Ali lahko mirno spite, gospod župan?
str. 2
Od fašanka do viizma str. 3
Kratka novica o(b) izidu Porabja je izšla tudi v zagrebškem Večernem listu, časniku z zelo visoko naklado. Bralci so iz novice izvedeli, da je 6 tisoč Slovencev, ki živijo na Madžarskem, prvič dobilo svoj časopis, in sicer s pomočjo matične Slovenije. Novinar mariborskega Večera pa je podčrtal: "Izid bodočega štirinajstdnevnika z naslovom Porabje (na šestih časopisnih straneh) je bil tako resnično zgodovinski dogodek in hkrati očitna prelomnica v obveščanju o življenju in delu naše narodne manjšine na Madžarskem."
O izidu Porabja je (za zdaj) na kratko poročalo tudi ljubljansko Delo. Dopisnik TV Slovenije pa je v ljubljanskem Neodvisnem Dnevniku zapisal, da je "Zveza Slovencev na Madžarskem uresničila eno svojih najpomembnejših obljub, danih na lanskem ustanovnem kongresu na Gornjem Seniku — izdala je časopis Porabje". Časnik je povzel tudi nekaj poudarkov iz u-vodnika in opozoril na pogovor z ministrom za Slovence po svetu dr. Janezom Dularjem in na prispevek Slovenci smo — ne Vendi.
TV Slovenija je objavila prispevek o Porabju v najbolj gledanem drugem TV dnevniku in v narodnostni oddaji Mostovi — Hidak. O časniku je poročal Radio Maribor, urednica Porabja pa je odgovarjala za oddajo združenih slovenskih radijskih postaj Sotočje. Veliko pozornost so Porabju namenili lokalni mediji, pogovor z urednico pa je objavil tudi železnožupanijski dnevnik Vas Nčpe.
eR
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 28. februarja 1991* Leto I, št. 2* Cena 10 forintov
ZAČELI SO, IN TO JE VELIKA STVAR
"Časopis, vsaj njegova prva številka, ni razkošen. Prej bi lahko rekli, da je skromen, na šestih straneh, in kot je za prve številke v navadi, vzorčen — nakazuje o čem in kako bodo pisali, ko bodo začeli zares. Ampak začeli so, in to je velika stvar," je sklenil daljše poročilo ob izidu prve številke Porabja novinar Radia Slovenija.
Tako je iz tiskarskega stroja prihajala prva številka Porabja. Veseli smo, če ste jo prelistali in vam ugaja. Če pa mislite, da bi morali pisati tudi o čem drugem, če želite sami pisati, kaj sporočiti ali povedati, kar dajte! Veseli bomo vsakega pisma.
Foto:Nataša JUHNOV
2
Ali lahko mirno spite, gospod župan?
Gospoda Bauerja v Monoštru in okolici pozna skoraj vsakdo, kajti « dolga leta je bil predsednik mesta. Na f lokalnih volitvah je prepričljivo ^ zmagal in postal župan Monoštra.
Nyugodt az alma, Polgarmester
Bauer Karolyt Szentgotthdrdon ds kornyeken nagyon sok ember ismeri, hiszen tobb evig volt a vdros tandcsdnak elnoke. A helyhatosagi valasztasokon aratott gyozelmčvel biztositotta helyet a polgarmesteri szekben.
Verjetno je tudi v Monoštru veliko takih stvari, ki županu ne pustijo mirno spati.
"Res imamo veliko takih problemov, zaradi katerih se človek ponoči zbudi. Ne more spati, saj so vprašanja v zvezi z nalogami in pristojnostjo samoupravnega organa nerazčiščena. To velja tudi za gospodarjenje tega telesa. Ljudje pa pričakujejo konkretna dejanja in rezultate. Tudi takrat ne morem spati, če pomislim na to, da nam grozi nezaposlenost, kajti nekatera podjetja že zdaj ne morejo zagotoviti dela vsem zaposlenim."
Katera so najvažnejše naloge samoupravnega organa?
"Le ta mora opravljati zelo pomembne naloge brez zagotovljenih državnih sredstev. Tako bo treba npr. tudi v prihodnje zagotoviti sredstva za delovanje inštitucij, kot so vrtci, šole itd. Kako bomo to rešili? Brez lokalnih dajatev dolgoročno ne bo šlo."
Monošter že dolga leta sodeluje z Mursko Soboto in Lendavo. Pred kratkim ste bili na obisku v Murski Soboti. Za katere nove oblike sodelovanja ste se dogovorili?
"Menim, da moramo izmenjati izkušnje o gospodarjenju. Dogovorili smo se, da bodo naši strokovnjaki v Sloveniji obiskali kmetije, mlekarne in obrate mesnih izdelkov, saj moramo tudi mi v Monoštru in okolici razviti te dejavnosti.
Pomurska gospodarska zbornica nam je posredovala nekaj ponudb za ustanovitev mešanih podjetij. Če jih bomo iskori-stili, lahko pride do ustanovitve mešanega podjetja z italijanskim ali drugim tujim kapitalom."
Ali bi nam povedali za kakšno konkretno ponudbo? Nameravate zgraditi v slovenskem Porabju kakšen manjši obrat?
"Tačas se ukvarjamo s ponudbo za predelavo plastičnih mas. To podjetje potrebuje velike površine. Ravno zaradi tega iščemo za partnerja kakšno večje podjetje npr. državno posestvo Babolna. Tako Porabje v tem primeru ne pride v poštev."
V Uradnih izjavah monoš-trškega samoupravnega organa smo prebrali, da je ustanovil komisije, med drugim tudi komisijo za narodnosti in mednarodne stike. Presenetilo nas je, da ni v komisiji, razen Vas, novenega pripadnika narodnosti.
"Žalostno sem ugotovil, da na lokalnih volitvah v Monoštru ni kandidiral noben Slovenec. Saj če bi, potem bi bil seveda član te komisije. Tako pa nameravamo vanjo vključiti pripadnike narodnosti do konca tega meseca. Radi bi navezali stike s komisijo za narodnosti v Murski Soboti. Poleg tega bomo povabili k sodelovanju slovensko zvezo pri vseh vprašanjih, ki se nanašajo na porab-ske Slovence."
Marijana Sukič
Vannak-e a varosnak olyan gondjai, amelyek miatt esetleg nem tud aludni ejszaka?
"Valoban van egy sor olyan gandja a varosnak, amelyek miatt az emb^r felriad ejszaka. Nem tud aludni, mert az onkor-manyzatok feladat-es hatžskore-vel kapcsolatos kerdesek rende-zetlenek. Ugyanez elmondhato az onkormanyzati vagyon es gazdalkodas kčrdeseirdl. Ugy-anakkor az emberek azt varjak, hogy kezzelfoghato eredme-nyek mutassunk fel. Akkor sem tudok aludni, ha arra gondolok, hogy esetleg nagyaranyu mun-kanelkuliseg fenyegeti terulet-iinket, hiszen az uzemek egy rčsze nem tudja biztositani a folyamatos foglalkoztatast."
Melyek az onkormanyzat le-gsurgosebb feladatai?
"Az onkormanyzatnak rend-kivul jelentos feladatatokat kell felvallalnia, ehhez azonban az orszag vezetese az eszkozrend-szert nem tudja biztositani. Igy pčldual az alapveto intezmenyek (6 voda, iskola, egčszsegugy) fen-ntartasanak fedezetet. Hogy ezt hogyan oldjuk meg? Ugy latom, hogy hosszabb tavon e felada-tok megoldasa helyi adok nel-kiiI lehetetlen."
Szentgotthardnak hosszu ideje jo kapcsolatai vannak Mu-raszombattal es Lendvšval. A kepviselo testulet a kozelmult-ban latogatast tett Muraszomba-tban. A megbeszšlesek alapjan lesznek-e az egyiittmukbdčsnek uj form^i?
"Velemenyem sztrint most azokon a teruleteken kell atven-nunk a kedvezd tapasztalatokat, amelyek a gazdasag fejlodesč-vel fiiggnek bssze. A targyala-sokon felmerult az a gondolat, hogy Szentgotthard tersegebol
nehany csoport szlovčniai far-mergazdasagokat, tejfeldolgozo-kat, tejfeldolgozokat, husfeldol-dozokat latogatna meg, hiszen e tevekenysčget vissza kell hozni a varos kornyčkere.
A muraszombati Gazdasagi Kamaratbl tobb ajanlatot is kap-tunk uzemek Ibtrehozdsdra. Ha tudunk čini a lehetdseggel, akkor vajoszfnu, hogy olasz vagv mas tSke bevonasžval vegyesva-I la lato k jbhetnek letre."
Hallhatnank egy konkret aj-anlatrol is? Varhatb-e, hogy va-lamelyik szloven telepulesre ke-rul ez az uzem?
"Pillanatnyilag egy muanyag granulatumgyarto uzem gondol-ataval foglalkozunk. Mivel ez az uzem viszonylag nagy alapterii-letet igenyel, nem tudjuk lete-lepiteni a Szloven videken, hiszen partnerkent egy Babolna nagysagu ceg johetne szamitas-ba."
A "Szentgotthardi Onkorm-anyzati Hirekben" olvastuk, ho-gy a testulet letrehozta bizot-tsagait. Meglepodve lattuk, hogy a nemzetisegi es nemzetkdzi • kapcsolatok bizottsagaban Ondn kivul nincsen nemzetisegi.
"Szomoruan allaprtottam meg, hogy az onkormanyzatl valasztasokon nem indult szloven nemzetisegč jelfilt, hiszen akkor 6 termeszet esenca bizott-sag tagja lett volna. Igy a bi-zottsagba "kulso" emberek bevonbsbt tervezzuk. Szerentne-nk felvenni a kapcsolatot a mu-ravideki nemzetisegi bizottsaggal is. Ez tulmenoen szeretnenk a szovetseget bevonni minden olyan kbrdes megtargyalasaba, amely a szloven nemzetiseget brinti.
Orožje (fegyver), ki ga je Madžarska naskrivaj in ne po čisto zakoniti poti prodala Hrvaški, je protiorožje. Madžarski je s tem uspelo, da se je skregla še z zadnjo sosedo. Kot ponavadi bo učinek bumeranški in ga bo čutila tudi madžarska narodnost v Vojvodini. Za domače manjšine pa ji itak ni preveč mar.
Tu zdaj pustimo vnemar, da je pri tej stvari nekje v ozadju tudi težnja (torek-
ves), češ da naj bi bili s Hrvaško in Slovenijo prijatelji, s Srbijo pa naj bi imeli poštene odnose. Že prav, ampak ta nasrečni slon v trgovini s porcelanom!
Drugi vidik je gospodarski. Toda prosim lepo, ali je tb res pametno za ta poldrugi milijon ameriških dolarjev, kolikor naj bi 0-grska dobila za teh 10 tisoč avtomatskih pušk ter milijon in 800 tisoč nabojev, če upoštevamo vidne in
nevidne politične posledice (kovetkezmenyek)?
Ko sva se zadnjič z nekim porabskim Slovencem pogovarjala o tej aferi, ki je bila ves teden v središču pozornosti po vsej Madžarski, celo pred zalivskimi dogodki, me je hudomušno vprašal, ali že vem, zakaj se je ob zadnjem popisu prebivalstva (nepszšmlžlds) v Slovenski vesi izreklo za Slovence tako malo ljudi?
Mislim, da je tako vpra-
šanje — leglo (melegagya) katerega je tudi tovrstna politična kratkovidnost — še bolj nevarno kot tisto z dolgo cevjo, ki so ga štirje tovornjaki, polni graničarjev, vlekli za seboj neko noč prek Gornjega Senika — proti zamujajočemu mejnemu prehodu G. Senik— Martinje. Pa ja ne proti odprtju mejnega prehoda?!
Franček Mukič
KAJ PRAVI EVROPA?
Slovenska vladna delegacija, ki jo je vodil predsednik Lojze Peterle, je bila na šestdnevnem potovanju po Nizozemski, Belgiji in Luksemburgu. Gostitelje v vseh treh državah so seznanili z namerami Slovenije in razmerami v Jugoslaviji. Največ razumevanja za slovenska stališča je bilo, ko so se pogovarjali s predstavniki strank, več zadržanosti je bilo na vladni ravni, najbolj konzervativna pa so bila stališča	predstavnikov
Evropske skupnosti, ki so poudarjali, da pač morajo sodelovati z Jugoslavijo.
V Sloveniji pa ni odmeval le obisk, ampak tudi vrnitev slovenske delegacije na brniško letališče, saj varnostniki fotoreporterjem niso dovolili vstopa na pristajalno stezo. Pa tudi v drugih primerih novinarji velikokrat ostajajo pred zaprtimi vrati. Novi časi in nove oziroma stare metode dela!
POLITIČNI
BAROMETER
Agencija Delo STIK že nekaj časa opravlja med Slovenci mesečno anketo, s katero ugotavljajo priljubljenost posameznih politikov. Januarsko mnenje anketiranih je nekoliko bolj kritično kot tisto izpred meseca dni. Na vrhu priljubljenosti pa še vedno ostajata član predsedstva Jugoslavije iz Slovenije dr. Janez Drnovšek in predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan.
V POMURJU POSODOBLJENA TELEFONIJA
Soboško poštno podjetje je dobilo novo glavno avtomatsko telefonsko centralo, ki ima prek 2000 lokalnih in 1050 madkrajevnih digitalnih priključkov. Na ta način se je zmogljivost priključkov v vseh centralah v Pomurju povečala na skoraj 23 tisoč. Kljub vsem tem podatkom pa Pomurje še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem (da Evrope seveda ne omeniamol
PORABJE, 28. februarja 1991
■
3
Dola ga starlimo, ka
tak na vej gučati
Geste en takši guč, šteroga Porabski Slovenci te šagau mamo pravili, če nas kakši Vogrin calau zbantüje zavolo nase slovenske rejči in sa z nas norca dela. Zbantüvani Sloven sa te etak čamari: Če ge pozabim Vogrski, te mo eške itak znau gučati slovenski, če pa Vogrin pozabi Vogrski, te de leko samo lajo ...
Ka pa tef če Porabski Slovenec pozabi tak Vogrski, kak slovenski? Kak Šandor Mešič iz Otkauvec, da so bili v drügoj bojni na rusoškon fronti...
BRANJE ZA ZIMSKE DNI
Če je sombotelska tiskarna zavlekla natis Slovenskega koledarja za leto 1991 do konca januarja, tedaj si smemo privoščiti in o publikaciji zapisati nekaj stavkov šele konec februarja.
—	Čöjte, nakak je meni tak pravo, ka ste vi med bojno nej znali gučati, pa te sa vari Zdaj gezik tak obrača, kak če bi ga zolinon namazali.
—	A, itak šče lagvo gučin ...
—	Gé sa je te tisto Zgodilo? Par Doni na Rusoškon?
—	Ja. Dja sa nuta v lasej bijo pa sa cuj prišo enan Rusan, tak eden mejtar. Pa so uni namé strejlili. Pa te sa dja Zdaj spadno. Da sa dja strejldjani bijo, sa tak čuto, da bi ma z bičon vdarili. Depa dja sa tau nej vedo, če sa dja strejldjani bijo. Samo ka je mena lagvo gratalo, pa sa táspadno pa sa dja tan zaspo. Leko kaso Rusi namé iskati pa najšli, depa gvüš-no so mislili, ka sa dja mrau. Depa vnoči sa dja nazaj k seba prišo pa nuta v en potok 'üšo pa v en lejs pa sa sa dja f tistoga brejg nuta potegno. Da je zranka bilau, te sa dja Zdaj poslüšo, dé de vogrska mašin-ska pukša djala. No pa te so šopronski sodactje namé najšli, depa te sa dja več nej vedo gučati.
—	Te van je glas ta odišo?
—	Ja. Pa te so ma ta vöpelali k enoma rama, ranč so ma nej nuta zvezaM, pa nikanej. So
mislili, ka sa dja ruski parti-zan bijo, de sa pa dja nej parti-zan bijo. Zato, ka je mena cej-dula, štero sa na šinjeki emo, dola zlatela, vejš, ka sa dosta odo po lasej in gaušči. Te da so ma k barbejra odpelali, je tisti tak pravo, ka vej če več nede güčo, te ga dola starlimo. Dja sa tau san čüjo.
—	Te ste vi zato fse čüli in razmeli, samo ste gučati nej znali?
—	Nej, nikanej.
—	Ste nej mogli pokazati aj kaj?
—	Vejš, dja sa strejldjani bijo v rokau pa v glavau, pa sé pisati tü nej mogo. Pa če človek na vej pisati, te gučati tü na more.
—	Pa so van te prej nikšo tablo kauti šinjeka zvezali, ka na vejte gučati?
—	Ja, Vogrski pa nenški je gora bilau spisano. Vej pa dja sa si san tíi gledo tisto tablo. No pa te je tisti Vogrski sodački barbejr pravo, dja sa san čüjo, ka je pravo, ka ma vačer dola starlijo, ka tak na vejn gučati..
—	Te van je vendrak stejska ojdla?
—	Dje, buma, samo je tau sreča bila, ka sta od nikec prišla Klejtin Djauži z Gorenjoga Sinika pa z Varaša Merkli, pa sta ma spoznala. Tak so ma te gora na ene kaula djali pa so ma te od tistec pelali v en velki Varaš, ge so špitale bili pa so mi tan golaubiše vö z glave zeli. ..
Francek Mukič
Slovenski koledar je izšel samostojno šestič zapored, prej pa so imeli Slovenci nekaj strani v skupnem koledarju za hrvaško in srbsko manjšino. Koledar je še zadnjič "podpisala" Demokratična zveza južnih Slovanov, ki je ni več, na voljo pa je (bilo) 1000 izvodov po sprejemljivo nizki ceni 20 forintov.
Uredništvo v kratkem uvodniku poudarja, da je bilo v preteklih štiridesetih letih slišati o narodnostnih pravicah veliko lepega, "veliko praznih besed. Vsi, ki smo preživeli to dobo, vemo, da je naši narodnosti prizadejala veliko škode," so zapisali.
Sicer pa je uvodni del koledarja v znamenju porabskih dni v Cankarjevem domu v Ljubljani. Štirje avtorji, štirje pogledi na prireditev, ob kateri so se že tedaj mnogi spraševali enako, kot je zapisano v koledarju: "Nikar ne sprašuj, komu zvoni. Zvoni tebi!"
In nekateri drugi prispevki oziroma naslovi: Na Seniku pri Mlinarskih, Prva pot vodila na Madžarsko (o obisku predsednika predsedstva Slovenije Milana Kučana), 50 let petja na Gornjem Seniku, Daleč od oči, daleč od srca, Izkušnje o slovenskem šolstvu v Porabju, Ustanovitev Zveze Slovencev, Mejna črta iz rož, solze in poljubi (o/b/ prvem povojnem
dnevu odprte meje med Gornjim Senikom in Martinjem), 10 let izobraževanja narodnostnih učiteljev na Visoki učiteljski šoli v Sombotelu, V Monoštru smo tudi Slovenci in na koncu nekaj strani, namenjenih mladim.
Lahko bi zapisali, da je tudi letošnji Slovenski koledar v teh zimskih dneh zanimivo branje; je letopis, v katerem se prepletajo narodnostna politika, vsakdanje življenje in literatura, ilustrirano z obilico fotografij.
Ne preveč kritičen ocenjevalec bi lahko še zapisal, da se bo moral čas med oddanim rokopisom in izidom krepko skrajšati, sedanje ali novo uredništvo pa bo moralo poiskati več sodelavcev zlasti iz vrst domačih izobražencev. Prav in dobro je, da v koledarju sodelujejo tudi avtorji iz matične države, vendar teh piscev ne bi smelo biti preveč, kar je opaziti v letošnjem koledarju. In še misel, ki sega nekoliko "višje": lepo bi bilo, če bi porabski Slovenci (podobno kot na avstrijskem Koroškem) dobili za novo leto knjižni dar: koledar in še vsaj dve knjigi. Po naključju so letos hkrati s Slovenskim koledarjem izšle dvojezične Slovenske pravljice iz Porabja, ki jih je zbral Karel Krajcar.
eR
Od fašanka do vüzma
Od pepelnične srede do velike noči je bil čas strogega (danes že milejšega) pošta, ki je trajal 40 dni. Mladi ljudje strogega pošta skoraj ne poznajo več.
Zanimajo me je, kako so doživljali naši starši in stari starši v Sakalovcih čas od pusta do velike noči.
O tem sem spraševala dve sovaščanki, Marijo Casar (po domače Zafcovi Mariš) in Rozalijo Sukič (Pisajnina Rozinka).
"Fašanek smo inda svejta tri dni držali. Na fašenstji pondejlak smo Varaš šli, skurok cejla ves. Tan smo sé veselili. Na fašanstji tuorak je sikši išo f krčmau s svoj in paron. Tan so plesali: za kusto repo, za veltji len,
fašanek je cejli den.
Na té den so ojdli od iže do iže fašenki (mik-lauštja) pa lentje s fudašon. Par sakšoj iži so njin dali palinko pa fantja".
Pustnemu veselju je slediI strogi post.
"Na papanico sé začne post pa drži do völtje Sobote. Post smo s tejn začnili, ka smo prvi den pred poston mogli cejlo masno pusaudo zaprati.
Na prvi den pošta smo začnili tjüjati z mlejtja, z vrnjo mlejtja pa z guščicovin olinon. Masau smo cejli tjieden nej smieli djesti, samo malo po nadelaj. Zatau je tie na vüzen šonka tak dobra bila. Na völtje postne dneve smo do pudneva nika nej djeli. Pudne smo dobili mlejčan kafej pa kaup (kukarčni ali dinstji) ali pa pšanično rajo tastau pa kloca. Sikši vačier smo mogli rau-žan vejnac moliti. Najvekši post je pa tau bijo, ka sé je na fašanstji tuorak veseldja dojšlo pa smo tie nej smieli plesati dö vüzma."
Kako pa so kaznovali mlade, ki so kršili nezapi-sana pravila?
"Da sé štja dejkla bila sé na postno nadielo plesala. Tie sé mogla k spauvada titi. Za pukauro sé dobila, ka sé mogla petkrat kaulak rama titi pa Očenaš moliti."
Koliko očenašev pa bi morata zrno üti današnja mladina, ki pleše, če je potrebno ali ne? Pa niti ne "za kusto repo pa völtji len".
K. H.
PORABJE, 28. februarja 1991
4
Ka ste vi čakali od nauvoga leta?
Gostüvanje f Taranyi
Če tihinec pride v nase slovenske vasice, etak pravi: Takši mir, takšo pokrajino sé eštje nej vido. Istina je, prinas je pokrajina strašno lejpa, posebno pa te, da snejg spadna in je fse lejpo bejlo. Tihinec zatok samo tau lepoto vidi in ne zna, da mi, šteri tü Živemo, tü mamo strašno dosta težave. Če ideš v bauto, če čakaš autobus, če ideš na pošto, fseposedi sé lidjé taužijo. F sa k den zadobijo nika nauvoga, fsak den sé lagovejše čüje tan in tü.
Gabor Lazar in njegova držina na Dolenjon Siniki živéjo. Njega pitan, ka je Čako od nauvoga leta in kelko je tisto, ka sé je posrečilo iz toga.
Gabor, ki je autobusni šofera si glavo škraba in si zdiha-va prvič, kak bi mi kaj pravo. Pomalek začne parpovejdati. Nazauči je njegova žena Eta in čerka lldiko tü. Pravi, da
je on lani tak mislo, da sé letos rosaga probleme bole rejši-jo in mo bole leko gvüšni. Nej je tak. Zdaj je eštje bojna tü vövdarila, in če je rejsan nej tü prinas ta bojna, nam tü kvar dela. Njegova držina je. Baugi vala, do tegamau dobro živejla. Zdaj je najvekša probleme dragoča pa mali slüži. Tü f Porabji lüdjé že dugo lejt delat odijo v Monošter. Gazdije so tanjali. Malo je tisti, šteri iz gazdije živéjo. F fabrikaj je pa tak, da ništje ne vej, šteri den ma povejo, ka več nejmaš dela. Zidana in kosina fabrika slabo stoji, delavci nejmajo vüpanja in slüži so tü slabi.
Držine so si zozidale lejpe nauve iže, pejnaze so na pausado vzele od OTP-na. Bank pa na žalost obečanje ne drži, Zdaj da moreš nazaj plačüvati, moreš višiši žau dati, kak si sé ednauk pogaudo z njimi. -
Dosta fabrikanti si tak premišlavajo, da njajo fabriko ali če je vödejejo, te do dala gazdijo pelali. Dapa tü je tü nej fse čisto. Pavri sé strašno taužijo. Mlejko njim za dva mejseca plačajo, če odaš kakšno ma-ro, tisto najmenje dva mejseca čakaš, da ti plačajo.
No če je tak, kak si gočijva, te tak vögleda, da je več nej za živeti.
Gabor etak pravi: "Tü na ve-sei je zatok nej takšna velka na-vola. Tau zimo smo masarili 5 svinj. Našoj držini je tau zadosta. Istina, ka mi zato več delamo kak varašanci. Potonto-ga mo eštje več mogli delati pa strašno šparata Problema je tau, da gestejo takšne držine, štere do, kak koli šparajo, za volo mali slüžof in velkoga duga strašno žmetno živele. Mladina pa sploj, šteri majo male mlajše. Nisternin pomagajo starišje, nisterni so pa samo f svoji navoli.
Vüpanje pa moremo meti. Mi smo slovenski lüdjé. Od nas v Monoštri fabrički voditeli tak pravijo, da je slovenski človek flajsen in poštani. Zvün toga moremo fsi biti malo eštje bole optimistični. Istina, ka je té guč, šteri etak pravi: samo naj lagovejše nede, skurok več nej aktualen. Pa don mislin, da našo lüstvo eštje ma mauč znauva in znauva začniti."
Leko, ka de nan ranč tau pomagale, ka mo drügon nau-von leti leži pa lepše živeli?
Irena Barber
Minister Dular v Monoštru
V ponedeljek je minister dr. Janez Dular v novih prostorih Zveze Slovencev izročil predsedniku Jožetu Hir-noku in urednici Marijani Sukič nekaj tehničnih pripomočkov in knjig. Ob tej priložnosti so ministra seznanili z nadvse ugodnim odzivom na prvo številko Porabja.	eR
Strina Mariška so mi par-povejdali, kak so pri njin gostüvanje slüžili. da so Uni dekla bili.
—	Na gostüvanje je zvau pozovič. Üšo od iže do iže, pa je pauzvo: "Naša mlada vas je pozvala na edno malo goščenjé. Mali i velki sé fsi tadržte."
Kak je büu pozovič gor-naravnjani?
—	Zastavo je neso pa je turbo na plečaj emo pa ču-toro je emo, drveno, pa kašo notri. Pa je jako ponüjo: Na, pij! Pa kak so pili, je ka-ša bejžala notri v gut. Tak so noreli.
Domanji so tö za norca meli pozoviča?
—	Ja. Tan smo noreli s pozovičon. Malo vode smo
vrag! Ka je platno bilau, nej fanki.
Ka ste pa geli na gostüvanji?
—	Podnek je bilau eli zeldje, eli župa pa pörköt. Večerdja pa kokošinjek z martašon pa reteš. Obed je büu par mladoj. Po obedi so Prišli po šifoner, ka so pelali na kaulaj. Da smo šli k zdavanji, te je mladoj fsigder na djajce tarbölo staupiti. Zato je tarbölo na djajce staupiti, ka te lejko rodi žena.
Kak je bila sneja nara-vnjena?
—	Rauza aj pa sivo süknjo je mejla, bejli rukanc pa bejli förtöj, mali venec.
POST
Najpomembnejši praznik cerkvenega leta /e Jezusovo vstajenje ali velika noč ("vuzem").
Kristjani vsega sveta se pripravljajo na ta praznik v štiridesetdnevnem postnem času.
Začetek postnega časa je pepelnica. Na ta dan cerkev pepeli vernike z molitvijo: "Spomni se človek, da si prah, in v prah se povrneš!" To je opomin na končno človekovo življenje: "Naj se kesa svojih grehov, ter se s pobožnim življenjem in dobrimi deli pripravlja na praznovanje.
Katera so posebna sredstva pripravljanja?
Na pepelnico in na veliki petek se verniki postijo.
Pomen posta je — poleg omejevanja pri jedi — da se naučijo obvladovati svoje strasti.
V katoliških cerkvah imajo v tem času tridnevne duhovne vaje. Tujega duhovnika povabijo, da tri dni — navadno
po večerah — s svojo pridigo spodbuja vernike h kesanju zaradi svojih grehov, spovedi ter k poboljšanju.
Ob petkih ali nedeljah popoldne hodijo križev pot v cerkvi ali zunaj nje, kjer se po štirinajstih postajah spominjajo Jezusovega trpljenja in njegove smrti, s katero nas je odrešil greha in večne kazni.
Poleg vseh teh pobožnih duhovnih in telesnih vaj si vsak vernik lahko izbere druge pobožnosti, molitve, spokorna dela in dela usmiljenja, ki mu čimbolj pomagajo k spodobnemu pripravljanju.
Vsak vernik, ki izkoristi ta čas pripravljanja in se očisti grehov, bo lahko na veliko noč z veseljem prepeval:
"Jezus naš je vstal od smrti, razveseli se kristjan! Smrt in pekel je premagal, vstal iz groba tretji dan; dokazal božjo moč je na veliko noč. Aleluja!"
Štefan Tčth
ta pod njaga vlejali. Pa smo te kričati: Jaj, ti si sé sé posco! Pa ga je jako sran bilau. Büu je takši, ka je ešče brečo: Ge san nej, ge san nej!
Na gostüvanji je tö norije delo?
— Napravi i smo z drvá to-rto. Pozovič je ono neso tá vertinji, ka je tau Vaše. Jej, dja pa iden pa zemen eden bard pa sen ščela ono prejk fseči. V lejpon tanjeri je bilau, lapau scifrano. Pa je pozovič ta skočo. Jej, najte, najte vi s ten, ka fse spo-terete! Zato, ka je tau z drvá. Pa pá smo narezali s platna etak, liki fanke. Pa smo notri namazali pa smo vöspekli. Pozovič ji je saka-čican dau. Sakačice so vgriz-nile: vej tau nemre vgriz-niti, tau je tak žilavo, liki
Z drüge vesi so sé tö ženiti aj samo s svoje vesi?
— Da san ge dekla bila, te je tak bilau, če sé je Sto inan vaoženo aj pa je dekla vóodišla zámoš, te so tak pravli: tá je vöodišla, ka nej je tarbölo tü nikomi, zato je inan odišla. Inda so Prišli dečki z Zdala z Or-vačkoga. Da je Drava zmrz-nila, mlado so prejk po Dravi pelali s sankami. Pa je bilau tak, ka sé je led dolpotro, pa sé je mlada zatopila. Puno je od tistec sé prišlo za slugo. Pa so sé tü zamoš odišli pa so sé i oženin pa so tü ostali.
Marija Kozar
PORABJE, 28. februarja 1991
Žabja zgodba
(ANICA PERPAR)
Mama žaba pri frizerju dela afro luk frizuro, oče žabec pa z otroki čaka jo debelo uro.
Oče vžge si televizor, gleda žabji nogomet, a otroci sladki, mili grajo k štorklji na klepet.
Ko se mama žaba vrne, oče žabec sladko spi. Mama kliče svoje male, paglavcev pa v luži ni.
Kaj se je potem zgodilo, naša zgodba ne pove, a gotovo mama žaba zdajle puli si lase.
Moja vas
Moja rojstna vas Števa-novci je v Porabju, 7 kilometrov od Monoštra. Prebivalci vasi so delavni, veseli in gostoljubni ljudje.
Nekoč so se tukaj živeči ljudje ukvarjali izključno z živinorejo in poljedelstvom, danes pa hodijo delat večinoma v monoštrske tovarne. Pred dvajsetimi leti je imela vasica še več prebivalcev. Ljudje so odhajali iz vasi zaradi službe.
Središče vaškega življenja je nekdanja občina, ki se zdaj imenuje "županov u-rad". Sredi vasi se ob visoki in mogočni cerkvi stiska šola, kamor se vsak dan vozijo šolarji iz okolice. V bližini sta kulturni dom in pošta pa še — kot v vsaki porabski vasici — trgovina in gostilna.
V prejšnjem pionirskem taboru je šolska jedilnica. Tu kuhajo tudi upokojencem in skupinam, ki prihajajo poleti taborit k nam.
Najmlajši rod živi svojo brezskrbno življenje v lepi zgradbi vrtca. Tu se živahni cicibani naučijo prvih slovenskih besed.
Nikdar ne bom pozabila prijaznih besed in ljudi, ki so ob meni, če potrebujem pomoč. Neizrekljiva lepota sončnih dolin in šumečih gozdov me bo spremljala vse življenje.
Brigita Šoošt8. razred, OS Števanovci
Zimski
čas
Kmetje pozimi popravljajo o-rodje. V zimskem času je tudi več obiskov. Zelo zanimive so koline. Takrat delamo krvavice in pečenice. Meso damo v hladilnik ali ga dimimo. V zimskih večerih češemo perje in luščimo bučno seme. Teh opravil je vedno manj.
Živali pozimi težko najdejo hrano. Nekatere zimo prespijo, druge krmijo lovci. V staje jim dajejo seno, na zemljo pa na-sipljejo koruzo in drugo zrnje. Tudi živali pozimi zebe. Ptičkom dajemo zrnje v krmilnice. siničkam obešamo na veje lojne pogačice. Jeseni se nekatere ptice odselijo, druge pa ostanejo pri nas. Te si težko najdejo hrano, zato jim pomagamo.
Andreja Nemeth, 5. b„ OŠ Monošter
NAGRADNA KRIŽANKA
VODORAVNO:
1.	Kravji mladič
2.	Na kapi je vedno zgoraj
3.	Psica, ki je poletela v vesolje
4.	Privlači železne predmete
5.	Eden je škrat,če jih je več so .. .
6.. Na steklenici je smrtna glava, to pomeni .. .
7. Tovarna elektronike v Sloveniji
NAVPIČNO:
1.	Človek, ki išče
2.	Z njim strgamo
3.	Mesto s tovarno ISKRA
4.	Vrsta sadnega soka
5.	Glavni na ladji
VEŠ-VEM
Seveda vsi vemo, da ne gre nikamor. V primerjavi z Zemljo ostaja bolj ali manj na istem mestu. Toda ker se Zemlja vrti okrog svoje osi in je Soncu izpostavljena le ena stran, se nam zdi, da Sonce na vzhodu vzhaja, na zahodu pa zahaja.
Zaradi lažjega računanja pravimo, da je dan dolg 24 ur, vendar pa je natančna povprečna dolžina sončnega.dne 23 ur, 56 minut in štiri sekunde, to je čas, ki ga Zemlja porabi, da se zasuka okrog svoje osi. Srednje solarno ali sončno leto pa je čas, ki ga Zemlja porabi za pot okrog Sonca. Traja 365 dni, 5 ur, 48 minut in 46 sekund. Prav to pa je razlog, da je vsako četrto leto prestopno.
KAM GRE SONCE OB KONCU DNEVA?
..Fašenski bal"na naši šoli
V Monoštru na 2. osnovni šoli smo imeli 8. februarja pustni karneval. Otroci smo se dolgo pripravljali na ta dan. Pridno smo izdelovali maske, saj smo imeli možnost, da se na ta dan predstavimo v drugačni podobi.
Približno 300 učencev se je preobleklo v maškare. V telovadnici, kjer smo imeli bal, smo se predstavili po razredih. Žirija je ocenjevala.
Gledalci, ki so nam navdušeno ploskali, so lahko videli mnogo različnih mask: opico, dimnikarja, hudiča (vraga), kmeta, zdravnika, sladoled, saturnus, staro ženo itd. Vsi so veselo plesali. Meni je bilo najbolj všeč domače "gostCivanje sedmega razreda. Duhovnik je bil njihov učitelj. Tudi drugi učitelji so se našemili.
Moj 6. b razred je predstavil odlomek iz filma Klinika. Vsak učenec, ki je sodeloval v maškaradi, je dobil majhno darilo.
»Fašenski bal"
Vsi smo zelo čakali soboto, ker smo imeli "fašenski bal". V razredu smo že vnaprej pripravili maske, nekaterim so pomagali tudi starši.
V enem od razredov so bili otroci iz nižjih razredov, -v telovadnici pa učenci od petega do osmega razreda. Hitro smo se našemili. Pred šolo nas je učiteljica Piroška poslikala. Pred stavbo se je že zbrala množica radovednežev. Predstavili smo se po razredih, vsakdo je imel številko. V kulturnem domu je žirija ocenjevala maske. Meni so bili najbolj všeč: dr. Bubo. snažilka in vojak.
Po maškaradi je bila veselica. Veselo smo plesali vse do osme ure.
Donat Adrijan Takač, 5. razred, OS Gornji Senik
Po karnevalu je bila zabava. Skupaj z učitelji smo se veselili in plesali.
Čaba Šerfecz, 6. b, OŠ Monošter
PORABJE, 28. februarja 1991
DEZINFORMACIJE
Iz neuradnih virov smo zvedeli, da sta konec oktobra leta 1990 predsednika Madžarske in Slovenije prestopila državno mejo pri Gornjem Seniku.
Od takrat je minilo 120 dni mejnega prehoda pa še ni. (Je bil to ilegalni prestop?)
Po znani aferi prodaje madžarskega orožja Hrvaški smo zvedeli, da je od danes naprej državljanom s priimkom H(o)rvat prepovedano kupovati tudi lovske puške.
Dijaki 4. letnika monoštrske gimnazije na proslavi pred maturantskim plesom, ko so dobili trak z letnicama 1987— 1991. Ponosno ga nosijo do mature, saj je simbol "starih dijakov".
Na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku je požela največ aplavza lutkovna skupina Palčki z Gornjega Senika.
Foto: T. Standor
SVINJA (RIJE)!?
V TEM ČASU SO V PORABSKIH VASEH POGOSTO KOLINE. ZATO NI ČUDNO, DA IMA TUDI NAŠ DOPISNIK NEKAJ "SVINJSKIH" IDEJ.
Balada o pujsu
Uboga svinja Nežika žalostno nas gleda.
Neža lepa in debela že na onem svetu stopa.
Djauča stari paver, Fse je Zaman, mlajši: Nieda mi več raso, ka mi je že zraso.
Srmak bujcek, čas ma je prtieko, Škrinjo-kopanjo pa naužic ma nesejo.
Pride flajsna babica, muža naglas sposüvla: Fkraj dej tisto kupico pa idi brš na dielo!
Guotova je masarija,
Vesela je kompanija,
Ženstja so sé fejs nadjela, Moštji pa napili...
Šisko več ne cvili . . .
Laci Domjan
Starši, razmislimo!
MOJ OTROK JE LEVIČAR
Uvodoma moram takoj povedati, da otroci ki imajo levo roko prednostno, niso v ničemer prikrajšani. Levičarjev ne smemo nikoli siliti, naj se preusmerijo na desnico. Če bi takega otroka silili, lahko zraste v lažnega desničarja. Ko smo ugotovili, da je otrok levičar, je zelo pomembno, da mu pustimo, da tudi ostane levičar. < Če ga poskušamo prevzgojiti, lahko dosežemo kvečjemu to, da bo začel močiti posteljo, škiliti ali celo jecljati. Pri takem prisilnem spreminjanju prideta v
medsebojna nasprotja možganski polobli, katerih vsaka je pristojna za svoje delo. Največkrat se izjalovi celo poskus, da bi otroka navadili, da bi bil z obema rokama enako spreten. Lahko se zgodi, da dobi "dve levi roki". Otroci, ki pišejo z levo, pa imajo žal nekaj čisto praktičnih težav, ob tem pa jim lahko z nasveti pomagamo.
Ta otrok ne sme imeti zvez-ka ali lista preblizu trebuha. Njegov podlaket naj leži na mizi. Komolec in zapestje ne smeta biti dvignjena ali skrčena.
Otrok naj sedi zravnano in naj ne obeša teže na polovico telesa.
Zvezek naj leži levo od sredine telesa. Rob mize naj je raven, ker levičar sicer ne bi mogel nagibati črk.*Vedeti moramo, da tisti, ki piše z levico, črke potiska. Njegovi gibi tečejo od zunaj navznoter in prihajajo predvsem iz prstov. Zdi se, kot da bi s prsti pisal navzgor. Tako preprečimo, da pisave ne razmaže. Za tekoče pisanje potrebuje tak otrok primerno pisalo.
Zelo pomembno pa je, da starši in učitelji pomagajo levičarju in ne smejo biti prestrogi zaradi njegove hitrosti in ličnosti pisave.
Janez Kerčmar
Madžarska vlada je namenila za priprave na petdnevni obisk . papeža Janeza Pavla II. na Madžarskem pol milijarde forintov. Od tega je Sombotel, ki ga bo sveti oče obiskal 19. avgusta, prejel 40 milijonov.
"Vzhodni Evropi preti demokracija, če ne bo prišlo do gospodarskega sodelovanja med zahodom in vzhodom. Tako je izjavil prejšnji madžarski premier Mik-los Nemeth, kandidat za podpredsednika Evropske banke za prenovo in razvoj v angleškem časopisu The European.
Prve pošiljke pomoči v premogu iz Nemčije so prispele tudi v Železno županijo. Premog v vrednosti 50 milijonov mark pa je zastonj le za madžarsko vlado, ker morajo porabniki odšteti za vsak stot kar 605 forintov.
Trendov trend tudi na Madžarskem. Več sto ljudi, ki jim je SAMAX LTD obljubila možnost nakupa Samar po ugodni ceni je ostalo praznih rok. Tačas ni I ne duha ne sluha o avstrij- n skem "poslovnežu" Michaelu Petru Spitzauerju, ki je vzel s sabo tudi vplačana dva milijona in pol mark.
Konec januarja je bilo na Madžarskem 103278 registriranih brezposelnih.
Avtobusno podjetje VOLAN je s prvim februarjem podražilo vozovnice kar za 80 odstotkov. Mesečna karta je stala pred podražitvijo na progi Monošter—Gornji Senik 1080 forintov, od zdaj pa 1670 forintov. Podjetja so do zdaj vračala delavcem več kot 80 odstotkov potnih stroškov. Žal nekatere tovarne v Monoštru stroškov zadnje podražitve pri kompenzaciji ne bodo upoštevale.
V	mlinu na Gornjem Seniku delajo bučno olje od 6. januarja do sredine marca. Cena "porabskega zlata" bo letos verjetno okoli tisoč forintov.
V	Sakalovcih se je na "fašenski" torek po dolgih letih spet našemila skupina mladih. Hvalevredno dejanje so z veseljem sprejeli stari in mladi.
Lutkovna skupina "Palčki" z Gornjega Senika se pripravlja na lutkovno revijo v Murski Soboti, ki bo 4. marca. S pomočjo mentorice iz Sobote so naštudirali igrico z naslovom: O deklici, ki je prehitro rasla.
NAUCNA
KRONIKA
Zadnja cajta je na Vogrskon bola težko vaugeldje dubiti kak zlat. 17. februara (nedielo) vačer vedajajstoj vbri se išo na TUZEP vaugeldje tjiipit. Zatok se tak rano (ali tjasnau?) išo, ka sa sto prvi biti. Da se ta prišo, se mi-slo, ka ma božji bič vdari. Vej se pa samo tretji bijo. Kak rano so pa tie drudji prišli? Cejlo nauč smo čakali, osan vor. Fanj smo se meli. Palinko smo pili pa smo vlado (kormany) šinfali. Pumalak je zranek grato. Mi, steri smo prvi bili, smo dobili 15 mejtarof vaugeldje. Tisti, steri so s praznimi rukami dumau šli, so si lieko brodili: Steri rano (tjasnau) stana, vaugeldje več ne dobi.
J. K
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak drugi četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič
Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Szšll Kolman tčr 11, p. p. 77
Cena:
posamezna številka 10 forintov oz. din, celoletna naročnina 240 forintov oz. din
Tisk: SOLIDARNOST, Arhitekta Novaka 4 69000 Murska Sobota, Slovenija
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.