P os&mezne Stevilkes Navadne Din ■—*7S, ob nedeljah Din 1»—. -TABOR* izb«!« v*ak dan, rarven nedelje m praznikov, ob 18. uri * datumom naslednjega dne ter svnne meseono po poeti D 10-—, sa ino-»emntvo D 18' doatavljan na dom I) 11*—, na izkainiee D W>— $ mserati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA*4 MARIBOR Juroičeva ulica stav* *• Poštnlna plaSana v sotovinl Cena danilnle štev. 75 gjara TABOR Peaasnezne števOket Navadne Din *7j^ ob nedeljah Din lv-» OREDNJSTVO m uh.), v Mari-boru. Jurčičeva »L it. A L nad« •trop!e. Telefon mtarutb* KL 27A UPRAVA se nahaja v JurčiM uliei st. 4, pritličje, desno. Tale* foa st. 24. — SHS poStao&bial račun itev. 11.787. Na naročila brc* denarja ae m tfinu — Kokoni* ne — vračal*. Naslov Tit. Knjižnica liceja Ljubljana Maribor, torek 21. oktobra 1924. Borza. BEOGRAD, 20. oktobra. Pariz 361—362 Švica 1326—1330, London 309—310, Dunaj 0.0070—0.0980, Praga 205.60—206, Milan 300—301, Newyork 68.80—68.90. Skrajna napetost v B@®firadw. Vsa pogajanja doslej brez«spažna. ~ SkupSiEllna Is ni otv©r|@na. — ^©Sita® vlade. Dan in noč konference pri kralju — Ljuba Jovanovič dobil od kralja mandat za sestavo koncentracijske vlade. — Vesti o ukazu za razpust skupščine in volilno vlado Pašič-Pribičevič. — Porazen utis nedeljskega Radičevega govora. — Pogajanja o omogočenju otvoritve skupščinskega zasedanja. — Radičevci kot »branitelji ustave": groze z eksodusom. 1 v Ljubljani zagoneten zločin. Znani narodi trgovec Ferdo Pipan se je Krog desete nre zvečer vračal z gospo domov. Ves čas jima, je sledil neki neznanec. V ulici, kjer Pipan stanuje, je oakrat skočil neznanec pred njiju in po par besedah ustrelil iz samokresa na Pipana, ki se je zgrudil in kmalu izdihnil. Gospa je še zaklicala na pomoč, potem Pa padla v nezavest. Morilec je pobegnil v temi in ga še niso izsledili. — Sprejem gojencev v podoficirsko šolo. Komanda mariborskega oikruga razglaša, da je rok za sprejem1 gojencev v podoficirsko konjiško šolo podaljšan do 1. novembra 1924.___________________________ BEOGRAD, 20. okt. Konference pri kralju in direktna pogajanja med vladnimi blokom in radikali, radi sestave koncentracijske vlade so ostala brez uspeha. . Vladni blok je stal na stališču, da. se mora pripustiti raditevce v vlado brez garancij in da mora biti predsednik nove vlade Davidovič ali kateri drugi demokrat, radikali pa so odločno vztrajali, da mora HESS podati izjavo glede narodnega in državnega edinstva in monarhije. Tridnevna pogajanja so se razbila. BEOGRAD, 20. okt. Ko je včeraj sprejel kralj poročilo, je poveril Ljubi Jovanoviču mandat za sestavo koncentracijske vlade s pristavkom, da v slučaju neuspeha ne preostane drugo nego nazpust parlamenta in apel na narod. Jovanovič je poročal o tem Davidovi č-u £n ga prosil, naj. še enkrat popraša svoje tovariše in mu do večera poroča. Pri Pašiču se je vršila nato konferenca, nacionalnega bloka, v kateri je bilo sklenjeno, d& se popusti v vseh nenačelnih vprašanjih, samo da se Jovanoviču o-laflša misija. Samostalni demokrati so izjavili, da odvežejo radikalno stranko od stališča, da je nacionalna koalicija naprami vladnemu bloku enota, »ko b i ta enotnost bila ovira za pristanek vladne ,ga bloka na koncentracijo. Ponovna pogajanja so trajala pozno vnoč. .Jovanovič je delal vladinemu bloku koncesije za koncesijo. Kralj je neprestano sprejemal politike v avdiijenco. Še dianes ob pol 3. uri zjutraj so bili v avdijenci Jovanovič, Petrovič in Pe-ŽiČ. Uspeh se ni dosegel. Ponovno je bil pri kralju tudi pariški poslanik dr. Spalajlkovič, kar se spravlja v zvezo z načrtom nevtralne Vlade. BEOGRAD, 20. okt. Posvetovanja pri kralju so trajala do 3. ure ponoči in se danes nadaljujejo. Včerajšnji Radičev govor je v Beogradu napravil najsi abši utis in je položaj vladinega bloka znatno oslabil. Danes kmalu po 8. uri je kralj sprejeli v avdijenci ministra Pavčiča in M. njinnl Trifunoviča. Pečič jte imel takoj po avdijenci konferenco z Jovanovičem. V kiuloarjih skupščine se je danes kot gotovo dejstvo raznašala vest, da se je kralj — raasljuten nad zadnjim Radiče vim govorom —- definitivno odločil izročiti Pašiču in Pri biče vi ču volilno vlado. Ministrska lista je bila že sestavljena in bi jo imel samo še kralj podpisati. De-signirani ministri so že prišli v svoje klubske lokale, da odidejo k prisegi. Po tej verziji bi bil volilni kabinet sledečo sestavljen: predsednik Pašič, podpreds. Triflkovič. Na ostalih mestih bi bili vsi ministri bivše Pašič-Pribčevičeve vlade razun Kojiča in Janjiča, na fcojih mesta bi prišla Maksimovič in Pelešč Istočas no j® bil izgotovljen ukaz o razpustu skupščine in bi se ianiel predložiti v pod1 pis. Govorice pravijo, da je ta ukaz prišel po pomoti mesto v roke skupščinskega predsednika v roke min. predsedniku, ki je takoj sklical sejo šefov bloka, _ da se obnove pogajanja za koncentracijsko vlado. Po tej konferenci je šel Pečic? zopet na dvor, kjer je ostal delj časa. Za, njim so bili sprejeti Trifunovič, podtajuik Cemovič in Gjuričič. Po tej avdijenci so bili gospodje Pečič, Gjuričič in Trifunovič poklicani h kralju. Vršila se je kon ferenca šefov vladnega bloka in radikalcev. Razpravljalo se je ponovno o mož-nostnih koncentracijske vlade o temi, kako se naj omogoči otvoritev zasedanja skupščine, da se ugodi členu ustave. Po 11. uri se je vršila konferenca mlel gg. Pečičeml, Rjajpanudijem in Gjuriči-čem1. Vladni blok je stavil predlog, naj se za kratek čas reakitivira kabinet Da-vidovič, naj se skupščinska sejta takoj otvori in voli novo predsedstvo. Jovanovič naj ostane skupščinski predsednik podpredsednik Pa naj postane član vladnega bloka. Pogajanja o tem’ predlogu so bila brez uspeha1. Radikalni klub je odklonil predlog in zahteval, dia se voli za skupščinskega predsednika član radikalnega kluba in da se sprejmejo pogoji radika lov za koncentracijsko vlado. Dopoldne se je raznesla vest, da so radičevski poslanci prišli v skupščino in zahtevali otvoritev seje. Groze, da zapu-ste Beograd, če bi odločitve danes popoldne prinesle odgoditev skupščino ali kakšni drugi protiustavni čin. Krasna zenaga Slovencev v Ptuju. lj Ptuj, 19. oklt. Volitve za občino so se izvršile mirno ftn v redu. Nemci so razvili mrzlično agitacijo. Udeležilo se je od 900 volilcev 774. Nemški »plebiscit« je tudi v Ptuju kla-Verno končal. Komaj tretjino vseh cdda-**.ih glasov so dobili Nemci. Nemški »Fe-Ktungsdreieck« Maribor-Celjo-Ptuji je trdno v slovenskih rokah. Dobili so: slovenski! blok 408 glasov, 20 mandatov, soc. dem. 102 « 1 * Nemci 264 « 4 » Disciplina slovenskih strank sa jo sijajno obnesla. Naravno je izid med slovenskim Prebivalstvom izzval burjo navdušenja, ki se je manifestiralo na ulicah. Vzklikalo se je kralju in državi. Z magistrata je zavihralu naša trobojnica, kmalu na to tudi z dlrugih hiš. Nemci so se skrili y, svoje luknje. Rod im, mir se Bi kalil* —- - - - - Doma in po svetu. — Himen. V nedeljo dne 19. okt. se je v župni cerkvi v Zg. Polskavi ponoči! g. Ivan Frangež i® Sp. Polskave z gdono Francko Hojnik. Bilo srečno1! — Smrtna kosa. V Celju je dne 18. okt. umrla gospa Jera Jjajušic, stara 84 lot, mati bivšega okr. glavarja v Mariboru g. dr. Srečka Lajnšica. Pogreb, ki jo bil v nedeljo 19. tm. je pokazal veliko priljubljenost blage dobrotnice revežev. N. v m1. P-l — Volitev župana v Sv. Lovrencu na Pohorju razveljavljena. Kakor znano je bil v Sv. Lovrencu na Pohorju z enim glasom večine izvoljen za župana član nemške stranke. Oblast je na podlagi konkretnih podatkov ugotovila, da izvolitev ni pravilna to jo je razveljavila. Nemška — ali kakor se sama imenuje: Obrtna —stranka s® je pritožila proti te-miu sklepu. — Poulični umor v Ljubljani. Od nedelje na pcmdeljek po sopi sq. je. .terapij Dr. R. Pipuš. Stekal $p©mls*®w raa tir. Fraftia Rosina. Maribor, 18. oktobra 1924. Ko som v jeseni 1886 prišel na vseučilišče na Dunaju, sem tam v alkademi čnem društvu »Slovenija« našel Franja Rosina mod tistimi, ki so igrali vodilno vlogo med slovenskimi visoikošolci na Dunaju. Pri vsakomesečnih Zborovanjih društva je posegal v debate z velikim uspehom vselej tudi Franjo Rosina. Kmalu nato je bil tudi izvoljen za predsednika društva, V mojih očeh ga je zla sti tudi povzdigovalo nljegovo prijatelj' sko občevanje s takratnimi odličnimi Slovenci na Dunaju, kakor so bili R, Ruikl, Dr. M. Murko, Dr. D. Majaron. Cigale,, J. Stritar, prof. Šuklje, dr. Triller in drugi. Alkoprav je moral Fr. Rosi na za časa svojih študij sani preživljati kot stenotipist po raznih pisarnah, je s svojo izredno nadarjenostjo Vkljub temu brez zamude pravočasno dovršil pra voslovne štuidje. Ko sem jeseni leta 1892 prišel kot kon-ripiljeut v Celje, sem tani že našel dr. Franja Rosina kot kaneipijehta v pisarni dr. Jos. Serneca. V Celju je dr. Rosina najiveč občeval s pokojnimi dr. Ivanom Dečkom, z dr. K. Treomi in Dragotinom Hribarjem, Dr. Ivan Dočko je dr. Rosina uvedel v narodno in politične boje celjskih in štajerskih Slovencev, našel v njem odličnega sotrudniika in pozneje naslednika. Dragotinu Hribarju je dr. Rosina pomagal pri izdajanju in urejevanju »Domovine«. Veliko pozornost je vzbudilo takrat, večje število dopisov »Puščavnika na Starem gradu«, v katerih je dT. Rosina, on je bil tisti pn-ščavnik, ki je neusmiljeno bičal pregrehe narodnih nasprotnikov v Celju. Dopisi so se čitaili z velikim1 zanimanjem in našli celo posnemialca v dopisih »Puščavnika na Miklavževem hribu«. Razume se, da se je dr. Franjo Rolsina pridno udeleževal vseh društvenih in narodnih prireditev celjskih Slovence v. Z dr. Dečkom in dr. Treoonl ter Drag. Hribarjem je tudi pridno obiskoval raiz ne politične in agitacijske shode. Z Drag. Hribarjem! sita obiskovala tudi politične shode koroških Slovencev, kjer sta nastopala kot govornika. Leta, 1901, no 1904, kakor se je pisalo, je dr. Franjo Rosina svojo odvetniško pisarno preselil iz Ljutomera v Maribor. Na ta način sem dobil jaz dobrega sotrudnika v boju za ravnopravnost slovenskega jezika v šoli in uradih. Do takrat senu bil v temi boju skoraj popolnoma osamljen. Med mariborskimi Slovenci takrat ni bilo-moža, ki bi znal s krepko roko vzeti v roke vajeti političnega vodstva. Tu je dr. Rosina prišel ravno oib pravem času. Kmalu je bil splošno priznan kot politični vodja mariborskih Slovencev. Od. takrat naprej pa do. prevrata se vsaj v napredni slovenski stranki v Mariboru ni storil noben pomembnejši korak, da bi poprej, ne dal dr. Rosina svojega privoljenja. Z bistrim očesom je Kmalu spoznal, da bi znalo vsemu njegovemu delovanju biti v, veliko korist, če bi se mogel naslanjati na primerni denarni zavod. Vsled toga je po smrti dr. Jerneja Glanonika, ki je znal do takrat zah raniti vstop mlajših in odličnih narodnjakov v odbor Posojilnice, napel vse sile, da pride 3 pdjbor Posojilnice v Mariboru, S po Leto: V. — Številka: 241. močjo svojih prijateljev in z živahno agitacijo, kakor je pri odlborovih volitvah Posojilnice niti poprej in ne slej> ni bilo, se mu je posrečilo, da je bil izbran 7,a načelnika Posojilnice v Maribora proti takratnemu mnogoletnemu odborniku in podpredsedniku Posojilnice, dr. Mlakarju. Z veliko ljubeznijo se je oklenil tega zavoda in ga spretno vodil do svoje smrti. Nobenemu drugemu drnst-vu in zavodu ni posvetil tolifco s-krbi ka* kor ravno Posojilnici v Mariboru. Ker je spoznal, da more v politicneSJI boju z uspehom' nastopiti le, če tudi v gmotnem1 oziru od političnih nasprotnikov ni odvisen, je iskal in kmalu našel priložnost, da si je v Mariboru nakupil lastno hišo in na ta način priskrbel lastno streho za svojo rodbino in svojo pisarno. Dr. Franjo Rosina je z vso svojo 'dušo ljubil svoj slovenski narod in svojo slovensko domovino In se boril z vsemi 6ilami za njih blagor in boljšo bodočnost. Vendar se je izogibal vsakemu nepotrebnemu izzivanju nasprotnikov in tudi vsem pretiranostim. Vedel je svoj® zahteve vedno spraviti v sklad z obstoječimi razmerami in stremiti za teni, kar je dosegljivo. Vsled tega je tudi e političnimi nasprotniki kolikor toliko dobro izhajal, tudi pri njih si je pridobil spoštovanje. Do osebnih sporpadov ž njimi skoraj ni prišlo nikoli. Ker je videl v učeči mladini bodočnost svoje domovine in svojega narodia, jo je z vnemo, z nasvetom in zlasti prod svojo boleznijo tudi gmotno izdatno podpiral. V odiborovili sejah Posojilnice v Mariboru je bil vselej goreč zagovornik Dijaške kuhinje, raznih dijaških! podpornih društev pa tudi posameznih dijakov, ki so prosili za podporo. Svoje cilje je znal dr. Rosina zasledovati z vso eneržijo. Gorje mm, kdor bi hotel križati njegove načrte. Tega j« zdelal neusmiljeno s svojim ostrim sarkazmom1. Tudi s krepkimi izrazi ni štedit. Salonske uglajenosti sploh ni poznal. Vsi od tega je prišel večkrat navskrižje tudi z drugimi rodoljubi. Njegove puščice sta med dirugi mi občutila tudi pokojni1 dr. K. Verstovšek in seaiajni minister dar. A. Korošec. V debatah je znal spretno izpodbiti nasprotniške ugovore ter natančno določiti in utemeljiti svojie predloge. Njegovemu krepkemu in odločnemu značaju je odgovarjalo, da je skušal povsod priti na vodilno mesto. Zavoljo tega ga najdemo pri vseh društvih, navadno kot predsednika ali pod predsednika. Nižja mesita je navadno odklanjal. Po prevratu se je v Mariboru naselilo mnogo mlajših slovenskih razumnikov. Ti so prevzeli marsikatero nalogu političnega, prosvetnega in narodnega dela in krenili kmalu po lastni pobi. pr. Franjo Rosina, ki je bil poprej vajen, da so o vseh takih vprašanjih njega vsaj vprašali za svet, je to bolelo. S krepkimi?' izrazi je dal dostikrat duška svoji nevo-i 1 j i nad novimi voditelji slovenskega jasnega življenja v Mariboru. Pokojni dr. Rosina je imel vedno ciste roke. Zastopal je sicer stališče, da se smora opravljeno delo tudi plač atu Ravno tako pa je zastopal tudi stališče, da je treba za domovino' in za narod’ se žrtvovati, da se torej narodno, prosvetno in politično delo ne sme nagradaitil Nikdar se ni pečal z umazanimi in dvomljivimi! špekulacijami. Kot kmečki sin pa se je vedno zanimal tudi za kmetijstvo. Nakupil si je malo posastvic® v Fratmta in vselej z velikim veseljem poročal o u-spohih svojega kmetovanja. V družbi je znal dr. Rosina vm}oo igrati odločilnov lego. Bil je dovtipen, tudi vesel, vendar nikdar razposajeni. Znal je zanimivo pripovedovati razne dogodke, družba ga je rada poslušajta. Kdor se mu je pa zameril, toga je bičal neizprosno. Vsled! toga so se ga tudi mnogi izmed njegovih znancev, ki so ga sicer spoštovali, Ibolj bali kakor so g« ljubili. Svojo deoo j® pokojni obožaval. O njej je govoril vselej z velikimi ponosom. Vsled toga ga je tudi neizmerno bridko zadela smrt niegosega sin«. SErafl S. iT A C G K«. !V Mariboru, 'dne 21. oEtbSra: /921. AA/T. /ž£/£>. LEGAT, MARIBOR, samo Slovenska ulica 7, telefon 100, samoprodaja pisalnega stroja „ContinnentaV Mariborske vesti. Maribor. 20. oktobra 1924. NA MRTVAVŠKEM ODRU V NARODNEM DOMU. leži od včeraj opoldne v črno zagrnjenem vestilbulu mod zclenijom in cvetjem dir. Franjo Ro«ina, mož, ki je baš temu domu kot svetišču in žarišču narodne ideje posvečal vso svojo ljubezen. Vlak z Dunaja z njegovim truplom je prispel že v soboto po noči. Včeraj v nedeljo 19. tm. krog 10. ure so pokojnika prenesli v Narodni dom in je bila zaprta krsta na mrtvaškem odru cd včeraj o-poldne pristopna občinstvu. Ob krsti jo sokolska častna straža, na njej in krog njo pa nešteto vencev najrazličnejših korporacij in zasebnikov. Danes krog 12. ure so krsto za nekaj časa otvorili, da so mogli sorodniki še poslednjič pogledati pokojnikovo lic©. Od vseh strani prihajajo tekom dopoldneva posamezniki in deputacije, ki se udeleže popoldanskega pogreba. • ESPERANTISTI V MARIBORU. Tukajšnji esperantski krožek, ki deluje že več let pod vodistvom znanega polvglotta odvetnika dr. Hansa, je stopil ▼ stike z zagrebškimi esperantisti in je priredil včeraj v Mariboru propagandno predavanje z razstavo. V mali kazinski dvorani so postavili med zelenje doprsni kip utemeljitelja svetovnega jezika dr. Zammenhofa, ga opremil’ z esperantsko zeleno zvezdo in z državnimi zastavami ter nanizali čez dve mizi esperantsko literaturo. Na prvi mizi najdeš zbirko časopisov, ki te seznani, kako razširjen je ta umetni jezik po zemeljski obli. Tu vidiš esperanteke liste, ki izhajajo na raznih koncih in centrih Evrope; med njimi dih je nekoliko tudi z drugih delov sveta, tako na pr. z Japonske, kjer so jako navdušeni za esperanto, ker jim drugi jeziki ne gredo tako lahko v glavo. Časopisi so po vsebini literarni, gospcd.ar-ski, znanstveni, splošno-kulturni itd. — Zbirka sicer ni kompletna, a dovolj je, da se zanimanec prepriča o razširjenosti in o praktični vrednoeti esperanta. — Bolj uboga je literarna zbirka, vendar pa tudi zanimiva in podučna; tu imaš prevode iz ruščine, madžarščine, angleščine itd. in sicer po vrsti, kar se ti zljubi: vezana ali nevezana beseda, folkloristika, znanstveni problemi itd. Ne manjka tudi prevodov iz jugoslovanskih literatur; laJhko jih bere na pr. vsak japonski esperantist, ki bi nas sicer z mikroskopom iskal okoli po materi zemllii. Okoli 10. ure se je v dvorani nabralo dokaj ljudi, ki so bili željni slišati, kako je kaj s to-le novotarijo. Sestanek je otvoril z nagovorom v esperantu in v slovenščini g. dir. Haas, pozdravil goste iz Zagreba, Ljubljane in Dunaja ter izročil besedo voditelju hrvatskih esperantistov g. dr. Dušanu Maruzziju. V temperamentom; vseskozi zanimivem in podučnem govoru je g. predavatelj opozoril na praktičen pomen esperanta, pobil poglavitne ugovore nasprotnikov in očrtal mesto, ki ga ta jezik že zavzema ▼ mednarodnem življenju, zlasti odkar ga je sprejelo Društvo narodov. Predavatelj jo povedal tudi marsikako zanimivost iz lastnih izkušenj in ee je mnogo oziral posebno na praktično stran espe-rantskega gibanja, ki je eden izmed o-nth pok r e tov, kateri rezultifajo iz današnjega stanja prometnih sredstev, kot bo železnice, brzojav, brezžična telefonija, avijatika, ki narode botjinbolj zbližujejo. Esperanto je le prometno sredstvo in je kot tak pokazal dovolj življenjske zmožnosti in prožnosti. Po predavanju, kimu je sledil dolgotrajen aplavz, je povzel besedo še gosp. prof. dr. Strmšek in opozoril, da ima esperanto v Mariboru še svoje tradicije in da je bil svoje čase prilično razširjen med slovenskim dijaštvom v Mariboru im v Celju. Nato je predsednik sestanek zaključil tn izročil posle tajniku g. Dobravcu. Pri njem se je čez malo čaisa priglasilo okoli 40 novih esperantistov, ki bodo obisko-valli tečaj tekom letošnje zime in se tu vzgojili za_pristaše mednarodnega mirti, spoznavanja in zbliževanja. Opozarjamo, da je razstava, ki jo je priredila gdč. Dvemuš iz Zagreba, podaljšana še na torek dne 21. tm. Zasluži pozornost vseh, ki se zanimajo za stike g širokim svetom; zlasti trgovcev in in-dustrijcev. • ta Trgovski profit In »Ljudska knjižnica«. Nočemo se spuščati v nadaljnje in čisto brezplodne polemike z nasprotniki »Ljudske knjižnice«, ki so nabrusili svoja peresa iz čisto prozornega namena: 'da namreč napravijo kar naj več ji hrup; naj ee streso gore in rodi — katoliška Jjuidska knjižnica. Konkurenčni napadi in osebe zbadljivke nas tedaj ne morejo prepričati, da ima »Straža* globlji povod za gonjo proti »Ljudski knjižnici«. Naj sklenemo polemiko s kratkim pojasnilom prijateljem »Ljudske knjižnice«. Kdor kupuje knjige, ve, koliko stanejo. Kdor jih izposojuje, mu ni treba praviti, koliko trpe, če gredo iz roke v roke. — Ljudsko knjižnico je treba neprestano obnavljati; vezava, ki je danes razmeroma zelo draga, zahteva od leta do leta težlkih tisočakov. Včasih je treba knjigo po desetkratni izposoditvi znova vezati; marsikatera pa je že tako poške lovana, da sploh ni več prilmerna za izposojeva-nje. Tako je tedaj s profitom, ki ga baje ima »Ljudska knjižnica«! — »Straža« očita, da »Lj. knjižnica« pita ljudi z romani. Kaj so dobri romani in odlični romanopisci, to ve vsak, ki je pogledal malo čez ljudsko šolo. Z druge strani pa lahko knjižnica nudi tudi podučno čtivo, ker ima poseben oddelek za znanstveno literaturo. Te dni je na pr. nabavila najnovejše delo Sven Hedina: »Vod Peking bis Moskau«, ki utegne zanimati slehrne-ga inteliigenta, ki pa stane 312 din. Tudi to je znamenje, kake profite dela »Lj. knjižnica«, če noče imeti v predalih samih — romanov. Pa še nekaj je videti iz »Stražinih« napadov; vsa gonja je naperjena proti osebi dT. Reismana, ki se ga klerikalci vsi od njegove delavnosti boje tako kot hudič križa. Očividno imajo pri klerikalnem glasilu tudi v oktobru kisle kumarce: če so ga v juliju v eni sami številki I5krat zdelali, ni čuda, da je tudi v oktobru deležen njihovega dobrega apetita.., m Radio-koncert ki ga bo priredila ljudska univerza v sredo dne 22. tm., bo za Mariborčane zanimivost svoje sorte. V velikih mestih so se radio-aparati že prilično udomačili; morda bodo čez 10 let tudi pri nas vsakdanja stvar. Za sedaj pa bo marsikdo prvič videl ta čudežen produkt sodobne tehnike; prvikrat v življenju bo prislonil uho na aparat, v katerem mu bodo električni valovi prinašali besede in melodije iz daljnega inozemstva. Ker živimo v dobi, ki ji je radio vtisnil poseben pečat, bo zanimivo slišati predavanje g. inž. Tomšiča, ki bo občinstvo uvedel v misterij brezžične telefonije in brzojavljanja. Nadejamo se tedaj, da bo obisk kar največji. Uvedena je malenkostna vstopnina; vstopnice se dobe v trgovini Zlate Brišnik ter pri večerni blagajni. m Pred koncertom P. Stoj anovida In ge Apihove. Kakor že javljeno, bo znani vituoz in skladatelj g. Peter Stojanovič skupno z go Tinko Apihovo v petek dne 24. tm. koncertiral v Mariboru. Iz nekega dunajskega lista posnamemo o tem umetniku sledečo sodbo: Ko smo slišali njegov prvi koncert na gosli v dunajski veliki glasbeni dvorani, katerega je igral s spremstvom orkestra, in ki je dobil avstr, kompozicijsko državno nagrado, Bethovnovo nagrado v Bonnu, ter mnogo nemških nagrad, je bilo gotovo, da je Peter Stojanovič dosegel sloves ne samo kot komponist, ampak tudi kot virtuoz na gosli. Njegovi koncerti pa, katere je dajal v Bijsendorfski dvorani do početka vojne, so zbujali največjo pozornost. Ko so njegove sladibe »Liebchen am Dach« in »Vojvoda Reichstadta« nastopile po 200kraitni vprizoritvi na dunajskem Karlovem gledališču pot okoli sveta, je postalo ime Stojanovič najpopularnejše umetniško ime, kajti te skladbe je celokupno osaopisje priznalo kot najplemenitejšo glasbo te vrste. Bleščeča virtuozi teta, temperament in v srce segajoče petje so glavne vrlino njegovega goslanja. — Ga Apihova je kot pianistka znana našemu občinstvu izza koncerta Josipa Rijavca. Ob tej priliki je tudi strokovni kritik podčrtal lepoto njene igre. Ga Apihova se posebno posveča Chopinu. m Sokolsko društvo v Mariboru otvar-ja dne 21. tm. ob 20. url zvečer v mali dvorani Narodnega doma plesno šolo za začetnike. OdboT. m Dar Dijaški kuhinji. Kegljaški klub Primorcev je podaril Dijaški kuhinji v Mariboru 40 D. Prisrčna hvala! m Trgovsko zborovanje. Trgoeiki gre-mij v Mariboru sklicuje za sredo dne 22. tm. ob pol 20. uri v dvorano restavracije »Kosovo« na Grajskem trgu zborovanje trgovcev, na katerem1 bo v prvi vrsti poročal g. dr. Pretnar od Trgovske in obrtniške zbornice v Ljublljani o obrtno-pravni reciprocitetl. Nadalje se bo razpravljalo o novih določbah delovnega časa, katere pripravlja vlada in drugih aktualnih zadevah, Ker je zborovanje važno, je želeti Innogobrojne udeležbe. m Grajski kino predvaja od pondeljka do vključno srede zanimivo 6 dejansko pripovedko tajnega zakona »Kentuoky Derby«. D. vKentuciky je interesanten film, ker ima krasne športske posnetke največjih konjskih dirk Amerike, izbra- na vsebina se poveča napetost in zanimivost tega filma. Krasni naravni posnetki in prvovrstna igra. V četrtek začne veliki film iz pragozda »Skoz džunglo in pragozd« — naravni posnetki lova na kite, tigre, leoparde, pingvine, slone, noje itd. m Iz policijske kronike. Včerajšnja nedelja je bila primeroma mirna: straže so vložile 16 prijav, ki se tičejo večinoma raznih policijskih prestopkov. Najbolj so trpeli kolesarji, ki se ne morejo navaditi, da bi upoštevali predpise, katere je izdala oblast, da ščiti varnost neko-lesarjev. Tudi krčmarji so odnesli svoje: 4 ovadbe radi prekoračenja policijske ure pričajo, da oko postave bedi tudi tu nad predpisi in odredbami. — Aretiran je bil 381etni pohabljenec Franjo Rubin, donva iz Slov. goric. D asi njma dovoljenja za beračenje po mestu, je pridno pro sjačil od vrat do vrat, dokler ga ni beraška smola zanesla k nekemu policijskemu uradniku. S tem je bil obračun nekoliko natančnejši in je mož nazadnje priromal v zapor. Ko so ga opozorili, da nosi staroavstrijsko vojaško čepico, se je odrezal: »Je pač veliko lepša kot srbska!« — Nocoj po noči so se nekateri pijančki pretepali in klofntali na ulici; vsem bodo odmerjene policijske kazni. — Ustavljen je bil neki nad revi d e rt iz Gradca, ki je nosil znake nemških bojnih društev. — Svari se pred nakupom kolesa znamke »Styria« št. 609.647, ki je bilo dne 6. sept, ukradeno Aleksandru Fasohingu iz Žepovec, kateri se je na cesti Apače—Žepovci vzleknil v jarek in zaspal s kolesom tik sebe. m Avtomobilski promet na ulicah. V Mariboru sicer nimamo na ulicah tako živahnega prometa kot je kje na pariških boulevardih, vodar pa tudi pri nas delajo motociklisti in avtomobilisti nepo trebno zgago. Kakor izvemo, je bilo v zadnjem času okoli 30 vozačev te vrste ovajenih sodišču. Nekateri šoferji in motociklisti menijo, da morajo baš na potu skozi mesto pokazati, da znajo naglo voziti. Ker pa mestne ulice niso dirkališča in ker pasanti ne gredo zato na ulico, da bi se urili v izogibanju ter v požiranju prahu, ki se ga dvigajo celi Oblaki, so ovadbe docela umestne in jele treba, da sodišče nekoliko takih grešnikov prav ostro prime in jih nauči, da bodo vozili ekozi mesto tako, kot zahtevajo predpisi in pa interesi pasantov, m Kavarna »Jadran«. Dnevno koncert. Solidna in točna postrežba. Cene zmerne. 2385 Narodno gSedaff^e. REPERTOAR. Pondeljek. 20. okt. Zaprto. Torek, 21. okt. »Nikola Šubic Zrinjski« B. Sreda. 22. okt. Zaprto. Četrtek, 28. okt. »Otroci« Ah. A (Prem.) »Nikola Šubic Zrinjski«. V torek se ponovno vprizori Zajčeva opera »Zrir>-ski«, ki je dosegla pri premijeri in reprizah lepe uspehe. Šport. : Rapid : Hermes. V Mariboru odigrana tekma je končala v razmerju 1:0 V prid Rapidu. : Ilirija : Primorje. Tekma med srditima rivaloma je končala nepričakovano z 9:0 v prid Ilirije. Primorje je popolnoma odreklo. Louis Conperns: Zaljubljeni osel. 'Roman. (58) Tega večera je bil zrak tako mehak, kakor da je sam dih boginje vel okrog svetišča. Videl sem tudi tri senatorje. — Sedeli so v vrtu svetišča na mramornaiti klopi, mirno in veselo in razgovarjali so se — slišal sem samo mimogrede — ka.ko se bodo povrnili v Rim, kjer si car Hadrijan s celim senatom razbija glavo radi njihove dolge odsotnosti. Prvi se je gladil po plešasti glavi, drugi je že bolj škilil od napornega razmišljanja, tretji pa si je gladil trebuh po pojedini, pri kateri so se pošteno natrpali, čuil seno, kako je dejal Gaudentlus: »Nikakor ne smemo v Rimiu niti črhniti o tem, kar 6e nam je zgodilo.« »Saj bi tudi nihče ne verjel«, je dejal Claudius. »Še jaz sam ne verjamem več«, je objestno pripomnil Eusebius, Šel sem dalje. Jaz sem pa sami verjel in v globoki pobožnosti sem bil udan Izisi, božanstvom Elevzisa, Istočasno me je napolnjevala ljubezen, silna1 ljubezen do Oharis, sladke moje zaročenke. Pa tudi ljubezen sem sedaj, kot moški, čutil izrazitejše nego takrat, ko semi bil še osel. Šel sem v mali oddelek, ki so nami ga dodelili v poslopju svetišča, in opazil sem, da Davus spi. Nič čudnega. Ubogega mojega sužnja je do smrti izmučila pot, ki jo je moral prehoditi, držeč se mojega oslovskega repa. Begal sem' če* vrtove, ko me je mučilo hrepenenje P° Charis. Krog mene se je vil blagi in spokojni dih boginje. Opazil sem, da prihajata dva svečenika. Kakor je bilo videti, sta Iskala baš mene. Ko sta me opazila, sta prišla naravnost k meni. Na obzorju je izhajala jasna luna in zaplula preko daljnih, kamen iti h višin, ki so olb pogledu iz Izisi-nth vrtov nalikovali brezkončnim' belini pustinjam. »Charmides!« je zaklical eden lmried svečenikov. »Iščenno^ Vas,« je pripomnil drugi, »da vas Po želji našega svetega očeta povedemo k Oharis. Ona va« pričakuje.« Mala oznanila. Naivečla vrtnarsko podfot-le v Jugoslaviji „ V R T Diamonja In druejovi, družba z o. z., Maribor.- N«:veftii izbor plemenitih za-dnih dr«ie< fcepov) r nsiple-menitejlih vratah in r vsi.h o biiknh. Plemenite vinske trte na eeserikenskih podlogah, kakor tndi cepa in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Oetie v loncih in razno okrasno grmovje ter dr»v.je imamo celo leto ! Zahtevajte senike! 2185 10-9 Dežne plahto za votore m ko nie iz nepremočljivega platna v vsaki veliSini pri Ivan Kravos, Al ksandrova cesta 13. 2297 10—3 Na prodaj veliki Šivalni stre) .Singer« po nizki ceni Viell, Frankopanova ulica 12. 2388 Nova spalna soba iz trdega lesa se radi pomanjkanja prostora po ceni proda. VpraJati Wildanrain«rj»va ulica it. 8/11, vrata 9. 2381 Pisalna mlia po osni na pro-daj.Wildenrainerjeva ulica 8/H vrata 9. 2382 aianavonj« » *obi, kuhima, ve lika lepa veranda v Ptaju nar »proti kolodvoru se takoi zar menja za aliino ali tudi manj-*» v Mariboru. Vpraeati: Se-*ek, iandarm Maribor. 2390 S Mililo In tolonllalu na debelo nudi po " * i n 12 J1 c,|,f Miloš Oset, Maribor Glavni trg 1610 ■—Blf »»■■■■■»■■■ 1579 Napolitanke Adria narezki Keksi Bonboni Čokolada Malinovec vsaka množina najceneje v glavni zalogi tovarna kandllov Maribor, Stolna nL 4. u»iun;wmnvining,m..i:in.i.niiiiiiiiii.iiimimi,M.„;„i„,l,i,i;nmH,.ll),„.