Leto UCVIL, st. 168
Ljubljana, petek tj. JoHJa I034
Cen Dfa L
dan popoldne, brvzemfi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a. Din 2--, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 <Jo 300 vrst a Din S--, več£ inaerati petit Din 4.-. Popust po dogovora, inseratrri davek posebej. — >Slovertski Naroda mesećno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Dto 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
uredništvo ur nnmonvD
LATBUf AN A, Knafl jeva uBca St. 5 Telefon: »22, 3123, SHft, 2125 in 33»
Pok3 rulDie« MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica ]_ telefon ftt_ 66, podružnica uprave: Kocenova uRca 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru lOL
Rafam pri postnem čekovnem zavoda v Ljubljani st. 10*351.
Avstrija in Nemčija na potu sprave
Papen imenovan za poslanika na Dunaju
Senzacionalen preokret v odnošajih med Avstrijo in Nemčijo — Papen ima nalogo skleniti sporazum z avstrijsko vlado in odstraniti vse dosedanje spore — Radikalno čiščenje v Nemčiji — Habicht odžagan
Dunai 27. julija, r. Avstrijska pre-atoteica je danes v znaku splošnega narodnega žaJovanja. Vse mesto je v črnih zastavah m ogromne rrmožace romajo proti mestni hiši. kjer leži na mrtvaškem odmi pokojni kancelar dr. DofHuss. Ob mrtvaškem odru straži jo oficirju člani Heirrrwehra in Sčhutzkora ter katolrški akademiki. Že rano zjutraj so začele prihajati ogromne množice, da se poklonijo mrtvemu borcu za avstrijsko neodvisnost. Policija komaj vzdržnje red. Ob kancelari«vi krsti stamo molijo posvetni duhovnici, državniki in redovnice vseh dunajskih samostanov. Pogreb bo jutri popoldne na državne stroiTke. Dollfussa bodo po-kopaf! v posebnem častnem grobu fn
rrra bodo postavili veRcasten sponiemk. Pogreba se bodo udeležile poleg članov vlade in diplomatskega zbora tudi deputacije raznih držav ter delegacije veh nacionalnih in patriotskih organizacij Avstrije. Vlada je dovolila za udeležence pogreba docela brezplačen dovoz po železnici. Računajo, da bo prišlo na pogreb samo od zunaj nad milijon ljudi. V vseh cerkvah po Avstriji zvonijo vsak dan z vsemi zvonovi po tri ure. Na dan pogreba se bodo v vseh krajih vršile žalne svečanosti, jo-tri v soboto zvečer pa bodo molitve v vseh cerkvah. Obenem je vlada izdate poziv, naj ob tej un' razsvetljio vsa okna m zažgo kresove v počastitev pokojnega kancelarja.
vsega začetka vašega sodelovanja v moji vladi moje popolno zaupanje. Zaradi tega sem predlagal predsednika republike, da vas razreši sodelovanja v vladi v svojstvu pod kancelarja m kot komisarja za Posaar je in vam poveri začasno posebno misijo v svojstva nemškega
Hitlerjevo pismo Papenu
Papen je imenovan za poslanika na Dunaju s posebno misijo, da doseže spravo z Avstrijo
Berfin, 27. julija, r. Kakor vse kaže, bodo poslednji dogodki v Avstriji do-do semaeijonamega  preokreta v odnošajih    med Avstrijo   in Nemčijo. Nemški krogi so oči vidno spoznali, da meče ves svet krivdo za dogodke v Avstriji na nemško vlado, ki ni hotela pravočasno preprečiti hujskanja narodnih socialistov   proti   Avstriji in njenemu režimu in ki je dopuščala, da se je nemški radio, proti vsem mednarodnim običajem zlorabljal za hujskanje k terorju m uporu avstrijskega prebivalstva. Že včeraj se je opazil popolni preokret v pisanju nemških listov,    ki niso nič več napadali   avstrijskega   režima, marveč le beležili dogodke in nekateri celo obžalovali smrt dr. Dollfussa. Nemška vlada je tođi odredila, naj se aretirajo vsi begunci iz Avstrije, ki bi hoten preiti v Nemčijo. Se večjo pozornost v diplomat-skfh krogih   je vzbudilo dejstvo, da je nemška vlada odredila najstrožjo preiskavo, da bi se ugotovilo, ali je katerikoli nemški državni organ kakorkoli sodeloval aH podpiral akcijo narodnih socialistov v Avstriji. Danes je bil objavljen komunike, ki zatrjuje, da tudi najstrožja preiskava ni mogla dognati ničesar, kar bi opravičeval o kritiko inozemstva. Šef za propagando v Monako-vem Habicht, ki je po nepazljivosti dopustil objavo nekaterih nekontroliranih in netočnih vesti iz Avstrije, je bil razrešen. Naravnost senzacionalno pa je učinkovala vest, da je nemški poslanik na Dunaju dr. Rieth odstavljen, ker je posredoval, ne da bi vprašal vlado, med oporniki in člani   avstrijske vlade na Dunaju ter se pogajal glede svobodnega odhoda upornikov v Nemčijo. Poslanik Rieth je moral   takoj zapustiti svoje mesto in je bf! pozvan v Berfin,   da se opraviči. Danes se je zvedelo, da je bo brez pravice pokojnine odpuščen iz državne službe. Mnogo so ugibal, ali bo sploh imenovan kak   naslednik, in so več aH manj domnevan, da bo ostalo dunajsko mesto nemškega poslanika nezasedeno, ker toda Avstrija doslej še ni imenovala novega poslanika v Berlinu. To hi več aH manj pomenilo prekinitev diplomatskih odnošajev.
V tej zadevi pa je prišlo danes do senzacionalnega preokreta. Nemški kan-eeter Hitler, M se mođl v M onako vem je podal podkancelarjo Papenu pismo naslednje vsebine:
Spoštovani gospod Papen! Zaradi poslednjih dogodkov na Dunaju sem bil prisiljen predlagati predsedniku republike, da ostavi dosedanjega nemškega poslanika na Dunaju dr. Rietha, ker je prekoračil svoj delokrog in posredoval med avstrijskimi ministri in avstrijskimi uporni kS ter so zavzemal za prost odhod upornikov v Nemčijo, ne da hi bil prej vprašal za navodila
Rieth le m tem
svojim postopanjem brez vsakega vzroka in potrebe zapletel nemško vlado v avstrijske notranje zadeve. Atentat na avstrijskega kancelarja, ki ga nemška vlada najostreje obsoja m obžaluje, je že itak labilen položaj v Evropi še bolj poostril. Moja želja je, da prispevam po svojih najboljših močeh k temu, da napetost v Evropi popusti, posebno pa še, da se že dolgo skaljeni odnosa ji med Avstrijo in Nemčijo čim prej popravijo, m da pride med obema sosednima in bratskima državama do prijateljskega in iskrenega sožitja. Zaradi tega se obračam na vas s prošnjo, da se posvetite
poslanika na Dunaju, T tem položaju
boste podrejeni neposredno meni. Še enkrat se vam zahvaljujem za vse, kar ste storili v času vašega sodelovanja v moji vladi za nacionalno obnovo in s tem za Nemčijo. — Vedno vaš vdani Adolf Hitler.
Vest o imenovanje podkancelarja Papena za nemškega poslanika na Dunaju tolmačijo v vseh političnih in diplomatskih krogih kot dokaz, da se je nemška vlada odločila temeljito izpre-meniti svojo politiko do Avstrije in da je treba računati s skorajšnjo poravnavo vseh sporov Će se to zgodi, bo mednarodni položaj v Evropi iz temeljev iz-premenjen in odstranjene mnoge nevar-
tej veliki nalogi tembolj, ker uživate od nosti, ki groze sedaj evropskenra miru.
Vpliv v Avstriji
Zaradi imenovanja Papena za nemškega
bo moral najbrže Starhemberg umakniti iz vlade
Dunaj, 27. julija, r. V političnih krogih se mnogo ha vi jo z vprašanjem rekonstrukcije avstrijske vlade. Vsekakor je jasno, da pred pogrebom kancelarja dr. Dollfussa ne bo prišlo do ni kakih izprememb. Vladne posle vodi za enkrat
svetni minister dr. Schuschnigg. Z imenovanjem Papena za nemškega poslanika na Dunaju s posebno misijo, da dela na spravo med obema državama, pa se je tudi v tem pogledu situacija znatno izpremenila. Kaj malo je verjetno, da bi
domi. Na prrstojmh roestfh izjavljajo, da trenutno ne bo nobene diplomatske akcije, ker nameravajo najprej počakati na natančna poročila o dogodkih na Dunaju. Načelo avstrijske neodvisnosti bo ostalo tudi v bodoče temelj sredflje-e v ropskih ciljev Francije. Ita-Bje in Anglije. Krvavi dogodki v Avstriji so samo še bolj oiačili sodelovanje vseh treh vlad m njihova enotnost je najboljša garancija za to, da ne bo prišlo do nobenih zapletjajev. V splošnem prevladuje prepričanje, da bo imel poraz narodnih socialistov in splošno ogorčenje civiliziranega sveta nad na-roxhiosociaIrsttčntmi morilskimi meto-domi samo ta učinek, da bo mednarodna pozicija Avstrffe fn njena neodvisnost po teh dogođkm še boli čvrsta.
Ostri napadi na Nemčijo
Dunaj, 27. julija. AA. Vsi dunajski listi danes ostro napadajo Nemčijo, ne samo politični listi, temveč tudi zgoli informativni organi. Tako piše »T)ie Stsnde«: Frauenfeld je v svojih govo-
rih direktno napovedoval zločin, pred katerim se danes zgraža ves sveL Najostreje pa obsoja Nemčijo potorackii »Neuigkerrs-Welt-Blatt«, ki pravi med drugim: Noben demanti uradne Nemčije ne more oprati njene krivde. Odpoklic nemškega poslanika prav tako ne more zmanjšati nemške odgovornosti, ker bi bil moral biti že zdavnaj odpoklican. Njegovo posredovanje le eklatantna kršitev vseh pravil diplomacije. Nemška vlada bi bila morala vse ukreniti, da prepreči zločin- Tega pa ni storila. Ali mar niso Nemci oborožili 144 morilcev zveznega koncetar-ja? Ali mar ni Frauenfekl v svojti »o-vorfli dan za dnem pred vsem svetom opravičeval tega zločina?
Da so Nemci imeli svoje prste vmes, zaključuje list. je dokaz tudi to, da francoskega tiska včerajšnji zločin prav nič ni presenetil, in sicer zato ne, ker so poročevalci francoskih ttstnv postali iz Berlina že v nonedetiefc vest da se po glasovih, ki so jih slišan okofi VVllhelmsrrasse, na Dunaju pripravljajo usodni dogodki. List zaključuje: Vsa Evropa se izprašale, ali se res v njenem osrčju pripravlja prava pravcata rama ra-zrK>fnikov.
Boji na štajerskem
Na Štajerskem se uporniki Se vedno ogorčeno t čeravno se bodo morali slej aH prej udati
podkancelar knez Starhemberg. Včeraj    pod takimi okoliščinami ostal Starhem-
CL4-k     CA     čiinln i       J_ 1________•___ __ t    v______ i______-m r__- 1   _ , •___• _ J__T _
so se sirile vesti, da bo poverjena sestava nove vlade bivšemu predsedniku parlamenta Kunschaku, ki spada med zmerne politike krščanskih socialcev. Sinoči pa se je iz vrst vlade zatrjevalo, da je taka kombinacija malo verjetna in da bo postal po vsej priliki sedanji podkancelar knez Starhemberg ah pa pro-
be rg kancelar. Mnogo bolj verjetna je kombinacija, da bo poverjena vlada Kunschaku, ki v borbi Dollfussovega režima proti narodnim socialistom nikdar ni bil v ospredju in ki je zaradi tega med vsemi sodobnimi politiki Avstrije najprimernejša oseba za dosego sprave z Nemčijo.
Sklicanje izredne seje sveta Društva narodov?
Akcija velesil za sklenitev garancijskega pakta, ld M jamčil nedvisnost Avstrije in mir v Evropi
Pariz, 27. julija, r. Diplomacija vse Evrope je mrzlično na delu, da čimprej oredi problem Avstrije, ki ni več samo notranja zadeva Avstrije odnosno Nemčije, marveč ga smatrajo po zadnjih dogodkih za najbolj pereč mednarodni problem. Med Parizom, Londonom in Rrmom se vrši živahna izmenjava misli o korakih, ki bi bili potrebni, da se onemogoči ponovitev krvavih dogodkov, ki vznemirjajo ne samo Avstrijo, marveč vso Evropo. Kakor doznavajo današnji pariški listi, prevladuje v krogih velesil mnenje, da bi bilo treba sklicati izredno sejo sveta Društva narodov, ki naj bi v smislu čl. 11 pakta Društva narodov imenovala posebno komisijo, v kateri bi bile zastopane poleg Franofte, Anglije ki Ita-
iiie tudi vse sosedne države Avstrije z Nemčijo vred. Ta komisija naj bi sestavila poseben garancijski pakt, po kate-rem bi se vse sosedne države pa tudi Anglija obvezale, da bodo moralno, finančno m vojaško čuvale nad neodvisnostjo Avstrije. Edino na ta način mislijo, da b "rse dal vzpostaviti trajen mir po v sej Evropi in trajno zagotoviti nedotakljivost avstrijskega ozemlja
Neodvisna Avstrija temelj Evrope
Pariz, 27. julija, r. Avstrijski dogodki so v Parizu požrveli diplomatsko delovanje. Francoska vlada le v stalnem stiku z vladama v Rfmu m Lon-
Pariz, 27. julija, AA. Z Dunaja poročajo: V bojih na štajerskem je imel Hei-matschutz na prelazu Phvrnu 30 mrtvih, zvezne ćete pa sedem. V Leobnu ima državna oblast 27 mrtvih. V Annabie.hhi so ubili 9 narodnih socijalista v.
Dunaj, 27. julija. AA. V bojih pri Me-sertdorfn pri Gradcu so bile smrtne žrtve na obeh straneh. V okolici Gradca se boji nadaljujejo. Tam so n£>iM dva orožnika. V Leobnu je moralo nastopiti topništvo, ki je obstreljevalo okoliške griče, zasedene po narodnih socijalistih. Tudi v Donavritzu se vrše topniški boji. Na vsem štajerskem ima Heknatschutz 28 mrtvih. Promet med Bruckom na Muri in Linčem je pretreran
Premirje z uporniki
Don a j. 2"7. julija. AA. Med izvršilno oblastjo in uporniki se je sooči sklenilo premirje, iri bo trajalo do 6. zjutraj pod pogojem,   da  uporniki   dotlej   odlože orožje.
Vsi uporniki pridejo pred izredno vojno sodišče
Dunaj, 27. julija. AA. Ne glede na kapitulacijo ui>omikov v poslopju zveznega kanoelarstva niso oblasti izpustile nobenega udete&anca napada na ciaoe vlade. Vse 00 zaprli v tako imenovano >Marofiko vojašnico« (tako se imenuje po ulici istega imena). L#»ti energično zahtevajo, da pridejo vari pred novou«taoovljeno posebno wrjno aodiSee.
Žrtve zadnjih bojev
Pariz, 27. julija. AA. Z Dunaja poročajo: Točno število smrtnih žrtev je zdaj še težko ugotoviti, ker se še na mnogih krajih vrše boji. Vendar se zdi, da je že doalej već ko 100 mrtvih. Heimvvehr pri-znava, da je na štajerskem izgubila 28 mož.
Morilec Dollfussa
Pariz, 27. julija. A A. Najnovejše vesti potrjujejo glasove, ki so se včeraj raznesli na Dunaju, da je morilec kancelarja dr. Dollfussa neki bivši desetnik avstrijske vojske. Franc Holzweber po imenu, ki so ga že 1. 1932 odpustili iz avstrijske vojske zaradi njegovega narodno-socialističnega prepričanja.
»Petit Parisien« priobčuje izjave policista, ki so ga poklicali napadalci v državnem kancelarsrvu, da obveže ranjenega Dollfussa. Policist je našel Dollfussa zraven okna v mlaki krvi. Policist je zaman prosil napadalce, naj mu dovolijo, da poklice zdravnika. Tedaj se je Dolrross zavedel
in zaprosil Feya, naj prepreči no«o preb-vanje krvi. Poslednje Doltfusaove besede so bile: »-Moji otreci... bodite dobri z n§i-
mi___hvala vam. Zakaj niso drugi takšni
kakor vi! Hotel sem samo mir.. Maj Bog odpusti drugim!«
Preden je dr. Dottfuss izgubil zavest, je še zamrmral: »Pozdravite mojo ženo m otroke___c nato je pa začel hropsti in bruhati kri. Umri je okoli 15.45.
Pogreb bo v soboto
Dunaj, 27. julija. AA. Kozbizo poroča: Kancelar dr. Dollfuss bo pokopan v soboto popoldne. Pogrebni izprevod pojde ob M-30 iz poslopja dunajske občine, kjer bo truplo pokojnega dr. Dollfussa na parah. V občinski hiši bodo govorili predsednik republike Miklas, podkancelar Starhemberg, dunajski župan Schmitz in deželni glavar Reuter. Iz občinske hiše bo izprevod krenil do katedrale sv. Štefana, kjer bo opravil cerkvene obrede kardinal Innitzer. Od on-dod pojde izprevod med špalirjem vojaških m civilnih formacij do pokopališča v Hitzingu, kjer bo Dollfuss provizorno pokopan. Pred odprtim grobom bosta govorila minister Schuschnig in vodja patriotske fronte Kemptner.
Rintelen umrl
Dunaj, 11. jiiUia. AA. Potrjuje se, da je Rintelen umrl.
Njegov svak aretiran
Pariz, 27. julija. AA. Ha vas poroča z Dunaja, da je dunajska policija včeraj aretirala sina in svaka bivšega avstrijskega poslanika v Rimu Rinteiena. Aretirali so tudi več oseb, ki so bile stalno v zvezi z Rin-telenom, ko je bil še avstrijski poslanik v Rimu.
Mobilizacija Heimvvehra
Dunaj, 26. julija. AA. »N. F. Prease^ zelo obširno piše o naglem napredovanju mobilizacije Hetmwehra. List pravi, da so mobilizirani efektivi Heimvvehra že zdaj dosegli tisto številčno stanje, ki so ga imeli ob kulminaciji februarskih dogodkov. Samo na Nižjem Avstrijskem je zbranih nad 15.000 mož. Na še zmeraj ogrožene točke na štajerskem pošiljajo predvsem dete iz vzhodnih krajev. SUŠA
Železniški promet
Dunaj, 17. julija. AA. Oddelek za tujski promet ministrstva za trgovino sporoča gle de na mnogoštevilna vprašanja, da je vla kovni promet v Avstriji v glavnem popolnoma normalen. Vlak, ki vozi navadno po tako imenovani prrrtski progi, vozi začasnr čez Dunaj,
»PLOVElfSKI HAROD«, <Jne 2T. JrfJJa
Stev 168
General RudolS Maister
Ljubljana. 27. julija. Spomladi 29. marca smo obhajali oO-let-nico našega narodnega junaka, generala iti pesnika Rudolfa Maistra, a že davi so liiti raznesli pretresljivo vest. da je general Maister včeraj ob 14. izdihnil, zadet od kapi, na tvojem posestvu na 1'ncu pri Rakeku, kamor je hodil vsako leto na počitnice.
Pokojni naš heroj je bil rojen v Kamniku, odkoder se je njegov oče, ki je bil višji finančni preglednik, preselil v Mengeš, kjer je tudi pokopan. Tu in v Kranju je mali Rudolf obiskoval osnovno šolo in v Kranju tudi nižjo gimnazijo, nato je pa v Ljubljani napravil še 5. in 6. razred gimnazije in šel v kadetsko šolo na Dunaj. L. lwM je bil uvrščen za kadeta v domobranski peš-polk v Ljubljani, pozneje je pa služboval še v Celovcu, Przemvslu, Celju in .Mariboru. Ker je bil vedno odkrit narodnjak in še
pesnik povrhu, je imel seveda vedno največje neprijetnosti kot oficir. V svetovni vojni je bil dalje časa konfiniran v Gradcu, a končno je bil imenovan za poveljnika Črnovojniškega okrožja za Spodnji Štajer in tako prišel v Maribor, kjer je odslej živel stalno s svojo družino. V svetovni vojni je bil v stalnih stikih s slovenskimi političnimi krogi in se je udeleževal tudi sej Narodnega sveta za štajersko. S pooblastilom Narodnega sveta se je 1. novembra 1Q18 polastil s 15 častniki in 87 vojaki Maribora in postal poveljnik vse Spodnje Štajerske, a mariborski Narodni svet ga je imenoval za generala.
Takoj je začel zbi-ati vojaštvo ter je z njim 23. novembra razorožil mariborsko mestno stražo, ki so jo Nemci imenovali belo-zeleno gardo ali Schutz\vchr. Tega dne je general Maister izdal na mestno prebivalstvo tudi ra/glns, ki so ga objavili tudi listi. a prej o Maistrovem delovanju in njegovih uspehih ni bilo v listih ničesar. V nekaj dneh so njegove čete zasedle tudi spilje in vso severno jezikovno mejo od Radgone do Dravograda, ki je do malega ostala sedanja državna meja. Zgodovina nam je ?c pr>frdi!a, da je pred\'sem Maistrova nag/a odločnost ohranila te kraje Jugoslaviji. Seli po teh zgodovinskih zaslugah za ves jugoslovanski narod in za novo državo je narodna vlada v Ljubljani priznala Maistra za generala, ki je ohranil tudi samostojno poveljstvo do 23. januarja 191°. Maister je hotel /asesti tudi Celovec, vendar so mu preprečila izvedbo tega načrta pogajanja med jugoslovensko in dunajsko vlado, prav neugodno je pa vplivala
tudi dolgotrajna stavka železničarjev v Mariboru. Pri koroški ofenzivi 1. 1919 je general Maister poveljeval labodskemu oddelku ter dosegel z njim najsevernejše slovenske meje in jc bil zato tudi odlikovan z redom belega orla III. vrste ter sp-ejet v skupno armado    kot divizijski general.
Prevzel je poveljstvo nad voja-tvom in orožništvom na vsej koroški črti. obenem je pa kot častni predsednik Narodnega sveta za Koroško vodil tudi priprave za plebiscit, a 1. 1(>20 je spremljal regenta in sedanjega kralja Aleksandra po Sloveniji ter je bil imenovan za častnega krajevega ad-jutanta. Drugo leto jc postal predsednik jugosloven^ke razmejitvene komisije z Italijo, kar je ostal do svoje upokojitve leta 1923. Ostal je v Mariboru in v zvezi z vsemi nacionalnimi organizacijami, ki jim je dajal najdragocenejše nasvete in pobude,
a v njegovem domu so se v odločilnih trenutkih vedno zbirali naši nacionalni prvaki. Razen tega je pa general Maister posvetil vso svojo ljubezen svoj; knjižnici, ki je v njej zbral skoraj vse slovenske knjige  in  spada   med   najpopolnejše biblioteke
slovenskega slovstva sploh. Z izredno pridnostjo je zbiral gradivo in dokumente za svoje spomine, ki pa na žalost razen nekaterih odlomkov šc niso izšli.
Naš narodni hitnoj je bil pa tudi pesnik in je že kot nižjegimnazijec v Kranju urejal svoj dijaški list  --luter nos% not
petosolec v L juh 1 jami pa -»Vzornico K<>t kaflet je bil član z,nnno 'Zadni jetc<. nato j* pa pod psevdonimom Vuk Slavič sodeloval pri »Vesni«, kmalu so pa njegove
pesmi z Imenom V^janov pričeli objavljati   tudi   »Ljubljanski   Zvon«,   »Slovan« in
Zabavna knjižnica, zlasti pridno je pa pisal za naš list. L. 11)04. je izšla prva njegova knjiga uPoesiji ki ga odkrivajo za pravega ?]ownskt'.ea fanta, v drujri sv<>j: knjigi >-Kitici mojih« se nam pa Maister poicaie že kot krepek mož in junak ter borec za Jugoslav:jo. Tudi kot pesnik je Maister tako Velik, da mu bo ohranjen večera spomin.
Generala Maistra zadnji dnevi
General Maister je s svojo soprogo Marijo prišel pred dobrimi 14 dnevi iz Maribora na svoje posestvo na 1'ncu pri Rakeku na počitnice. Sem je prihajal tudi že prejšnja leta k svoji teti. pokojni po~tariei Matildi ^cbenikar. ki je lani umrla in svojemu dragemu nečaku Maistru zapustila tudi prav lepo posestvo.
Na 1'ncu se je general Maister zaradi svojega mučnega revmatizma pričel takoj solneiti. kar mu je prav dobro delo. Pred nekaj dnevi jc bilo pa solnce posebno vroče in general se je solnčil dalje časa, kakor navadno, nato pa odšel v hladno stanovanje ter se tako prehladil. Ker se ni počutil dobro, je poslal v Cerknico po svojega prijatelja zdravnika dr. Pušenjaka. ki je bil tudi Maistrov artiljerijski oficir v bojih ob prevratu v Mariboru in drugod. Zdravnik se je takoj odpeljal na Unec in našel generala Maistra še v naslonjaču. Ko je dr. Pušenjak konstatiral gost katar na pljučih in tudi oslabljenje srca ter zatečene noge. je pa general Maister takoj legel v posteljo. V sredo je bil dr. Pušenjak spet p-i njem ter s strahom ugotovil povijanje temperature na 36.6, med tem ko je oteklina z nog' izginila in je bilo tudi srce boljše, tako da stanje ni bilo nevarno. Tudi včeraj je dr. Pušenjak že ob 9. zjutraj obiskal svojega pacijenta in bil nadvse vzradoščen. ker ga je našel krepkega in najboljše volje. General Maister je svojemu prijatelju pripovedoval, da je dobro počival in da se počuti dosti bolj-e, in zdravnik je res konstatiral, da je temperatura padla* na 37.4 ter da se pacient počuti splošno povoljno, a rudi objektivni izvid je bil povoljen. General Maister se je šalil in s prijateljem pogovarjal o prevratnih dneh, ko sta bila vsak dan skupaj, pri tem je pa grenko potožil o Koroški, da mu je niso pustili za-
sesti ... V splošnem je bil pa general Maister odlične volje ter vesel in, ko je zdravnik odhajal ob 10., sta se se domenila, da bo gospa zdravniku telefonlčno poročala o temperaturi in o splošnem stanju, nato je pa bolnik zadnjikrat prav krepko in veselo stisnil desnico svojega nekdanjega borca. .
Nič h u loga slutečega dr. Pušenjaka jo ]">ma v Ceraniei oh 15.45 presenetil ves 'n»phan kolesar, naj nemudoma are na iner k umirajočemu eeneraru. T>r. Pušenjak je takoj z avt-omobiloon zdirJaJ k tvo-Jemii prijatelju, a je našel penemla Maistra že mrtvega. Konstatiral je smrt zaradi srčne kapi.
Truplo ?PTiprflla Maistra so OMokli v generalsko uniformo in ga položili v postolje, kjer so ara domačini takoj zasuli s cvetjem. Brzojavno in telefonsko so obvestili sorodstvo i.n mesto Maribor, dravsso divizijsko poveljstvo, dvorni roarsalat na Bledu in javili smrt tudi »Jutru«.
Oh mrtvem narodnem junaku stoji ons+na straža Sokolov in gasilcev. Od vseh strani prihajajo trume kmetov, da vidijo fce zadnjikrat viteško lk*e svojega oboževaneera heroja. Iz Ljubljane se je takoj pripeljal tudi sin Hrvoj, ki je v službi pri banski upravi, a iz Zasrreba priča-
Plavalno prvenstvo
Ljubljana, 27. julija. Letošnje plavalno prvenstvo je zaradi odpovedi Jadrana mnogo izgubilo na zanimivosti. Jadran je poslal edino dva tekmovalca. Jug: je poslal samo moške, KSU iz Karlovca, ki bi moral danes popoldne igrati z Ilirijo izločilno \vaterpolo tekmo, je nuli sporočil, da ga ne bo in pride potem-' takem Ilirija brez tekme v finale. Danes popoldne bodo samo moški, docim bodo izbirne tekme na 200 m prosto v svrho sestave državne reprezentančne štafete najbrž odpadle. Po mednarodnih določilih smejo v državnih reprezentancah nastopati le državljani dotične države, izkazalo pa se je, da je večina plavačev, ki so bili določeni za izbirno plavanje, inozemcev, ki jih ne moremo postaviti v reprezentanco. Tako so Gazzari (Jadran), Mini {Viktorija )in Wilfan italijanski državljani, Stocker (Viktorija) pa je avsrtrijski podanik. Plavalni savez je zaradi tega V
skrbeh, koga bo določil za reprezentanco, kajti večina naših najboljših plavačev so inozemci, ki lahko sicer nastopijo na državnem prvenstvu, na meddržavnih tekmah pa ne.
Zaradi odpovedi Jadrana in KSU bodo vsa sobotna predtekmovanja izpadla in bodo jutri edino vvaterpolo tekme. Vsi prijavljeni plavali bodo v nedeljo takoj nastopih v finalnih tekmah, izjema bo mogoče na 200 m prsno, kjer je več kot 8 tekmovalcev. Namestu KSU : Ilirija bo danes popoldne prvenstvena tekma Jug- : Ilirija.
Na kopališču Ilirije so že postavili tribuno. Da ne bo solnce oviralo tekmovanja
V vvaterpolu, bodo pri skakalnem stolpu namestili velika zagrinjala iz jute.
Nogomet v Kranju
V nedeljo   smo ostali v Kranju brez
športnih   prireditev.   Korotan je s prvo
garnituro in nekaterimi labkoatleti gostoval na Jesenicah, kjer je SK Enakost priredil športni dan. Dopoldne so bile tekme v lahki atletiki; Korotan je v nekaterih panogah dosegel prav lepe uspehe. Pri stafetnem teku 4X100 m je dosegel celo prvo mesto, proti pričakovanju SK Bratstva ki je samega sebe smatral za favorita. Popoldne je bila nogometna tekma SK Enakost : SK Korotan. Po lepi zanimivi in falr igri je zmagal Korotan s 5:2 (2:1).
Korotanovo drugo moštvo je gostovalo
V Škof ji Loki. Tam je SK Sora igraJ po-
skttano tekmo za sprejem v Savez. Izredno
strogi sodnik ni dopustil preveč borbene igre? ki je zato potekla in se končala prav prijateljsko 6:6.
SK Korotan je sedaj dal svojim igralcem tri tedne počitnic; ta čas ne bo nobenih tekem in treninga. Mnogim kibicem pa to ni všeč in so sklenili, da se bodo kar med seboj spoprijeli. Prvi tak par nastopi že kar to nedeljo, in sicer Teater : Gasilci. Pričetek tekme ob 18.
Velike športne prireditve na Jesenicah
Agilni SK Bratstvo Jesenice praznuje v soboto 28. in v nedeljo 29. t. m. 5-letnico svojega obstoja in priredi pod častnim pokroviteljstvom predsednika mestne občine Jesenice g. mr. phr. žabkarja svoj 4. športni dan, ki bo največja revija športnega dela, kar jih je bilo doslej na Gorenjskem.
V kratkem času je klub storil za razvoj sporta mnogo. Uredil si je prostorno in moderno opremljeno igrišče, ki je eno najboljših v dravski banovini, ter napravil udobno planinsko smuško zavetišče na Pustem vrhu, dalje si je napravil lastno smuško skakalnico in uredil drsališče ter hišico na igrišču, ki služi za seje in shrambo orodja. Klub ima več sekcij, in sicer nogometno, s muško, lahkoatletsko, mladinsko drsalno in plavalno. V vseh sekcijah je dosegel lepe rezultate, osobito pa v zimsko športni, kjer so nekateri člani opetovani dosegli posamezna in državna prvenstva in z velikim uspehom tudi tekmovali v inozemstvu.
Na Jesenicah se bo v soboto in v nedeljo zbrala na proslavi 5-letnice >Brat-stva« elita ljubljanskih in zagrebških nogometašev in lahkoatletov, ki so dosegli pri državnih prvenstvenih lahkoatletskih tekmah in balkanskih olimpdjadah v raznih disciplinah prva mesta. Skupno ee udeleži na Jesenicah tekem v nedeljo nad 50 lahkoatletov. Program športnega dne je naslednji:
V soboto, dne 28. julija ob 18. prijateljska nogometna tekma med HBK Con co rdi a iz Zagreba (državni prvak 1. 1931-32) : kombiniranemu moštvu z Jesenic. Po nogometni tekmi družabni večer, na katerem podelCiji godba Sokolskega društva Jesenice in pevsko društvo >Savac.
V nedeljo 29. julija: Ob 5. zjutraj budnica. Ob 8. zjutraj lahko-atie^ske prireditve, tek na 100 m, met kr-gle. vztraj-nostni tek na 3000 m, skok s palico. Ob
krijejo <fa"ttgega sina htž, Boruta. Voova Marija, ki je bila v<eH*«mu možu tiodl v najtežjih časih najboljša družica, % nadčloveškimi močmi Junaško premaguje naj-grenkejšo bol. Od veeh strani prihajajo i zarazi sožaJja in odbor obCtne Rakek m je sestal k svečani žalni seji. Ob 14. uri blagoslovijo truplo v navzočnosti vseh občinskih oot>orov in nacijonainih druMev bližnje tu daljne soseske, ko se poslove od pokojni K«, tod i pevci z Rakeka in okolice. Gasilska godba i* Cerknice bo velikemu mo*o zaigral« v slovo zadnjo koračnico, ko ss avtomobil mariborskega po-grebnegA »voda odpelje v Maribor, kjer bo jutri ob 16- inpred maslstrata na j s veča ne  i poirr^b.
Junaku RnooJfa W*i*tm «l«va! Rlava! Sknra!
General Maister na poti skozi Ljubljano
Voz s pokojnim generalom Rudolfom Maistrom se bo na poti v Maribor ustavil ob pol 5. popoldne pred minsko cerkvijo v Ljubljani. Pozivamo vse ljubljansko prebivalstvo, zlasti naša nacionalna in kulturna društva, da se naj ob tej prflfki dostojno poslovi od velikega pokojnika, osvoboditelja Maribora ter slovenskega pesnika.
9. uri nogometna tekma naraščaja.. Po nogometni tekmi nadaljevanje lahko-atletskih tekem, met diska, 110 m zapreke, skok v daljavo in štafeta 4X100. Ob 11. po klonite v deputacije na grobu umrlega člana Lada Kočarja, Ob 13. nogometna tekma juniorjev. Ob 1-1.30 nogometna tekma ASK Beljak I. : rez. SK Bratstvo. Ob 16. izročitev diplom igračem, ki so odigrali za klubove barve nad 100 tekem. Ob 16.30 glavna nogometna tekma, katera bo gotovo največji športni dogodek v celi banovini, na kateri nastopi 6 drž. reprezentantov in katero moštvo je državni prvak iz leta 1931-32 HSK Concordia T.. Zagreb : SK Bratstvo I.
Pri vseh prireditvah oba dneva, vsak dan do večera godba na pihala. Za oja-čenje repTodudrane glasbe, kakor tudi govorov bo služila ojačevalna aparatura >Philips-Radio« iz Beograda. Ob 19. uri na igrišču >Sportni direndaji ob bajni razsvetljavi. Ples, koncert godbe na pihala in pevskega društva >Sava<, šaljiva pošta,
pečenje ražničev, razkošni bar. reproducirana moderna fflasba. pri plesu igra moderna domača kmetska godba, katera bo zadovoljila staro in mlado. Za raznovrstno pijačo in jedila je dobro preskrbljeno.
Zaposlitev delavcev v juniju
Ljnbljana. 2*7 juT:;n.
Bistvenih ispremerrfb v razvoju posameznih industrijskih panog v zadnjem časa ni videti. V -posrleđn koTi.ttmkttw-nesa -napredovanja prednjači še vedno tekstilna industrija i letnim prirastkom 27?n delavcev. Vseh tekstilnih delavcev imamo trenutno na področju OTJZD v Ijjublja-nl že okroglo 13.000, dočim jih je bilo leta 1936 samo 5000. Razmeroma močno so napredovala tudi javna dela. srradeje železnic, cest in vodnih naprav. Tu iznaša letni prirastek 9£5. K temu je seveda mnogo pripomogla regulacija Ljubljanice. Poleg trgovine, za katero so merodajmi podatki Trgovsko-boLniškega podpornega društva, So še vedno sanv- tri industrije, ki izkazujejo pomembnejše konjunkturno nazadovanje, in sicer predelovanje kože in njenih suroeatov, predelovanje lesa in rerbarstvo ter gradnje nad zemljo.
Sesija je dosegla v juniju v glavnem že svoj vršek. O i maja do junija je narahlo članstvo OUZD samo za 175? ali 2.16^, dočlm je znašal predhodni mesečni sezijski prirast 3871 delavcev ali 5%. v vseh industrijah na področja otjztd v Ljubljani so bili zaposleni v jnniju &3.00S delavci, kar pomeni, da je znašal prirastek od junija lanskega leta 4457 ali 5.65%. Največ delavcev zaposluje tekstilna industrija, in sicer 12.914.
Iz Litije
_ Pred odkritjem    spominske plošče
padlim voiakom. V našem okolišu so že skoraj vsi kraji postavili padlim domačinom spominske plošče. Majhna svetogorska župnija pa je postavila svojim padlim fantom in možem celo krasen spomenik, delo kiparja Kralja, Litijani se pa pripravljajo, da počaste spomin padlih voiakov ob 201etn;c začetka svetovne vojne. Odbor z« postavitev spomenika je nameraval prvotno postaviti spomenik. Nezadostna denarna sredstva in pa pomanjkanje primernega prostora so ta načrt onemogočila. K;rar Vodnk izdelava zdaj 2 spominski plosci, ki se bosta pritrdili na pročelje naše cerkve sv. Nikolaja. Za spominske plošče so prispevali predvsem svojci padlih voiakov, akcijo pa je podprla tudi litijska občina, ki je dala ob ustanovitvi odbora 5000 Din, zadnjič pa šc 1500 Din. Odkritje bo že to nedeljo, zato hite s pripravami.
— Neurje o sv. Jakobu. O sv. Jakobu, ko nebeški vremenarji solncu najbolj odpro pot je zavladalo letos pravo pasje vreme. V Zasavju so b:Ie ta dan hude nevihte in je ves dan deževalo. Na Kumu — kakor nam je povedal prijatelj našega lista, ki je bil ta dan gori na izletu — pa so imeli pravo aprilsko vreme. Ze dopoldne so se od-prle nebeške zatvomice. ki so hile na stekaj odprte prav do večera. Okrorj 14. je pa začela padati med dežjem toča. vmes pa so naletavale celo snežinke. Na Kumu takega vremena v najlepši poletni dob? že dol«o ne pomnijo. Med nevihto je tudi močno treskalo.
— Taborjenje litiiskih skavtov. Za dobro vzgojo naše mladine skrbe poleg drugih organizacij rudi skavti, ki jih vodi za vzgojo naše mladine zaslužni sreski tajnik g. Franci Plcničar. Mladina je pod nadzorstvom odraslih taborila najprej ob potoku Rek;. Zdaj pa so se naselili v romant'čni dolini Medijo. kjer so znane Medijske toplice. Kolonija je prav dobro prestala hudo deževje v sredo in se je društveni šotor izborno obnesel. Naši skavti bodo svojo kolonijo razširili še z novimi platnenimi naselbinami.  Letos bodo   taborili  tudi na
Sv. Gori pole« priljubljene planinske koče-Skavtski pokret, ki goji pri naši mladini ljubezen do narave m do bližnjega, /asru/i podporo vie javnosti.
— Medklubska tekma kolesarjev. Litijski kolesarski krub je imel v nedeljo med-klubske kolesarske tekme. Pričele ao se 8 startom na litijskem trgu v neznosni vročini. Kljub temu pa se niso prijavljenci ustrašil naporne poti, ki je vodila skozi Šmartno, mimo Bogenšperka in naprej po strmih serpentinah mimo Dvora do Vrat, kjer preide cesta na dolenjsJco stran. Pot jc vodila naprej mimo Pustega Javorja do Temenice. Pri znani »furmanski« gostilni pri Fajdigovih se jc pot obrnila in vodila nazaj do litijskega Glavnega trga. kjer je bil cUj. Teirmovalci so dosegli prav lepe uspehe.
Kongres naših pravnikov
Ljubljana, 27. julija.
Od 7. do 9. septembra bo v Zagrebu VI. kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije. Za letošnji pravniški kongres vlada zelo veliko zan:manje ne samo med našimi, temveč rudi medl češkimi in poljskimi, zlasti pa med bolgarskimi pravniki. Iz Bolgarije bo aktivno sodelovalo na kongresu okrog 30 pravnikov, ki hočejo obenem vrniti poset našim pravnikom, ki so bili v začetku junija v Sofiji in drugih bolgarskih mestih. Iz Bolgarije se udeleže kongresa najodlicnejši pravniki, vseučiliški profesorji, kesacijski in apelacijski sodnik', državni ro*ilci. upravni uradniki, odvetniki itd.
Dnevni red kongresa obsega najaktualnejše probleme, kakor državna m cerkvena zakonodaja, izprememba kazenskega zakonika glede na delikte iz ekonomske afere, administrativne in sodne takse, državne dajatve in narodni dohodki itd. Eden najuglednejših bolgarskih pravnikov dr. Josip Fadenhecht bo referiral o stanju bolgarskega prava, eden najuglednejših bolgarskih sodnikov pa o ureditvi bolgarskega sodstvi in sedanjem položaju bolgarskih sodnikov. Po kongresu prirede naši in bolgarski pravniki izlet na Jadran, kjer posetijo Split, Dubrovnik in Kotor, morda rudi Cetinje.
Prijave za udeležbo na kongresu se sprejemajo samo do 20. avgusta: poznejše prijave se ne bodo upoštevale. Kongresa se lahko udeleže samo diplomirani pravnrki. Vsak udeleženec lahko vzame s seboj samo enega rodbinskega člana. Državni uradniki plačajo zase 60 Din, za rodbinskega člana, pa 50 Din in članarino za udruženje pravnikov kraljevine Jugoslav'je 30 Din. Udeleženci svobodnih poklicev plačajo zase na račun članarine za kongres 100 Din, za rodbinskega člana 80 Din in 20 Dm članarine za udruženje pravnikov. Ker so mesta na parniku za izlet po Jadranskem morju omejena, naj se interesenti prijavijo takoj, kajti prijave za izlet se bodo sprejemale samo v omejenem številu. Poskrbljeno je, da dobe udeleženci kongresa vozne olajši-ve. Vse informacije daje rn sprejema prijave član LTdruženja pravnikov kraljevine Jugoslavije g. Mirko Avalcumovič. Beograd. Trnska ulica 32.
Pozor, ženini!
f-j-nbljama. 27 julija. Nepričakovane težave ženinom in ne-poaredno tudi nevestam so nastale z novim zakonom o zatiranju spolnih boleiani, ko mora vsak ženin 6 potrdilom mestnega fizSkata   ali  zdravnika    dokazati.    da je
zdrav, drugače ne sme skleniti zakona. Za zdravniško   izpričevalo je pa treba prav
natančnih mikroskopskih In kliničnih preiskav, zlasti pa serološke preiskave, ki je pri nas lahko prav dolgotrajna, ker se ne
na>bere dovolj primerov, da bi se zaradi zamudnejra in tudi dragega postopanja mosle preiskave v Higijenskom zavodu opravljati vsak dan. Te preiskave napravi namreč Higijenski zavod, kjer vzamejo ženinu kri in jo preiščejo ter primerjajo s krvjo drugih ljudi. Naš mestni fizl-kat stoji celo na stališču, da bi cerkev zakonskih kandidatov sploh ne smela okli-cati. dokler ženin ne prinese po zakonu predpisanega zdravniškega potrdaia, vendar se je pa to seveda ta mesec navralic temu dodajalo, ker župni uradi niso računali s tem in so ee pri tem gotovo ozirali tudi na člen 14. zakona, ki zahteva, da zdravniško potrdilo ne sme biti starejše od 10 dni pred sklenitvijo zakona, kar bi bilo pa pred oklici, ki normalno trajajo najmanj 15 dni, popolnoma nemogoče.
Opozarjamo torej ženime, da se javijo pri zdravniku najmanj ;oden dni pred določeno poroko, da ne 'bo treba prelagati ohceti, saj so večkrat na njo povabljeni tudi gostje iz daljnih krajev, morda so kupljene tudi že vozovnice za potovanje na ladjah ali z letali, ki so veljavne le za določene dneve, skratka, namesto vesele ohceti bi imeli le največjo jezo. Naš drugače tako skrbni in natančni mestni fizikat bi bil pač lahko pravočasno opozoril  ženine na njihovo dolžnost!
Iz Ptuja
— Poštna uprava v Ptuju objavlja, ila pobira mestna občina počenši z 32. t. m. od poštnih paketov za naBlovnike v področju ptujske obč-ine trošarino, ki znaša za vsak paket do 5 kg 2 Din, do 10 kg 3 Din in nad 10 kg 4 Din. To trošarino zaračunava pošta že pri prevzemu paketov.
— Težke poškodbe umobolne. Te dni je bil poklican ptujski reševalni oddelek za prevoz neke umobolnice iz Viča ve pri Ptuju, ki se je v napadu blaznosti težko poškodovala po obrazu in rokah, ko je razbila šipo na oknu. Prepeljana je bila v umobolnico v Novo Celje.
— Okrevanje po težki bolezni. Poročali Brno nedavno o težki živinski bolezni v Kečicah, kjer so se okužili štirje posestniki &a živalsko boleznijo vraničoega prisada. Vsi so bili prepeljani v ptuj&ko bolnico na lečenje, od katerih je umrla le Ko-res Ana, vsi drugi pa so že zapustili bolnico zdravi. Pojavila pa se je sedaj bolezen v Marijini vasi, tudi občina Žetale. kjer sta oboleli dve osebi, kf ata bili prepeljani v ptujsko bolnico, vendar je njuno stanje zadovoljivo.
— Sport. V nedeljo je jrostoval i*KP v nogometni tekmi v Murski Soboti s SK Mura. Ptuj jc nastopil z dvema moštvoma, zmaeo pa je obakrat odmesla SK Mura. Izid tekme s prvim moštvom SKP je bil 3:2, z drUghfi pa 6:3, oba v korist SK Mura.
(8 e l«>sK*»*ecr
KOLEDAR
Dene«: Petek 27. julija. katoličani: Pantaieon, Zlatko, Du*aij; pravoslavni 14. j ulija.
DANAŠNJU PRIREDITVE Kino Matica: Vedeli svat je. Kino Dvor: Por.vim tvojega mofta
DEŽIKNK LEKARNI Dane«: Mr.  Ramor,  IfikloiiBtfli c~.^a 20 in TrnOtoczv, Mestni trg l
4fst»cd mita
Zmotiti se je človeško, vendar f>a ne vedno    oprm ičljh-o.    (':e   ti  potljš prija
tej za god opomin, da mu moraš vrniti denar, ki ti /« posodil, je to goto\'o pomota, pa mu je vendar ne hoš tako lahko odpustil. Saj bi te hit lahko opominjat pref ali pozneje, ne pa b.iš 7» gorf, Aro č/mrt na take reči nerad misli. Ali pa imaš v Ameriki bogatega strica, da tc čaka po njego\-i smrti milijonska dediČina. Ker pa še ne kani umreti, se mu dobrikaš čez veliko lužo s toplo pisanimi pismi tako dolgo, da ti obljubi V zahvalo in doka/ stn-čevske ljubezni lep avto. Res ti ga poUje, toda razočaran si sitno, ko zagledaš obrabljeno puhalo komaj srednje ' vrste, ka~ krinih imamo pri na.< ie pre\:ee. Mislil si. *3 reS J"*1*0*™'^-   krasen   aeto da
te bodo vsi zm-idali zanj, pa te je amsr \ki stric pra\' po ameriško potegnil. Čemu neki pošiljati slabo robo tako daleč po morji, ko pa imamo pri nas mnogo boljše0 Mnc se seveda ne more Izgovarjati, da se je zmotil, saj mora vedeti, da sc tudi v stari   domovini  spoznamo  na avtomobile,
f5S mu potegavščine ne moreš oprostiti.
Uolenjci so že po naravi filozofi in ma lokdo zna tako zgoščeno, tako globoko filozofirah, kakor oni. Samo en primer Dolenjci pravijo: »Kar je faj, ne j štabu« ali »k m je dobru, ne j napk«. Mi pa pravimo: »Kar je grdu, ne j Ipu.« Mislimo, da se tudi l>oienjci z nami strinjajo, saj imajo mno go brhkih, zalih deklet.
Kdaj dobi Hrastnik javno
Hrastnik, 35. juliia Ta pereca zadeva, s katero »o WM v zarinjlh lotih pečale Je w mo^oCe orga ruzacije in ustanove, »lasti p« protrUio«.--kulozna li#a, ki je imela pripravljene tn-<H že načrte, se nikakor ne more i>rem»x-n!ti z mrtve točke. Hrastnik, ki je tenw! rudarskih revirjev najnižje o*> savskem tokn, se umazane Save, ki poatan** v Hrastniku zaradi pritoka črnega Bobna Se bolj umazana, s&oro ne more posluževati, aH pa
le ob ob prav redkih prilikah. Polog inna-zanesti pa odbija Sava kooalee tool radi tega, ker je težko do«4orxna in na oeka-terih krajih zelo nevarna, alasti sa alab-še plavaee. Do sedaj je še vaako kdo kljub malemu številu kopalcev /*ahxevaka po več člove&klh žrtev. V tem pogledal H rastnJK daleč zaostaja za ^ajsorjero ki rma poteg čiste Save de prijetno 'k<-tedršco, tn Trbovljami, kt »o si pred leti uredile svoje moderno javoo kopališ*-. Hrastnik pa, ki je od v«eh revirjev najbolj aajaat m noadrav, v tem pogledu ne more nikamor naprej. Mtarttrm si eioer po-
nra^a na raame načine, da si sraoi s primitivnimi ovirami maie kotanje, ven-da r je voda v njih tako umazana, .mi nikakor ne more biti v korist zdravju Kopalcev.
Čeprav ao casl težki ki povsod pri manj-kuje denarja, vendar bo treba tu nekaj ukreniti. Olavui pogoj »dravja je polec hrane tudi ČtetoČa, odnosno fribanje 'n plavanje v čisti vodi Afco <M ae započelo s skupno akcijo vaeh društev, Katerim ni
priskočila na pomoč 6e občana in premožnejši posamezniki, mislimo, oziroma smo prepričani, da bi uspeh ne izostal in bi H rastni k k mahi prišel do prepotrebnesa kopališča.
Prosili bi p roti tuberkulozno liso, ki je svoj čas ie vodila to akdjo, naj bi isto nadaljevala ter povabila k sodelovanju tn-dl druga drufitva in obetao, predvsem pa
tudri tuikajanja podjetja, ki bi gotovo &a ta ali na oni n»6in pripomocln k z^mfcdit-vi kopališča.
Danes, ko po veeh kmetaKin vaseb, Oe-tudi ni stvarne potrebe, grraoe kopattJVa, je za delavski hrastni&kl revir to nujen poeroj zdravja tnkaj&njeira prebivalstva. Ako se takoj lotimo dola. dobi Hrastnik kopaliScc če že ne letos, pa vsaj prihodnjo leto.
Iz Kranja
_ Zanimiva nogometna tekma Teater :
Gasilci. Gledališki oder Narodne Čitalnice in Prostovoljna gasilska četa priredita v nedeljo popoldne ob IS. na Korotanovem • cjT^ču nogometno tekmo Teater : Gasilci. Tekma bo izredno zanimiva. Naši igralci, ki jih poznamo dobro z desk, bodo pokazali svojo okretnost z nogami na drugačnem terenu, kakor je oder: gasilci pa, ki sicer delujejo bogu v čast, bližnjemu pa f pomoč, se bodo gotovo potrudili, da bodo to pot delali sebi v čast. Moštvo Teatra tvorijo Rlaznik. Hlehš. Nncc ReS. Gorela, Fttrfina, Lasič, Zvonko Adanvč, Nič. Kern. .Makso Reš in JoSko Likorar, moštvo Gasilcev pa Ivan Eržen. Galjot, Jamnik. Ciril Mthelčič, Matko Mihclčič. xModr;jan. Pečenko, Sajovic, Smole, Schiling in Sisic. Imena govore, da bo nekaj posebnega.
— Deček izginil. Nihče nc ve. kam je izginil Tešivoj Ažman, sin Angele. A/ma-nove iz Savskega predme^tia. k; mu je mačeha. Pogrešajo ga že od 2o. junija. Fant je star 13 let, majhne, krepke postave, širokega, zagorelega obraza, rjavih oči, kostanjevih las, zdravih zob: trije prsti na desni roki so mu odrezani do kraja nohtov. Sicer je gologlav, nosi hlače pumpa-rice rjave barve, suknjič sivkaste barve in visoke čevlje Dokumentov nima nobenih s seboj.
— Nedeljski izlet Sloge. Primorsko društvo Sloga priredi v nedeljo izlet na planino Jesen pod Storžičem. Odhod zjutraj * turistom v Tržič, odkoder je do planino komaj dve uri hoda.
Sorzna noročiJa.
LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2299.29—2810.6r>, Berlin 1302.&2—1313.72, Bruselj đo 79«.62, Curih 1108.35—1113.S5, London 170.86—172.4<5, New York 3372.1«—3400.4," Pariz 224.04—225.16, Praga 141.12—141.98. Trst 291.01—393.41 (premija 28^). Avstrijski šiling v privatnem kHringu $.65 do *.?5.
tev 168
>SLOVENSKI NARODA, dne 27. jdBja 2934
Stran 3.
Samo Še danes opereta sladkih popevk in veselja v planinah in naravi
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24 Predstave ob 4., 7.H, 9- V4
VESELI SVATJE
Hansi Niese v svoji najboljši vlogi
DNEVNE VESTI
— Letalske tekme ta kraljev pokal. Kakor vtjako leto, bomo imeli tudi leto* na prestolonaslednikov rojstni dan 6. septembra velike letalske tekme za kraljev pokal. Sodelovali bodo bojni dvosedežni avijoni ter lovska in spnrtna letVa Rnrni s vi ioni bodo tekmovali na progi Novi Sad—Zagreb -"Sarajevo—Beograd—NTovi Sad. dolci 1274 km. Od lovskih avijonov bodo sodelovali avijoni tipa »Avia« na progi Novi Sad— Beograd, ki imajo za zaključek predpisane atrakcije in akrobacije nad novosadskim letališčem. Športni avijoni bodo tekmovali na prosi Novi Sad—Bečej—Osijek—Beograd— Valjevo— Novi Sad. Na lanskih tekmah je zmagal kapetan   I.  klase Hitrim
Hauer, nagrado v tekmi lovskih avijonov je pa  dobil  major  Zdenko Gorjup.
— Skupščina Zveze avtobusnih podjetnikov. Zveva avtobusnih (prevoznih) podjetnikov kraljevine Jugoslavije bo imela v soboto 28. t. m. v prostorih industrijske zbornice v Beogradu glavno skupščino in konferenco predstavnikov avtobusnih podjetij iz vseh krajev države, kjer je razvit avtobusni promet. Avtobusni promet v naši državi je v obupnem položaju, zlasti v krajih, kjer so avtobusi edino prevozno ffPJđfftVo. To je treba odkrito priznati. Krive so pretežke javne dajatve. Na konferenci bodo avtobusni podjetniki podrobno pojasnili nevzdržna razmere ter proučili potrebo avtobusnega prometa v po-edm'h krajih, končno pa storili konkretne sklepe o ukrepih, da se zajezi rapiduo propadanje avtobusnega prometa in avtobusnih podjetij ter trajno zagotovo vsaj osnovni pogoji za normalen raavoj te važne gospodarske panoge v naši driavi.
— Izlet Beograjčanov v Slovenijo. Od S. do 23. avgusta priredi beograjski Putnik« velik izlet v Slovenijo. Izletniki po-setijo Bled, Bohinj in Kranjsko goro, kar bo med njimi pogumnejših in trdnejših nog, se pa vzpno tudi na Triglav. Za vožnjo od Beosrada do Jesenic bodo plačali v ■n.1. razredu L35, v n. razredu pa 235 Din. Za prijatelje alpinizma bodo organizirane posebne ture v Alpe pod strokovnim vodstvom.
_ Prošnje za »tiplentsko službo. Diplomirani filozofi, ki so zadnja dva meseca vložili proč.nje za suplentako službo, naj po zahtevi ministrstva pr os vete nadoknadijo pri prosvetnem oddefcku banske upravi 2-dinarske kolke »a en prepis prilog k prošnji.
— Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in vcletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 11. do 20. julija naslednjo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta); Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 1 (5), v savski — (3), v primorski — (1), v drinski 2 (—), v dunavski 1 (1), v moravski 1 (_). v vardarski 1 (—), Beograd, Zemun, Pančevo — (1). Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 6
v savski 3 (—), v vrbaski 1 (—), v primorski 1 (—), v zetski 1 (—). v dunavski 5 (—). Končana konkurzna postopanja: v dravski banovini 3 (1), v savski 3 Q), v vrbaski 2 (—). v primorski 2 (—). v drinski 1 (—), v zetski 1 (—). v dunavski 2 (1), v moravski 1 (—). Potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 6 (—), v savski — (5). v primorski 4 (1), v drinski 1 (—), v dunavski 2 (4).
— Izlet novosa<i»*<th planincev v Slovenijo. Poročali »mo Že, da priredi planinsko društvo »Froška gorac od 2. do 10. avgusta iz Novega Sada dva velika rzleta v Alpe in Avstrijo. Prva skupina kreme i/, Noveea Sada preko Ljubljane do TMod« tor dalje "peš na Stol in po grebenih Karavank na Golico. Z Golice krenejo teletnikt v Avstrijo in napravijo turo na Veliki Klek. Vrnejo se iz Heiligenblu-ta preko Rosen bacha. Druga skupina poj de s tvtvo do Golice, od tod pa krene v Triglavsko poeorje in se vrne preko Sedmerih jezer in Bohinja na Jesenice.
— Potrdilo 0 plačani trošarini na špirit. Finančni minister >e odreddl. d« mora vsako pošiljko špirit«. Iz tovarne ali skladišča spremljati priznanica odnosno potrdilo, ki pa toda pristojni kontrolni orsan. da je od dotlone količine špirita plačana državna trošarina. Kontrolni or-sran  to na pritrmanicl potrdi.
_ Zračna     pošta Jugoslavija-Juina
Amerika. Zračna posta Jugoslavija-Južn* Amerika, poslana iz Beograda v pete* 13. t. m. ob 1S.16, je bila razdeljena v Rio 1e Janeiru 21. t. m. o* 24., v Buenos Aire-su 32. t. m. ob 20., v Santjago de Cbile 23 t. m. ob 13. Zračffm posta Južna Ame-rika-Jugoslavija. poslana iz Santiago de Cbile v petek 13. julija, iz Buenos Airesa v soboto 14. t. m. in H Rk> de Janeiro v nedeljo IS. t. m.. Je prispela v Evropo 22. t. tn. ob 14.23. Pošta za J tržno Ameriko gre iz Beograda vsak petek. Pisma je treba Uročiti beograjski glavni pošti najkasneje v četrtek do 2. ponoči. Po drugih krajih dobe interesenti vsa potrebna pojasnila na poštah.
— Izvoz perutnine v Nemčiji. Na podlagi odloka o izvozu perutnine v Nemčijo s<T pozivajo vse tvrdke, bodisi izvozniške, bodisi zadruge, ki so leta 1931. izvažale pe-rutnino, živo ali zaklano, v Nemčijo, da pošljejo najkasneje do 15. avgusta t L uradu za nadzorstvo nad izvozom perutnine (Beograd. Ratnički dom) nemška carinska potrdila iz leta 1931. Ce ne morejo poslati teh potrdil, naj pošljejo uradu originalne ne tovorne liste tega leta. da se bo iz njih videlo, da je bilo blago v Nemčiji ocarinjeno. Tem dokumentom mora biti priložen seznam z naslednjimi podatki: datum, od-prema, količina in vrsta blaga (žive gosi, ostala perutnina, zaklane gosi, zaklana perutnina), nemška carinama, ki Je blago oearinila, in ime nemškega prejemnika blaga. Ti dokumenti so uradu potrebni, da dožene odstotek udeležbe posameznih tvrdk nri i z v o z u perutnine v rsemčijo.
— Pred velikim letalskim mitingom v
Osijeku. Aefdklub »Naša krila« v Osijeku priredi 19. avgusta velik letalski mitine ki bo na njem sodelovalo 20 letal. Na miting jc povabljen tudi princ Pavla.
— Promet novega para potniških vlakov Novo mesto-Metlika. Prtoeusi s 1. av-cri]str>m bo vozil na nmei Novo nv~ = '- -Metlika ob ponedeljkih, sredah in sobotah potniški vlak z odhodom iz Novega mesta ob 21. uri 43 min. in prihoiom v Metliko ob 22. uri f»9 min. Ta vlak je podaljšanje potnisk^a vlaka, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 19. uri. V nasprotni smeri Metlika-Noro mesto bo vozil Iste dneve potniški vlak z odhodom iz Metlike ob 23. uri 05 min. m prihodom v Novo mesto ob 0 uri 20 min.
— Japonci grade po metodi našega in-ženjerja. Mladi sarajevski inženjer dr. Tar-taglia. sin bi višega ravnatelja trgovske akademije v Sarajevu, je dobil pismeno priznanje   japonske   univerze  Hokaido   iz I>a-
hone za uspešno matematično in statično rešitev konstrukcije ogrodja poslopij v krajih, kjer so pogosti potresi. V takih kraj:b so najvarnejša poslonia z aluminijevim ali jeklenim ogrodjem. Za statično in matematično stran takih zgradb je odkril dr. Tar-taglia najenostavnejšo in najlažjo metodo, ki se imenuje Gaussova aplikacija. Prof. AJcabev z omenjene univerze je izrazil mlademu učenjaku priznanje in mu sporočil, da
grade zdaj na Japonskem nova poslopja po njegovi metodi.
— Moške pred poroko lahko pregleda vsak zdravnik. V smislu § 14 pravilnika za izvrševanje zakona o pobijanju spolnih bolezni izdajajo zdravniška izpričevala za sklenitev zakonske zveze sanitetne ustano ve in zdravniki na posebnih formularih. torej ne samo zdravniki mestnega fizikata.
— Z avtomobilom iz Amerike v Jugoslavijo. Trgovec Evgen Klein iz Vvindsora v Ameriki je krenil v Evropo z avtomobilom, ki ga je prepeljal čez morje na parni-ku. potem je pa nadaljeval pot preko Francije. Švice in Avstrije na obisk k svojim sorodnikom v Novi Gradiški. Ko je pa prispel v Novsko, sc mu je. pripetila nesreča. Pred njegov avto je skočila šestletna Ste-fica Dragnič. ki >o je zadel avtomobil z blatnikom, da si je zlomila levo nogo.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in tonlo vreme. Včeraj je deževalo v Zagrebu. Beogradu. Sarajevu, okoplju in Splitu. Na i višja temperatura ie znašala v Zadrebu in Splitu 26, v Beogradu 2j, v Ljubljani 23.4. v Mariboru in Skopi ru 23, v Sarajevu 22. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.S, temperatura je znaša\\ 12.6.
. ~ Dve nesreči. 421etnci?a posestnika Ivana Čudna iz Dragomera jc konj brcnil v trebuh te ga občutno poškodoval. Posestnik Anton Urbanja iz Kokošenj se je s kolesom peljal po cesti na Brdo. Nenadoma se je kolo prelomilo ter je Urbanja pri padcu dobil poškodbe po vsem telesu fn po levi strani obraza.
-— Zopet neurje s točo. V sredo ponoči je zadelo Petrin jo Ln okolico zopet silno neurje. Vlila se je huda ploha in voda je zalila vse ulice v mestu, da so jo
gazili ljudje do kolen. Strela je udarila v cerkev, v elektrie.no centralo m se v nekatera   poslopja   V  okolici  Je vihar
polomil mnogo sadnega drevja, toča je pa uničila vse poljske pridelke. V nekaterih vaseh je toča tako oklestila drevje, da niti listje ni ostalo na njem. Neurje s točo so imeli v sredo popoldne tudi v Karlovcu in Src ms k i M i tro vici.
— Mati utonila, ker je hotela rešiti sina. Včeraj popoldne se je pripetila v vadi Loka blizu Novega Sada težka nesreča. 361etna Katarina Atanackovič je šla s svojim sinom po poti, ob kateri je bila globoka jama, polna vode. Sinčku je spodrsnilo m padel je v jamo. Videč sinčka, kak se potaplja, je mati skočila za njim. obenem je pa začela klicati na pomoč. Prihiteli so ljudje, ki so otroka rešili, mati je pa utonila.
Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »K ran z Josefove« greneice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« ^renčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—lj V Gradaščici za zapornico se kopljejo otroci. Doslej je bilo kopanje prepovedano v Gradaščici navzdol od kopališča v Koleziji, kar je bilo tudi prav. ker so v vodo izpeljani še kanali, pa tudi na zgornji strani kopališča niso dovoljevali kopanja, da bi kopalci ne poškodovali brezin. Včeraj je bila voda v Gradaščici še zelo kalna zaradi deževja, a otroci so se vseeno kopali in perice so izpirale perilo. Kopanje za jezom v Gradaščici ni primerno za otroke že zaradi deroče vode, ko je odprta zapornica, za zapornicami je pa tudi voda precej visoka in ker so obrežni zidovi betonirani ter gladki, bi se lahko kaj hitro pripetila nesreča. Ali za kopanje otrok res ni bolje poskrbljeno? Doslej so se kopali v Gradaščici le psi — tudi včeraj ie otresal eden v bližini otrok golazen — zdaj smo pa začeli metati otroke in pse — pa še kanalsko blato — vse v en koš.
—Ij Ribji trg je bil danes slabo založen, ker je bilo na morju slabo vreme za ribolov. Zdaj je pa tudi neugoden čas
za ribolov, ker je polna hina ter so svetle
noči. Sicer pa zdaj ne gredo ribe posebno v denar, zlasti ne ob koncu meseca in ker se zelo pozna, da »o največji odjemalci rib na počitnicah. Največ rib zdaj konzu-mirajo tetoviscarji v večjih letoviških krajih. Ljubljana se n. pr. ne more niti primerjati z Bledom glede konzuma rib. Letoviščarji pa tudi niso zadovoljni 8 cenenimi ribami, temveč konzumirajo največ boljših rib, ki navadno niti ne prihajajo na naš trg. Tako je n pr na našem trgu zlasti poletne mesece malo postrvi, in kadar Jih že prodajajo, jih je naprodaj
zelo tnalo. Ako pa  bi  bil  tn? zaloten %
dražjimi vrstami rib, bi se nič ne spremenilo pri konzuma, meečaaii bi jih nič bolj ne kupovali. Zdaj navadno ne pofeopijo niti cenenih rib. Prejšnji petek Je ostalo vsem prodajalcem precej rib neprodan itL Danes ni bilo posebne izbire med morskimi ribami, ki jih je prodajala le ena l*ro-dajalka. Skuš niti ni bilo na prodaj. V* ke vrste srednje dragih r*b so fcmeli po nekaj kilogramov. Oslički so bili po H Din ke. 1 tpnJe, palamida ta jegulj« po 2M5 Dtn, salpe po 32, očade po 2$ in po isti oand so bili morski raki. Izmed bolJ§ih rečnih rib so prodajali soma, kečigo in Sile po -40 dinar-je v. ščuk je bilo največ, prodajali so jih po 2« Din kg. 4z okolice Logatca je imel en prodajalec lepe velike rake, ki Jih je prodajal od 2 do 6 I>in komad.
—Ij Iz Ljubljanice so včeraj i« danes dopoldne vlačili tračnice in les, ker Jih je v sredo presenetil dež, preden so spravili vse iz struge. Včeraj so poda-ii zgornji del jezu pri Čevljarskem mostu, <*Vj* voda ki je stala med jezom in trnovsko zapornico, odtekla skozi meato. Na bV. Petra nasipu še stoje fcdaj vagončk^kl jih čistijo in mažejo z oljem, da Jih bodo spravili v skladišče. Vzpenjačo so tudi Se podrli in danes odvažajo vozniki les. Upamo da se bodo delavci mestnega cestnega nadzorstva lotili popravljanja ceate na Sv. Petra nasipu, čim ho odstranjeno orodje m materijal.
_|i Dvorska knjižnica v novih prostorih. Ooenodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj v Ljubljani priredn v ne-delio 12 avgusta oficijelno otvoritev knjižnice v novih prostorih v Gregorčičevi ulici št. 16 (palača Hranilnice dravske banovine), kamor se je knjižnica preselila z Borštnikovega trga št. 1. Odbor društva Je dal popolnoma na novo urediti notranjost poslovnih prostorov knjižnice, .1« ista sedaj povsem odgovarja svrhl, kateri ie namenjena. Otvoritev te nad 25 let obstoječe knjižnice v novem lokalu ho dopoldne, o čemer bomo še poročali. Popoldne pa priredi društvo v knltiimo-prosvet-ne namene društva in za nabavo novih knjig »Dvorski semenj« na vrtu in prostorih gostilne Birk na Borštnikovem trgu št. L
_lj Lastniki obveznic 2 in po* odstotne loterijske državne rente za vojno Škodo,
ki so predložili stare obveznice davčni upravi Ljubljana mesto v zamenjavo, od 18. do 23. junija, se pozivajo, da dvignejo nove obveznice v dopoldanskih uradnih urah pri blagajni te uprave. Reverze, ki so jih prejeli ob izročitvi obveznic, je prinesti s seboj, ker se bodo nove obveznice izročale le proti reverzu in potrdilu. Za obveznice, vložene po 23. jnniju, še niso prispele nove obveznice.
—lj Karin Hardt, znana mlada filmska igralka, ki jo pozna naše občinstvo iz filma »Prebujene strasti*, je v zadnjem času nastopila v reč filmih. Eden od največjih zadnjih ničnih filmov je prav potovo »Dekle z neba«. Kakor je film »Prebujene strasti« vzbudi! mnoao zanimanja in je naše občinstvo navdušil za Ijnbko Karin Hardt. tako bo tudi film »Dekle z neba« nudil še več užitka in zabave kot vri dosedanji njeni filmi. Film je zajet iz življenja mladine, ki živi brezskrbno samo takrat, kadar je v božanski naravi prosta vseh predsodkov in predpisov družbe. Mladost, to je njena pravica   in dolžnost.
—lj Policijska stražnica se preseli s Krakovskega nasipa iz Zalokarjeve hiše v nekdanjo Cojzovo hišo na Bregu št. 20. V tistem lokalu je bila doslej glavna zaloga tobaka, ki ji je ostala še druga polovica prostorov pri cesti m dobili so še prostor na dvorrščni strani, prostore so v glavnem že adaptirali in bodo kmalu uporabni.
—lj Promenad ni koncert godbe Vič-Glince bo v soboto 28. t. m. ob 20. na Borštnikovem trgu pod lipo, na kar opozarjamo občinstvo. Ta koncert je nadaljevanje ljudskih glasbenih prireditev, ki se bodo po vrstnem redu vršile izmenoma po vseh okrajih našega mesta.
—lj V kapeli slovenske -tarok atol i ške cerkve v Ljubljani, Gosposvetska cesta 9, bo v nedeljo dne 29. t. m. ob 9. uri zopet slovenska služba božja.
Kopalci, bodite previdni!
Zanimiva knjiga nemškega učenjaka, ki se peca s pro blemom smrtnih nesreč pri kopanju
Iz Trbovelj
— Rudarski shod. Včeraj popokine ob 16. uri se je vršil v tukajšnjem Delavskem domu shod Zveze rudarjev Jugoslavije, katerega se je udeležilo veliko število delavstva. Na shodu so govorili strokovni tajnik Zveze rudarjev g. Jurij Arh iz Zagorja ter pokrajinski m lokalni načelnik II. skupine rudarske zadruge gg. Pliberšek m Murn. Prvi govornik je obširno razpravljal o položaju delavstva zlasti v Nemčiji, nato pa predočil delavstvu pokret ameriškega delavstva, ki si šele gradi svojo socialno zakonodajo. — Drugi govornik g. Pliberšek je opisoval lokalne razmere, dotaknil pa se je tudi meznega gibanj« rudarjev v rudniku Drobnidol pri Laškem, kjer je pred tedni lastništvo rudnika sklenilo znižati mezde za 10 odstotkov. V rudniku Drobnidol imajo namreč rudarji-kopači dnevno mezdo Din 24, brez stanarine, stanovanja, kurjave in razsvetljave, toda še te mezde je hotelo podjetje znižati za 10 odstotkov. Načelstvo II. skupine je v tem sporu interveniralo, intervenirala pa je tudi Narodno strokovna zveza in sedaj se je delavstvo vrnilo na delo, ker je podjetje zagrozilo, da bo rudnik ustavilo. — Kot tretji govornik je nastopil Mura, ki je govoril ieto-tako o lokalnih problemih rudarskega delavstva, nakar je bil shod zaključen.
— Nogomet v rudarskih revirjih. V nedeljo je tukajšnji SK Dobrna gostoval v Mariboru, kjer je nastopil v borbi za vstop v podsavezno ligo z mariborskim SK Svobodo. SK Dobrna je podlegel tehnični premoči    Mariborčanov v visokem razmerju
1 : 6 (3 : 1). SK Dobrna je zabil častni gol v enajstmetrovki.'— V nedeljo, dne 29. t. m. pa bo v Trbovljah revanžna tekma med SK Dobrno in SK Svobodo iz Maribora. Ta tekma obeta biti zelo zanimiva, ker ae SK
Dobrna že ves teden trenira, da bi gostom vrnila milo za drago. Toda dvomimo, da
bi športno rutinirano SK Svobodo premagal, edina možnost bi bila. da bi se SK Svoboda na tukajšnjem igrišču ne bi znašel ter
bi ga domačini v napadu presenetili. — SK
Dobrni, ki je še mlad, toda ambicijozen m agiien klub. želimo v revanžni tekmi obilo sreče in mnogo kora j že.
Smo sredi kopalne sezone, ko zahteva kopanje vsako leto tudi človeške žrtve. Letos %mo se začeli iicer pr>zno kopati, vendar je pa utonilo že mnogo kopalcev. In vsako leto sc ponavljajo svarila in navodila kopalcem, kako bi se dale nesreče vsaj omejiti, če že ne preprečiti. Dokazano je namreč, da zakrivi nesrečo v 90 do 100 primerov kopalec sam, ker ni dovolj previden. Za nesreče pri kopanju so se začeli končno zanimati tudi znanstveniki. S tem problemom se bavi že delj časa nemški učenjak dr. E. Sehrt, ki je izdal na podlagi svojih opazovanj zanimivo knjigo.
Vzroki nesreč
Kaj je po njegovem mnenju največkrat vzrok, da kopalec utone. Eden izmed vzrokov je znana koprivna bolezen (unicaria), ki nastane, če se koža dotakn hladne vode. Tej bolezm niso podvrženi vsi ljudje. Nekateri ljudje pa na ta dotik kože zelo težko reagirajo in so za posledice disponirani. Takemu človeku se zvrti v glavi, postane mu slabo Ln končno mu odpovedo moči tako, da utone, če je prepuščen v vodi samemu sebi.
Dokaj pogosto utone človek tudi zaradi notranje krvavitve. V mrzli vodi se močno skrčijo žile v koži in hitro potiskajo kri v telo, zlasti v trebušno votlino. Posledica tega je, da pride kri v trebušno votlino i*i človeku opešalo moči že tudi za to, ker nastane slaba izmenjava kisika. Zato so taki utopljenci vedno strašno bledi. Ta nevarnost je posebno velika, če se gre človek kopat potem, ko se je dobro najedel. Po vsaki jedi že itak pritiska kri v trebušno votlino, k želodcu, da podpira prebavo. Ce pa pritisne pod vplivom razdražene kože v notranjost telesa še več krvi, je tem večja nevarnost, da človek naenkrat omaga in utone.
Reševanje
Važno je vprašanje, kako naj ravna človek, ki hoče rešiti potapljajočega se kopa'ca. Predno odgovorimo na to vprašanje, naj opozorimo na nekatera dejstva. Tu nam bo pomagala statistika kot najzanesljivejše sredstvo. Dr. Sehrt se je obrnil na li<psko športno šolo m na več plavalnih društev s prošnjo, naj mu po vsaki smrtni nesreči pri kopanju, odnosno rešitvi utopljenca izpolnijo posebno vprašalno polo. Tako ;e dobil sčasoma 1575 podrobno opisa-nm primerov. Prvo in glavno vprašanje se je tikalo problema, kako dolgo iahko človek ostane pod vodo, da ie še živ. Drugo vprašanje je bilo. kako je bolje reševati utopljenca, ko je še
Iz Celja
—c Veliko obrtno razstavo v Celju namerava prirediti celjska podružnica Društva jugoslovenskih obrtnikov v letu 1935. Zadevna akcija je še v teku.
—c Nogometna tekma med oldbovskim moštvom SK Celja in moštvom celjskih članov »Merkurja*, ki je bila določena za sredo. 25. t. m., ie bila zarali deževja preložena in bo odigrana v sredo 1. evqusra ob 18.30 na Glaziji.
—c Ljubljanska drama namerava prve dni septembra gostovati v Celju ta vpnzo-riti pred župno cerkvijo Hofmannsthalove-ga »Slehernika«. Isto delo bo uprzor.l pred župno cerkvijo tudi Celjski studio, m s cer IL.12.,14. in 15. avgusta.
—c Mestno načelstvo v Celju opozarja hišne posesuiike, da je 1. t. m. zapade1 v plačilo trecj; obrok najemninskega vinarja (gostaš;"ne), ki ga je treba plačati do 30. t. nru, sicer se bodo zaračunale 6ods*ot-ne zamudne obresti. Če pa zapadli znesek ne bo plačan v šestih tednih od dneva dospelosti bo uvedeno izvršilno postopanje.
Iz Maribora
— General Maister umrl. Včeraj popokine je vse Mariborčane globoko pretresla vest, da je umrl osvoboditelj Maribora general Rudolf Maister. Vest, ki se je razširila hitro po mestu, so potrdile številne žalne zastave, ki so turobno zapla-polale z javnih, poslopij. Vsak se je vprašal, ali je mog-oče, da je preminul general Maister, ki je rešil usodo tolikih in tolikih tukaj na severu; da je umrl oni veliki mož Jugoslavije, ki je pred meseci slavB šele svojo 60-letnico. Toda krute resnice ni mogoče več spremeniti. Vesel in zdrav se je napotil general Maister nedavno k svojim sorodnikom na Unec pri Rakeku na oddih. Nihče ni slutil, da se ne bo več živ povrnil v mesto, ki ga je sam osvobodil tn ohranil naši državi. Ali včeraj popoldne je za večno zatisnil oči zadet od srčne kapi. Veselil se je 15 let osvobojenega obdravskega Maribora in njegovega vidnega napredka. Kako je bil veliki pokojnik priljubljen , je pokazal predvečer njegove 60-letnice, ko so se pred njegovim oknom zbrale nepregledne množice njegovih borcev, prijateljev in čestilcev. Nihče ni takrat slutil, ko so mu tisočera grla vzklikala >na mnoga letale, da ga bo že čez nekaj mesecev ugrabila smrt. Največji dokument Maistrovega življenja je pač Maribor, ki ga je odrešil z vso, le njemu dajio ljubeznijo in Maribor bo ostal njegov
trajen spomenik. Kako je pokojnega generala Maistra irposteval ln spoštoval nai! viteški vladar, kade tudi dejstvo, da je bil imenovan za častnega adjutanta Njeg. Vel. kralja Aleksandra I.    Pokojnikovo truplo
prepeljejo v petek s Rakeka, na zadnji poti ga pa spremimo v soboto ob 16. popoldne izpred mestnega načelstva na pobre-ško pokopališče. Velikemu Jizgoslovenu in osvoboditelju   Maribora   slava m trajen
»pomin!
— Za zbužaoje z Bolgari. Tudi v Mari-boru je bfla sprožena lepa misel zbhžanja z Bolgari. V ta namen se >e sestal nata-
napol pri zavesti, ali ko je že ooesve-ščen. Tretje vprašanje se je pa glasilo, kako dolgo morejo in morajo trajati reševalni poskusi.
Od gotovega števila utopljencev in rešenab je bilo 805 takih, ki so jih po-regnili iz vode pri popolni zavesli, 107 je b io napol onesvešcenih, 132 pa povsem nezavestnih. Pri 806 pri popolni zavesti iz vode potegmjenih se je moral reševalec v 240 primerih spustita v divji boj z rešencem in ta boj je bi! večkrat celo nevaren. Pri napol onesvešcenih je nastal boj samo v 17 primer h. Reševalni poskusi, ki so trajali od 2 minut do 2 nr, so bili ttorjenri v 136 primerih in vsi so bili uspešni. Zanimivo je, da so trajali nekateri celo dve uri, predn-o je bil dosežen trspeh
Zdaj je pa važno vprašanje, kako dolgo so bil; poedini rešenci pod vodo. Pet potapijajočih se je bilo pod vodo samo pol minute, 15 celo minuto, 4 poldrugo minuto, 30 dve minuti, 9 štiri minute, 1 pet minut, 7 šest minut, 2 deset minut in 5 celo petnajst minut. In vendar so vse rešili. Nasprotno ie bilo pa S takih, ki so bili pod vodo samo eno do dve minuti, pa jih vendar mso mogli rešiti.
Nauk
Tj zanimivi statistični podatki nam kaže,jo, da lahko večina ljudi vzdrži pod vodo v popolni nezavesti do četrt ure in vendar to še ne pomeni, da ie človek mrtev. Iz tega tudi sledi, da ne smemo nfkoli opustiti reševalnih poskusov, niti v primeru, če je bil utopljenec pod vodo že 20 minut. Važno je tudi vedeti, da pred 20 minutami nikoli ne smemo iskati utopljenca v vodi z železnimi kavlii, da ga smrtno ne ranimo. V začetku, dokler ne postane jasno, da je utopljenec že mrtev, ga moramo iskati samo s pripomočki, ki ga z njimi ne moremo raniti. Iz .tega sledi tudi za rešitelja važen pouk, da je treba z reševanjem počakati do trenutka, ko se utopljenec neha brarritl, odnosno ko se onesvesti, kajti sicer je reševalec v dvomi nevarnosti.
Ne smemo tudi pozabiti, da sc večkrat posreči rešiti utopljenca z umetnim dmanjem šele po dveh urah. in zato tega načina reševanja ne smemo nikoli prezgodaj onustiti. Pri tem se zlasti priporoča potegniti utopljencu jezik kolikor mogoče iz ust, spodnjo čeljust pa potisniti kolitaor mogoče naprej. In ker je smrt v vodi prav za prav nekakšno ogljikovo zastrupljen je, se priporoča za okrepitev srca in pljuč coraminova injekcija. To sredstvo sc rabi v medicini kot analeptfk notranje ali v obifki fnjekcii.
novm odbor Jiigosdovenako-boJgarfike lig« m vložil pri oblasti pravila. Po odobritvi pravu se bo vršil ustanovni občni zbor, nakar bodo pričeli s plodonosnim deđocn za zbližan je obeh narodov, kar toplo pozdravljamo!
— Vpisovanje v mariborskih srednjih
šolah se bliža. Zato opozarjamo starše, da si pravočasno preskrbe pri davčnih oblasteh uradna potrdila o visini davkov, brer katerih vpis v srednjo šok) ni mogoč.
— Bogat plen vlomilca, v sredo je vlomil v pisarno tovarne Thonm v Cvetlični ulici nepoznan vlomilec in se lotH blagajne. Imel je srečo, ker je našel v blagajni ključe. Odprl je blagajno in odnesel is nje 2600 Enn gotovine, nato pa jo je podjetni dolgoprstnež popihal v temno noč. Za vlomilcem poizveduje policija
Poročim svojega moža
Igo Sym, Szoke Szakall, Kurt Wer*per-mann. Vesela opereta komičnih zapletljajev,
finega šarma in razkoAja, petja m ljubezni. Danes ob 4.. 7. in 9. uri. Najnižja vstopnrna
Din 4.50 in 6.50. — Telefon 37-S0. »ZVOČNI   KINO   DV O IU
Iz Novega mesta
— Premovanje kobil. Za novom eAkl srez se bo vršilo premo van je pk*men*kVh kobil 15. avgusta ob 7. nri »Jutraj na »ej-mišču v Krškem. K premovanja no pripn-ščene: 1. plemenske kobile % letošnjim žrebetom; 2. tri in štiriletne mrzKokrvne žrebice, morajo biti op lomen jene; Jletne mralokrvne in štiriletne topKosrvn« »o lahko oplemenjene; 3. irebtoe 2 leti stare; 4. žrebice 1 leto stare. Vae kobile morajo imeti rodovnik z uradnimi §poAftamlml listi.
— Nastop Sokola Straia-Vavta vas. V
nedeljo se je vršil dobro obiskani, vsakoletni nastop tamkajšnjega Socola. Na postaji je goste pričakoval domači Sokol »n godba novomeškega Oodbenega društva. Razvil se je sprevod ki krenil na tetovarli-šee, kjer je bil obenem tod i veselicni prostor. Ob 15. uri se Je vrSIl na*top. Nastopilo je 48 ženske in mo&ke dece, 15 aa-raščajnikov. 43 članov in 15 članic. Temu je sledila orodna telovadba, kjer bo nastr> pajoei člani želi burno odobravanje. Nastopa so se udeležila vsa sosedna bratska društva. Po nastopu, si je pokazal a kakšno ljubeznijo in vztrajnostjo poseča članstvo telovadbo, ker drugače gotovo ne bi dosegli takih uspehov, se je raarlla narodna veselica. Godba je neumorno igrala in zabavala staro in mlado. Tudi za tiste, ki jim noge ni »o več tako trdne, je bik« mnogo »flbave, za kar je poskrbelo v obilni meri domačo društvo,
— Naliv In toča. v ponedeljek ob 17. ari je prihrumela huda nevihta sem od Kamnišitlb planin čez Hmeljnik. Med nalivom se je vtula toča, ki ps k treoi nI povzročila gmotne šlcod«, Sploh pa letošnje poletje preživljamo v znamenju neviht in nam je skoraj ie dolgčas, če vsak dan ne detaje.
»SLOVENSKI lf A ROD«, dne 28. Jafija. 1934 _ Ster 1fW
Brez zdravniškega
izpričevala ni poroke
pobijanju spolnih bolezni in izvajanje njegovih
določb
Ljubljana, 28. julija Zakon o pobijanju spolnih bolezni je obenem tudi zakon, ki odpravlja prostitucijo m sploh uvaja v življenje mnogo novosti, ki se tičejo vse javnosti Zc 4 tedne je zakon v veljavi, vendar se pa le prav počasi pričenjajo izpolnjevati njegovi predpisi, na-vziic tema so pa že mnogi občutili korist tega zakona in todi neprijetne njegove posledice. Ker so določila zakona predvsem tičejo poroke, pa naj bo ta cerkvena ali ervilna, bomo o njem izpregovorili nekoli ko ob&rneje.
Ženin mora pred poroko k zdravniku na pregled
Kakor je že znano, mora po novem zakonu vsak moški, katerekoli vere, ki hoče stopiti v zakon, prinesti duhovnu ali uradniku pred poroko potrdilo zdravnika, da je spolno zdrav, t. j. da nima sifilide, gono-reje in mehkega Cankarja v katerikoli njihovi obliki.
Vsakdo ima po tem zakonu pravico do brezplačnega pregleda in brezplačnega le-čenja spolnih bolezni v vseh državah in samoupravnih sanitetskih ustanovah in pri sreskih in občinskih zdravnikih, razen onih, ki so zavarovani po zakonu o zavarovanju delavcev in se lahko lečijo v svojih sanitetnih ustanovah pri OUZ.D, Merkurju i. dr. Vsi zdravniki, ki lečijo spolno bolne, so dolini, da bolnike pouče o nalezljivosti teh bolezni, da jih odvrnejo od ženitve, da diskretno vodijo evidenco o bolnih in tudi o tem, kako in kje so bolezni nalezli, poleg tega pa tudi, da zanesljive podatke o vsem tem dostavljajo pristojnim oblastim zaradi ugotovitve resnice ter tudi zato, da oblasti lahko podvzemo potrebne mere. Zdravniki morajo opominjati bolnike na nadaljevanje lečenja, če je bolnik prekinil lečenje ali če neredno prihaja k lečenju itd. Ce je pa nevarnost, da bi bolna oseba s svojim načinom življenja in brezbrižnostjo mogla bolezen prenesti na svoje bližnje in okolico, tedaj rx> pristojna oblast tako osebo spravila v bolnico, vendar pa s čim večjo diskrecijo. Zakon predvideva vse mogoče ukrepe za široko propagando proti spolnim boleznim,
kakor tudi otvoritev ambulatorijev za kožne in venerične bolezni itd- Prostitucija je z zakonom ukinjena in je po predpisih kazenskega zakona kaznivo dejanje. Končno je zelo važna odredba o zdravniškem pregledu pred poroko in ta odredba je vsekakor tudi zelo koristna.
Na pregled pred poroko je obvezan samo moški (zakon predvideva, da žena stopa v zakon kot virgo intacta).
Moški mora duhovnu pred poroko predložiti zdravniško potrdilo, da je spolno zdrav,
a ženske, čeprav niso prisiljene k temu, da bi se morale dati zdravniško pregledati, bodo kaznovane po c 256. kazenskega zakona, če vedo, da so bile bolne, a so vendar sklenile zakon.
V Ljubljani in večjih mestih opravljajo zdravniški pregled mestni fizikati, na deželi, kjer fizikatov ni, pa občinski, sreski in drugi zdravniki.
Kakor je zakon o spolnih boleznih stopil L t. m. v veljavo, je zagrebško mestno načelstvo takoj obvestilo vse župne in druge konfesijske urade, da vsi moški, ki prihajajo k poroki, morajo odslej imeti zdravniška potrdila, da so spolno zdravi, in da ta potrdila ne smejo biti starejša od desetih dni. Obenem je v Zagrebu magistrat obvestil župne urade, kam naj pošiljajo kandidate za ženitev na pregled. V Ljubljani je na to mestni magistrat popolnoma pozabil, da bodo zaradi tega med tem časom brez zdravniškega potrdila poročenim najbrž nastale velike neprilike. Ali so med tem časom sklenjene zakonske zveze sploh neveljavne, Če ženini niso imeli zdravniških poročil, ali bodo pa razveljavljene take poroke, kjer so ženini spolno bolni.
Identiteta in izpoved
Procedura s pregledom moških je prilično enostavna in ni draga.
Najprej je  treba ugotoviti identiteto.
da kak bolnik ne pošlje morda svojega prijatelja ali sploh zdravega človeka namesto sebe na pregled! Kandidat mora pokazati legitimacijo s sliko ali kak drug verodostojen dokument, če ga zdravnik ne pozna osebno. Tedaj se z njim napravi zapisnik.
Kandidat mora po pravici povedati, če je dosedaj že bil ali ni bil spolno bolan, kje in pri kom se je lečil, kako dolgo in s kakim uspehom.
t. j. če se je popolnoma izlečil ali če je še bolan itd. Kandidat mora prinesti potrdilo od svojega zdravnika, pri katerem se je lečil, in v tem potrdim mora biti zabeleženo, zaradi katere bolezni in kako dolgo se je zdravil in s kakšnim uspehom, te nima takega potrdila, mora v zapisnik navesti, zakaj ga nima (n. pr. zdravnik je že umrl, potrdila se še niso izdajala itd,). Zato opozarjamo vse moške, ki morda sedaj še nimajo nikake želje, da bi stopili v zakon, a se lečijo zaradi spolne bolezni, da takoj po ozdravitvi od svojega zdravnika zahtevajo taka potrdila, ki jih morajo zdravniki dati brezplačno in brez kolkov, da bi pozneje ne imeli nikakih neprilik. Odslej mora vsak zdravnik že tako voditi strogo evidenco o pacijentih s spolnimi boleznimi.
Preiskava krvi m urina
Ko je torej ta zapisnik sestavljen, opravi zdravnik najprej klinični pregled kandidata za ženitev in preišče vse zunanje znake bolezni. Če po zunanjih znakih ni mogel ugotoviti ničesar, preišče še urin in kri. Zdravnik vzame ženinu kri in jo pošlje v serološko preiskavo, torej pri nas Higienskemu zavodu.
Ko ženin dobi potrdilo, mora plačali 20 Din državne in 5 Din banovinske takse v kolkih in tega ni oproščen nihče, Ce bi zdravnik izdal potrdilo brez teh kolkov, bi moral doplačati sam. Poleg tega se plača efektivni strošek za serološko preiskavo, namreč 50 Din. a za zdravniško potrdilo se plača pristojbina 60 Din, kakor to predpisuje zakon. Ce kandidat prinese ubožno izpričevalo ali uverenje župnega urada o siromaštvu, je lahko oproščen takse za serološko preiskavo/ ker tedaj to preiskavo plača občina) in tudi pristojbine za zdravniško izpričevalo«
Kaj pa vdove?
Kakor smo že slišali, zakon ne predvideva pregleda žena pred poroko, ker misli, da stopajo v zakon nedolžne in čiste. A kaj je potem z vdovami in ločenimi ženami, ki gotovo niso več nedolžne? O teh zakon ne govori niti besedice.
Potrebno bi bilo, da bi bile vsaj vdove in ločene žene prisiljene k zdravniškemu pregled uprav tako kakor moški. Kar se pa tiče teh žensk, ki stopajo v zakon, imajo seveda zaročenci pravico zahtevati od svojih bodočih zakonskih družic, da so zdrave,
in zato lahko od njih tudi zahtevajo, da se puste pred poroko zdravniško pregledati. Tak zdravniški pregled bo prav diskreten in o njem ne bo izdano nikako potrdilo, edino, da bo zdravnik moralno prisiljen, da pove zaročencu resnico. Ce bo to zadostovalo, bosta pokazala čas in praksa.
Kaj bo s konkubinati?
Drugi zelo važen problem je problem konkubinata. Zdravnik n. pr. lahko ugotovi bolezen pri moškem in tudi lahko prepreči poroko po vseh zakonskih državnih in cerkvenih predpisih, t. j. zdravnik lahko prepreči legaliziranje razmerja. Kaj pa te-
daj, če kdo živi v prileJ niši w? T« tudi ni nikakih sankcij.
Sedaj ob času krize se posebno množe konkubinati, zlasti pa med ubožnejšimi sloji prebivalstva. Toda v Ljubljani je na periferija ie skoraj toliko konkubmarov. kakor zakonitih zakonov in iz takih razmerij jc rodi mnogo otrok. Da razne spolne bolezni razsajajo najbolj med revnim prebivalstvom, tudi ni treba omenjati še posebej. Ce sedaj tak par želi legalizirati svoje razmerje (prišli so morda do boljših materijalnih razmer in lahko stopijo v zakon), tedaj mora moški priti na pregled in. če zdravnik konstatira, da je spolno bolan, (ko je skoraj gotovo spolno bolna tudi njegova ženska), tedaj se legaliziranje zakona prepreči in se podaljša konkubinat!
To bi bila slaba posledica in zato smatrajo zdravniški krogi za potrebno, da se takim parom omogoči legaliziranje razmerja ali pa, da jih prisilijo k lečenju bolezni.
Poroka na smrtni postelji
Zakon predvideva možnost poroke spolno bolnega moškega samo na smrtni postelji. V primeru, če moški nato ozdravi in ne umre, je zakon seveda veljaven, ker je tako po cerkvenih predpisih, vendar pa postava določa da se mora moški v roku enega meseca dati sam pregledati in pričeti lečiti. NTaravno, da bo mosoče te predpise tudi obiti in se jim ogniti.
Na duhovnu je ležeče, da spozna in uvidi, če je kdo na smrtni postelji ali ne. Če n. pr. moški leže v posteljo ter prične težko sopsti in vzdihovati, lahko svečenik pride do prepričanja, da gre za človeka, ki bo vsak čas umrl, in ga zato sme tudi naglo poročiti.
Kovnica denarja na Dolenjskem
Stiski orožniki so izsledili ponarejevalce 10 in 20 dinarskih kovancev.
IvanČna gorica, 27. julija.
Stiski orožniki so pred dnevi po izredno čudnem naključju odkrili ponarejevalce kovanega denarja v Podanikov ju odnosno Tamah  v občini Krka
Orožniška postaja je namreč prejela ovadbo o tatinskem nočnem obisku pri 80-letni starki Globokarjevi v Podbukovju. Ponoči je starka ki stanuje v hiši sama, zaeula v veži sumljiv ropot, zato je vstala ter hotela iti v vežo gledat, kaj vendar je. Toda vrat v vežo ni mogla odpreti, ker je nekdo tiščal za kljuko. Naenkrat Pa jo kljuka popustila, starka je hitro odprla vrata ter baje v bežečem neznancu spoznala Antona V. iz Podbukovja. Neznanec je nato oddal celo strel iz samokresa proti vratom in je krogla obtičala v opornikih. Globokarjevi je bilo ukradeno nekaj obleke, čevlji in suknja. Orožniški komandir g. Darko Krizmanič se je po tej ovadbi nemudoma odpravil k Antonu V. v Podr-ukovje, katerega pa ni bilo doma, ker se je mudil v gozdu. Pri Izvršeni hišni preiskavi ukradenih predmetov niso našli, pač pa so vzbudile pozornost komandirja neke kovine, oziroma alitine, o katenh je sklepal, da utegnejo služiti za ponarejati jo denarja
Orožniki so takoj poiskali v gozdu Antona V., ga zaslišali, obenem pa mu preiskali žepe, v katerih so našli ponarejene kovance Po kratkem obotavljanju je Anton V. priznal, da v resnici ponareja 10- in 20-dinarske novce. Na vprašanje, kje ima spravljene vse priprave, ki mu služijo v to svrho, je povedal, da so skriti modeli pri posestniku A. X. v Laza.h. Ko so se orožniki z^rlasili pri A. N., je ta vse tajil ter se delal popolnoma nevednega. Po strogem zasliševanju pa je priznal, da je Anton V. pri njem shranil model za ponarejanje ter je ta model orožnikom tudi izročil. Komandir g. Krizmanič se s tem ni zadovoljil ter je izvršil hišno preiskavo, pri kateri je bil najden še en model ter več ponarejenih 10- in 20-dinarskih kovancev. To je bilo seveda dovolj za aretacijo posestnika A. N. ter Antona V., ki sta bila oddana v zapore sodišča v Višnji gori, ki vodi sedaj nadaljno preiskavo. Ponarejeni kovanci po 10 in 20 dinarjev so se razširjali zlasti v bližnjem kočevskem srezu, pa tudi v bližini Krke. V zadnjem času sta postala A. N. in A. V. še bolj podjetna in sta si kuipila tudi meh, da bi lažje topila kovine. Novci, zlasti nekateri, so prilično še precej dobro ponarejeni.
Med avstrijskimi begunci v Gor. Radgoni
V dveh šolskih sobah jih je okrog 100. — Vsi bi radi v Nemčijo.
Gor. Radgona, 27. julija.
Obmejni trg Gorna Radgona je doživel te dni malo senzacijo. Kot povsod drugod v Avstriji se je tudi v Radkersburgu ponesrečil upor proti Dolfusovemu režimu. Le 24 ur so bili radgonski hitlerjevci, ki so zasedli v sredo ob 13. uri vse tamošnje urade, gospodarji položaja, nato pa se je isti zasukal tako, da so se morali hitlerjevci umakniti, odnosno bežati preko obmejnega mostu v Gor. Radgono. Preden so prišli na jugoslovensko stran, so večina pometali orožje: puške, revolverje, municijo v Muro, ostale, ki so še orožje obdržali pa so gor-njeradgonski obmejni organi razorožili.
Dogodek se je z bliskovito naglico in z različnimi komentarji razširil po kraju in okolici in od vseh strani so prišli ogledovat nepričakovane begunce. Značilno je. da je včeraj minilo ravno 14 let, odkar je morala naša vojska zapustiti Radgono (sedanji Radkersburg) mesto, katerega prebivalci se zatekajo danes na jugoslovensko stran in da poteka ravno 20 let. odkar se je oholi in naduti Avstriji zdelo edino pravilno m zveličavno Srbiji napovedati vojno, čije posledice ona sama danes bolj kot kdaj prej občuti na sebi.
Begunce, med katerimi so razen voditeljev večinoma mladi fantje (nekaj je tudi žensk) so odvedli v gornjeradgonsko šolo. kjer zdaj tabore in čakajo nadaljnje usode. Nameščeni so v dveh šolskih sobah; za le-
žišče imajo slamo. Večinoma so v civilu, le tu in tam vidiš koga v heimvehrovski uniformi, ki si jo je ob priliki upora »izposodil« od vladnih vojakov. Ravno so se razvrščali (jih je nekaj nad 100), da dobe čaj... Mnogi so še živahni m imajo še smisel za humor, mnogih pa se loteva apatična brezbrižnost, da ne rečemo žalost ali celo obup. Saj so nekateri popolnoma brez sredstev sem prinesli le golo življenje in so zdaj odvisni le od podpore gornjeradgon-ske občine, ki jim nudi začasno prehrano. Sicer se gibljejo na šolskem prostoru povsem prosto, a pod nadzorstvom našega orožništva. Zaenkrat nihče ne ve povedati, kaj in kam bodo z njimi. Tamošnji šol. upravitelj, ki je ravno namerjal nastopiti krajši dopust, a so ga nepričakovani dogodki zadržali, je dejal, da menijo oditi v Nemčijo. Pot v Avstrijo jim je seveda zaprta. 2eljo po Nemčiji so izražali povečini tudi posamezniki, ki so jih danes zaslišali na našem sreskem načelstvu.
Življenje pa je sicer kljub burnim dogodkom na obeh straneh popolnoma normalno. Le obmejni promet je za spoznanje bolj mrtev, kajti prehod čez most je bil na obeh straneh danes zaprt. Most, katerega polovico je še včeraj v dopoldanskih uTab stražil kljukasti križ, je bil tako razen obojestranskih varnostnih organov popolnoma osamljen.
je nas nočni počitek?
Ljubljana,, 28. julija Ko vsi drugi meščani, od najnižjega pa do najvišjega, uživajo počitek, mora pekovski pomočnik trdo delati. Formalno je bilo ugotovljeno, da bo 15. junija konec nočnega dela po ljubljanskih pekarnah. Toda dosedaj se to še ni zgodilo, čeprav se je za stvar zavzela kot prva — banovina Ali je res pekovski pomočnik najbolj zapostavljen, ali on ne potrebuje počitka!
15. junij je že davno minil, minil je že mesec in še vedno mora pekovski pomočnik delati cele noči in pol dneva. Živimo v dobi največjega napredka, ko povsod prevladuje razum, ki stremi za tem, da ublaži človeško življenje. Mar za peka to ne velja? V majhnem prostoru, v vročih poletnih dneh mora stati pekovski pomočnik pri peči, kjer uhaja sopara in napolni ves prostor z neznosno vročino 40 do 50 stopinj. In kaj sledi temu? Prehlad? In prehladu? Razne bolezni: pljučnica, tuberkuloza, itd. Protituberkulozna liga!? Povsod išče kali tuberkuloze, po cestah, gostilnah in raznih zabaviščih, v zraku, v pljuvalni-kih, toda nikdar jih še niso iskali po — pekarnah, čeprav bi jih — mislim — našli največ.
In kdo je kriv temu? Delavec? Ne! Delavec mora delati, ker za njim stoji gospodar z bičem v roki. najkrutejši gospodar — življenje. Krivica leži na gospodih, ki bi to lahko odpravili. Povsod pregledujejo in preurejajo, toda v pekarno takšen gospod še ni pogledal. Ali bi ne bilo dobro, če bi se zbrali predstavniki raznih društev, ki sledi-de moderni dobi na vseh poljih in pog'edali okrog polnoči v najbližjo pekarno, ua bi
pregledali prostor, zmerili vročino in se nekoliko ozrli tudi na delavca-človeka. Dolgo sicer ne bi zdržali v takšnem prostoru, videli bi pa vseeno, da ni prijetno iz noči v noč stati v zatohlih sobah, napolnjenih s paro, pri luči, bolan, brez pomoči.
Pekovski pomočnik
Ljubljanska deca tabori ob Kolpi
Križevska vas, 26. julija.
Po prizadevanju občinskega svetnika in predsednika društva xSkrb za mladino< v Ljubljani g. Miroslava Urbasa in starosta Sokola X. g", ing-. Bevca Ladislava tabori tudi letos 40 ljubljanskih otrok v idilični Križevski vasL V tem skritem kotičku naše lepe zemlje, tik ob Kolpi, pol ure od Metlike s pogledom na hrvaške vasi «Juro-vo, Mižince, Brikovo, 2akanje. Bukovac je pravi raj za prostosti in raznih robinzonad željno mladino. Njih skrbna čuvaja brata GoTjanc Tone in Tumpej Fran čuvata s parnim pog-ledom nanje, skrbita za tisoč in tisoč najraznovrstnejših potreb nasfb malčkov, tako da so lahko starši brez vsake skrbi. Gorjancu in Tumpeju ob strani sta še učiteljiščnik StojkoviČ Mirko in gimnazijec Ribnikar Miran.
Mladina si je postavila tik pod železniško progo šest družinskih šotorov na prostem posestnika in mlinarja g. Lovšina Antona. V njegovi gostoljubni hiši je dobiti vsega v trobil ju m ker je vsa oskrba v nje-g-ovi režiji je dano jamstvo za prvovrstno prehrano.    ki je poleg- tega cenena, samo
ednajst dinarjev na dan.
Preskrbljeno je torej za telo K temu se vsakovrstne zabave ne manjka. Prvo je
seveda kopanje. Kolpa pokaže krjub izredno muhastemu vremenu letošnjega leta tudi ob oblačnih dneh 24—26 stopinj toplote. Pri TTiMftn je jea. Nad jerorn voda za boljše plaveče, pod jeaom je voda do kolena- Imajo tudi skakalno desko m, kajpak trenerja Stojkoviča in Ribnikarja, ki jih vadita v skakanju, in plavanju. Na razpolago so čolni s katerimi se potegnejo ob romantičnih bregovih Kolpe Največja radost otrok pa je ribarenje. Ribolov je prost, ker se lahko vsak izkorišča s to svobodo. Zato je mak) rib, a kar jih je uSk> pogubo nosnim ribiškim pripravam, vse te so pa močno učene. Zatorej tudi ribiška sreča ni izdatna. AH glavno je veselje in tega uži-jejo dovolj.
Pred kratkim je mladina pohitela v Podzemelj, kjer jo je prijazno sprejel šolski upravitelj g. Matko Ljubic. V bližnjan dneh si bodo ogledovali hrvaške vasi, da se seznanijo z brati Hrvati.
žal, bo letovanje kmalu pri kraju Deca se bo vrnila najbrž prihodnji ponedeljek. Globoko je hvaležna svojim voditeljem in vsem dobrotnikom, ki so z denarnimi podporami omogočili, da letuje brezplačno. Vrnili se bodo zdravi, polni novih moči za temačne jesenske in zimske dni med knjigarno. Prekrasne ure ob Kolpi jim bodo ostale neizbrisno zapisane v mlada srca.
General Maister na zadnji poti
Ljubljana. 28. julija.
Mogočen simbol je usoda naklonila junaku Maistru ob njegovi smrti, ko mu je dodetite triumfalen pohod od italijanske meje skozi vso Slovenijo tja do avstrijske meje. ki jo je prav za prav pokojni zarisal sam s svojim viteškim mečem.
Tik državnih mejnikov na Unec je narod prispel v trumah s te in, morda tudi z one strani počastit mrtvega junaka Z venci in cvetjem so ga obsuli in s solzami so ga pokropili. Pokojnikov prijatelj in zdravnik dr. Pušenjak je kot oficir Maistrovih borcev in kot zastopnik Sokola ter JNS uzpregovoril v slovo nekaj kratkih, v srce segajočih besed. Gasilci so krsto nesli v cerkev k opravilu, neto pa do občinske meje na Rakeku, kjer so jo položili v avtomobil mariborskega pogrebnega zavoda. Sokoli so bili vso pot ob krsti za častno stražo. Na Rakeku je govoril župan Tavčar in spet se je razvil nov pogreb z vsemi društvi in občinskimi ter državnimi funkcionarji z obmejno vojaško četo, policijo in finančno stražo. Cerkniška gasilska godba jc igrala žalne koračnice, pevci z Rakeka in Unca so pa generalu Maistru pred hiso in na občinski meje zapeli zadnjo svojo pesem.
Tudi na Planini in Logatcu sta se avtomobil s krsto in avtomobil z vdovo m sinovoma ustavila, ko je duhovščina krsto blagoslovila in so pokojniku predstavniki civilne oblasti pred množico ljudstva izkazali poslednjo čast. Že na Uncu je izrazil po d ban dr. Pir k ma jer v imenu banske uprave vdovi sožalje in položi! na krsto venec, davi se je pa odpeljala deputacija občinske uprave z Rakeka k pogrebu v Maribor. Ob vsej poti od Unca do Ljubljane je ljudstvo z največjim spoštovanjem izkazovalo čast oboževanemu možu.
Ob 6.45 je pripeljal mrtvaški avto pred nunsko cerkev, ki je bila ovita v čm flor in okrašena s cvetočimi oleandri. Z grajskega stolpa in z javnih poslopij so vihrale črne zastave. Pred cerkvijo so bili zbrani zastopniki oblastev in korporacij, podbnn dr. Pirkmajer. škof dr. Rozman, divizionar Cukavac, zastopnik župana dr. Fettich, upravnik policije Keršovan, senator dr. Rožič, magi^-atni direktor Jančigaj, predsednik JS Pogačnik, zlasti pa so se v velikem številu udeležili slovesa organizacije rez. oficirjev, dobrovoljcev, četnikov, Sokolov, Narodne odbrane, Maistrovih borcev i. dr., seveda pa tudi CMD. Škof dr. Rozman je opravil pogrebne molitve, v imenu mesta je govoril dr. Fettich tn peli so združeni pevski zbori pod vodstvom dirigenta Pre-lovca. Se enkrat so dostojanstveniki izrazili sožalje družini m avtomobil je ob spoštljivo molčečih množicah odpeljal generala Maistra iz predrage mu Ljubljane za vedno.
Tabor ljubljanskih planink v Gameljnah
(od 24. VII. do 1. Vili.)
Gameljne, 27. julija.
Ob šumeči naši Savi, pod priljubJ^eno šmarno goro, sredi zelenih borovcev smo si postavile svoje lahke domove, 15 belih šatorov. Tn, v tem raju nase lepe domovine, bomo preživele ves teden ot> delu, isrrah. *petju in smehu. Vse je še tiho v taboru, le butanje vaiov ob bregove nas pozfbava v spanju. Trije dolgi piski na rog premotijo tišino in nenadoma so oživeli šatori, že stojimo pri jambom v polkrogu in pozdravljamo svojo trobojni co. ki se dviga lahno plapojoča v vetra. Potem pa brž k telovadbi. Umijemo se, nato pospravimo svoje postelje 4n tečemo k me-naži. a nizkih lesenih kloplcah sedimo ko vrabci na žici. 2lice ropotajo; kako nam tekne kako m črni kruhek — bolje kot doma najboljša potica. Zdaj pa na delo, da se priučimo vsega, kar mora skavtinja znati in vedeti, — in tega je veliko. Zdaj imamo tehnične vaje. In ko so te končane, se soLnčimo in kopljemo. In tako nam t oko ure. solnce zre na nas in nas ogreva, da so nam žulja ve roke zagorele in da nam zdravje sije iz oči. Tiho, tiho pride večer. Drevesa so kakor temne postave, šatori so kakor daljne, daljne hišice. Luna je prišla vsa rdeča ln velika in je posijala čez valove. Pa kaj je zagledala? Tam na bregu je videla plamen, slišala je pesem mladih grl in smeh veselih ust. £n tedaj vemo me vse, da smo srečni ljudje, ker nosimo v sebi zadovoljstvo z vsem tem, kar Imamo, veselje do dela in ljubezen do vsega okrog nas. AH ni lepo naše življenje? Ali nI le/pa taka sreča, ki nam iz zvezdnih nebes, iz divje romantike Save in šumenja borovcev in vse lepe božje narave sili v srce? In pot do te »reče bi vam rade vsem izdale, vsem, M 6te morda zagrenjeni, ki ste žalostni, vsem, c; si želite solnca in smeha.
Zbrale smo se na stegovem taboru v Gameljnah ob priliki petletnice našega stega. Jutri v nedeljo s! razvijemo svoj T>rvi stegov prapor in ga blagoslovimo ob 10. uri v cerkvi v šmartnem pod Šmarno goro. Obiščite nas bi spoznali boste, kako lepa je skavt«ka !doja. kako lepo je življenje v naših taborih. Fidea.
KOLEDAR
Danes; Sobota, 28. julija, katoličani: Viktor. ZmftfosLav, S vetom ir; ptnavosiavn i: 15. johja.
Jutri: Nedolja, 39. julija, katoličani: Marta, Dobriia; pravoslavni: 16. julija.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica:  Veseli sva t je.
Kino Dvor:  Frankenstein.
Kino Slaka:  Salon Doore Greetn PRIREDITVE V NEDELJO
Kino  Matica:   Na polju časti.
Kino  Dvor:  Frankenstei n.
Kino  slika:   Salon  Doore Green.
Ifirlja : Primorje: drž. prvenatvaria tekma ob 17.15 na Stadionu.
Občni zbor Mestne delavske zavarovalnice ob 9. v mestni dvorani.
DEŽURNE LEKARNE
Danes In jutri: Mr. Bohince, Rimska oesta 34; dr. Kmet, Tvrševa cesta 41; Lenstek, Reeljeva  oeeta 1.
V trdih časih živimo in trdi smo tjudje. da so mehka srca med nami bele vrane, O trubadurjih že da\-no ni več duha ne sluhsi in celo petošolci so zamenjali Pegaza z žogo, da poklanjajo svojim izvoljenkam gole namestu sonetov. Kaj čuda torej, da izumira tudi kavalirstvo. Kje najdete še moškega, ki bi znal napra\iti dumi lep poklon ali ki bi ji poljubil roko po vseh predpisih bon-tona? Vedno manj je kavalirjev med nami in kmalu ne bo nobenega več. Tisti redki, kar jih je še ostalo, so pa pravi vitezi kavalirstva in jih bo resnično škoda, ko jih pokosi smrtna kosa. Dekleta bi mo rala vsak dan moliti, da bi jim naklonil dobri bog še dolgo vrsto let zadovoljnega življenja, tem \*itezom modernega truba durstva.
Med našimi izumirajočimi trubadurji imamo take vzorne kavalir je in lahko smo ponosni na nje. Salonski plesalci in poklicni ljubimci na gledaliških odrih naj se kar skrijejo pred njimi in vse kn jige o bon-tom i morajo utihniti vpričo njih. Izrekli so namreč veliko domnevo, da prineso vsa dekleta v zakonski stan de\nštvo. In ta domneva je postala zakon. Nič jih ni motilo, da pomeni to hudo zapostavljanje vdov in ločenih žen, še bolj pa fantov, kar na kavalir-ske strune so udarili in postavili domnevo o splošnem dekliškem deinštvu. J n na nobeno starost, na nobene vrtine ali nedostatke niso omejili svoje domneve, kar za vse velja brez izjeme, tudi za tista dekleta, ki pred poroko že po jo: »Kaj pa je tebe treba bilo . ..«
Klobuk doli pred takim kavaiirstvosn!
Avtomobilska nesreča
Višnja gora, 27. judija.
V sredo popoldne se je pripetila v klancu Peščenjaku pri Višnji gori avtomobilska nesreča, ki bi lahko zahtevata smrtne žrtve. Dr. Heinrich Johat H Švice se je preko Italije pripeljal z avtom v Jugoslavijo ter se na men U preko Ljufb-Ijane v Zagreb. Z njim so se vozili tudi njegova žena, sin ter neki gost. Ko je avto vozil z brzino 40 km p<> ostrem klancu Peščenjaku navzdol, je dr. Joiiat zagledal na kraju ceste znamenje za previdno vožnjo, nakar je takoj zmanjšal brzino. Toda v tistem hipu je odpovedalo krmilo. Avto Je zdrčal s ceste 20 m v dolino, zadel v močno bukev ter se prevrnil. Velika sreča v nesreči je bila. da je hud sunek vrgel vse potnike iz vozila tako, da je le žena dr. Joliata dobila lažje poškodbe, drugi pa so ostal! nepoškodovani. Zelo pa je poškodovan seveda avto znamke NASH, ki so ga morali peljati v popravilo v Ljubljano. Dr. Joiiat, ki se mudi v Jugoslaviji na izletu, je dejal, da se rrro je lani v švici pripetila skoraj enaka nezgoda.
Avtomobil isti, ki si ogledujejo kraj nesreče, se ne morejo načuditi, kako Je mogel dr. Joiiat za vozi ti tako daleč od ceste in zdrkniti z avtomobilom še po hudi strmini v dolino. Najbrž mu je počila pnevmatika in je morda njegova soproga od strahu krikni.la, on se je pa M parna tako ustrašil, da je pognal avto s polno brzino, namestu da bi ga bil zavrl. Drugače si ni mogoče misliti, da bi Ml ŠvgnLl čez tako šroko cesto in še čez ravnindco ob levi strani ceste tja do strmine. Sreča v nesreči je bila, da se je avto odbil najprej oh debelo drevo in zaletel v tanjše drevo, kjer je obstal.
žalostno pri tem je pa, da so domaćini pokazali vse obsodbe vredno podivjanost ki popolno nerazumevanje pomena tujskega prometa za naše kraje, o so namreč Po nesreči znositi prtljago švicarskih imetnikov in blazinice iz avtomobila na vrh klanca, so se nekateri domačini brž potrudili to nekaj stvari pokradli. Kaj si bodo mislili Švicarji o našem ljudstva, ni težko uganiti. Oblasti naj stopijo *<*n brezvestnežem pošteno na prste, saj menda ne bo ežko dognati, kdo bo.
Iz Novega mesta
— Nas liviUki trg. Letošnji &vMri t*e >e z vsem mogočim fločiviern. sadjem m poljskimi pridelki prav dobro založen. Navzic temu, da sicer po vremena ni letošnje leto nic kai primerno za vrtove in polja in se lfudie pritožujejo, češ, da bo sinba tetina. te«ra na naSam treri ni Ofjaoiti. Kmetice in kmerje iz bližnjih in daljnih va«i nridno nosijo na trg, da bi zadovoljili nos meščane. Cene so precej zmerni?, tako soSv-jn: zelje po 2 Din '▼lava. 2 komada endivk 1 Din, krožnik praha ali fižola 1 Din, krompir dajejo m >firklj>2< to je približno t in pol kg za 1.50 Din, kumar js 6 za 1 Din, paradižnikov ie 2-3 za 1 Din. 5op pese sni kolenabic 1 Dnn. 2 crlavi ohrovta 1 Din; ««d-ju: 4-5 jabolk za 1 Dfn. bruSk debelih 5-6 za 1 Din, slive mftrica 1 Din; iaje 5 za 2 Din ali pa par 1 Din. perutnina: par piščancev 16 Din kokosi po 15 Dtn ^ana. Gob. ki J* je bilo prejSnre tržne dneve precej, sedaj ni več in tudi z ribami je trg bolj malo zaVv ž?n. V splošnem pa so naše gospodinje, datira vno so izbirSne, zadovoljne s cenami in blagom.
— Akademični slikar g. Božidar Jakac nas bo gotovo prei ali slej presenetil s svojimi novimi slikami našega mesb?ca, zlasti slikovitega >Brega<. ki ga }>e zopet ovekove-cil na platnu. Umetnik Je z gospo soprogo rtoma na počitnicah in želimo nw. da M JJh zadovoljno in veselo preživel med nami. ker se zavedamo, da je naSe mestece po niem v sveti znano, ker ga že neštetokrat upodobil na svo|ih umetninah.
tev \tr9
>6LOTBNSKI NAROD«, dne » Jirfrja »4
9Lf'CUJ S.
Kranj, 27. jufljjsk
Gospodarsko đruscvo je priredilo pre-tefch petek na vrtu hotela Stara poŠta zanimivo predavanje o regidacijstoern načrta mesta Kranja in nekaterih važnih vprašanjih, ki trenutno zanimajo Kranjce. Predaval je univ. prof. g. arhitekt Ivan Vor-nfk is Ljubljane.
V začetku je rariožfl, kaj je prav za prav regulacijski načrt. To je program, po katerem naj bi so izrabi jaJ svet naselja v življenjske svrhe prebivalstva. Pri tem morajo odiočatd predvsem skrrpm interesi, zdrava m sojena >ga stavbiSča, malo prahu, razvoj prometa, mnoga in lepo zgrajena poslopja. Po vda ril je, da so si naši predniki, ko so zidali mesto, ta problem idealno redili. Regulacijski načrt mora razdeliti *eren po potrebah prebivalstva tako, da bi posamezni deli najbolj služili celoti.
Načrt g. prof. Vurnđka je tako obsežen, da ne moremo misliti morda niti v daljni r>or>ocnosti na njegovo uresničenje. Vse to
bi ogromno stalo MosHli smo. da bo upošteval predavatelj obstoječe razmere in da ho iz obstoječega stanja skušal postopoma urediti zamotani problem regulacije mesta m okolice. Pričakovati smo, da bo rešii tudi problem regulacije onega dela mesta, ki se zida proti Rupi, Kokri ci. Zlatemu polju. Gorenji Savi, Kalvariji to. Stražišču. Najbrže predavatelju nteo znana izrecna
na\-o<ii3a bans«ke uprave, rva-j se pri reg-n-3acij5 Kranja upoštevajo tudi vse okoliške
vasi. Razen tega pa mesto proti severu dejansko ?e raste in ni se na ta del moral ozirati, vsekakor pa moramo povdariti, da je bilo predavanje zanimiv donesek k celotnemu načrtu in bi prirx>rocaii merodajnim krogom, naj se pri podrobni izvedbi regulacijskega naCrta ozirajo oa iznesene misli g. profesorja, čeprav je vsebovalo predavanje samo izres iz načrta, ker je upoštevajo samo en dej mosta. Občinstvo bi se seveda moralo seznaniti s obsegom vsega deda regulacijskega načrta, kar bi predavanje vsekakor napravilo mnogo jasnejše. Tako pa smatramo predajanje samo za idejni osnutek, po katerem naj bi se šele izdelal regulacijski načrt.
Bas v zadnjem časa se nBaSBrJa po mestu mnenje, da je deio Tegnlacijskcga r»-ftnta vprašanje nekaj mesecev afi tednov. Dejansko je stvar drugačna tn se lanfoo viece tako delo tudi več let. Resnost tn obsežnost tega dela je g. predavatelj dobro povdaril.
Po mnenju g. arhitekta Vnrnika, naj hi bilo na hujanski strani bodoče trgovsko središče, ki bi se tako preneslo iz starega mfi=5tji eez Kokro. S tem seveda naši trgovci niso zadovoljni. Ko se je svoj čas mnojeo govorilo o mostu čez Kobro, se je splošno povdarjalo, da se bo na ta način rešil stari del mesta, da ne bo gospodarsko izumrl. Preko Kokre naj bi se zidale samo vile oz. vrtni del mesta, iz čarčičan-skega gozda pa bi nastal park. Tu pa so bile predavateljeve misti o bodočem trgov-.vkem cent ni gotovo malo razoračanje naših pridobitnih krogov. Drugo, manjše središče m bilo blizu Vekselna, kar vsekakor tudi bo. Xa hujanski strani naj bi bilo tudi pokopališče, aerodrom ln bolnica. Prostor, ki je namenjen za rokopaHSče je najbrže iz geoloških razlogov nepcrikiaden, ker je premalo peščen. Bolnico jb g:, atrtrltekt Vizrnik
posra^-H na konec čtoc3čanekega. gpazxla in povdarjal heKoternriC«) lego tega prostora. Vselcako pa bi bOa za boinAoo radkladnejša Rupa. kn leži malo vSb in je obdana od obsežnih gozdov. Tu ra bOa tocn mirnejša
]ftg-a; tovarna Intex bd gotovo neugodno vplivala na potreben mir v bolnici, ako bi
jo irradih* v CrrčJeato.
Idealno >e reSl g. pceoBJvateTJ vpraSonje
T*t**/rje, 27. JuSTja
Marsikateri esrnart osSBi radarjev se bo ie spomin jad svojega nefcaasrjega draga v .tam L   vodno   vedrega,  -»esetega  m poojert-
neea bivšega kopača Jctoba Zajca. Id al te po r^re vratu pnstawfl ob potS v naselbtnđ Pol«j rvekfl.j teorateov nad HKiiadan hdSo hV o**n ieeen paviQjonČ€&, v katerem sta pao-risiala z ženo veakoaojte potznet^Sfine. fte takrat je kaaai Zaje tesetao podjetnost, mjslil je in tuhtal, fcafco nt al ustvaril bofj-so todočnost, da tri p»esfcrt*£ ttM to
1 I
drnzinici bnfj&i m veCJS Jsos t ntf» Eda-m se je prepričal, da v Trbovljah teea ne bo dosegel, kajti e±n±0 Ja, da prihajajo nad trboveljske wmŠt$B dani časi. Zato je kmalu po veliki nahražut stavki leta 1923 pri mdmikn zahvafS ter se oapotH z dragimi rudarji v IftreMtrjo, kjer Je detel v nekem rudnika 3 tata. Toda tadft tam se je tekom let averfl, da si os bo mogel ustvariti boljše eksistence, ca to je fcrenfl z družino v Belgijo, kjer pa ee je po S-mesečnean de« istotako prepričal, da so njegove sanje o boljši bodočnosti padle v vodo. Toda Zaje ni obupal, napotil se je v Holandsfco iskat sreče in našel jo je. Spočetka, je bfl aanofiJen v rodmikn Ora-nienaesan pri IluaiicjJ ikot navaden delavec, delal > ta*>2 fc» m* so mm
bodočega ax*odvora, ki naj bi ga zgradstl maio nižje, preti jugu nasproti savskega mosta, Gažtejski klanec naj bd se tottko dvignil, da bd se zgradil viadukt, da bi se izognili nerodnemu križanju ceste in že-
bob pri tovarni JugoceSkL BMadMBa za blagovni kolodvor naj bd se zgredBa. v ob-Hfci pahljače. pred postajo naj bi ha večrfl pari za avtomotoGe. Poleg obstoječa glavnih cest, bi se potegoma zvezala PrJmsko-vo in ćnTCiče. V smeri proti Sen&urju naj bi ležal aerodrom. Na hujanski strani bi se zgradil tudi drugI kx)kxivor za progo, ki bi vezala Kranj s Kamnflrom. Da se ne bi vrSU hitri promet skozi mesto, naj bi se zgradila razbremenilna cesta, ki bi vezala v ravni črti Majdičev mlin s Fidrom. Tu je bOa že svoj čas stara cesta, kjer se je vtčH ves promet do Karia VL, ko je bol zgrajen Jelenov klanec. Toda kaj naj bi bilo potem s kolonijo vil pod gimnazijo, za katero so bile prodane vse občanske parcele; vse to se pač ne da odstraniti.
Glede šole g. axmtetet VuruEk ni vode!, da občina nima za to izbranega prestora nad Narodnim domom, temveč nad sedanjim rjokopalisceni. Ta prostor je za softo pravilno izbran, ker se tu ne vrsi tako ve-Hlr promet kakor po blejski cesti. Predavatelj Je tudi omenil, da bi bilo dobro, ateo bi tovarne stale na vzhodu sredi pasatrrm vetrov.
Važno je vprašanje mostov preko Kokre. Zgradila naj bd se dva nova mostoveh, eden. pri sedanji PodTtird, o Čemer se jo fte toTOpokrat debatiralo, drngi pa pri sedanjem pokopališču. Morda bi bilo prfktad-neje zidati most s Pungrada namesto enega izmed omenjenih dveh.
In končno kopališče. Radi momentalne aktualnosti se je g. arhitekt Vnmik s tem vprašanjem precej podrobno pečal. Kljub izjavam stavbnih in športnih strokovnjakov ni odobraval izbire sedanjega prostora, ki ima vendar prisojno lego, zaščiten je proti vetrovom, nahaja se blizu reke a je zavarovan proti poplavam; zemtpSce pa je bilo zelo poceni. Površina bazena bd tzfta po njegovem načrtu 2500 m2. Torej bi se naj građĐo trikrat večje, seveda todi trikrat dražje kopališče. Sedanji prostor je bfteu tek>v^dnioe, bHzu sole in športnih pfostorov. E5chna ovira hi bHa ona razbremenilna cesta za hitri promet, M srno Jo Se omenPL Mislimo pa, da bodo Kranjci, ako bodo kdaj gradili ono cesto, ki bd res §ta točno med bodočim kopališčem, napravili asfaltno cesto, ki ne bo nič motila kopališča. Za kopališče je priporočil g predavatelj prod na Majdičevem otoku, kar pa ne gre radi vsakoletnih poplav, ki poplavijo tudi oni del otoka, kjer naj bi bdle kabine. L. 1926. je bflo poplavljeno vse to zemljišče z visoko vodo. Predavatelj je zavrgel tudi svojecaj=no misel g. Focka, naj bi se postavilo kopališče na njegovih travnikih, ki jih bi poklonil zastonj. Seveda bi bilo tu kopališče nemogoče, ako bi res nastal na tem dedu trgovski center bodočega mesta.
Vprašanja drugih športnih prostorov se predavatelj ni dotaknil. Vsekakor bi bilo idealno, ako bi se prostori za telesno vzgojo koncentrirali na Majdičevem otoku, ki je tako obsežen, da se postavi na nJem lahko tudi večji stadion. Prav tako se ni dotaknil vprašanja stroškov. Izrazil je le mnenje, naj bi se meščani izkazali širokogrudne in po možnosti svet poklonili, ker bi se jim ta širokogrudnost bogato izpte-
čala.
Predavanje g. arhitekta Vurnika je bflo
zamišljeno popolnoma akademsko. Vendar bi se morala vršiti po predavanju deba.tas M bi gotovo razjasnila ali se Mr>rk se marsikatera vprašanja.
Je zafcete smejati sreča. Pričel je misliti, da-il bi se v mestu ne obnese 1 posel 1 avtotaksijeru, pa se nd varal. Kmalu je PTferaufl toliko, da je otvoril tudi kavarno in restavrant. V Heentem m sosednih rod-TrTkSi je biio takrat še veliko število Skv venoev, ki so dobro zaslnžfli in tudi radi zahajafi v gostOno svojega rojaka Zajca, ki so ga pa tndd vsi radi imeli. Tako je bila njegova kavarna in restavracija ne-ksfeo zbirališče in »adočdsce Slovencev v
Tbda ta* Holandrjl nI prizanesla težka, svetovna gospodarska kriza. Brezposelnost Je naraščala, zato so bile posamezne iržave 4n tako tnd3 Hoiandska prisiljene deportirati t donxrrtni med drugim tudi pridne in marljive sioveneke delavce in njEbove družine. To pa je bil seveda tudi za. našega Zajca hud udarec, kajti Holaod-c4 niso boš dobri gosti, saj pijejo večinoma te ttnxmado. Toda Zaje je pogmnea in podjeten. Sklenil je potekati si novo trd-ne^o eksistenco v Mali Aziji, po možnosti v Perziji. V Heerlenu je te dni zapustil ženo in tri hčerkice ter se napotil z avtomobilom preko Bavarske in Sotnogra-šlce ter Koroške v Jugoslavijo, kamor je prSei v začetku tega tedna v Trbovlje, kjer srna še žive starše (oče je občinski
čiraaJV V Trbovljah je ostai do čatrnka.
petem je pa krenil preko Zagreba, kjer
je prisedel njegov mlajši brat, ki ga spremlja v Azijo, dalje preko Zagreba, v Oarigrad in dalje proti cilju. Potni list ima opremljen 7. vizumom perzijskega konzulata v Rotterdamn, kar dokazuje, <1a ima resen namen potovati v Perzijo. Iransko leto je rabil Iz Holanrisfce v Trbovlje 2 dni, letos pa 2 in pol, ker so ea na avsrrijako-Davarski meji noi dneva zadrževali.
Zaje je prepričali, da mm bo sreča na jugovzhodu prav tako mila, kakor mn je Mla pred leti na se vero-zapahu, ko si je ustvaril eksistenco in da se bo čez dve leti vrnil k »veji družini v Heerlen r Prihranki, ki mn bodo omogočili bodi si poravnati dolgove, ki jih še ima rs hiši v Heerlenu, ati pa se 7» ve»dno presoliti ■ dm-fciuo na juco-vzhod, kjer je po njegovem mnenju bodočnost za mlade in podjetne tjndd.
Iz Ljubljane, da s« v čim večjem številu nde*eie v slavnostnih krojih slavja v No-tranjih goricah Pokažimo z veliko udeležbo, da cenimo sokolsko delo na deželi za blagor kralja, naroda in domovine. Zdravo!
— Soicoi Vič ponovno opozarja vse članstvo in naraščaj, da se udeležimo nastopa v Notranjih goricah v krojih. Zbor ob pol 15. pred Sokolskim domom, odkoder se odpeljemo z   vozovi v   Notranje gorice:
Zdravo*
Moščanski otroci na Goričanah
Medvode, 27. julija že drago leto je Kolo jugoerlovenskih sester iz Most pri Ljubljani pripeljalo otroke na počitnice ▼ grad na Goričanah, kjer ima mla^fina najlepšo priliko, da se razživi na soncu tn tzprehodih, predvsem pa pri kopanju v topli Sori. že več tednov opazujemo te živahno kolonijo in prišli smo do prepričanja, da Koiašice skrbe za zaupano jim deco kakor za lastne otroke, saj imajo otroci izvrstno hrano ter tudi prav spretno vodstvo, ki ga opravljajo odbornlee izmenoma tako, da so bile na vrsti že ge. in gd£. navnikova, Funtkova, Gostiševa, Z. Kru-barjeva, Gradiškova ln Javorskova, a sedaj vodi kolonijo učiteljica Hrovatova, gospo-dtjnslce posle pa vzorno opravlja ga. J. Novakova. Vse dame so se z največjo ljubeznijo do trok rjosvetile svoji nalogi, da je kolonija lahko v resnici za vzgled drugim podobnim institucijam.
Kolonijo je iz Most prišla obiskat tudi komisija z moščanskim županom g. Pavlicem, Občinskim zdravnikom in večimi ob-Mnskimi odborniki, obenem je pa izročila voditeljici v imenu občine tudi prav znatno podporo, ki so jo požrtvovalne Koiašice v resnici tnđi zaslužile za svoje fiovekoljuhno delo. Mala kolonistka je. pozdravila župana g. Pavftica in mu izročila Šopek v znak hvaležnosti, ker m oceanska občina, šola in Koiašice res skrbe, da slabotna deca v počitnicah pride do zraka, sol n ca in vode. Komisija se je izrazila o koloniji nad vse pohvalno, vendar je pa obžalovala, da KolaSice nimajo še več prostora za večje število otrok, ki tako materinsko skrbe zanje. Taka kolonija gotovo zasluži, da bi jo podprli tntfi drugi človekoljubi, mi pa želimo, da bi se kolonija tndl prihodnje leto vrnila k nam se mnogo povečana, kar smo tudi prepričani, saj moočanske Koiašice pod vodstvom svoje predsednice ge. Marice Kub ar jo vc is nikdar niso počivale pri človekoljubnem dela.
Še o nedeljskem počitku v brivnicah
Ljubljana. 2S juiija.
Ko sem črtal članek v petek h. t. m. m odgovor nanj v četrtek 19. t m. £lede istega vprašanja, se mi je ču<mo zdelo, zaka] se tej zadevi posveča tako malo pozoi-nosti. Zlasti članek 2 dne )°. t. m. mi je dal pobudo, da izrazim rta tem mestu svoje mnenje, kajti izjava gospoda, ki se nam je v tem členku predstavil kot star obiskovalec brivskaS salonov, je podana brez vsake utemeljitve m popolnoma pristransko.
On trdi, da je napredno^!), če fie mučijo ljudje še ob nedeljah v zatohlih in temnih lokalih od pol 8. do T2. ure in da si moramo čestitati, če imamo tako napredne mojstre, ki tirajo v bolezen m jetfko svoje delavce m jim ne puste nrti enega dne v tednu prostega! To je zloraba naprednosti! de si morebiti ta gospod niti enkrat! v tednu ne dovoli počitka, ne morem pomagati. Izjeme to povaodH Najbrže pa ima on še*t dni v tedno prostih, da lahko potem tako prisrčno propagira nedeljsko delo in daje take izjave, kajti drugače je težko umljivo. vsaj normalno ne, da bi človeL. lei
ves teden naporno dela. sploh ne botol nedeljskega počitka.
Radoveden sem todi, kateri izmed takih »naprednejših« mojstrov ves teden dela v svojem lokalu. Razen pisca jih n.a ibrže ne bo vedel nrbce veliko našteti. Vsaj lastne izkušnje nas tako oče. Dalje pravi pvsec. da so brivnice ob nedeljah odprte izključno
Ve radi gostov, poscfcoo radi tujcev, da reven ne hodijo okofi kot divjaki m razboi-niki. To je pretiravanje m poizkus napraviti iz te stvari komedijo. Kajti vsakdo, ki se v soboto zvečer do dobra obrije, skoraj sigurno v nedeljo ne bo poraščen, še man 1 pa kot divjak aH razbojnik- Kar bi bilo pa takih ljudi v Ljubljani, bi jfli lahko preštet na prste. Prvi bo pisec prejšnjega članka, ki tako »manevrira« x razbojniki. Drugi lahko storimo svojo dolžnost v soboto. Kar pa pride tujcev, gotovo ne hodijo kot divjaki ali razbojniki oLoii. Kolikor poznam Ljubljano, vem, da v nedeljo ne prihajajo tujci v Ljubljani, marveč odhajajo iz nje. Končno pa svetujem vsem naprednim mojstrom naj postavijo stojnice na ljubljanski peron, pa na i kosmatince brfjejo kakor Turki!
Gotovo pa vem, da stoji velika večina preudarnih in pametnih rjerdi na strani brivskih pomočnikov, ki imajo čisto prav, da se bore za svoje pravice. Zato naj se javnost ne ozira na izjave nepoučenih rja-di, ki se vmešavajo v zadeve, ki se jih prav nič ne tičejo m ki hočejo z različnimi pretvezami preslepiti poštene ljudi pod krm-ko naprednosti, da bi ugodili manjšini.
To bi paipomml k obema ćkmiknina. Brivskim pomočnikom pa žcfrm v njfcovi borbi obilo uapeha.
Rden v rmana iimngtli ofcjdha—ll t m betv-Jrih arfono«
Iz Celja
—c Tri —g—gl— tsfcrae v aedeijo. V nedeljo 29. t m. ob 17-30 se bo mJRula na cedjeki CTiazjfri zanimiva pi rjatetjafea ejo*. gometna tekma med ESSK Maa*4borom in SK Olimpom te Celja Sodil bo a a go*p. Janežič. Ob 1*3. bo predtefcma med rezervama 9K Cerja in SK Otona. 3odffl bo s. s. g. Seitl. Moštvo SK Celja bo gostovalo v nedeljo v Laškem in ho teraso ob 17.30 tekmo s SK Laškim. Sodfl bo s. s. g. Oberlmtner.
~~c  Dijaški   kuhinj  v C«4Jm  so dJVO-
vali celjski maturanti H 1. £&M. na proslavi 401etnice mature 810 "Dte, geod. kapetan g. Josip Čeme 100 Dm, odvetnik g. dr. Juro Hrašovec v Celja pa 60 Din.
—c Nočne Iftlfimgkn skribo fema do v^^tega  netka  t. gpwtl    V^area vPri
Kakšen naj bi bil
bodoči Kranj
Kako si je ramislil regulacijski načrt Kranja univ. uro-
£esor arh. L. V umik
Iz Holandske v avtomobilu v Trbovlje
Bivši rrttove^hj kopač Jafaofc Zaje je moral znova s trebuhom za
kruhom
Otvoritev strelišča v Domžalah
Domžale. 28. juJrja.
Kakor smo že poročaru bo otvr«rjeno jntri v Domžalah id5Kfcno ležeče strerlSče tamošnje agfme streljačke družroe, M ga v enem delu predstavlja gornja slika.
Jutri pobiti, Masti iz Ljubljane, mnogo prijateljev strelskega, pofcrefca v prijazne Domžale. Sprejem gostov bo ob pa-modu popoldanskega vlaka ob 14.90 na žrfegncšfci postaji v Domžalah; nato odhod v povorki z godbo na čelu na streEsče.
Fokroviteljstvo je blagovolil prevzeti g. minister na T*azpolo^onjn Imn Puoerj.
Po slavnostni otvoritvi bo v SoMskem domu veKka ns.rrvtna vesertca s plesom, streljanjem k lepimi dobitki ttd.
Za prrjate^e prijetne zabave bo poesterblieno z a^rtobnsi za vrnitev pronl L^nHiaaTl m Kamnilca.
Trboveljski slavčki v Bakra
7atlovoflfil, v&seti ki Trfrarvi ». —  Danes  prirede koncert t hote It;
-»Osrrrrf, fij bomo kej krned vidri morje?«, takih m po-^obnifh vprašanj ni hilo ne konca ne kraja m človek je moral hoče« nočeš odgovarjati vso pot tem zvedavim malčkom. Čeravno jfh je bilo mnogo teh že predlansko leto na morju, ni pomagalo nič. Imeli so peč posebno veselje, da čnjejo o tem na§em Topem morja vedno m vedno.
Končno se jim je želje -2^>o*mfia, ko smo v četrtek. 15. t. m. zagledali v zgodnjih jutranjiki urah velik Kvarnerski in mali Bakarski zaliv. Menonisno veser)e je zarvfel dak) v roiadSi srtecm, ko je visk voefl strmo navzdol proti Skrfjeva. Ker smo meli dve udkatnja voza skozi do Ratkrs. se nam ni bilo treba na Skrije veni presedati — od tn namreč se odcepi železniška proga v Bakar — rn bez dob rib DO minor smo že BTvegOTtraii nas drobfž. Na postajaKšča se je zbralo leno Število vrlih Bakranov, ki so nas prišli pozdrevit Vsa-k se je hote? itzkazati s svoio gostoljubnostjV) rn pomagati pri preooro kovčegov m drn^e rono-rlje do bakarske osnovne šole, kjer najdemo že drugič gostoljubno in brezplačno štreno.
Prvo jutro — rta žatoat vaefc stev6Lj», lei so kar hoteli poskajoati v morje — smo porabiu na ureditev naS3i spa+nic in kuhinje. Sleherni, meti in velik, si je moral natisa črt v svojo stamn jsčo sk*me, ki gorje tistemu, ki je bđ počasen. Spal bi namreč na prazni slamnjači, če tri res ne bilo slame dovorj. Teko je bflo to tekmovanje za dobro tež«*.
Točno onoidne sta nas i^enadm domača kiiharica m nadknnarica z obilnim in izvrstnim kosilom, ki je seveda šlo brez izjeme vsem v najboljšo slast. Svojo kobaar-sko umetnost kažeta pa tudi vse naslednje dni in če bo slo kar tako naprej — kar radi trpamo — se bomo vrnili vsi okroglih trebuščkov domov. Vsa čast torej nadkuharici in kuharici! Da vam še bolj predočimo vse to, naj nevedeme bišni red. Ob 7. uri zjutraj se oglasi na hodniku prijeten gtas zvončka, ki nam takoj pre/ene vso zaspanost Koj nato je zbor na dvorišču, kjer si pod vodstvom prednja ko v pretesnem o ude in mišice in to stari in mladi. Ni nobene izjeme! Fo telovadbi je ob pol 8. pospnava spalnic, postiljanje postelj m umivanje. Ob 8. uri je mlečna kava s kruhom — krona dobi vsak. kolikor hoče in to tad*i čez dan. Sledi razdelitev pošte m nato odhod v mestno kopališče. 2e med potjo si nekateri slačijo srajčke m drago obleko, da bi nič ne zamudili. Potem pa se začne direndai-Vsak hoče pokazati svojo umetnost: ta skače na glavo, dragi ie zopet zavrti v zraku, tretji skoči v vodo iz stoje nazaj itd. Novinci so koj drogi dan že plavali tako, da danes ni med nami nobenega neplavača več. Če bi oster pisk dežurnega ne opozoril, da morajo vsi iz vode na solnce, bi se malčki sploh ne zmeniti, da bi šli iz vode, temveč bi ostali v nji kar vse jutro. Nekako ob pol 11. ori se oglasi zopet želod-ček. ki je dosedaj nrrroval. Potolažimo ga koj z dobro naniazanim krunom, ki smo ga prinesli s seboj. Nato zopet živžav v vodi. Opoldne je odhod domov, kjer nas čaka bogato obložena miza. Po kosfm popoldanski mrr do poi tS. wre, nato posprana. mlečna kava s krunom in namazan kruh za popoldan v kopališču. Živžav v1 morju do 17. ali 1$. ure. Nato odhod domov.
š€» je razpeta mreža za odbojko, kjer se eni udejstvujejo. na drugem koocu 90 zopet drogi, ki se igrajo z navadno žogo, nekateri pa igrajo aab, nekdo ima rodi tamburico m okrog njega se snuje pevski zbor itd. Ob 19. ari je onima večerja in nato izprehod po Bakru. Tukajšnja navtič-na šola nam je tocH posodila brezplačno velik čom, ki ga pridno oponafo!jaroo, posebno v večernih uradi, ko je morje mirno. Dekleta m fantje vam pritiskajo na vesla, de čom kar drči po vodi. Ko se vrnemo
domov, čaka siehemega skleda dobrega mleka in zopet se Oglasi prijeten glas zvončka, ki vabi trudne k počitku. Red m daseiprma sta že pol zdravja. Ravnamo se po tem vsi brez izjeme.
Tukajšnje pevsko društvo »Sklad«, ki je eno najstrejSih hrvaških pevskih društev, je imelo v nedeljo zvečer svoj letni koncert. Tega koncerta smo se na povabilo n deležih tudi mi korporativno in na sp4osno žefjo so morali »siavčki« tudi nastopiti. Zapeli so pod vodstom g. šuligoja nekaj pesmic, ki so izzvale buren aplavz. Na izrecno željo vseh Bakranov bomo v soboto 28. t. m. priredili v hotelu »Jadran« koncert. Povabili smo že tudi slovenske ko-iorrije v Bakarou in Kraljevici. Tudi Su-šačani ne mirujejo in venomer vabijo, naj bi todi na Sušaku priredili koncert Sicer masno imeli koncertov v programu našega letovanja, vendar se bomo morali tem prošnjam ukloniti, da s tem pokažemo, da znamo ceniti njihovo gostoljubnost
V upanju, da nam bo vreme naklonjeno še nadalje, kakor je bno dosedaj. pozdravlja preko Vašega cenjenega bsta vse starše in znance vsa deca m
Milan Pertot
SOKOL
v Notranjih goricah
četa v KutiaujBi goricah bo jutri popoldne poasgBda obračun svojega deta v telovadnici 9 goojhn prvim, javnim nastopom, za katerega vlada v okohci vefc-ko zanimanje. Vrli fantje v Notranjih goricah so poskrbeli, da bodo vol tisti, ki bodo obiskati njihov prvi aokolski praznik, prišK na svoj računi bom pri narodni zabavi Svojo udeležbo so prijavili polnodte-vflno bratje tn sustii z VKa, ki bodo sodelovali pri javni telovadbi ter s posebno točko moSkega naraščaja- Pa tudi ostala društva v najbližji okoUci se bodo v velikem števiru noeležfia prvega nastopa. Sodelovala bo godba gasBstee čete iz Vnanjih goric.
Spored uiliedH.net Ob 14.30 sprejem gostov na poetaji, nato povorka po vasi, ob pol 10. javen, telovadni nastop. Po telovadbi narodna vosefica s pestrim anoredom. yaJnroa jaa far,aSgke edmice, zlasti t*tfi
Sosa 4.
•AtOTINSEl NAKON, *» 28. *#ja 193«
đ». 169
I DEKLE Z NEBA | | DEKLE Z NEBA j
DNEVNE VESTI
— Občinske vol K ve. Volitve občinskega odbora v novo ustanovljeni občini Pol-skava bodo v nedeljo 8. septembra, v občini Pragersko pa tada 9. septembra. — i Službeni list prav. da je 8. septembra nedelja, pa je sobota.)
_ Odvetniška Test. Odvetnik v Ljubi ia-
ni g. dr. Janže Novak je 18. L m. umrl. Za začasnega prevzemnika njegove pisarne je določen odvetnik v Ljubljani dr. Srečko Go-
l?ar. .
— Znižanje  tartf v zračnem prometu.
Da se olajša potovanje po waku na morje tudi i-z Slovenije je Aeroput zniial tarifo za polet od Beograda do Sušaka od 690 na 620 Din, od Beograda do Ljubljane od 870 na &90 Din. Državni uradniki in rezervni letalci imajo na letalih Aero puta 50% popust. __
_ |2|et v Francijo. Jutfoslovenaki Ton-
ring klub priredi pod pokroviteljstvom Comite France Orient od 18- do sta izlet z avtokarom v Francijo. Odhod je določen is Ljubljane preko ton »brucka in Ziirioha rto Basla po železnici dalje pa z avtokarom preko Stras-bour^a Jo Rem-sa do Pariza, kjer ostanejo tele-tniki 6 'ni. Potem se pa odpeljejo v Dijon. Vrnejo se preko Milana v Ljubljano^
_ Naši izseljenci v Holandin. rod okriljem Zveze hrgosl o venskih društev sv. Barbare v Holandiji pripravljam «seljem-ško razstavo ki se bo vršila v okviru letošnjega jesenskega vclesejma v Ljubljani od 1 do 10. septembra. S to razstavo stopa naša emigracija prvič pred forum domovine, da pokaže življenje naŠeea raseljene* v besedi in sliki. Na razstavi bo podan ves razvoj naše kolonije v Holandiji od leta 1010 do leta 1934. Veliko je trpljenje izseljenca, veliko je pa tudi njegovo delo, ki nam priča o njegovi ljubezni cio domovine in vere očetove, kar jim je hfdlv tujini ostalo neomajano in čisto. Zgodovinski presled priseljevanja, kulturno gibanje, prosvetno delo, cerkveno življenje, narodne proslave, naša narodna Šola, društveni razvoj, socijalno življenje, kaj pravi tujina in kaj piše domovina o nas: o vsem tem ho dala jasno sliko ta razstava na podlagi raznib statistik, okoli 100 slik. zemljevida naše kolonije, društvenih zastav, društvenih znakov, diplom tekem, društvenih uniform, izseljenskega tiska, časopisnih člankov o naših, ki jih je izdala tujina in domovin«, tiskovine društev, tiskovine, ki jih je izdala emigracija v Holandiji, kakor tudi nekaj tipičnih slik in predmetov, ki bodo pokazali v malem deželo, v kateri živimo. Pričakujem, da bo vsak zaveden Jugoslo-ven /. veseljem m iz ljubezni do svojih bratov v tujini obiskal to razstavo, saj JO prired: naša trpeča emigracija sama. prepričana da bo oživila tem srčnejše vezi z materjo domovino v dobrobit in čast naši emi£rac;ii sami. kakor tudi naši lepi domovini Jugoslaviji.     Rud. Senc, Hoensbroek.
— Iz »Službenega lista«. »Shižineni list kr banske uprave dravske banovine« št. 60. z dne 38. t. m. Objavlja zakon o srtvo-miraTi, doseženem med Ju proslavijo 'n Italijo o uvedbi poarajanj za revizijo pogodbe o trgovini in plovitbl, zakon o Iz-premembi zakona   o   volilnih imenikih.
irredoo o načinu pobiranja, izročenja iu uporabljanja takse pobrane v korist državnih narodnih gledališč, kakor tudi o določitvi območij teh sledališe, naredbo o
rzvozu zaklane perutniT.e v Avstrijo (iz-Tvrenvamba), niired-bo o tevozn zaklane perutnine v Avstrijo, odločbo o rzvozu perutnine v Nemčijo ter razne ratifikacije ;n spremembe ratifikacij v sporazumu in konvencij  z dm-eriml državami.
— VeliK nemški parnlk v Splitu. Danes jo   priplul    v   Split   parnik   severom em&ke-
-a Lk>yda »Beriki«, ki je pripeljal 530 izletnikov. Drevi odpluje nemški pamik proti Benetkam in se vrne SI. t. m. zjutraj. Tz Splita odpluje ob naši obali Jo K rta
_ Vodno iivfthnejSi tujski promet v Dalmaciji. V Snlit se ie vrnila v četrtek zvečer a parnikom >Krali Aleksander« iz Dubrovnika sk.ipina Švicarskih I. toviSearjIev. V 9pKt Je priopela skupina a vinjakih l.Movi-Šcarjev, ki .-=o nadaljevali po* V Kaštel Luk-Sč. Ta skupina ^e odpelje jutri i jahto do Carigrada. Danes se je vrnilo iz Orebica v
Split 40 dunajskih študentov, jutri pa pričakujejo v Splitu zopet 50 dunajskih Studentov, ki so namenjeni v Orebič. V četrtek je priplul v Dubrovnik parnik >Satiirnia«, ki ie pripeljal 264 letoviscarjev. Vei potniki, ki to priep?li iz Trsta, e=>o izkrcali v Du-brovniku in *»i ocledali mesto, popoldne so pa nadaljevali pot proti Palerrnu in Neaplja, odkoder se vrnejo v New York. V torek pri-oi.i je v Dubrovnik parnik >Vulcanr3K, ki pripelje 1200 potnikov in vsi se bodo izkrcali v Dubrovniku, da si ogledajo mesto m okolico.
— Sprememba telefonskih številk. Zveza za tujski promet v Sloveniji, zastopstvo >J?utnikz, Ljubljana ima sedaj dve telefonski  številki:   dosedanja   številka 24-72
ja za prodajalno železniških   vozovnic v
Gajevi utka, nova štev. 38-79 je a& ravnateljstvo na Tvrševi cesti 1, palaca Ljubljanske kreditne banke.
— Nove uredbe v prometu z davnami.
Finančni minister je na podlagi čL 9. pogodbe med državo in Narodno banko za izvedbo zakona o denarju kraljevine Jugoslavije iz 1. 1931. in na predlog Narodne banke izdal pod št. 2—1 OS.633 z dne 26. julija t. L odlok, da morajo pooblaščeni denarni zavodi od dneva objave tega odloka v >Slnžbenm Novinah« dati Narodni banki na odkup GCr% izvoszmškfii deviz (namestu dosedanjfii 80%), z ostankom 40% morajo pa ravnati, kakor določa, čl. 7 pravilnika o ureditvi prometa z devizami in vaj irtami.
— Delo done. Borza dela v Ljubljani .sprejme za takoj čevljarskega modelirja, 6 delavcev za drobljenje kamenja, kovača., strojnika, hlapca., le^ostrugarja in mizarja.
— Tino Patiera v Sarajevo. Danes je prispel v Sarajevo operni pevec Tmo Patiera, ki ostane nekai dni pri svojem.
— Not parnik naše trjrovske mornarice. Včeraj je priptel v Split na prvi vožnji pod našo zastavo nov parnfk podjetnika Evgena Mntkoviča »Ante Mntkovićc. Pripeljal je 2000 kub. metrov drv.
— Rarid dmštra Ujedrnjeni Savez železničarjev Jjfloslavije. pentrala Ljubljana je likvidiral.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, spremenljivo vreane. Vcetraj je nekoliko deževalo samo v Mariboru. Najvišja temperatura je vnašala v Splitu 31, v Zaerebu in Skoplju 28, v Beogradu in Sarajevu 27, v Ljubljani 26.2, v Maribora 35.7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7-61.6, temperatura je •znašala 15.7.
— Bolnik prinesel »dravnikn «vojo leva roko. V banovinsko bornim v Brodu ie prišel včeraj 231etni Mu harem Nemic* iz Odžaka in prinesel dežurnem j zdravnikn <*vok> levo roko. Nemi? N mlatil Sto, pa mu je mlatil niča odtnrahi levo roko. V bolnici fo se mu čudili, ko je tako mimo stopil n-red edravnika in nrn izročil svojo roko.
Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« greh-čica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—lj Sestanki hišnih posestnjliov v Ljubljani. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani priredi sestanke posestnikov, ki se bodo vršili: v ponedeljek, dne 30. julija
1934 v restavraciji ><5orenjski kolodvore v Medvedovi cesti za Spodnjo Šiško; v torek
31. julija v restavraciji g. Kačiča Karla, Tvrseva cesrta za   Bežigrad;   v soboto 4.
avgusta v Zgornji sisM v gostilni g. Zajca Franca- Začetek vsakokrat ob 8. nri zvečer. Na teh sestankih bo predaval predsednik Frehh Ivan o raznih stanovskih zadevah. Sestanki se bodo nadaljevali,
—lj, Umrli «»o t Ljubljani od 20. do 26.
t. m. Zupančič Marta, 10 mesecev, hči delavca Pol takove tovarne. Sv. F?tra nasip 71, Bonač M i tika, roj. Me. i ar, 75 let, vdova tiskarja. Pred škofijo 13-L, Erbežnik Ivanka, roj. Kutnar, oo let. žena vpok. drž. žal., Oo-
aposveteka c. 16, Podkrajjsek Marija, 71 let, postna   uradmica  v  pok..  Erjavo?<va  ce*=>ba 4,
Rricelj J jieip. 33 let. etavbnik pri L j ubij. uradbeni družbi, Herbenst^inova ulica 27, Smole Marija, 40 let, služkinja. Pokopališka ul. 9, Dolinar Andrej. 44 let. bančni slu^a. Greuorvičeva ul. 5. — V ljubljanski bolnici >o umrli: Bizjak Franr. 15 M. sin TOineea invalida, rh*or 27. obč. Šmartno pri Lil i p. Bren K'opold, 37 let. sostilničaT. Litija 20, .^ruk Ivanka. 2 meseca, hči ključavn. po-inrM-niJcfl, Rodica 37, obč. Homec, Jerič Ana. 57 let, obč. uboga, Primskovo pri Liti?i. Knez Anton. 04 let, rudar v pok.. Loke 26
pri Zagorju, Miklavčič Ana, 45 let, ahižkinja, Sfaisliškia ulica (zavod sv. Marte), PetrovČič Malči. trgovska sotmdniea. 22 let. Rožna dolina, Pavlin Stanko, 5 mesecev, sin upok. železn. kurjača. Poljanska cesta 10, Zidar Anton, 18 let, dimnikarski pomočnik. Sv. Petra nasip 39, Smole Marija. 40 let, služki-
nja. Pokopališča 9, Jurhar Martin, 5B h< mestni žmpofk, Bndćice - župnisče.
—Ij Zegnanje v stopanji vasi. Jotri bo v prijazni otepanji vasi iegnanje, ki je tud>: med LdnbIjančaoi tako prirjnbijeno, d« jih privabi vsako leto mnogo. Saj pa todi nikomur ni žal. če naprav: kratek hv prenod v Stepanjo vas, kjer so rjndje iako prijazni in gjostoljnjbni, de se kar ne moreš točiti od njih.
—IJ Ljubka filmska igralka Karto Hardt, znana ie veleSlma »Prebujene strasti«, nastopi te dni v Ijnbkem Btam »Dekle z netba«. Ta film po svoji vsebini prekaša vse njene dosedanje filme. Vsebina je 2aajeta kot v prvem iz življenja mladine. Film je prepleten z razposajeni-mi dovtJpt in mnogo šale, pa tmdi mlada Unoeraen krpi v njem. Bo dolgem času se nam obeta aopet film, ki je vreden, da si ga vsak ogleda.
Danes senzacionalni film
FRANKENSTE5N
V glavni vlogi Boris Karloff
ZVOČNI KINO DVOR
Predstave ob 4., 5. in 7., jutri ob 3., 5„ 7. in 9. uri zvečer. Cene 4.50, 6.50
—lj Tujsko-prometni svet za Ljubljano priedi danes v soboto dne 28. julija t, L ob 20. uri zvečer na Borštnikovem trgn promenadni koncert. — Spored bo izvajala godba Vič-Gllnce,
—lj Na zegnanje k Sv. Jakobu ob Savi vozijo Pečnikarjevi avtobusi jutri v nede-ljao. (Whodi iz Ljubljane ob 14.30, 15.30 in 16.30, povratek ob 18., 19- in 20. uri, v ponedeljek dne 20. t, m. ob 15.. 16.30 in 18.30 uri, nazaj poljubno Postajališče Krekov trg.
_lj I. kolonija »Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani« se vrne 31. t. m. ob 20-36 prAo Karlovca iz >Decjeua doma Franj<? Tavčarjeve« iz Kraljevice. StaiSH naj pride-io po deco na kolodvor.
—lj Christofov učni zavod, najstarejša najbolj obiskovana, oblastveno dovoljena enoletna zasebna trgovska šola v Ljubljani, vnisuje ves mesec julij, avgust in september na Dojnobranski cesti št. 15. Prilika za priučen je trgovskih predmetov, nemščine, slovenske in nemške stenografije Hd. Isobra^ba v perfektne stenografe-strojepisce. kar dokazujejo vsakoletne javne tekme. — Vstopnina 30 I>in, mesečna šolnina 120 Din, reveži popust, — Pouk prične 1. oktobra 1934. Zahtevajte prospekte!
—lj Sočan 1 in prijatelji! Jutri gremo na celodnevni piknik ne v gozdič, pač pa na sonce k Savi v mestno kolonijo pri Mednem. Hrana in pijača kakor preteklo nedeljo z razliko, da sedaj imamo vso odobnost na razpolago, kakor pred vsem kopanje, mize, stole, pribor m za zabavo tudi harmoniko. Hrana in cviček prvovrsten in zelo poceni. Pridite!
—lj Obleko kemično čisti Šimenc, LJubljana, kolodvorska ulica 8.
—lj Zobozdravnik dr. MILA^ PBRKO zopet redno ordinira.
—lj V nedeljo k »Tičku na gričlot« na stnrpije. Radio koncert.
DADMSR1 RF.On ROZMAN no meri I>vorni trg 3 11.
Iz Maribora
— Zopet dve tatvini koles. V Mariboru ki okolici so se v zaitejem času tako razpasle tatvina koles, da se že vsakdo boj] pustiti svoje kolo za hip brez nal-zorst v a, četu-dd je- kolo zaklonjeno. V oe-trtek  jo  policijska   kronika 3al>eležila dve
tatvini koles. MiTarski mojster Maks Pe-terlič iz Krekove ulice si je izposodil ao-lo ln se peljal z njim po opravkih. Samo za nekaj časa pa se je ustavil v neki gosti fori v Gregorčičevi ulici in pustil kok>. ki je bflo zaklenjeno, v veži. Toda ko se je Peterlič vrnil ni našel več kolesa. Vozilo je postalo plen drznega »kote&ars>kofra
! peci jal is ta,*. C k raxi» *t>o kolo j-e bilo znamke »Stvria«. črno ^leskano, z evid. številko 71.500 (n tov. štev. 678.740. Kolo je bilo vredno 1000 Din. Istega dne je bilo okrog 23. ure ponoči ukradeno kolo delavcu Ivami Galovcu « Loške uMoe izpred neke gostilne v Kosakih. črno pleskano kolo je bilo znanure »Stevr« in je Imelo evirt. štev. 10.054 in tov. štev. 4700343. Galove«: je tatvino, po kateri je oškodovan za 1000 Din, prijavil policiji, ki je zavzela vse korake, da prideta storilca v roke praviv
— Nesreče. Mariborski reševalci so nudili prvo pomoč €7let.nenru p repa rat e»r ju Jo*etu Zirinererju iz Lekarniške ulic^. ki se je pri deln z nožem zabodel v deeno roko. Prizadejal si je precej globoKo rano, iz katere je močno krvavel. Prav tako so nudili pomoč tukajšnji reševalci 27-letnemu   poljskemu   delavcu   Avgustu ž.ž-
SAMO RE DANES
KLTTNT KINO MATICA
Telefon 21-24
Predstave ob 4., 7.M, 9.*4
Jutri „NA POLJU ČASTI"
kn, ne.
ki je zadotdl na levi roki hnde opektl-
_ "vlomile« v pasrL V Četrtek je deli Časa oprezoval SSetni zidar Fric iz Pobrei-ja v Čopovi urici zlasti okrog hiše št 8 in čakal ugodne prilike, da bi se vtihotapil vanjo. To je opazila tamkaj stanujoča stranka, kateri se je zdelo vedenje neznanega moža sumljivo. Na začudenje ie zapazila, da je neznanec vlomil v tamkajšnjo klet in se sprazfl v temni prostor, kjer se ie ta«m nadejal p tena. Stranka pa, ki je vw to op»-zovaln. ne bodi lena. te zaklenila vlomilca v klet. v katero je vkmril, nato pa otrvestil.n o ptičku v paoti stražnika, ki je dTzne<ja vlomilca aretiral. Podjetni Fric, ki ^e* je drznil pri belem dnevu opravljati svoi vlomil-
aki poBoi, je bil izročen tukajšnjemu ro> »a.
— Poljska tatica sasarena. 7jo nekaj ^.-i aa sem ©o a? pritoževali ljudje f Iranefc alici, da fim nekdo na njivah kar na debelo krade poljske pridelke kot fiž*>l. partdiini-ke, knmnrice in dru«o. Zadevo so pri .iv DOlici]i, ki je poslala svojega organa tja na oprazovanje. h\ ne zanran. V (xetrtek je bit.i pri poljski tatvini v Jadranski ulici na  Katarina F.,  katero je policijski organ aretiral  in jo odpeljal v policijsko zapore Drznn tatica je imela nakradenih le oikp 15 kij fižola, paradižnikov in kumare, \; ie nameravara naslednjega dne na tr-M dati
Jesenkov narodni park
Mestno vrtnarstvo namerava nasaditi v tivolskem gozdu eksotično zimzeleno rastlinstvo, ki bo povsem Izpremenilo naravno obeležje
tom na eksotični nasad, saj se v mrzlih krajih, razen v Anjrllji, pečajo s to (epa In tezav.no panogo vrtnarstva le cVhoslo-▼aki v večjem abe>esru.
Tako bodo tndi v Ljubljani vrtnar i. ugnali podnebje in kar se nam zdi zdaj ie fantastično, postane resnica. Ni treba posebej naslašati, kako velike-sa pomena bo sa Ljubljano takšen čud.ovit naaad. Maj ae še hodimo učit na Cettottofaifca, tOO* upamo lahko ie, da se bodo v bUZnji bo-docnoati bodBI k nam učit tujci
Ljubljana, 28. julija.
LJnoIjana lahko napreduje v vseh smereh, samo podnebja ne more spremeniti, zato pač ostane večno meglena, deževna in soparna Z njenim podnebjem se moramo sprijazniti, zato lahko sa.njajo o večni pomladi le tisti, ki Lahko obiskujejo pozimi rivijero. Vendar hočemo v Ljubljani spremeniti vse, vse preurediti, s postaviti na glavo«, kot pravijo Ljubljančani, ter hočemo celo korigirati stvarjenje sveta.
če se morajo sprijazniti meščani s podnebjem, se pa ne morejo in nočejo vrtnarji. Seveda ga ne morejo spremeniti, a nočejo kapitulirati pred njim. Verujejo ln so prepričani, da lahko delajo čudeže, da lahko spremene zimo v pomlad. Eksotične zimzelene rastlino, ki so sicer doma na jugu in solnčnih japonskih otokih, so udomačili že v krajih z otJLrimi zimami v zmoniem pasu. To niso več le eksperimenti, da nasajajo zimzeleno drevje, ki cvete in rodi v našem zimskem času, v mrzlih krajih. Vrtnarji so premagali zimo, začeli so si zasužnjevati naravo.
Ker zimzelene rastline iz južnih krajev dobro uspevajo v Angliji, kjer je sicer milo podnebje zaradi Zalivskega toka, bi morale tndi v Srednji &vTv)pi. ao sklenili vrtnarji. Seveda to ni tako enostavno, čudežev ni lahko dekvti. Vse je odvisno od spretnosti, iznajdljivosti, imanja in vztrajnosti vrtnarja. Brez eksperimentov ni šlo itn samo po sebi se razorne, da ni šlo vse takoj po sreči. Rastline je treba prilagoditi na ostrejše podnebje — od tega vse zavisi. Zdaj je ta problem že rešen - že dolgo. Na Cežkoelo-vaškein v Pru ho vilicah imajo to okrog 40 let velik eksotičen vrt, ki obsega 100 ha, delo S. Tarouce, in je zdaj državna last. V njem uspeva okrog 2000 vrst eksotičnih rastlin. In svetovno zcan je nasad T Mlynanyh (CSR), <lek> L Ambrozy-Migaz-zija, ki je ustvartl, kot omenjeni Tarouca, pa-avi  vrt Kdeai ii navadme gmajne.
Kar je bilo mogoče pod Karpati, zakaj bi ne bDo pod Alpami, v Ljubljani?! Tako bo nastal v tivolskem gozdu Jesenkov nacijonam: park, kakor sta si ga s prof. Fleonlkom 2iamielila. Z Jesen ko vo smrtjo je ostala njegova lepa ideja še živa in bo narodaii park njegov najlepši spooe-nlk.
Seveda ho treba dobro proučiti se nasade na Češkoslovaškem in predvsem bo treba računati s posebnostjo ljubljanskega podnebja. Tivolski gozd — ki je tudi zelo obširen — ne bo postal eksotičen kar čez noč. Mnogo truda in dete. jih bo stalo, preden bodo pričarali v Tivoli večno pomlad. Dela je za 50 let. preden bo tivolski goad povsem spremenjen — če nismo preveliki optimisti, sicer se pa bo pokazalo samo, ko bodo ie delali, koliko dela jih prav za prav čaka; morda bo delo končano tudi prej.
Lansko zimo smo že videli nekaj eksotičnega, temnozelenega grmičevja v Tivoliju nad ribnikom (Pod turnom), ki je dobro prezioiiilo. Sicer pa Lma mestna vrtnarstvo dovolj materijala — okrog 200 vrst — in bodo že začeli z delom. Meščanom pa se ni treba bati, da bodo začeli že zdaj podtrati drevje v tivolskem gozdu. Kot rečeno, glavno je, da najprej prilagode zimzelene rastline podnebju. To je dolgotrajno delo. Računati je treba s tem, da nekaj rastlin kljub vsemu pozebe. V začetku skušajo privaditi rastline na različne načine na mraz. Zato jih sade tudi pod drugim drevjem, ki varuje kolikor toliko pred mranom. VrUtarji poanajo najrazličnejše >trike«, ki z njimi končno privadijo ras ti i no na drugo podnebje, šele, ko je ras-tlina aklimatizirana. podro ob njem drugo drevje, ki ga je ščitilo pred mrazom. Tivolskega gozda torej ne bodo še podrli tako kmalu, vendar je pa treba računati s popolno zanesljivostjo, da je, kakršen  je zdaj, obsojen   na iztrebljenje.
Zdaj si ljudje seveda ne morejo niti približno predočiti, kakšen bo naš tivolski gozd v eksotični obleki. Pomisliti je treba, da imajo eksotične rastline, kakršne so nasajene v Mlynanyh (okrog 6000 vrst) nešteto odtenkov krasnih barv, ki pričarajo popotno sliko toplega juga in čar južne pomladi.  Posebno čudovito vplivajo te
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM
Tel. 33-87 v Sirski.        Tel. 33-87
V soboto ob 7. in 9., v nedeljo ob 5., 7. in 9.. v ponedeljek ob 7. in 9. zvečer
„Salon Hore Green"
špijonažni film z Mady Chrlstians ln Panlom Hitrtnianorn
V dopolnilo nov Paramountov zvočni
tednik
Pride! SESTRA KATARINA Pride'
Iz Kranja
no
— Se o vprašanju <5marjetne gore. /tu je. da se je podnržnice SRD v Kmnju precej 5as pogajala s solastniki n« Babinom vrta m bViSlju za postavitev planmske po stojankc Savntkov dom na StoržičiL Lasteč ki Bajnega vrta so odklonili prodajo ive te^ lastniki Bdšlja pa so stavili pogoje ki jm podružnica ni mogla sprejeti. Zato se je odločila podružnica, da bo stopila v st k Jjjatrirki Smarjetne gore; teh ie 10 • 33 de. ježi. Tujsko prometno društvo se Je obrni-
Jo t apelom na vse člane tega konzorcija Nekateri lastniki so pripravljeni odstopiti delež brezplačno, drupi bi ga prodali po dogovoru, tretji sami določajo ceno to četo taki. ki ga sploh nočejo prodati. Vse tn ho razčistil izreden občni zbor SI'D ki bo v torek 21 t m ob pol 21. v restavracijskih
prostorih Narodnega doma. Vsekakor bo podružnica stremela /a tem. da dob, VM- n\-
leže in postane edini gospodar Smarjetne jjore. kjer bo otvorila potem resMvracijo Občni zbor bo dal odboru pooblnstilo za nadaljnja pogajanja. Vsekakor je msrto. bo vprašanje smarjetne gore še aajideafae-je rešik) SPD. Smarjerna gora postaja rsa-ko leto boij zanemarjena. Lastniki se ne brigajo za njo, najemniki na rud* nit nr popravijo m uredijo. Slcoda bi h;!o. d<i b-ta lepa razgledna in izletniška točka Id jo pozna vsa Gorenjska, /iasti pa Ljubljani
popolnoma razpadla. Smarjerna "ora jc visoka 654 m, torej prava klimatske ^in turistična     točka,     ki   bo   imela ureditvijo
m reklamo še lepSo bodočnost kakor do-sedaj.  V mteresn  irletnikov.  planincev in kranjske javnosti je, da se vpraš.njc Srnar jetne gore re*i v prid podružnici SPD
španski krali v Ljubljani
Ujufcijaaa, 28. julija V sredo kmtki po kosilu sta se usta vla pred hotelom Untonom dva lopa avtomobila, h njih je pa i/stopilo 6 gospodov ta 3 name v potnih Oblokah. Gos.poda je odšla naravnost v restavracijo na rat«* do, kjer so uslužbenci, ki ao čitali, da priđe na Bled bivši španski kralj, takoj spoznali med gosti tndi bivšega tpaaak««a kralja AHorrsa XJJ>I., razen njega pa ♦udi knoza W+ndiachgratBa. Zvedeli so, da &o v kraljevem spremstvu tudi in fant tn dve tnfantki, kakor Španci imonujejo prinoe in prinoeee vladajoče rodbine.
KraJj Alfons je sam naročil brez izbiranja 5 enakih boljših obedov, ter takoj tudi vprašal, če lahko pokusi slavni cviček. Ko je bivši kralj pokusil cviček, je bilo naše znamenito vino prav všeč tudi kraljevemu spremstvu, da so naročili 3 litre. Kralj jo tudi sam poravnal raču m ter sam i-zračunal, ter dal 10% napitnine, pri tem je pa snova pohvalil naš cviček, rz restavracija je spremstvo odalo v kavarno na črno kavo, kralj z eno iniantk je pa šel na kratek rsprehod na AJeksan-
barve   pozimi,  ko blešči  v  solneu   snežna      drovo cesto in v Tivoli in je na povratku
odeja. Ponosni bomo lahko prc-1 rsem sve- 1 v Daj-daniu popil črno kavo.
De la Camara:
Tambor
spe markize
(Iz starih zapiskov) Bilo je med vojnami, ki jih je voje-vala mlada francoska republika, da bi ohranila svoj položaj in svojo svobodo. Morda je vam znano, da je bil Cesar-Hektor-Hanibal Laridoire, 21. polka lahke pehote, najlepši tambor-major (poikovni tambor, korakajoč na čelu vojaške godbe) vse armade mudeče se v Italiji. Pet čevljev, šest palcev! In kakšne brke je imel! In kakšen cop! Ženske so se onesveščale. Če so ga le videle. In zaupno vam povem, da je znal ta cigan žensko slabost izkoriščati.
»Ah, to so vam bili zlati časi! V parkih, v senci oliv, so se izprehajali vojaki, ovenčani s slavo in zmago. Dame s o kar norele za njimi. Vino je bilo zaston i.
_ Udarite   na   bobne za Svobodo!
Zatrobite za Enakost! Zasvirajte za Narod!
V Milanu, na Corsu, je srečala Ce-
sara markiza Arabella. Bila je lepa kakor Madona in brezbrižno se je opirala na dolgo slonokoščeno palico, koketno ovito z rožnatimi in modrimi trakovi. Na zlatem gumbu m ar kinine palice je bil vgraviral naj spretne jši graver Floren-ce simbolično geslo: »Ljubezen«.
Arabella se je sklonila k svoji zvesti spremljevalki, rekoč:
— Hočem, da prebije ta mož nocojšnjo noč v moji palača.
Zvečer, ob sladki uri mraka, je prišel tambor-major z markizino spremljevalko v palačo. S seboj je vzel svojo veliko medeninasto palico, ovenčano s tro-bojnicami. Bila je njegova stalna spremljevalka v ljubavnih pustolovščinah.
Kmalu po polnoči je pa napolnil ulice spečega mesta grozen vik in krik.
— Ah! Kaj se mi sanja? — je vzkliknil ubogi Cesar, zdramljen iz svoje sreče. — Toda vrag me vzemi, če niso to moji fantje, ki bobnajo alarm. Pa vendar nas niso cesarski napadli? Trenutek, prosim, carissima. potreben, za njihov poraz, potem se pa takoj vrnem. Moj plašč! ćSelado! Palico!
Planil je iz temne sobe in dolge no-
ge SO ga kmalu prinesle na zbirališče. A glej, tam že koraka ponosno in samozavestno v boj na čelu 21. polka, junaško vihti v temni noči svojo palico, pričo slavnih dni bojev in ljubezni,
— Menda bo to sreča, — je pornislil. toda še nikoli se mi ni zdela tako lahka. — Udarite na bobne! Zatrobite k napadu! Naj zadone bobni k zmagi!
Ah, dolgo to ni trajalo. V pičli uri so bili Avstrijci premagani in naše čete so se vrnile v Milan. Na vzhodu se je danilo in jutranja zarja je zlatila vračajoče se zmagovalce. — Glej, dan je že! — je pomislil Cesar, — vzravnati se bo treba, ko bomo korakali pod okni moje lepotice. — In zdi se mu, da njegova palica ne tehta v njegovi roki več nego pero kolibrija.
Bil je triumfalen povratek. Z vseh oken jih navdušeno pozdravljajo, dame v razkošnih nočnih haljah jim pošiljajo najbolj vroče poljube. Xa balkonu, nema od sladkega hrepenenja, markiza Arabella. nestrpno čaka. kdaj nride mimo 21. polk. Končno, evo jih! Orjaški Cesar koraka vedno na čelu.
— Udarite na bobne za sveže vino!
Zatrobite na čast Milancem! Naj zadone bobni k zmagi!
Kar je oster krik presekal ozračje in onesveščena markiza je omahnila v naročje svoje spremljevalke. Sveta Madona, kaj se je zgodilo? Oči vseh so uprte v čelo vojaške kolone, ki je prispela do palače, in že se razlega vesel sni
Ubogi Cesar! Saj to ni tvoja zvesta, dolga medeninasta palica, ovenčana s trobojnicami, ki jo tako gracijozno vihtiš po zraku še meglenega jutra! To je slonokoščena paličica, tako koketno ovita z rožnatimi in modrimi trakovi, ki je na njen zlati gumb najspretnejši graver Florence vgraviral: »Ljubezen«'. To je markizina palica, znana vsemu MJanu.
Smeh je nalezljiv: smejali 50 se čast-niki, vojaki in celo poveljujoči general, ki sra dotlej še nihče ni videl smejati se, Raztreseni ljubimec je končno spoznal, •:aJ se je zgodilo. Opazil je to in prvič* v življenja mu je padla v nepopisni zadre-£i malo prej Se tako lahka palica k no-gam. Glei. osramočen je, osmešen, izgubljen. Joda vražja streha, zakaj je pa hotela, poljublja v temi? — Zbo-
gom bobni! Konec je botoanja! Nebe^be
trobiti!
— Tambor-major Lavidoire k poveljujočemu generalu!
Gotovo ga zapro v samotno trdnjav-sko celico. In začne se tresti kakor šiba na vodi pred drobno postavo bledolič-nega generala, sedemindvajsetletnega jn-naka črnih, gladko počesanih las, čigar ostri pogled prodira do srca.
— Tako torej kompromitiraš ženske!
— Oprostite, prosim, general!
— Vse ti je oproščeno, tepček, — je odgovoril general in .ga potegnil za uho. — Zadovoljen sem s teboj, kajti vsak "lovek tu v Milanu mora pomisliti: čv so francoski tambor-majori lrubčki markiz, morajo dobiti njihovi generali cesarske hčerke! — A to je imenitno za mojo politiko. Cim mi pošlje direktorij razen bančnih nakaznic ie kaj, dobfi častno palico z zlatim gumbom, v katerem bo ^gravirano: >Ljntezeac.
^es srečen se tamfcor zatrvali, putem se pa obrne k svotfm fantomi: *Na sw> jamesta, banda! TOarfbs na bobne za Svobodo! Zatrobite za Enakost! Zastirajte za Narorti Starata* grae* iate Bcaaparfe&s
>SL.Ov~Er7S^I   rT A It OIV. <tae 28. JMJJa 195«
4fcrafi 5
Na pomoč čeljuskincem
Iz knjige & Tretjaicova „ćreljusKin v objemu ledu44 —
Junaštvo ruskih letalcev
Zadnjič smo priobčili kratek izvleček iz knjige S. Tretjakova o katastrofi ruskega ledolo:milca »Celjus-kina« v polarnih krajih, danes pa priobčujemo drugi odlomek iz te knjige, ki govori o junaških ruskih letalcih.
Ne glede na silni snežni metež so jo Galvšev, Vodopjanov in Doronin tr* dovratno ubirali proti Vankaremu.
... Smo že blizu cilja- Najnevarnejši rn najtežji del poti smo že preleteli. Na noti od Habarovska do Ramenskega smo morali opetovano »zapustiti zem* Ijo« rn leteti skozi gosto meglo, da smo se orientirali samo s pomočjo m-stumentov. Izborni instrumenti ter bo* Cate izkušnje Galvševa in Doronina v »poletih na slepo« so nam omogočile premagati te ovire. Zdaj na naši na* daljnji poti od Kamenske proti Ana* dvTu sneži, razgled je zelo slab. Cim se zboljša vreme, krenemo takoj na pot Upamo, da bomo v prihodnjih dveh do treh dneh že v Vankaremu.
Vodopjanov.
... Pet dni je divjal snežni metež s sitnim viharjem. Po snežnem metežu qno morali odkopavati letala iz snega, ki ga je bilo zapadlo nad poldrug me« ter. Ta zamuda je nam šla na živce. Snežni metež. Leteti se ne da. Pogon? ske snovi, ki so jih imeli v bazi v Ka* menskerru niso bile letalske, temveč nevarne celo za traktor. Pri preizkus* nji se motor kadi in poka. Toda leteti moramo m tudi letimo, za kar se mo* T-amo zahvaliti izkušnjam m brezpri* merni energiji mehanikov, tovarišev Fedotova, Savina m Aleksandrova ter •ovariškemu sodelovanju in navduše* nju za skupno delo. Najmanjši defekt našega letala odstranimo žilavo z zdru* ženimi močmi.
Zavedajoč se odgovornosti naloge, ki nam jo je poverila vlada, in nuj* nosti njene izpolnitve, smo sklenili le* teti dalje ne glede na nevarnost. Vzeli smo še nekaj bencina in antidetona« ter je ter odleteli. Letališča na naši poti niso povsem zadovoljiva. Bili so pri* meri. da so nas sprejemali na meter visokih barijerah in oledenclih zame* tih, ne da bi se sploh zavedali nevar* -!<~>sri teh akrobatskih vaj za letala
Temperatura sc je naglo izprcmcni? la. Iz baze v Kamenskem smo odleteli pri temperaturi 7 stopinj pod ničlo, v zraku je bflo — 40 stopinj, v Anadvru — 22 stopinj. Vodopjanovu mora člo* vek zavidati. Pri temperaturi — 40 stopinj leti »po moskovsko«: v plete* nih rokavicah m v usnjenem suknjiču, r»a ga vendar pri šest ar trajajočem po* letu ne zebe, ker rabi posebno napravo lastnega izuma, ki segreva kabino le? rala iz motorja. Nas pa v polarni oble? ki zebe. Xje<K>vo letak) je tudi oprenv Ijeno za polete po najnovejših prido* bitvah tehnike. Izgubiti razgled, to za Vodopjanova sploh ne pomeni ne* sreče.
Z vseh etap naše poti smo odleteli organizirano, v roju, toda povsod, iz* V7emši Oholsk in Nagajev, smo se za? radi slabega razgleda poizgubili. 4. aprila ob 12. je odlete! naš roj iz Ka* menskega proti Anadvru. Sredi poti c nas presenetila megla. Galvšev in Vodopjanov sta krenila nad dolino re* kc Anady. Sklenili smo prebiti se sko* zi meglo. Po šestih urah poleta so se naša letala skoro istočasno spustila v Anadvru. Motor tovariša Galvševa je nehal med poletom funkcionirati in motorno bencinsko črpalko je bilo tre? ha pet ur poganjati z rokami. 5. apri? la, če bo ugodno vreme, poletimo v zaliv Previdnosti-
Doronin.
Istega dne so se pojavila v Wellenu letala Kamaninova, ki so jih že iskali na saneh po vsej obali Čuhotke.
Prebili smo se skozi snežni metež in meglo, pa smo se morali zopet spustiti na tla. Snežni metež je zaplesal, ka* kor da sploh ne misli nehati. Med po* letom iz Anadvra do \VeHena smo se morali štirikrat spustiti Dvakrat smo poskusili premagati Anadvrsko pogor* je. pa smo obakrat zašli v snežni me* tez in gosto meči o. Prisiljeni smo bili vrniti se v zaliv Križ in tam v naselbini Eskimov Kanirgini doslovno ob morju počakat] na ugodnejše vreme. Vest o našem poletu se je raznesla po vsej tudri. Domačini so nas povsod navdu* Seno in radostno sprejeli.
Xaša zadnja etapa je bila na Behrin* Dovem rtiču. Tu je dal Pivenstcin Ka* man inu in Molokovu bencin iz posode svojega letala, kajti za tri motorje bi bencina itak ne bilo dovoli.
P. Kulvgin.
Vse sile so bOe vržene na pomoč čeljuskincem. Na wellenskem letališču je Kamanina in Molokova    že čakal Slepnjev, ki je priletel 3. aprila z Alja* ske. Napočili so odločilni dnevi. Letal* ci so čakali, da se vreme zboljša. Na letališču v Šmidtovem taborišču so pa ta čas pele motike in lopate. Vse sile so bile vržene  na ureditev letališča. r>elale so tri brigade v treh postavah od  ranega jutra do pozne noči. Čim no očistili eno ploščo, smo se lotili nige.   Vedno smo morali   imeti re* -VO.
Orodja, krampov, motik in lopat je ~i!o dovolj malo. Roke in hrbti, to nam ie bilo glavno orožje. Z njimi smo od* stranjevali ledene plošče m na sto ton ledu smo prenašali iz enega polja ha drugo. Toda ravno ledeno polje, iz* hlajeno z brezprimernfm človeškim trudom   rt   nam uničevala izprememba .
smeri in moči vetra in premikanje le* du, da se je vse izpreminjalo v kaotič* no maso ledenih gor. Toda naravni elementi ne morejo ugnati čeljuskin* novo letališče in ga držimo vedno pri? pravijenega. ^ ,
Kopusov.
Danes smo obnovili ploščo za spu* ščanje letal, ki nam jo je bil poškodo* val premikajoči se led. Dolga je 470 m. Jutri nameravamo urediti drugo plo* Šco- To delo je silno težko in čelju* skinci ga opravljajo skoraj brez orod* j a. In vendar gre od rok zelo hitro. Baš smo se lotili ureditve tretje plo? šče. Z ogromnega polja, polnega trdih kep snega in ledu, odvažamo na pri* mitivnih saneh in odnašamo z rokami kose ledu. Vemo, da se z vsakim dnem bliža letalo našemu taborišču.
Boris Gromov, 6. aprila.
... Vsak dan je nam sporočal Ernest Krekel zadnje vesti o kretanju letal na poti proti našemu taborišču. Z globo* kim obžalovanjem smo zvedeli za ne* srečo letala tovariša Levanevskega, ki je bilo skoraj že priletelo do Vanka* rema. Napeto, mrzlično smo vsi zašle* dovali drzni polet Kamaninovega roja iz Olj utorke proti Vankaremu ter si* jajni polet letal Vodopjanova, Doro* nina in Galvševa.
Prvi aprilski dnevi so se nam javili s snežnim metežem. s slabim razgle* dom in silnim vetrom. 7. aprila se je nebo zjasnilo.
Kopusov.
Na obali polarnega morja je veter ponehal. V snežnem metežu se je še enkrat prikazal pas jasnega neba. AH se bo letalom posrečilo prodreti do Šmidtovega taborišča?
Reševanje z letali se je pričelo 7. aprila. Do tega dne so bila v Vankare* mu zbrana letala tovarišev Kamanina in Molokova, ki sta bila priletela iz Anadvra preko \VeIIena, in letalo to* variša Sljepneva, ki je bil priletel z Aljaske. V Vankaremu je bil ta čas tudi zastopnik vladne komisije Uša* kov, ki je bil priletel z letalcem Leva? nevskim, čigar letalo se je bilo med spuščanjem na tla poškodovalo. 7. aprila je krenil Usakov s Sljepnevim, Kamaninom in AloLŠokovim proti tabo* risču.
Kujbišev.
Približno v 36. minuti sem opazil 4 km na desno gost dim. Potem smo opazili med nakupičeno ropotijo dve skupini ljudi, eno na letališču, drugo v taborišču. Med njimi so ležale 5 km v dolžino nakupičene kepe ledu.
Sljepnev.
... Zgodaj zjutraj je prišla vest, da so letala pripravljena za start. Vsi smo hiteli na letališče. 5 km dolgo pot smo imeli kaj hitro za seboj. Ko smo prihiteli na letališče, smo zaslišali brnenje propelerja in kmalu se je pri* kazalo vodilno letalo, ki ga je vodil Sljepnev. Pihal je ledeno mrzel veter od strani. Boječ se, da bi ga veter ne prevrnil, je Sljepnev sklenil spustiti se na tla po poševni plošči. Toda nje« g ovo težko letalo je z veliko hitrostjo zdrselo čez letališče in se zarilo v na? kupičene kose ledu. Vsi smo prestra* šeni hiteli k letalu, misleč, da je raz* bito. Videli smo pa, da je neznatno po* škodovano in da ga ne bo težko po* praviti.
Kopusov.
___ Ne da se z besedami popisati
radost, s katero so nas sprejeli čel ju* skinci. Z Ušakovim sva krenila peš med nakupičenimi kepami ledu proti taborišču. Uro in deset minut poti do taborišča sva neprestano odgovarjala na vprašanja, ki so naju z njimi obsi* pali čeljuskinci.
Končno smo prišli v taborišče. Ne* kaj platnenih šotorov s furnirjevo streho. Izborna, v dva dela raztrgana baraka. Nad skromnim bivališčem O. J. Smidta vihra sovjetska zastava. Tu srečamo Šmidta in Krenkela. Naš star* ček, kakor pravijo čeljuskinci z Iju* beznijo vodji ekspedicije Šmidtu, je težko bolan. Niso mu dovolili, da bi šel na letališče. Seveda je naju pozdra* vil z veseljem, prepričan o uspehu re* sevanja. Najin prihod je spravil v ta* borišču vse na noge. Sklenila sva v ta? borišču prenočiti. Ta čas sta priletela Molotov in Kamanin.
Sljepnev.
... Napravila sta nekaj pozdravnih krogov nad letališčem, potem sta sc pa srečno spustila. Po kratkem pogo* voru s Šmidtom sta pilota Kamanin in Molokov naložila potnike. Ljudi s ta? borišča pošiljajo po strocem seznamu. Prvi so sedli v letala štirie bolni in ra* diotelegrafist Ivaniuk. Po kratkem za* letu so krenila letala proti jugu.
Čuden način ločitve zakona
Neki misijonar je pripovedoval o čudnem načinu ločitve zakona pri ne* kem afriškem plemenu. Če se hoče za* moreč tega plemena ločiti od svoje žene, ne potrebuje advokata, niti so* dišča, temveč opravi to sam na kaj originalen način. In zanimivo je. da spretna in močna žena pri tem pogo* sto dobro odreže. Žena. ki se hoče mož od nje ločiti, mora vpričo vseh preb1*? valcev dotične naselbine splezati na palmo in obsedeti med vejami. Mož pa mora palmo ta*-o močno ^tresti, da pade žena z nje. Če se mu to posreči,
je zakon ločen, kajti usoda je s tem
pokazala, da je žena padla, če se mu pa ne posreči stresti jo na da, mora še nadalje živeti z njo.
Usoda s palme stresene žene ni za* viđanja vredna. Drugič se ne sme orno? žiti in često jo prodajo kot sužnjo. V Afriki je namreč suženjstvo še zelo razširjeno. Pa tudi če se žena na palmi obdrži, mora živeti dalje z možem, ki svojega poraza nikoli ne pozabi in za* to življenje z njim baš ni prijetno. Zamorci so pri izbiranju žen zelo pre* vidni Dobro si ogledajo nevesto in če je premočna, da bi je mož ne mogel stresti s palme, ostane devica.
General Okada
Japonska policija je prišla na sled novi zaroti proti Okadovi vladi. Štiri zarotnifee so aretirali
Z molitvijo leči bolnike
Porota v South po tu na Angleškem je obravnavala te dni smrt 47letnega tovarniškega agenta VValterja nonno-ra, ki je umrl v ponedeljek po zdravnikovem mnenju zato, ker ga niso pošteno lečili. Pokojnikova vdova je pripovedovala, da je njen mož odločno odklanjal zdraviliško pomoč, ker je veroval v krščansko vero. Pet tednov ga je lečala neka Marsheva. Sodnik jo je vprašal, ali se peča z lečenjem ljudi z molitvami in če leči človeka todi z molitvijo, če pade z lestve in si zk>rni nogo. Da, bog lahko stori vse, je odgovorila Marsheva in potem je pripovedovala, da jo je cerkev v Bostonu pooblastila, da lahko leči ljudi z mohtvijo.
— Ali vam ljudje za fco plačujejo? je vprašal sodnik. — Da, vsak teden zasJnžtm en funt — AK ne razumete, da je vaše početje v očeh pretežne večine trezno mislečih ljudi nesmiselno? — Ne, je odgovorila Marsheva, Porota se je odločno izjavila proti takemu načinu lečenja, češ, da so to ostanki srednjeveških vraž, priči Marshevi je pa izrekla strog ukor.
Visoka nagrada francoskima letalcema
••• •-::<v;' "'
Prvo nagrado francoskega. Aerokluba sta dobila letalca. Jacques Puget ln Lecarme, ki sta preletela zračno progo Deaovflle-Cannes in nazaj in dosegla največjo hitrost 268 km 455 m
Antarktida se krči?
Te dni je priplul v pristanišče v Buenos Airesn norveški parnik »Thor-shavn«, ki je pripeljal 60.000 sodčkov kitovega olja. Pripml je iz Antarktkte, kjer so olje pripravile »plavajoče tovarne olja«. Njegova posadka je prinesla obenem vest, ki bo zelo zanimala argentinske učenjake. Parnik je bu opremljen pri svojem odhodu.iz Kap-stadta z radiopostajo. Prvih I6 dni vožnje ob obali antarktične zemlje se ni zgodilo nič posebnega. Zemljevidi so se ujemali in morje je bilo brez ledu. Cim ie bil pa parnik za Lars Christensenovo zemljo, so postali častniki naenkrat nemirni, ker niso videli Zemlje cesarja Vilje ma. Izpremeni-li so smer in krenili proti jugu. Toda tam, kjer bi morali biti po zemljevidu v morje segajoči pomoli Zemlje cesarja Viljema, so kazali merilni instrumenti globočino 2000 m.
Cbackletonove čeri so se znatno skrčile in na krajib, kjer je bila pred 15 leti točno ugotovljena suha zerrđia m označena na zemljevidih, so ugotovili norveški mornarji globočino 3600 m. Predgorje se je izpremenilo v zalive. Zemlja cesarja Viljema se je močno skrčila, a obalo Zemlje kraljice Marije sekajo zdaj morski rokavi
Jasno je bilo. da so zemljevidi popolnoma odpovedali in polarni raziskovalec Jacheln. ki ie bil tudi na ladji, je ugotovil, da so bodisi zemljevidi na-
ZOBNI KAMEN
je lahko
nevaren-,
svari lupa
Če se zobni kamen o pravem času ne zrapazi in ne odprav^ se ulegne zgoditi, da razrahlja* zobe in do zobje nazadnje celo izpadejo. To pa prepreči Sargdv Kalodont. Zaka] Sargof Kalodont je edina krema prf nas, ki ima v sebi znanstveno priznan« sulforicinov olear po dUiBraurilichu, k! odpravi nevarni zobni kamen in Id prepreči* da se ne naredi drug. Kdor porabi vsak dan nekaj minut za nego zob s rCalodontom — ba.vse svoje a1 ni zdrave znbei
Proti zobnemu kamnu
pačni, ali pa, kar je verjetno, se cela antarktična celina pogreza v morje. Učenjaki že razmišljajo, ali je Antarktida sploh celina in ali Mala Amerika ni samo nagromadeno skalovje na ledeniku in kočno, da-Ii se plast ledu ne krči. Najbolj se pa debatira o vprašanju, ali je ta teorija bolj podobna resnici od domneve, da so vsi antarktični zemljevidi napačni.
Žabja tekma
Frogdrom je kraj, kjer Američani goje svoj najnovejši sport. Ta prostor so si izbrali nedavno na terasi nekega newyorškega nebotičnika in je prva arena na svetu za žabje tekme. Prostor je razdeljen na Šest pasov, ločenih med seboj s prozornim blagom. Vsaka tekmovalna proga je dolga 50 čevljev m na nji je več ovir. K otvoritveni tekmi so povabili samo imenitno gospodo proti fantastični vstopnini.
Tekmovalo je 20 žab, ki so jih mesec dni redili in trenirali. Lj<udje so sklepali visoke stave. Najvišja stava je bila sklenjena na žabo »Dillinger«, ki je v prvi polovici res tndi vodila in igraje premagala vse, do poldrugega čevlja visoke ovire. V drugem polčasu jo je pa dohitel samec »Lopez«. Dober čevelj pred ciljem so se pa vse žabe ustavile pred zadnjo oviro m niso hotele več tekmovati. Zato je sodnik dovolil njihovim lastnikom, da jih poženo z metlami naprej. Zmagal je »Lopez« m njegov gospodar je dobil prvo nagrado v znesku 100 dolarjev._
Nedelja, 29. julija.
aU5 Poročila. 8JO Gimnastika (Pustišek rvko). 9.00 Versko predavanje (dr. Guido Rant). 930 Religiozna glasba na ploščah. IOuOO Prenos iz stolnice. 11.00 Dvoboj na harmoniki; Breznik in Stante. 12.00 Cas. Kalman: »Cardaška kneginja (skrajšana re-prodoc opereta). 16.00 Prenos cerkvenega koncerta drnštva »Branimir« iz Rajhenbur-«l 17J0 Obdelovanje zelenjave (Strekelj Josip). 20.00 Slovenske narodne, vmes harmonika solo (Stanko). 21.15 Samospevi Marjana Rosa. 22.00 Čas, poročila, rz zvočnih filmov (plošče).
Ponedelje*, 30. julija.
12.15 Crtraški koncert v rep rodne, glasbi. 12.45 Poročila. 13.00 Cas, valčki in polke na ploščah. 10.00 Ob 151 etnici osvobojen ja Prekmorja L (prof. Novak). 1930 Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). 20.00 Operetna tira edč. Ivice Cankarjeve, vmes tamburaški orkester. 21.15 Samospevi Jože Likoviča. 22.00 Čas. poročila, fantje n« vasi pojo (plošče).
Torek, 31. julija.
12.15 Venčki slov. narodnih v reprodue. glasbi. 12.45 Poročila. 13.00 Čas, klavirski solistični koncert. 1330 Slavni tenoristi pojo. 19.00 Otroški kotiček (Manca Komano-va). 19.30 Jadralno letalstvo — modri sport (ing. Boris Cijan). 20.00 EL sonatni večer T ros ta m Svetela. 20.45 Vokalni koncert Herte Kralieve. 21.15 Klavirska harmonika (Breznik). 22.10 Čas, poročila. 2130 Angleške plošče.
Sreda, 1. avgusta T2.15 Reprodue. operne uverture. 12.45 Poročila. 13.00 Čas. nekaj koračnic v reprodue. glasbi. 13.30 Kino orgle na ploščah. 19.00 Bogovi starih Slovanov (Trane Terse-glav). 19.30 Literarna ura: Revijalni pregled CPodbevsek). 20.00 Oktet »Ljubljanskega Zvona«. 20.40 Radijski orkester. 2130 Mandolinistični kvartet. 22.00 Čas, poročila, harmonika pri nas m drugod (reprodue. koncert).
Četrtek, 2. avg.
12.15 Svirajte cigani! (plošče). 12.4S Poročila. 13.00 Čas. reprodue. vijolmski konc. 13.30 Reprodue. koncert kozaških zborov. 19.00 Plošče po željah. 19.30 Ljubljanski židje v minuli dobi fR. Dostal). 20.00 Prenos rz Beograda. 22.00 čas, poročila. Radijski orkester.
Petek, 3. avgusta. 12.15 Got čez izaro (koroške narodne na ploščah). 12.45 Poročila. 13.00 čas, reprodn.
baletna glasba. 1330 Pol ure francoskih pesmi v reprodue. glasbi. 19.00 Radijski ork. 1*>30 Izleti za nedeljo (društvo Krka). 30.00 Prenos rz Zagreba. 21.80 Radijski orkester. 22.00 čas, poročila, lahka glasba.
Sobota, 4. avg. 12.15 Reprodue. koncert orkestra Paula Godwina. 12.45 Poročila, 13.00 Čas, reproducirana moderna plesna glasba. 1330 Vokalni jazz ansambli na gramof. ploščah. 19.00 Primorska ura: Kompozicije Brede Scekove (Venturini). 1930 Zunanji politični pregled (dr. Jug). 20.00 Radijski orkester. 21.00 Vokalni koncert Josip me Sivec, vmes citre solo (Mez>golits). 22.00 Čas, porooiki, khka glasba.
Iz Trebnjega
— Društvo >Erka< obvešča letovaSčacie, da bo v Trebnjem v avgustu na razpolago zopet več sob s popotno oskrbo za dražax*> in posani vznike, odnosno po želji wtadLogar po najnižjih cenah. Informacije daje »Krka* v Trebnjem takoj in brezplačno. Pridite v a počitnice v Trebnje. k*er je zavijanje onv prijetno m poceni.
— Poučn© predavanje. Jutri takoj po prvi maši bo v osnovni Soli poučno pereda-vanjo o nabiranju zdravilnih »etiSč. Predaval bo odposlanec kmetijske droAe. Z nabiranjem raznih zelišč si mnojri. posebno pa otroci lahko zaslužijo lepe denaroe, zaso vabimo kmetovalce in starše, de se predavanja, ki ima namen pojasniti važnost nabiranja zdravilnih zeliSc", kot lepega vira dohodkov v čim večjem števir j udeleže.
— Odmev dunajskih dopodk**. Zaroda zapletenih političnih dogodkov zadnph dni na Dunaju m rz tega izvirajočih negotovosti, so sooči, t j. takoj naslednji dan, ko so izvedeli za smrt kancelarja dr. Dollfussa tukajšnji dunajski letoviščarii odpotovali
in prekinili dopust.
— Nesreča, Ko se je peljal posestnik Zenrijic Jož^ s svojim voaom proti domu v Mimo peč, ie na ovinka nm^il m padel
z voza. Zlomil si je roko m ao zdravi v boi-rssnici v Novem mestu.
— Vlom, Pred dnevi je vtomil v b*o Alojzija Kolonca na H ude jem neznan moški, ki je odnesel več obleke, dve uri, prstane m verižico v skjpm vrednosti 2670 Din. Storilec je viomil v sobo v odsotnosti domačih skozi podstrešie. Neznanec se je malo pred vlomom rzdajal v Dimovi gostimi na Hode jem za zavarovahiega agenta in je poizvedoval za Koiencem, za katerega je povedai da sta znana m da imata poslovne stike. Ko je zvedel, da Kolenca m sploh nobenega pri nisi ni doma, je vlomil v hišo.
— Obveznemu pouku telesne vzgoje je zavezanih v tukajšnji občini nad 400 mladenič ev, ki so že popisani. Pooku telesne vzgoje naroda je podvržen vsak moški od izstopa iz šole pa do svoje polnoletnosti.
— Utoni] je. Komaj 31etni Jože, sin posestnika Miklič Jožefa iz VolČj5h njiv, j>> padel v lužo in je utonil. Po naših vaseh jo Se vedno precej neograjenih mtak aE luž, ki so zjoIo globok? in ki ffh vascani v pomanjkanju vode potrebujejo za napajanje žhnoe. Tako ima tudi omenjeni posestnik prad domaČo hišo lužo. kjer je napajal živino. V torek pa je utonil v loži nfegov sin, mata je odšla po opravkih v klet, m sicer po poti, ki vodi mimo hrže. Za njo pa sta šla 8letna hčerka Ln 31etni amčak Jože, med tem, ko je deklica prišla za materjo v klet, dečka ni bik). Mati gn je takoj pogrešila in se ie v zfi slutnfi vrnila nazaj. Skočila je takoj za njim, vendar pa je bilo že prepozno — svojega ljubljenčka je pobegnila rz vode že mrtoeea. Z nesrečno družino sočustvuje vhb okonča.
— Ocetno kislino je pil. Komaj 31etei sin posestnika Ivana Smreke iz Trebanjskega vrba se je zastrupil z ocetno kislino. V see-do so bili domači na njivi. Otroci, ki jih is čuvala 81etna Marija, pa so ostali doma. V hiši ie Marija bratcem in sestricam pripravljala za malico salato, ki jo je kisafat z ocetno kislino. Stekleničieo z ocetno kisbno je no uporabi posta<vfta v omaro, k>er jo je pa staknil mlajši varovaoček, Sjetni bratec Ivan. ki je popil veo kislino ki iiaslednjecra dne v silnih bolečinah urori.
Izpred sodišča
Sodnik: Za tatvino vina dobite tn tedne.
Obtoženec: Gospod sodnic saj sem
prazne steklenice vnrU. An bi mi ne mogli nekaj odTačimati?
Btrmn 6L
>SLOVENSKI   NAROD«, <tee 2& jafija
ate? 169
Ponson du Terrail:
82
Lepa Židovka
Roman.
— Potem mi pa dovoike dati vam dober svet, — je odgovoril Raoarl.
— No?
— Coarasse je diskreten, žal pa ne morem trditi tega o Oodionu, ki je zelo zgovoren.
— Zares?
— In poleg tega se Coarasse dokaj težko zbudi Ln rabi navadno nekaj ur, predno se zave, kje je. Nasprotno pa Clodion nima posebno trdnega spanja. Coara^sa ie torej treba zbuditi previdno, v njegovo celico je treba vstopiti brez luci.
— Hm, to pn ne bo tako lahko. — je odgovoril kapitan.
— Ce jc vam prav, prevzamem w> nalogo jax.
— Vi?
— Da in dočim ostanete vi z lučjo na bodnfku, stopim jaz brez luči v njegovo celico,
— Kakor hočete, — se je kapitan kosčoo uda i.
Raouiu se Je odvalil kamen od srca.
Kapitan je odprl vrata na hodnik ter vzel s saboj sveženj ključev m svečo. Raoul mu je sledil. Straža na hodniku je pozdravila kapitana, kar je storila tudi straža pod stopniščem.
Ko je prišed Raoul do vrat četice, kjer sta bila zaprta Coarasse in Qo-dion, je vzel svečo in si posvetil bliže.
— Odprite, kar se da tiho, — je zacepetal kapitanu.
Le-ta je previdno odmaknil zapah za zapahom, potem je pa zasukal kijuč v ključavnici, da je le komaj slišno zaškripalo.
— Vzemite zopet svečo m stopite mak) v stran, da ne bo prodirala svetloba v celico, — je dejaJ RaouL — Tako, počakajte rn, da se vrnem.
Ln Raoul je previdno odprl vrata. Coarasse m Clodion nista spala, brž sta skočila pokonci.
— Tiho, — je za šepetaj Raoul, — sicer smo izgubljeni.
Kapitan ni mogel ničesar slišati, ker je stal dobrish deset korakov od vrat, ki jih je Raool skrbno zaprl za seboj. Najprej je stopil h Oodionn, rekoč:
—Ne vprašuj me, nimam časa za odgovore, lezi in spi.
Potem je pa stopil h Coarassu, rekoč:
— Vstam Ln delaš, kakor da se oblači.
— Dobra hi potem?
— Po.kteš z menoj.
— Kaj ne vzameva seboj Clodiona?
— Ne.
— Kam pa pojdeva?
— Kapitan te vabi na partijo šaha. Raoul je govoril  tako tiho, da ga
niti Clodion ni slišal. Za nadaljLte vprašanja ni bilo več časa. Coarasse -e poskušal m mislil sam pri sebi:
— Najbrž je skoval nov načrt ki bo boljši od prvega. Sicer bomo pa že videli.
Potem ga je prijel Raoul za roko,
rekoč:
— Pojdi!
In od vedel ga je iz celice. Kapitan La Chausse je še vedno čakal na hodniku. Ko je zagledal Coarassa, ki se je zdel zelo začuden, je položil prst na usta.
— Uho, — je zašepetal. — Takoj se bomo o vsem pomenili.
Potem se ie obrni! k Raoulu, rekoč:
— Kaj pa dnrer0
— Spi.
— Tem bo$e!
Enako previdno, kakor je bil vrata odprl, jih ie kapitan zopet zaklenil. Potem je odšel nazaj po stopnicah. Coarasse m Raoul pa za njim.
Sele v svoji sobi je spregovoril glasno:
— Gospod, — je dejal, — vaš prijatelj trdi, da ste izboren šahist.
— Eh, — je odgovoril Coarasse skromno, — igram samo kakor bi moral igrati vsak dober plemič. Sicer se boste pa lahko sami o tem prepričali, kapitan.
—■ Gospod, — je nadaljeval kapitan, — ali je res, da ste s svojimi prijatelji prisegli?
— Ah, gospod kapitan, če se prav spominjam, smo že večkrat prisegH.
— Toda med drugkm prisegami je tudi ta, da odidete iz ječe skupaj, kaj ne?
— Da.
— Ce je tako, sem pa pomirjen, —
je odgovoril kapitan.
— Kar brez skrbi bodite.
— Saj tudi sem, kajti od vašega prijatelja imam častno besedo, da ne bo pobegnil a če ne pobegne on, ostanete tudi vi tu.
— Res je, — je pritrdil Coarasse. — Iz ječe odidemo skupaj, aH pa ostanemo vsi tu.
Sedel je za igralno mizico in pripomnil:
— Sicer pa, čemu bi skušal pobegniti, ko je zelo verjetno, da nas kmalu izpuste.
— Tudi jaz trpam, da ne boste več dolgo zaprti.
Partija se je pričela,
Raoul je gledal, kako igrata.
Za kapitanom je stala mizica, kjer
je bilo pripravljeno mrzlo meso, sadje
in nekaj steklenic vina.
— Gospod de Blossac, — je dejal kapitan. — če ste žejni, kar od maši te
steklenico vina.
— Z veseljem, — je odgovoril Raoul, — ker sem res žejen.
In odmašil je steklenico.
Sklonjen nad šahovnico je Coarasse skrivaj pogledal, kaj dela Raoul.
Raoul je na točil kozarec vina, potem je pa stresel vanj iz prstana malo rdečkastega praška
— Raoul ima prav, — je pomislil Coarasse. — Dva se bova lažje izne-bila straže, nego eden.
XVI. ŠAH
Kapjtan La Chaussee je bil res zelo slab šahist. Misel, da ima proti sebi iz-bornega nasprotnika, ga je spravila v navdušenje.
In treba je priznati, da je bil Coarasse res dober šahist. Kot vsi plemiči, se je naučil sanirati že v otroških letih in vneto je gojil šah.
Takoj po prvih potezah je kapitan spoznal, da Raoul ni pretiraval, ko je trdil, da je njegov prijatelj izboren šahist. Razvnel se je za igro tako, da mu je bilo vse drugo deveta briga. Zdek) se je, da Raoulove navzočnosti niti ne opazi. Prva partija je bila kmalu končana. Coarasse jo je sijajno dobil.
— Upam, da se vam bom smel re-vaniirati. — je zamrmral kapitan.
— Kakor vam drago, — je odgovoril Coarasse prijazno.
Baš tisti hip je vstopil kapitanov sluga, da bi pogrnil mizo za polnočno večerjo. Potem ga je kapitan vsako noč odslovil in lahko je legel k počitku. Prišel je kakor običajno.
Prvi hip ga kapitan sploh ni opazil* ko je pa zažvenketal s kozarci na podstavku, se je obrnil k njemu in zago-drnjal:
— Poberi se, noco* te ne potrebujem!
— Res je. — je pripomnil Raoul po odhodu kapi ta novega sluge. — Ta čas, ko bosta vidva igrala, pogrnem jaz mizo.
Začela se je druga partija.
Coarasse se je tu pa tam skrivaj ozrl na mizico, kjer so stale steklenice, m vedno se je ustavil njegov vprašujoči pogled na Raoulu.
Le-ta mu je odgovarjal na poglede s pomembnimi nasmehi.
Coarasse je igral drugo partijo mnogo svobodneje. Kapitan je začel naenkrat dobivati premoč nad svojim nasprotnikom in tako se rma je vračala rudi dobra voija. Posrečilo se mu je nekaj dobrih potez tn nazadnje je vzel Coarassu konja,
— Tristo vragov! — je vzkltkml naenkrat, — alri se vam ne zdi, da je tu vroče?
— Zares? — je vprašal Coarasse.
— V grlu me peče.
L Jesenic
— Tiskarski škrat. V torkovi številki ^-Slovenskega Naroda« smo objavili poročilo o sportmem dnevu, ki ga je v nedeljo priredila jeseniška »Enakost«. Prvo mesto v teku na 100 m je dosegel Drago Cerar, »Bratstvo«, Jesenice; drugo mesxo Natlačen Mirko, »Gorenjec*. Jesenice, k: je pritekel na cilj 6 m za prvim, ne pa 6 km. Ravno tako je bik> pomotoma napisano vzletišče, namestu iztek, kar so čitatelji gotovo že sami opazili.
— Nelojalna konkurenca. Pred kratkim je občinski užitninski uradnik goep. T An car zalotil nekega voznika, ki je peljal na Hrušico cel voz klobas, za katere ni bila plačana občinska, taksa in niso bile po veterinarju pregledane, če so užitne. Te klobase so bile uvožene od drugod in jih je jeseniški mestni uradnik zaplenil. Pri naJcnadnerm pregledu je jeseniški veterinar ugotovil, da je v klobasah najslabše meso. Prodaja takega blaga je lahko nevarna za zdravje prebivalstva, poleg tega pa trpi občina škodo na užitni-ni in tudi domači mesarji trpe škodo radi take umazane konkurence. Na Jesenicah imamo toliko mesarjev, da prebivalstvn v zadostni količini lahko dobavljajo dobro blago po konkurenčnih cenah in ni treba, da bd mesarji ml drugih krajev hoditi našim v zelje, ker imajo drogi mesarja
i£ak doma svroa  tržišča, in irvoje o<^jwma
ce.
— živahen   avtomobilski   promet Da
je tujsko-prometna sezona dosegla §voj višek, je razvidno že iz tega. da dan za dnem vozi po naših cestah na stotiiw avtomobilov in motocuklov, ki vozijo letovišč a rje z Bleda, iz Bohinja in Ljubljane v Mojstrano in Kranjsko goro. ali obratno. Med njimi je mnogo elegantnih odprtih avtobusov, ki so vedno polno zasedeni Pa tudi na Jesenicah samih imamo precej letovišča rje v. ki pa ^ povečini sorodniki in znanci domačinov in pri njih najceneje  prebijejo počitnice
— Na viaku kopalne sezone. Za veC-d<nevntm dežjem so nastopili lopat top.r. poletna dnevi, ki so izvabili mnogo ljodi na bregove Save, Jesenic in Ukove. Ven dar pa se opaža, da letos ni toliko kopalcev ob Savi in Jesenic i. kot druga leta: kriva je manjša vročina in pa Dularje ve kopališče, kamor hodi mnogo kopalcev, k: ne preneso mrzle ln deroče Save, .Imenica pa Jtm je jvredaleč. V Cufa.rjevv\m kopališču se mladina pridmo veiba v plavanji: pod strokovnim vode tvom in se pripravlja na plavamo tekme SK Bratstva, ki se bo-<V> vršile 15- avipasta.
Naročite — iita\te „LJUBLJANSKI ZVON**
ZAHVALA
vsem. ki ste nas ob prezgodnji in nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, sina, brata, svaka, strica in sodelavca, gospoda
Jožeta Briclja
graditelja in prokurfeta Ljubljanske gradbene dražbe
tolažili in počastili njegov spomin, da ste ga spremili navzlic slabemu vremenu v tako ogromnem in častnem številu na njegovi poslednji poti. najiskrenejša in najprisrčnejša zahvala.
Posebno pa se zahvaljujemo gg. šefu zdravniku fitaJmerje<rega dom i dr. Kramariču, dr. Breclju in dr. Magajni za skrbno zdravijonjo: pr^ stitim gg. Antonu Beriecu, rmmjonarjn, in dr. Alojziju Zupanu zi versko tolažbo ob njegovi smrtni nri; prečastitim gg, P. Kazimir ju Zn k rajsku O. F. M.; univ. prof. dr. Josipu Turku, prof. dr. A. Zupanu in P. Knzn-logu O. F. M- za cerkveni obred in spremstvo na njegovi poslednji poti: prečastitim sestram usmiljenkam za lajšanje neizmernih bolečin na njegovi smrtni postelji; zastopnikom Zbornice za TOI z g. predsednikom Jelačinom na čelu; Združenju graditeljev in tovarišem blagopokojni i zastopstvu Pokojninskega zavoda z g. poddi rektorje m J. Santič^m na čelu; Obrtniškemu, Zidarskemu in Tesarskemu društvu; vsem oblastvom in drugim korporacijam; vsem onim brezštevilnim prijateljem tn znance ni, ki ste ga zasuli z venci in cvetjem ter nradništvu in delavstvu Ljubljanske gradbene družbe.
Končno naša posebna zahvala združenim pevcem * Ljubi janec, Bežigrajskega in Šentjakobskega pevskega društva pod vodstvom pn < g, dr. A. Dolinarja za prekrasno petje; preč. g. prof. dr. A. Zupanu in zborničnemu podpredsedniku g. Josipu Rebeku za njih ganljive besedr * pokojnikovem odprtem grobu.
Vsem, prav vsem, Bog poplačaj!
Sv. maša zadušnica za biagopokojnim se bo darovala v farni cerkvi Sv. Cirila in Metoda v sredo, dne 1. avgusta t. 1. ob 7. uri.
Žalujoči ostali.
»TRIBUNA« F. B. L*, tovarna dvokotes,   otroških vozičkov hi delov,  LJubljana. Karlovška 4. —
—  Znižane cene. —    Nafvečja izbira.   —  Ceniki franko
ŠPEDICIJA
TURK
LJUBLJANA
OCARINJEN JE
prevzema
vseft možnih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno m po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga ln vse informacije brezplačno.
Telefon interurban 24-58. Vilharjeva c. SS.
(nasproti nove carinarnice)
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili.
relefon interurban 21-57. Masarjkova c 9.
(nasproti tovornega kolodvora)
MALI OGLASI
V vseh malih oglasih velja beseda 50 para, davek Din 2.—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.—, davek Din 2.— Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko    -   Popustov za male oglase ne priznamo
PRVOVRSTEN DOLENJSKI CVIČEK
v gostilni »PRI KMETU« v Ljubljani, Gosposvetska cesta št- S — Bter po Din 10.-, čez ulico po Din 8.-. — Zstotam se točijo prvovrstna dalmatinska in štajerska vina. Kompletno kosilo z govejim mesom in dvema pri-kuhama Din 6.-; isto s pečenko Din 8.-.
Se priporoča STME STOSIC, gostilničar.
Vse člane »NAPREDNOSTI*, reg. pom. blagajne v Mariboru obveščamo s tem, da smo se preselili iz Ta-tenbahove uttce l/L
Odslej naprej so uradni prostori
^Naprednosti" na Glavnem trgu 23
Opozarjamo vse člane, vse dopise na naslov:
da odslej naprej naslavljajo
^Naprednost", reg. pom. blagajna, Maribor, Glavni trg 23
Celjska tovarna kvasa in slada
priporoča
svoj izvrsten
KVAS
. in PRIMASLAD,
ki ga dobite stalno in vedno svežega za ptujski okraj pri trgovcu HENTKTJ KREFTU v Ptuju,
v Ljubljani pri trgovcu FRANCU KOLSKU, Dunajska cesta 4",
v Mariboru pri J. PEČEČNIKTJ, Frankopauska St. 28.
NUDIMO VAM
za, majhen denar dobra oblačna.
A. PRESKER, LJUBLJANA. Sv. Petra cestu štev. 14. 6/T
POZOR!
Spalnice iz trdega vezanega in mehkega lesa, kakor tudi vse drugo pohištvo dobite najceneje pri Gospodarski zadrugi, Vegova ulica St. 6. 2335
VINA:
metliško belo 1 Din 8.-
namizzK) belo >    > 9.-
rizling >    > 10.-
cviček >    > 10.-
dalmatmsko črno > > 10.-burgundec >    > 12.-
hrusevec >    > 5.-
Žganje: tropinovec 1 Din 22.-
slivovka stara > > 24.-hrusevec >    > 28.-
brinjevec >    > 32.-
borovničar >    > 36.-
Pri   večjem   odjemu primeren
popust! — Se priporoča »Buffetar Jeraj, Ljubljana Sv. Petra cesta st. 38.
2387
DOBROroOČA GOSTILNA
blizu Maribora pod Pohorjem naprodaj. — Pojasnila: Spodnje Radvanje št. 29, Maribor. 2403
DVA ČOLNA
hrbtičar (Kielboot) 4.80X1-20 in 5.00 X 0.90 — po nizki ceni proda Poljak Janko, izdelova-telj čolnov, Moste-2irovnica.
2404
NA JESENICAH
se   proda   trgovska   hiša ob glavni   cesti.   —   Poizve se: Jančigaj, Zgornja Šiška. 2385
NA PERIFERIJI LJUBLJANE prodam hišo s trgovino. — Po-
izve se v upravi »SI. Naroda<.
2384
NOVOZD3ANO HIŠO
prodam za 29.000 Din. — šmid, Draža vas, p. Loče.
KRASNO POSESTVO prodam. — Pojasnila: Ocepek, Borje, St. Lambert-Sava.
ZVOČNA APARATURA za 220 volt tok naprodaj. — Pojasnila:   P.   S., prometnik, Blejska Dobrava
zaves.
PUSE za volane v različnih gubah. SPECEELN1 ENTEL oblek, volan, šalov i. t. d. AŽURIRANJE, enteJ vložkov in čipk. PREDTTSKANJE, VEZENJE MONOGRAMOV. perila.
Hitro, fino tn poceni izvrši
Matek & Mikes, Ljubljana
poleg hotela štrukelj
MOŠKO KOLO
i Waff enrad Sta jer« trpežno, dobro ohranjeno, prodam za 750.- Din. — Cujk, Tržaška cesta št. 23, Glince, nasproti šole). 2419
PRODAM RAZLIČNI SREBRNI DENAR
ter štiridelno omaro (Schu-blat) antikvar. — Resne ponudbe pod »Denar 2406« na upravo >Slov. Naroda«.
GOSTILNO EN TRGOVINO
oboje vpeljano, na najpromet-nejši točki pri farni cerkvi, tri kilometre od Celja, prodam za ceno 195.000 Din. — Josip Sa-lamon, Teharje pri Celju. 2401
NOVA VTLA
s tremi stanovanji in 8O0 m2 vrta naprodaj. — Polovico gotovine, polovico knjižice. — Ponudbe pod šifro >330 2418« na podružnico »Slov. Naroda«, Maribor.
PRVOVRSTEN	sre
po Din 12.- prodaja	Mlekarna
St. Jernej.	
HIŠA Z VRTOM	
na Dobrovi naprodaj.	— Pojas-
nila: Dobrova 24.	
UČENCA sprejmem v trgovino. — Vizo-visek, Žalec.
15.000,- DIN POSOJILA
išče gospa za dograditev nove hiše proti vknjižbi na prvo mesto. — Ponudbe pod ^Mesečno odplačilo 2417« na upravo »SI. Naroda«.
STANOM
DVOSOBNO STANOVANJE
v bližini »Evrope« ali sodni je išče tričlanska, ves dan odsotna družina. — Ponudbe pod »Dober plačnik 2421« na upravo »Slov. Naroda«.
TRISOBNO STANOVANJE
s pritiklinami in dve sobi brez pritiklin za samca ali pisarne se odda za avgust. — Več pri kamnoseku Vodnik, Ljubljana, Kolodvorska ulica 34. 2422
1K
KUPIM
nad 2000 Stična.
MALINE
kg kupim
Roje,
SLUŽBE
PERFEKTNO KUHARICO
sprejmem za Beograd. Ponudbe s sliko na: RosenfeTd. Zagreb. Petriniska 28.
POZOR!
Celo pečeno piško se dobi vsak dan za Din 15.- v restavraciji »Pod skalco«, Ljubljana Mestni trg št. 11, pri Cigliču, kakor tudi ražnjiči, ćevapčića in vsakovrstna vina 2375
V KRANJU oddam trgovino z mešanim blagom z vsem inventarjem, na zelo prometnem kraju, ali tudi sam lokal. — Dopise pod šifro iTakoj 2405« na upravo Slov. Naroda«.
MUZIKA klavirji, planini   - Ljubljana,
Sv. Petra cesta 40   - ne je preselila  v  Knafljevo  ulico 4. ter se za nadaljnja naročila pn poroča. 8/T
PO 50 PAKA r.MLA.NO
izdelovalnica perila, vezenje zaves, monogramov, ažurja. £umbnic itd. — »Juljana«. Ljubljana Gosposvetska cesta št. 12 (poleg Slamiča). Vošnja kova St. 2 25/1
ZA V r.>L vam najlepše napravi po izoir-blaga Specijalni oddelek za za vese — RUD. SEVER, Ljubljana, Marijin trg ž. — Kdor Hupi blago pn meni. mu ]ib lz-gotovim brezplačno;
KDOR ZELI MIRNEGA ODDIHA
naj se oglasi pri Mačku. Penzija Din 30. Zračne sobe, hrana dobra Kopanje v topli Sori. — Pojasnila v gostilni Maček. Poljane nad Skofjo Loko.
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim alao kor jem v k uhan — se dobi na malo in veliko v
LEKARNI DR. G. PICCOL1, LJUBLJANA,   Dunajska   c fl
STROJEPISNI POUK
med počitnicami se vršijo tečaji od 6. do %8. in od V48. do 9. ure zvečer za začetnike in iz-vežbance. Šolnina znižana in stane učna ura samo Din 2.—. Začetek pouka 6. avgusta Vpisovanje dnevno od 6. do Vfc8. zvečer. Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15 2329
Malinovec
kg Din 16.—
Marmelada
kg Din 15.—
samo pri
čeme Oskar
apec deL Sv. Petra cesta 85, Ljubljana
KOROŠKE BRUSNICE
razpošilja    Zechner. Dibeliče
Korof^-o.
OGLAŠUJTE
v malih oglasita v »SlovensKerr Narodu« velja vsaka beseda M) para, davek Din 2.- Najmanjši znesek za mali ogla« Din 5.-, davek Din 2.-. Mah oglasi ae plačujejo takoj: pc noš ti lahko v znamkah — Za odgovore malih oglasov rr^r^ oHložiti znamko
jUiWJe; Josip aupanćlć. - z* >Waxodno uakarnoc; Jftaa Joertek. - 2a upravo ln Inaeratiu del Usta: Oton cunatttt. — Vaj v ljudij*