za nadaljnje podvige. Naj še kdo reče, da je tretje življenjsko ob-dobje dolgočasno ... Ne bomo iskali sreće, temveč bomo tudi naprej srečno uživali starost. Meta Železnik PRIDRUŽITE SE NAM! Uredništvo Odseva vabi vse pišoče, ki jim naš kraj nekaj pomeni, da se nam pridružijo! Trzin je neizmerna zakladnica najrazličnejših tem za pisanje. Prispevajte kaj v njegovo zgodovino! Še zlasti vabimo mlade, dinamične fante in dekleta, ki obvladajo pisanje na računalniku. Vabimo tudi vse, ki bi želeli zaslužiti kak tolar s trženjem oglasov za naš časopis. Obmite se na koga od članov uredništva ali neposredno na sedež Občine Trzin. V naših vrstah boste dobrodošli! Pos-kusite in viděli boste, da ste lahko tudi novi-narji ali pa ko-mercialisti! Vabljeni! F1ZI0CENTER TRZIN Imate: • bolečine v vratu • pogoste glavobole • vrtoglavico • bolečine pri srcu, v želodcu ah pljučih • občutek mravljinčenja v rokah in nogah • bolečine v križu in nogah? Odpravljanje težav po kiropraktiki Odgovor za hrbtenico: " Manualna medicina Vladimir Borissov dr. med. spec, manualne medicine Kœr@s d.o.o, medicinska rehabilitacija Hrastovec 10, IOC Trzin, 1236 Trzin, tel.: 061 162 18 37. faks: 061 162 10 97, http://www.si21.com/fct DA BO VESELI DECEMBER RES VESEL IN LEP Spet se bliža razigran, vesel zaključek leta, ki bo tokrat, ko vstopamo v leto 2.000, prav gotovo nekaj posebnega. Spet bo vse polno zabav, slavnostnih prireditev, takšnih in drugačnih večerij. Belobradi možički si bodo podajali kljuke in dařila bodo kar deževala. Tisti najbolj zavzeti se kar nekaj časa ne bodo mogli spočiii Priložnosti za zabave in veselje bo na přetek, kako lepo nam bo, pa bo v precejšnji meri odvisno tudi od nas samih. Že zdaj je čas, da začnemo misliti na to, kaj vse nas v decembru čaka in kako bi se na to kar najbolje pripravili. Ženske se bodo na vseh prireditvah, ki jih čakajo, prav gotovo najbolje počutile, če bodo lepe in iirejene. K temu v veliki meri lahko prispevajo tudi dobro izbrana oblačila, pričeske, ličenje in sploh kozmetični posegi. Nepoznavalci kar težko verjamejo, kako lahko obleka, spretna frizerka in dobra kozmetičarka polepšajo in spremenijo žensko, jo naredijo bolj privlačno in zanimivo, hkrati pa tudi bolj samozavestno in zadovoljno. V Trzinu imajo dekleta in žene srečo, da lahko tako rekoč na enem mestu poskrbijo za vse potrebno. V treh oz. štirih sosednjih lokalih na Kidričevi cesti: v butiku Naomi, frizerskem salonu Platinum, drogeriji Roma in kozmetičnem salonu LM lahko temeljito poskrbijo za svojo zunanjost in tudi svoje počutje. Na obešalnikih in policah trgovine Naomi bodo ženske lahko občudovale najrazličnejše modele oblek, privlačne komplete, bluze in hlače ter bogato izbiro pletenin. Ob okusnih oblačilih za vse prilike ženske lahko v trgovini Naomi kupijo tudi nekatere dodatke, kot so hlačne nogavice, kape, rute ... Bogat izbor pa je tudi med moški- .UA & û TRGOVINA Z OBLAČILI NAOMI V butiku z ženskimi in moškimi oblačili Naomi so se že oskrbeli z bogatim izborom oblačil za zimske in praznične de-cembrske dni. Svoje kupce vabijo, da si pridejo ogledat njihovo ponudbo. Pravijo, da ni treba, da ženske razmišljajo samo o tem, kako bodo urejene in okusno oblečene za različne prireditve in obiske, lepe so lahko tudi doma. S primerno iz-branimi oblačili lahko tudi domače praz-novanje naredijo bolj praznično in lepše. Zakaj se ne bi tudi doma počutile še pri-jetneje in tudi lepe? Prav tako ni treba, da kupijo nekaj povsem novega, saj se da tudi z različnimi dodatki, s kakšnimi ma-lenkostmi, spremeniti izgled in tudi pokazati okus ali izvirnost. Že sam sprehod med oblačili in modnimi do- adatki, ki se ponujajo v trgovini Naomi, vam lahko da idejo za praznične dni ali pa za božično oz. no-voletno dařilo svojim prijateljem ali pa naj-dražjim. mi oblačili, še zlasti športnimi. Fantje in možje lahko izbirajo med najrazličnejšimi puloverji, puliji, izplača pa se pogledati še kavbojke, saj imajo v trgovini Naomi prav v tem času akcijsko prodajo kavbojk, te so cenejše kar za 30 %. Stránkám nudijo možnost obročnega od-plačevanja, za gotovinsko plačilo nad vred-nostjo 5.000,00 SIT pa nudijo 10 % popust. Seveda je v trgovini Naomi mogoče plače-vati tudi s kreditnimi karticami. Trgovina je odprta vsak dan od 12b - 19b, ob sobotah pa od 9h - 13h. V trgovini Naomi se priporočajo in svetu-jejo, da izbora oblačil ne prepustite zadnjemu trenutku! KOZMETIČNI SALON LM IN DROGERIJA IN PARFUMERIJA ROMA Drogerija ROMA in Kozmetični salon LM sta desna soseda trgovine Naomi. V drogeriji in parfumeriji nudijo bogat izbor kozmetičnih preparatov in potrebščin -vse za nego obraza in telesa ter za lepši viciez. Ob tem stranke lahko najdejo tudi pestro ponudbo kakovostnih parfumov.v predbožičnem in prednovoletnem času pa vas drogerija pričakuje tudi z lepimi dařili.Če nimate ideje, kaj bi poklonili svoji simpatiji, obiščite Drogerijo Roma. Ob nakupu tudi vas čaka majlino dařilo! V Drogeriji Roma vas prisrčno vabijo. Če se sprehodite po drogeriji, pa se lahko povzpnete tudi v prvo nadstropje v Kozmetični salon LM. V salonu lahko strokovno poskrbijo za vaš obraz, roke, telo. Lahko vam oblikujejo obrvi, jih obarvajo, pobarvajo pa vam lahko tudi trepalnice. Opravijo tudi depilacijo na obrazu in nogah, poskrbijo pa tudi za vašo lepšo kožo. Obisk v kozmetičnem salonu prispeva k lepšemu in bolj urejenemu videzu strank, hkrati pa tudi k boljšemu po-čutju. V salonu LM opravljajo vse vrste kozmetičnih pose-gov. Lahko se prepustite običajni telesni masaži, lahko pa se odločite tudi za limfno drenažo ali pa refleksno masažo stopal in pedikúro. Med posegi, ki jih opravljajo v kozmetičnem salonu LM, moramo omeniti tudi aromaterapijo. body wraping, kagulacijo kapilar in različne proticelulitne tretmaje. Pred de-cembrskimi prazniki se vam bo obisk ko-zmetičnega salona obrestoval, saj bo pri-pomogel k vašemu boljšemu počutju in tudi lepšemu videzu. Prijazna in izkušena kozmetičarka vam bo strokovno sveto-vala najprimernejše posege in tretmaje Delovni čas Kozmetičnega salona LM: Ob ponedeljkih, sredah in petkih od 14.00 do 19.00, ob torkih in četrtkih od 9.00 do 19.00. Podrobnější podatki in naročila po tel.: 712 834. Stranke pa se lahko naročijo tudi po telefonu, št.: 041 502 197. treba največkrat poslušati tudi modne trende, so frizerke pogosto pred težavno nalogo, ki pa jo dobro opravijo samo dobre frizerke, in sicer frizerke v salonu Platinum. O tem pričajo tudi stalne stranke, ki se rade vračajo v ta salon, ki ga vodi Nuša Križman inje levi sosed trgovine Naomi. V salonu budno spremljajo novosti in zahteve mode na področju pričesk, zraven pa obvladajo tudi umetnost klasičnih pričesk. Če se prepustite mojtrstvu Nuše in njenih sodelavk, boste na novoletni zabavi zadovoljni s svojo pričesko in se boste tudi zaradi tega dobro poćutile. Delovni čas ateljeja Platinum je: pon.: 13.00- 20.00 tor. sre.: 9.00- 15.00 čet.: 9.00- 20.00 pet.: 12.00- 20.00 in sob.: 8.00- 12.00 PA ŠE NOVIČKE IZ ZAKULISJA MLADIH IGRALCEV Dramski krožek, ki ga lelos izvajamo v dvorani kullurnega doma, je začel potekati čisto resno. In kaj to pomeni. Vsak teden se z otroki, pod vodstvom Mirjarn in mene, dobimo na odru pod žarometi, kjer vadimo igralske prizore oziroma improvizacije, bralne vaje, sprostitvene vaje proti tremi ... Kar pa je najpomembnejše: vsaka skupina si je izbrala predstavo, katero počasi gradimo v celoto. Skupina pod vodstvom Mirjam (6., 7., 8. razred) pripravlja celovečerno predstavo "Butalci", moja skupina (od 1. do_ vkjučno pe-tega razreda), pa se ukvarja s hudobnimi in dobrimi vilami, natančneje s "Čarovnikom iz Oza". Če slučajno še koga zanima igra ali delo v gledališču (scenografija, kostumografija ...), dobrodošel. Urnik vaj: Mirjam in ostali: četrtek ob 15.30 Urša in ostali: četrtck ob 16.30 informacije: 041 287 662 Urša VABILO Vse občane, ki imajo veselje do petja, ne glede na starost, vabimo, da se prijavijo za članstvo v pevskem zboru, ki ga na željo mnogih občanov želimo organizirati v sklopu Kulturnega društva. Ustanovitev zbora podpira tudi vodstvo Občine. Glede na število přijav nameravamo ustanoviti mešani pevski zbor, v okviru le-tega pa lahko tudi manjše skupine (kvartet, oktet, nonet...). Izbor pesmi bi določili pevci in pevovodja skupaj, obsegal pa bi lahko narodne, umetne, črnske duhovne in čisto sodobne. Da bi ugotovili, kolikšen je interes v resnici med občani, prosimo, da izpolnite prijavnico in jo oddaste na PRIJAVNICA Ime in priimek:...........................................................................Datum rojstva:............................................ Stanovanje ulica:........................................................................telefon št.:.................................................. Si že pel-a v zboru:...................kje:......................................................kateri glas:....................................... Želim sodelovati v mešanem pevskem zboru:............................... manjšem sestavu:................................... frizerski salon platinum Brez urejene pričeske si verjetno ne bo nobena ženska , ki da kajnase, drznila obiskati novoletne ali kake druge decembrske zabave. Pričeske govorijo o ženskah, so njihove osebne izkaznice. Izdajajo njihov značaj. So bolj športne, bolj stroge, razigrane, rade imajo novosti, skušajo nase obrniti pozornost, imajo rade umirjenost, so skrivnostne in spogledljive ... Vse to [n še mnogo več izdajajo pričeske. Če znajo frizerke prisiuhniti okusom svojih strank, zraven pa dodajo še svoje znanje in spretnost, bodo pričeske povetlale ravno tisto, kar njihove lastnice želijo. Ker pa je ob tem ANKETA: SILVESTROVO 2000 I Ne zgodi se vsako leto, da bi praznovali vslop v novo tisoćletje. tore] naj bi bilo novo leto 2000 nekaj posebnega. O tem nas prepričujejo vse potovalne agencije (tudi vaš postní nabiratnik jih je najbrž že sit), o tem nas prepričujejo mnogi znanstveniki, ki se ne morejo zmeniti, ali se novo tisočletje začne šteti že zda| ali pa šele naslednje leto, pa še bi lahko naštevali In ker naj bi bil ta Silvester nekai posebnega, smo o novoletnih načrtih povprašali mimoidoče (upam, da zaradi tega nihče ni staknil kakšnega prehlada, saj so morali anketiranci odgovarali na dežju). Jasmina DRAGANJAC: Načrtov za novo leto niti ne delam, ker bom 1. in 2. januar po vsej verjetnosti preživela v službi. Če pa me v službi ne bodo potřebovali, bi novo leto najraje preživela doma, pri starših. Pred kratkim sem namreč prišla iz Bele krajine, in starše nekoliko pogrešam. Drugače pa novo leto 2000 ni nič drugačno kot katerokoli drugo novo leto, tako da je reklama malce pretirana. Pa nápovědi, da naj bi bilo konec sveta ... Te so gusta, ko je bil mrk, izkazale za neresnične. se pa že tako av- Marko ZALAR: Kje: Kmečki turizem Cerkno za 2 do 3 dni. Kdo: Družba, s katero hodimo na plesne vaje. Kaj: Živa glasba (najbrž bo kak narodni ansambel). Ostalo: Novo leto 2000 je kot vsako drugo novo leto, mogoče bom vrgel eno petardo več in ker je 364 dni v Trzinu preveč dolga doba, smo se odločili za varianto kmcčkega turizma. Ponavadi smo nova leta pričakali v kaki lovski koči, tako da kam na tuje nisem hodil. Sanjsko novo leto: Da bi šel spat ob 19:00 in bi se zbudil naslednje jutro ves svež in spočit ... Šala. Vsako novo leto je v bistvu sanjsko, pomembna je le družba, s kalero si. Tilen JAKŠA: Ta večer bom preživel s prijatelji, najbrž bomo v industrijski coni (kjer je eden izmed teh prijateljev doma). Če bi že bili nekje na prostém, bi šel tja samo v primeru, da bi bilo lepo vreme (jasno, da lahko noč pokvari le dež op. p). Moje sanjsko novo leto pa je, da bi bil na mor-ju, kjer imamo prikolico, in da bi tam praznoval s prijatelji. Saj bom te sanje lahko uresničil, ko boni nekaj let starejši. Mirjam MARKIČ: S prijatelji se odpravljamo v Postojno, in sicer v hotel Jama. Tam smo si rezervirali prenočišče že pred i 4 dnevi. Mislim, da se da še vedno dobiti kako sobo. Silvester 2000 ni ne vem kako drugačen dan, tako da ne bi bilo treba toliko govorjenja okrog tega. Je pa ideja o silvestrovanjem na prostém kar v redu, čeprav sama raje praznujem v zapr-tem prostoru. Za novo leto pa me najbolj motijo razne petarde in rakete, ker so zelo nevarne, in lahko poškodujejo kakega otroka ali pa miinoidočega. Marjan KAVCIC: Letos bomo šli na vikend, ki smo ga pravkar zgradili (tako bo doživel tudi svoj krst). Z ženo bova šla tja že okrog božica, prijatelji pa se nama bodo pridružili nekaj dni kasneje. Malo pompa okrog te letnice pa mora biti, saj je prehod v novo tisočletje prav poseben dogodek. To pa bomo proslavili tako, da bomo malce več spili. Če pa ne bi šli na vikend, bi najbrž bili nekje v Trzinu. ŽigaJELENC: Za letošnje novo leto pravzaprav še ne delam načrtov, če pa bom doma, bi šel pogledat malo po Trzinu. Slišal sem, da naj bi se sil-vestrovalo na prostém. To bi lahko bilo zanimivo. Okrog leta 2000 naj ne bi bilo preveč pompa, saj je Ie neka prelomnica. Samo MUSIC: Vsekakor bom to noč preživel s svojo družino, obiskali bomo par prijateljev, metali petarde (to sem ta prvi zraven), spili bomo tudi kaj, toliko za dobro voljo. Sigurno pa je leto 2000 nekaj posebnega, če ne zaradi drugega, pa zato, ker je okrogla številka. Ina Marija PELAN: Ja, praznovala bom v krogu družine, morda bomo šli na silvestrovanje na prosto, če bo v Trzinu, in to ne glede na vremenske razmere. Da bi hodila kam v tujino, mi finančno ne znese . . . Pa saj je doma najlepše. Je pa leto 2000 zagotovo nekaj posebnega. Terezija KLEP: Letos še nimam nobenih načrtov za praznovanje in bom po vsej verjetnosti kar doma. Če pa bi že hotela kje praznovali, bi to najbrž bilo v hribih, kjer je sneg, in se lahko zabavaš tudi tako, da greš srnučat. Je pa bil v Trzinu včasih lep običaj, da smo imeli za novo leto kres, kjer smo se vsi dobili, se pogovorili o marsičem, zdaj pa tega kar ni več. Ali pa smo se zbrali na ulici in si nazdravili s šampanjcem, otroci pa so vrgli nekaj petard. Verjetno je tega manj, ker so otroci zrasli ... Saj petarde me niti ne motijo, dokler jih ne mečejo že kak teden ali dva prej, sploh pa, če jih mečejo odrasli moški. To je kar malce nedozorelo, mar ne. Je pa to novo leto kot vsako drugo novo leto, Ie da so koledarji raz-lični. Recimo muslimani še dolgo ne bodo praznovali leta 2000, nekateri narodi so ga pa že. Pomp okrog te številke se mi zdi ne-potreben. Opravičilo: V prejšnji številki je v uvodu ankete izpadla zadnja vrstica. tako, da se slávek v celoti glasi: /// kdo med nami bo pozimi riepreskrbljen? Kako Trzinci poskrbimo za ozimnico? Mateja Erčulj Foto: Mojca Ručigaj iz TRZINSKE CRNE KRONIKE 11 10.1999 Smišljeni E.M. izMengša je obi 5.35 un Tmavni cesti v Trzinu trčil v pred sabo vo-»fl avtoniobil, ki ga je vozil F.M. iz Ljubile Nastala je manjša materialna škoda, EM. pa so policisti izročili "položnico". ■>2 10.1999 Ljubitelj računalnikov je ponoči obiskal Overdose pub v Trzinu z nasilnim vdorom diozi glavna vrata, za tem ko je predhodno poskusal že pri zadnjih. Poleg Pentiumove-L računalnika s tipkovnico in printerjem se i oskrbel še s Technicsovim glasbemm ItolDom Iskrinim sesalcem, pivom in cigareti za nameček pa še s 10.000,00 SIT menjalnega denarja. Skupno je lastmka ola-jšal za šeststo tisočakov. 23.10.1999 Ob 02.00 uri je neznanec na Ljubljanski cesti v Trzinu tako močno udaril po spuš-Čeni roleti okna, da je pri tem razbil dvojno steklo in povzročil lastniku 10.000,00 SIT nepredviđenih stroškov. 25.10.1999 Policija išče moškega, starega okoli 2d let, suhe postave, zelo temnih las in brkov. Ob 18:20 uri je v trgovini Flis oropal prodajal-ko, ko mu je računala cigarete. Posprejal jo je s solzilcem, iz odprtega predala blagajne pograbil dobrih 11.000,00 SIT ter pobeg-nil. 28.10.1999 Stanovanjska hiša na Kidričevi je bila med 17:10 in 19:45 uro še ena tarča vloma. Popoldanski nepridiprav je na zadnji strani hiše na vzvod odprl okno kopalnice. Lastniki pogrešajo prslan. 30.10.1999 Neverjetno, ampak celo reklamna zastava je zanimiva za tatove. Pred podjetjem Relec-tronic d.o.o. v Trzinu sta bili sneti z drogov dve zastavi bele barvě z zelenim napisom Siemens, dimenzij 80 x 300 cm. Škoda ni zanemarljiva - 40.000,00 SIT. 05.11.1999 Overdose pub je bil ponovno okraden. V dosedaj še neugotovljenem času je bilo vlo-mljeno v igralni avtoniat, iz katerega je neznanec odnesel sprejemnik bankovcev ter denár. Skupna vrednost znaša 7.400,00 SIT. Ni smrt, kar nas loči, In življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena Žanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Nenadejano, mnogo prekmalu nas je zapustil naš ljubi očka in mož CVETKO ZLATKO STOPAR Vsem in vsekemu posebej se zahvaljujejo za izraženo sožalje, dragima sosedoma Žnidaršič za vso moralno podporo ob smrti in v naslednjih dneh, sorodmkom, gospodu Ivanu Mušicu, gospudu Pavlu Krtu za opravljen cerkven. pogreb, gospodu Robertu Stoparju za zaigrano TIŠINO, povcem mengeskega Zvona, Vsem Vam za izrečeno ustno in pisno sožalje ter darovano cvetje in sveče, Vam, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali, Častni straži gasilcev, gospodu Kajfežu za ganljiv poslovilni govor, pra-porščakom in številnim gasilcem, ki ste v tako velikem števlu pocasfli niegov SPOMIN, VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ, HVALA! Žalujoče: žena Olga, hčerki Irena in Kristina-Tina KIDRIČEVA CESTA SE OŽI Ne boste verjeli, vendar je res. Ena od naših rednih bralk nas je opozorila, da naj si le ogledamo, kako se Kidričeva cesta oži in naj o tem tudi kaj napišemo. Komaj smo zako-rakali na omenjeno cesto, so nas pozdravili za-bojniki za smeti, ki se pogumno bohotijo in ra-zkazujejo na pločniku, tako da se jim morajo pešci res izogibati, in takoj smo videli, da je cesta tam zares zdaj ožja. »Pa to še ni vse! Včasih je tu parkiranih kar precej raz-košnih avtomobilov, ta-krat se moraš pa res potruditi, da vse obi-deš!« je potarnal mimo-idoči. Ker smo o teh zabojnikih v Odsevu že pisali, moramo njihovim lastnikom dati še eno črno piko, nasled- njič pa bomo javno objavili njihova imena, da se bo vedeio, komu ni mar za ureje-nost kraja. Par metrov naprej pa smo videli, o čem je še govorila naša bralka. Smrekova živa meja, ki raste vzdolž Kidričeve ceste, se je v zadnjih letih prijetno razrasla in že daje občutek zaraščenosti. Smreke so v svojem boju za svetlobo ugotovile, da pločnik ni ves čas zaseden, pa so si ga prilastile. Pločnik je zdaj res že precej ožji, še bolj romantično pa izgledajo luči cestne raz-svetljave, ki sijejo iz smrekove goščave. Prizor je kar lep in za novo leto tam skoraj ne bo treba lučk, nerodno pa je, da je goščava že tako gosta, da cesta zvečer ni več dobro osvetljena. Ker smreke že vse bolj ogrožajo varno hojo po Kidričevi ulici, bi lastnikom smrekove žive meje priporočili nekaj frizerskega delà pri živi meji. Ni prav, da se cesta tako oži, še zlasti, ker bo kmalu postala del uradne kolesarske steže skozi ta del naše občine. xmOâJt ôTFtAM KAJ SE BO DOGAJALO V TRZINU V NASLEDNJEM IVI ES ECU: 22.1 1.1999 24.1 I 27.1 I 05.12 17.12 22.12. 13 .1999 17" .1999 .1999 18" .1999 . 1999 19" .2000 DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŽERJAVČKI TURISTIČNO DRUŠTVO GASILSKO DRUŠTVO TRZIN KULTURNO DRUŠTVO TRZIN DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE Izlet v Ptuj in Sv. Jurij ob Ščavnici - Na sestanek Žerjavčkov vsak ponedeljek v Boru vabljeni vsi upokojenci in starostniki. v avli OŠ Trzin predavanje o novoletnih pogrinjkih: Praznični pogrijki - gostje prihajajo Srečanje veteranov Gasilskega društva Trzin Miklavževanje v Kulturnem domu Trzin Otroški ŽIV-ŽAV - predstava za otroke z Romano Kranjčan v KUD (v sodelovanju z Kulturnim društvom) PLANINSKO DRUŠTVO ONGER Predavanje - alpinist Erik Švab TRZIN - Mladinski odsek Turistično društvo U Tudi poveseliti se znaj(m)o «Si f Koncert Ane Pusar Jerič v župnijski cerkvi sv. Florjana v Trzinu ČESTITKA Naši članici Zveze borcev Adi Lovše Mušič ob njenem jubileju želimo, da bi bila še mnogo let tako prizadevna, zdrava in zadovoljna med nami. Vsi člani ZB Trzin Naslednja številka Odseva izzide 20. decembra. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 5. decembra. Pošljete jih lahko na naslov Odsev, Mengeška 9, 1236 Trzin ali z elektronsko pošto na naslov: casopis_odsev@hotmail.com a;-. GOSTILNA NAROBE ^710-417 OB KONCU TISOCLETJA VAM PRIPRAVLJAMO NEOMEJENO KOLIČINO IZBRANIH HIŠNIH DOBROT ZA SAMO 3.000 SIT Tudi Sv. Miklavž nakopuje v diskontu Dobfave! Sašo.MEH LE SLIKE S TURISTICNE Ir^xc^ ftadtette "MTWtSS/f et.*.*6wmï 6, IOC Trzin lei.: Î62 12 23 FEKAKNA PECJAK i,, i «Yitfi ,„ ŠKOFLJIGi Pekama Pečjak &0.0,, škofljica Oolentska c. 422, Telefon: (061) 666-194 Lokal hitre prehrane in diskontna trgovina Train, Blatnlca 1, tel.: 162 1018 ^Ě^ Projektiranje, inženiring, krovsrvo, adaptacije, trgovina - krovsko kleparska delà - AHIROOFING produkti - izolaterska delà - akustična izolacija stropov in sten i_i - hidroizolacija ravnih sten - gerard - adaptacija střeh - Knauf - slene, stropi 1236 Trzin IOC TRZIN àpruha 42, Tel.: +386 61 162 22 18. Fax: +386 61 162 22 19. GSM: 041/662-815 Rajko TESTEH s.p. Gostilna Pr' Jakov Met vam nudi: • jedi po naročilu • domače specialitete • nedeljska kosila Trzin, Jemevačeva 19, Odprto: 10.00 - 22.00 ure 1236 Trzin, Petek in sobota: 10.00 - 24.00 ure tel.: 061/722 960 Četrtek zaprto. A Štefe Janko Trzin, Ljubljanska cesta 17, 1236 Trzin www.avto.net/citroen-stefe Poobloščeni prodajolet in serviser vozil cilroen i već kot 30-lelno tradicijo V mesecu novembru popusti od lO.OOO do 20.000 SIT! KREDIT, LEASING, STARO 2A NOVO i TEL./FAX: 061/722-977, 710-348 TURBO KOMPRESOR JI Prodaj turbo kompresorjev za vse vrste vozil MEDJA Peske 5 (I0C Trzin), 1236 Trzin Tel./fax: 061 162 16 38, GSM: 041 695 244 KNRVS Mengeška c. 81, Trzin VULKANIZERSTVO IN AVTOPRALNICA Možnost naročanja po telefonu: 061/737-176 Za varno vožnjo v zimskih razmerah nudimo bogato izbiro zimskih pnevmatik. Poskrbite tuđi za zimsko "obutev" vaših vozil! 10 % popust - možnost plačila s kreditními karticami. ima Oger v strem delu Trzina, 26, vas vabi, da poizkusite naše ponede(jei{ - cetrtelç 6.00 - 22.00 petei- sobota: 6.00 - 24.00 top[e matice jedi po naročitu ■nisai Trudimo: 'Vsak; petek^ živa 'Vabljeni! OfÇ^E'P&EI'ML9(1 CJZ HRZI^l - 9vi. Todobmt 'Biatmca 12. tel.: 162-11-03 OPTIKA \uRçe/f Martina Skofic DOMAČA PEKARNA PECIVA W Ljubljanska 87, Domžale Tel. 714-006 Delovni čas: vsak dan 8.00 - 12.00 in 16.00-18.00 sobota zaprto Slovenska 24, P.E. Mengeš tel.: 738-980 V času Miklavža vam nudimo parkeljne in Miklavže Delovni čas: delavniki od 7h - 20h sobotě od 7h - 14h 1 KOMO "Jmi(i 'Mtňntk >./». M Zij. Jarše. Kummštia Ih. 12*5 ftabomlje ! TEL.&FAX: 061/710-439, GSM: 041/708-069 THE OLD LONDON PUB -IOC TRZIN- - vođenje poslovnih krçjig za samostojne pocjjetnike in družbe, - zastopaqje na davčnem uradu, bogata izbira najboljših vrst piva iz Velike Britanije in drugih drzav - finančno svetovaqje - izdelava obračunov za zaposlene in delod^jalce, - izpisovaiye položnic, virmanov in drugo. SÉlířs^ V LEKA BARU SO UPIHNILI DRUGO SVEČKO November je prozniíen mesec za Leká bor, kovin bor v piramidi v industrijski coni Trzin. Pred dvěmi leti, natončneje 21. novembra 1997, je nomreč podjetje Leka d.o.o., ki se ukvarja tudi s prevozništvom in gradbeništvom, lokal slovnostno odprlo in zdaj, ob jubileju, lohko s ponosom ugotavljajo, da je bila lo dobra poslovna poteza. ■I Piramida je prav gotovo najbolj prepoznovna stavba v Trzinu, še zlasti pa v industrijski coni. Zaradi prepoznavnosti in tudi zoradi lege, soj leži v neposredni blizini glavnego doslopa v cono, je pogosto mesto zo prva srečanjo in sestanke poslovnih partnerjev, ki se v coni še ne znajdejo najbolje. Med poslovneži se je že kor ustálil vzorec pogovora: "Dobivo se pri piramidi v coni. Najbolje v Leka baru, soj se tam lahko najlažje počakava, če bo kdo zamujal!" Ker so v piramidi tudi pošta in kar tri banke, zraven pa še več drugih lokalov, ni čudno, do je tam vedno živahno in da pol obiskovalce rada mimogrede zonese tudi v Leka bar. Vendar ljudje v lokalček ne prihajajo le zoto ker je lam, k obisku vobi tudi bar sam, soj je prijeten, goste pa privablja tudi prijazna in hitra poslrežba. V Leko baru pravijo, da so z gosti zelo zadovoljni in do imojo že precej slalnih strank, kar samo govori o zodovoljstvu obiskovalcev. Leka bar je eden tistih lokolov v Trzinu, ki imajo najdaljši delovni čas. Razen ob nedeljoh, ko je zaprt, je bor odprt vsak don od 5.30 do enih zjutraj. Sestavo gostov, ki prihajajo v lokal se spreminja glede na obdobje dneva. Zjutraj prevladujejo uslužbenci in drugi zaposleni v industrijski coni, ki pridejo na prvo julranjo kavico, kasneje je več poslovnežev in tislih, ki premor med posameznimi opravili in srečanji izkoristijo za obisk kavinega baro, zvečer pa prevladujejo mladi. Seveda v barček na klepet in osvežilni napitek kadarkoli radi pridejo ludi stari znanci, ki se spet srečojo ali pa prijoteljice, ki jih srbi jezik in si imajo toliko za povedati. V diskretno ločene separejčke Leka bara radi zahajajo ludi zaljubljeni porčki. Okusno urejen lokalček z mehkimi, v temno usnje oblečeními sedeži ustvarja prijetno vzdušje, kjer se člověk počuli domače in neutesnjeno. Prikupna in prijazno dekleta, ki strežejo, najdejo za vsakega gosta prijazno besedo, dobro pa že poznajo tudi okuse stalnih stronk. Vedo kdo ima rad kratko, močno kavo, komu prija dolga, manj močna kava, kdo ima rad kapucin in komu ustreza bela kava. Gostje kavico v Leka baru pogosto radi pohvalijo. V kovinem baru pa ne strežejo le kave. Bar se lohko pohvali kar s Irinajstimi vrstami viskija in bogato izbiro drugih žganih pijač. Zelo pestrá je tudi ponudbo sokov in drugih osvežilnih napilkov. Imajo kar 5 vrst pravih čajev, zraven pa še približno 15 sadnih čojev in drugih čajnih mešanic. Zo goste, ki si zoželijo kaj posebnega, zmešajo koktají MargArita, postrežeje pa lahko tudi z različnimi buleljčnimi vini, seveda pa tudi z odprtim belim in crnim vinom, po tudi pivo nikoli ne zmonjka. V zadnjem času goste postrežejo tudi z okusnimi sendviči. V Leka baru pravijo, da skušajo vedno uslreči željam gostov in da bi rodi ponudbo še izboljšali. Med drugim so poskrbeii za sodobno računalniško opremljen gostinski pult, skrbijo po tudi za dobro glasbo v lokalu. Razmišljajo, da bi uredili tudi parkirišča na drugi strani ceste, saj bi bilo dobro, če bi bilo pri piramidi še več parkirnih mest. Problem bodo skušali rešiti skupoj z občino, želijo po si tudi drugače uslreči željam in potřebám gostov. Ob jubileju se svojim strankom, še zlasti tištim, ki so postale že stalne, zahvaljujejo in jih vabijo, naj bodo Leka baru zveste še naprej.