Aktualno Ptuj. 11-milijonski projekt oddali brez javnega razpisa O Stran 3 Podjetništvo Ptuj. Prvi mesomat v mestu ponuja biftek, tunko, klobase ... O Stran 5 V Štajerski Ptuj, petek, 8. januarja 2021 Letnik LXXIV • št. 2 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Rowan Atkinson: Komik, ki se je v srca gledalcev zapisal z likom Mr. Beana ZGODBA TEDNA ^ Slovenske gorice . Poskusi umorov med varovanci zavoda se kar vrstijo Zakleta graščina zavoda v Hrastovcu Prvo ponovoletno nedeljo so v Socialnovarstvenem zavodu Hrastovec obravnavali že četrti primer davljenja med sostanovalci v manj kot enem letu. Ena od varovank zavoda je nedavno z vzglavnikom poskušala zadušiti drugo, kije ležala v postelji, a je najbolj črn scenarij še pravočasno preprečil eden od zaposlenih. Več na strani 12. Aktualno Podravje. Šolskim otrokom brezplačen obrok, vrtčevskim ne O Stran 2 Politika Hajdina. Šolski inšpektorat opozarja: sporna izbira ravnateljice O Stran 6 Podravje Destrnik. Upokojenci čakajo še na najemno pogodbo O Stran 4 V središču Ptujsko. Interes za javna dela velik, denarja bistveno manj kot lani O Strani 6 in 7 Foto: Črtomir Goznik Magna Hoče Delavci zaenkrat ostajajo v Gradcu Stiske možakarja rigkOlesi Franček se boji * še enkrat upati ... _ Štajerski TEDnI Enajst mesecev plavaš, dvanajst mesecev nbreš --. . -i ■ „ t " xllHnwitP trpnutke z vedno aktualnimi vsebinami iz regije r t Strani radioPTUI 2 Štajerski Aktualno petek • 8. januarja 2021 Podravje • Magna v Hočah še ne bo zagnala proizvodnje Delavci do nadaljnjega ostajajo v Gradcu Vrata Magnine tovarne v Hočah bodo še nekaj časa zaprta, delavci iz koške lakirnice ostajajo na delu v Avstriji. Kot so v podjetju že večkrat poudarili, je bistveno, da ostane hoška ekipa homogena in sejo ohrani. Pred zagonom obrata v Hočah so se namreč zaposleni leto dni interno izobraževali, sestavili so tim ljudi, v katerem vsak obvlada svoje delovno področje. Delovni stroji v Magninem hoškem obratu so se ustavili v lanskem prvem valu epidemije, od marca do konca junija so bili delavci na čakanju na delo od doma. Ker se je avtomobilska industrija na globalnem nivoju zamajala, so posledice čutili tudi v Magni. Naročila so se zmanjšala in obveljala je odločitev, da hoške tovarne ne bodo zagnali. Delavcem so ponudili zaposlitev v Gradcu in večina jih je ponudbo sprejela. V Hočah jih je na delu ostalo 40, in sicer tehnologi, vzdrževalci ter delavci v požarnovarnostni službi. Ker se konec leta stanje z naročili ni izboljšalo, je obveljala odločitev, da Hoč še ne odprejo, delavci pa do nadaljnjega ostanejo v Gradcu. Ko se bodo razmere na trgu izboljšale, jih bodo razporedili nazaj v slovenski obrat. Poslovodstvo podjetja se zavzema, da ekipa, ki je delala v Hočah, ostane skupaj, da lahko ob povečanju naročil takoj zaženejo tovarno. Kdaj bi se stroji v hoški lakirnici lahko ponovno oglasili, ni moč napovedati. Interni viri pravijo, da ta hip ni nobene odločitve, ki bi odgovorila na to vprašanje. Pojasnilo, ki so ga iz tovarne že nekajkrat posredovali javnosti, se glasi: ko bo dovolj naročil. m Električni mestni terenec (SUV) Fisker ocean bi lahko izdelovali tudi v Magninem obratu v Hočah. Fisker in Magna sta pogodbo o izdelavi električnega vozila sklenilajeseni. Kanadska centrala je izdelavo avtomobila zaupala tovarni v Gradcu, ta pa bo v proizvodnjo najverjetneje vključila obrat v Hočah. Foto: Magna Zagon Magnine tovarne v Hočah bo odvisen od obsega naročil. Najverjetneje bo na to treba še nekaj časa počakati. Cilj v Hočah: proizvodnja do 130.000 vozil Kljub negotovosti, ki vlada na avtomobilskem trgu, si kanadsko--avstrijska multinacionalka Magna International prizadeva za širitev proizvodnih obratov v Sloveniji. Dolgoročni cilj je, da bi v Hočah potekala celovita proizvodnja avtomobilov. Letno bi izdelali do 130.000 vozil, pripravljenih za prodajo. Na Agenciji RS za okolje je v obravnavi vloga za pridobitev okoljevarstvenega soglasja (OVS) za širitev proizvodnih obratov v Hočah oziroma za drugo fazo pro- jekta. Druga faza pomeni celovito proizvodnjo avtomobilov, v sedanjem obratu imajo le lakirnico. Okoljevarstveno soglasje je eden od pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja. Šele po pridobitvi OVS bodo v podjetju natančneje predstavili prihodnje načrte v zvezi z gradnjo oziroma nadaljevanjem druge faze projekta. Električni fisker bi lahko izdelovali tudi v Sloveniji Magna je lani jeseni z ameriško družbo Fisker sklenila pogodbo za izdelavo električnega avtomobila Fisker ocean. Izdelovali jih bodo v Magni Steyr, torej v Gradcu, najverjetneje tudi v kooperaciji s Ho-čami. Proizvodnjo Fiskerjevih električnih avtomobilov naj bi pričeli konec leta 2022 ali v začetku 2023, odvisno od razmer. Mojca Zemljarič Podravje • Skupnost vrtcev: »Ministrstvo ni spoštljivo do zaposlenih, staršev in otrok« Kako zaprtje vrtcev vpliva na malčke, ne zanima nikogar Kljub številnim opozorilom, da navodila za šolski oz. predšolski prostor prihajajo prepozno (šele ob koncih tedna) in da ravnatelji praviloma odločitve vladajočih izvedo iz medijev, šolsko ministrstvo ni spremenilo načina podajanja informacij glede vračanja otrok v šole in vrtce. Vrtci že vse od 26. oktobra zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije covida-19 izvajajo le nujno varstvo. Kdo je upravičen do nujnega varstva, je odvisno od občine do občine, v splošnem pa velja, da gre za varstvo otrok, kjer sta oba starša zaposlena. Medtem ko je bilo še pred dobrima dvema mesecema v Vrtec Ptuj vključenih okrog 40 otrok, se je ta številka v lanskem decembru že potrojila, v januarju pa se že kažejo potrebe po odprtju dodatnih enot. »V januarju odpiramo tri dodatne enote, kar pomeni, da se otroci iz enot Marjetica, Tulipan in Podlesek, ki so že vključeni v nujno varstvo, selijo nazaj v matične eno- te. Do sedaj je bila odprta le enota Mačice,« je pojasnila ravnateljica Marija Vučak. Sicer pa v Vrtcu Ptuj niso odklonili nobenega otroka, za katerega so starši izrazili potrebo po varstvu in prinesli potrdilo delodajalca. Ponovno uvajanje otrok in druge stiske Enako kot v večini slovenskih vrtcev tudi v ptujskem že dobra dva meseca tedensko preverjajo potrebe staršev po zagotavljanju varstva in temu prilagajajo organizacijo dela ter čakajo na odločitve vlade oziroma ministrstva o nadaljnji organizaciji varstva. Kot ome- njeno, tovrstne informacije kljub številnim pozivom po spremembi načina komuniciranja še vedno prihajajo zadnji hip. »Iz prakse vemo, da to vnaša med starše in zaposlene nemir,« so izpostavili v Skupnosti vrtcev Slovenije. Zato so konec leta na šolsko ministrstvo naslovili odprto pismo, kjer so zapisali, da od odločevalcev pričakujejo pravočasne in korektne informacije o ponovnem odprtju vrtcev. »Način, ki je sedaj v praksi, nam ni blizu in ni spoštljiv do ravnateljev, do naših zaposlenih, staršev in otrok. Vsak dan čakamo in lovimo različne informacije iz medijev.« Pojasnili so tudi, da čeprav se ponovno vračanje otrok morda na prvi pogled zdi enostavno, to ne drži. Poleg organizacijskih nalog (ogrevanje enot vrtcev, ki so bile do sedaj zaprte, naročilo hrane ...) bo potrebna tudi celovita priprava zaposlenih na nove pogoje oz. razmere dela. »Namreč zaradi dolge odsotnosti otrok bo pri večini malčkov potrebno ponovno uvajanje, prisotne pa bodo lahko tudi druge stiske, ki so se v tem obdobju stopnjevale za štirimi stenami posameznih domov.« Doma naj bi po podatkih Skupnosti vrtcev Slovenije ostalo kar 60.000 malčkov. »Kaj ta izostanek pomeni za predšolske otroke, v Vrtci v likvidnostnih težavah Ravnateljica Vrtca Ptuj Marija Vučak opozarja, da se odvisnost vrtcev od lokalne skupnosti z ukrepi, ki jih sprejema šolsko ministrstvo oz. vlada, še stopnjuje. Starši, katerih otroci vrtcev v obdobju epidemijene ne obiskujejo, so seveda plačila varstva oproščeni, na drugi strani pa vrtcem kljub izpadu dohodkov obveznost izplačila plač zaposlenim ostaja. »Trenutno je likvidnost mnogih vrtcev pod velikim vprašajem, saj bomo denar za izpad plačila za otroke, ki niso bili v vrtcu, za oktober in november dobili šele 22. januarja. Mnogim vrtcem so ustanoviteljice (občine) ta denar že izplačale oz. založile.« tem trenutku ne zanima nikogar, niti podpornih služb ministrstva,« opozarjajo. Mojca Vtič Šolskim otrokom brezplačen obrok, vrtčevskim ne Na številne vrtce po Sloveniji se obračajo starši, ki opozarjajo na stisko in nemoč. »Gre za starše iz socialno ogroženih družin z vprašanjem po brezplačnem obroku za vrtčevskega otroka. Šolskim otrokom je bil obrok omogočen, predšolskim žal ne. K sreči smo v več vrtcih pripravljali hrano za šolske otroke in smo lahko tem družinam dali ,dobro mero', da predšolski otroci niso bili prikrajšani. V vseh okoljih žal ni tako in so nekateri ostali spregledani.« Foto: Črtomir Goznik petek • 8. januarja 2021 Podravje Štajerski 3 Ptuj, Podravje • Do odlično plačanih izvajalcev z javnimi naročili ali kar brez njih 11-milijonski projekt oddali brez javnega razpisa Mestna občina (MO) Ptuj je na pragu 11-milijonskega projekta gradnje kanalizacijskega sistema. Da je dobršen del mesta in njegove okolice z večtisočletno tradicijo v 21. stoletju še brez kanalizacije, ni najspodbudnejši podatek. Če pogledamo samo po okoliških občinah, ima večina tistih, ki ležijo na ravninskem delu, kanalizacijo zgrajeno skoraj do vsake hiše, npr. Kidričevo, Markovci, Gorišnica in še katera. Pa so to občine, ki so se oblikovale pred dobrimi 20 leti. V MO Ptuj s 23.000 prebivalci, ki velja za upravno središče regije, so s kanalizacijo in cestami svetlobna leta zadaj. To je samo eno od bremen, ki ga je od predhodnikov podedovala ptujska županja Nu-ška Gajšek. Kanalizacija v starem mestnem jedru in na območjih, kjer je bila najprej zgrajena (denimo na Bregu), je dotrajana. V nekaterih delih občine je doslej sploh niso imeli ali pa je zgrajena pomanjkljivo in ne omogoča priključitve na sistem. Takšen primer je Grajena, kjer so se stanovalci na desni strani glavne ceste iz smeri Ptuja proti središču Grajene na kanalizacijski vod priključili že pred leti, medtem ko se tisti na levi strani še nekaj let ne bodo mogli. Sistem je pomanjkljiv ali pa so brez njega v Novi vasi pri Ptuju, na Turnišču, v Mestnem Vrhu, Kicarju, Žabjaku ... Nekatere od naštetih lukenj namerava MO Ptuj s pomočjo evropskih in državnih sredstev pokrpati v prihodnjih dveh letih. Načrtujejo gradnjo 32 kilometrov kanalizacijskih cevovodov in 16 črpališč, odpadne vode pa bodo odvajali v centralno čistilno napravo na Bregu. Omogočili bodo blizu 700 priključkov. Na MO Ptuj so povedali, da se je ministrstvo za okolje, preko katerega bo tekla glavnina financiranja projekta (evropski in državni viri), strinjalo z neposredno (in-house) oddajo del. »Največ kanalizacijskega omrežja bo zgrajenega v Kicarju in Spodnjem Velovleku, sledijo Žabjak in Nova vas, Turnišče z naseljem Sv. Roka, Sovretova pot, desni in levi breg Ptuja, ulica Ob Dravi in Zagrebška cesta ter ulice v četrtni skupnosti Rogoznica,« je ob podpisu pogodbe z izbranimi izvajalci naštela županja Gajškova. Nadzor Štrafeli, ki so mu žugali že s super nadzorom 11 milijonov evrov vreden projekt gradnje kanalizacijskega sistema bo nadziral Drago Štrafela (Štraf. d. o. o.), kije bil tudi nadzornik gradnje pri 6-milijonskem projektu obnove ptujske tržnice. Prav v času, ko je nadziral tržnico, to je bilo pred dvema letoma, ga je sodišče na prvi stopnji obsodilo zaradi nepravilnosti pri projektu energetske obnove murskosoboške bolnišnice. Zaradi takratne odločitve murskosoboškega sodi-ščaje ptujska županja Nuška Gajšek, kije ravno v tistem času nastopila mandat, za projekt na tržnici napovedala tako imenovano super revizijo. Te sicer niso izvedli, Štrafela pa je svoje nadzorniško delo opravljal do zaključka projekta. Čeprav so se ob obsodbi na prvostopenjskem organu med politično in gospodarsko srenjo na Ptuju porajali pomisleki o njegovem delu (seveda v zakulisju in neuradno), ga je sedaj MO Ptuj izbrala še za finančno obsežnejši projekt. Njegova ponudba je ustrezala razpisnim pogojem, bila je tudi najugodnejša, so povedali na MO Ptuj. »Podjetje Štraf je delo pridobilo na podlagi javnega razpisa, objavljenega na Portalu javnih naročil. Prejeli smo tri ponudbe, najnižja popolna ponudba je bila od podjetja Štraf v višini 126.636 evrov z DDV. V skladu z zakonodajo smo zavezani k izbiri najugodnejšega ponudnika.« Za 24.000 evrov bodo javnost informirale Javne službe Ptuj Projekt položili »v roke« Komunalnemu podjetju Ptuj MO Ptuj je 11,3 milijona evrov vreden projekt (z DDV) brez javnega razpisa (t. i. in-house naročilo) oddala v izvajanje Komunalnemu podjetju (KP) Ptuj. Po pojasnilu MO Ptuj je izjema oddaje naročila brez javnega razpisa možna, saj KP Ptuj izpolnjuje za to predpisane zakonske pogoje. »MO Ptuj je neposredno pogodbo z izvajalcem sklenila na podlagi izjeme iz 28. člena zakona o javnem naročanju. KP Ptuj smo predhodno pozvali k predložitvi dokazil o izpolnjevanju pogojev. Iz dokumentacije, ki so nam jo dostavili, je razvidno, da so tehnično in strokovno sposobni izvesti investicijo. KP Ptuj bo za realizacijo najelo tudi podizvajalce. Izbrali jih bodo s postopkom javnega naročanja. Naročanje blaga, storitev in gradenj je KP Ptuj dolžno izvesti v skladu z zakonom o javnem naročanju (ZJN-3),« so pravni temelj oddaje posla brez javnega razpisa utemeljili v ptujski Mestni hiši. Da bodo delo oddali neposredno in-house, so predhodno obvestili tudi okoljsko ministrstvo, preko katerega teče financiranje projekta. Ministrstvo je to odobrilo. Za 24.000 € bodo javnost informirale JS Ptuj Za projekt, kot je gradnja ptujske kanalizacije (vrednost in evropski viri financiranja), je pogoj tudi obveščanje javnosti. Na tem segmentu je MO Ptuj z denarjem »šla na roko« še drugemu občinskemu podjetju, Javnim službam (JS) Ptuj, v katerem je edina družbenica. Storitev obveščanja javnosti sicer niso oddali neposredno, kot so to naredili v primeru oddaje gradbenih del. Potencialne ponudnike so junija pisno pozvali k predložitvi ponudb. Odzvali so se trije: JS Ptuj (24.000), Dejan Miletič, s. p., (26.000) in Boštjan Lesjak, s. p., Spot oglaševanje (33.000 evrov). Občina je izbrala najugodnejšega, torej JS Ptuj. V času izvajanja del so JS Ptuj dolžne vzpostaviti spletno predstavitev projekta s posodobitvijo podatkov vsake tri mesece. Izdelati je treba pet začasnih gradbiščnih tabel od oblikovanja do postavitve, vsebino projekta bodo naložili na 750 nosilcev podatkov (USB-ključkov) in natisnili tisoč zloženk. Vsaj dvakrat letno bodo pripravili sporočila za javnost, v času trajanja projekta sta predvideni tudi dve novinarski konferenci; prvo so novembra, ob začetku projekta, že pripravili. Mojca Zemljarič Podravje • Cepljenje v ptujski bolnišnici Cepljenih že skora polovica zaposlenih Na zadnji dan leta 2020 so se s cepivom proti koronavirusu cepili prvi zaposleni v slovenskih zdravstvenih ustanovah, med drugim tudi v ptujski bolnišnici, kjer so doslej cepili kar 40 odstotkov zaposlenih. Foto: Sta/M24 Cepili so se številni zdravniki, medicinske sestre in ostali zaposleni v ptujski bolnišnici, ki želijo z zgledom pokazati, da je cepljenje prava pot. »Ne nasedajte zlonamernim informacijam o cepljenju,« pravijo. V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so prve zaposlene cepili že pred novim letom. 31. decembra se jih je skupaj cepilo kar 115, na drugi praznični dan leta 2021 pa še dodatnih 65. Takoj po prejemu cepiva so se zelo hitro organizirali in v novo leto stopili bolje pripravljeni na boj z virusom. »Vsi, ki smo na prvi poziv izrazili interes za cepljenje proti bolezni covid-19, vstopamo v novo leto z lepim novoletnim darilom, ki bo ščitilo nas in bolnike pred okužbo. Cepljenih je bilo že 35 odstotkov vseh zaposlenih, če odštejemo dlje časa odsotne (dolgotrajne bolniške odsotnosti in porodniške), pa je delež cepljenih proti covidu-19 že 40-odstoten,« zadovoljno ugotavlja direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah. Z odzivom zaposlenih je zelo zadovoljna, prepričana je, da so s tem pokazali zavedanje, da bodo covid le na ta način ustrezno omejili in bodo ukrepi kmalu postali le še spomin. Tiste zaposlene, ki se iz različnih razlogov še niso cepili, poziva, da to storijo čim prej. Cepivo, ki so ga prejeli, so sicer v celoti porabili, a bodo že kmalu na voljo nove doze. Računajo, da bodo v nekaj dneh k 180 doslej cepljenim prišteli še dodatne. Med prvimi sta se cepila direktorica ptujske bolnišnice in strokovni direktor Teodor Pevec. Cilj vodstva bolnišnice je čim prej doseči vsaj 60-odstotno precep-ljenost zaposlenih. »Splošno javnost pozivam, da ne naseda zlonamernim informacijam o cepljenju in da se v čim večjem številu cepijo, ko bo možnost, s tem pa omogočijo zdravstvenim delavcem in vsem drugim vrnitev v ,normalno življenje'. Zaradi izvedbe cepljenja so bili praznični dnevi za sodelavce v cepilni ekipi delavni, za kar se jim zahvaljujemo,« je še dodala direktorica ptujske bolnišnice. Čeprav je pričakovala, da bo odziv zaposlenih na poziv za cepljenje dober, jo je vendarle pozitivno presenetil. Kot pravi, so hvaležni, da so bili med prvimi, ki so prejeli cepivo. »Dobili smo ga toliko, kolikor smo ga potrebovali za cepljenje tistih, ki so pokazali interes. Če k tem številkam prištejemo še tiste, ki so preboleli covid, smo že relativno uspešni v boju s to zahrbtno boleznijo,« je sklenila direktorica. Dženana Kmetec Nekateri cepiva niso potrebovali Od skupaj 522 zaposlenih v SB Ptuj jih je 40 redno dolgotrajno odstotnih. Izmed preostalih 480 zaposlenih se jih je doslej cepilo 180, kar predstavlja 40-odstotni delež. Precej zaposlenih cepljenja v tej fazi ni potrebovalo, saj so okužbo preboleli. Po podatkih direktorice se interes za cepljenje med zaposlenimi iz dneva v dan veča. m ¡ "s-'1 «t v Foto: CG Foto: CG Foto: CG Foto: CG 4 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 8. januarja 2021 Središče ob Dravi • S seje občinskega sveta Denar za kombi rezerviran Decembrska redna seja središkega občinskega sveta je potekala tekoče in brez posebnih zapletov. Najpomembnejša točka dnevnega reda je bila potrditev letošnjega proračuna. Sprejetje bil dopolnjen predlog proračuna z nekaterimi manjšimi spremembami, ki pa po zagotovilih župana Jurija Borka naj ne bi vplivale na predvidene investicije: »Po novih izračunih bomo v prihodnjem letu upravljali z nekoliko manj prihodki, nekoliko več bo odhodkov, prav tako pa bo več prenesenih sredstev iz leta 2020. V predlogu proračuna smo predvideli zadolževanje v višini okoli 20.000 evrov, sedaj pa smo v skladu s spremembami zadolževanje povečali na 48.000 evrov, če bo to sploh potrebno. Naknadno smo v proračun umestili le nakup novega kombija. Odločili pa smo se, da ne bomo šli v lizing, pač pa ga bomo kupili. Doslej smo zbrali nekaj ponudb, vendar nakupa ne moremo opraviti, ker so avtohiše trenutno zaprte.« Nova pravila za financiranje športa »Zakonodaja na področju športa se je spremenila, tako so nas s pristojnega ministrstva pozvali, da posodobimo odloke. Tako smo pripravili nov odlok o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa,« je pojasnil Borko. Potrdili so predlog odloka in pravilnika, ki do potankosti opredeljujeta, kdo so upravičenci do proračunskih sredstev ter merila in kriterije za vrednotenje področij športa. V praksi predlagani odlok skupaj s pravilnikom o dodeljevanju sredstev naj ne bi prinašal posebnih novosti, bo pa do 23. januarja v javni obravnavi. KG Starše • Na seji tudi o naložbah Ustanavljajo režijski obrat Na zadnji lanski seji starševksega občinskega sveta so se svetniki seznanili tudi s predvidenimi naložbami. Med njimi je rekonstrukcija dotrajanega mostu Trniče, ki jo bodo v večjem deležu financirale DEM, občina pa naj bi zagotovila 50.000 evrov. »Most naj bi bil izveden na način, da se bosta lahko srečala dva avtomobila, njegova amplituda naj bi bila nižja, kot je sedaj, in seveda tudi varnejša,« je dejal župan Stanislav Greifoner. V predlogu proračuna so načrtovali dobrih 200.000 evrov za tribune v športnem parku Starše, 30.500 evrov naj bi šlo za vzpostavitev koloparka v Trničah, skoraj 65.000 evrov pa za DCA Loka. Na področju cestne infrastrukture načrtujejo 232.500 evrov za investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest, kar je dobrih 200.000 evrov manj kot lani. Letos pa se bodo na občinski upravi tudi kadrovsko okrepili. Kot je pojasnil Greifoner, bodo namreč vzpostavili režijski obrat, ki bo v prihodnje skrbel za urejanje občinskih zemljišč, vzdrževanje občinskih objektov, postavljanje in demontažo drsališča, šotora, urejanje pokopališča ... Doslej je za te naloge skrbelo podjetje Gradnje Starše, končno pa bodo teh del razbremenjeni. »Dejansko se bodo v prihodnje lahko posvetili namenu, za katerega so bili ustanovljeni, torej skrbi za kanalizacijo, omrežje za ravnanje s padavinskimi vodami in gradnjo stanovanj. Režijski obrat bo zaživel spomladi, zavedati pa se moramo, da bomo najverjetneje morali nabaviti stroje za vzdrževanje in košnjo,« je naznanil Greifoner. V režijskem obratu naj bi delala dva delavca, ki bosta prezaposlena s podjetja, enega delavca bi zaposlili na novo, obetajo pa si tudi, da bi v okviru javnih del pridobili vsaj še enega delavca. Javna razprava o proračunu je bila odprta do 8. januarja, amandmaje pa lahko svetniki vložijo najpozneje do tri dni pred sejo sveta, ki je predvidena v začetku februarja. KG Župan Stanislav Greifoner Destrnik • Kegljišče Društva upokojencev dobilo hišno številko Čakajo še na najemno pogodbo Zapolnil seje še en kamenček v mozaiku zapletene oziroma že kar tragične zgodbe o gradnji večnamenskega rekreacijskega centra za destrniške upokojence; objekt ima namreč od konca lanskega leta samostojne priključke in tudi hišno številko. Uradni naslov centra je zdaj Ja-nežovski Vrh 4id, rdečo tablico s hišno številko pa je predsedniku društva destrniških upokojencev Branku Goričanu na silvestrovo simbolično predal župan Franc Pukšič. Ker je bila stavba s priključki vezana na bližnji vrtec, so se na občinski upravi odločili, da jih je treba zaradi transparentnosti stroškov porabe povsem ločiti, zato ima kegljišče po novem svoje priključke tako za vodo kot elektriko. Kot je povedal Pukšič, so vsi ti postopki občino stali nekaj več kot 7.000 evrov, medtem ko je Goričan pojasnil, da so za izkop od vrtca do kegljišča v dolžini približno 33 metrov poskrbeli upokojenci sami. Razpis še ta mesec A kot že rečeno, samostojna števca za vodo in elektriko ter hišna številka še ne pomenijo tudi zaključka zgodbe o kegljišču, saj v mozaiku manjka še zadnji kamenček, in sicer v obliki najemne pogodbe, ki jo bo občina sklenila z društvom, da bo vse po »reglcih«. »Res je, da je kar nekaj časa trajalo, da nam je uspelo počistiti vse nepravilnosti, ki jih je v zvezi z gradnjo objekta zagrešilo prejšnje vodstvo, a nam je slednjič uspelo. Objekt je legaliziran, zdaj ima tudi svoje priključke in naslov, čaka nas samo še razpis za oddajo. Gre za formalnost, da bo vse v skladu z zakonodajo, prednost pri najemu bodo seveda imeli upokojenci, razpis pa bomo objavili še ta mesec,« je pojasnil Pukšič, Goričan pa se je njemu in direktorici občinske uprave Vlaste Tetičkovič-Toplak ob predaji hišne številke zahvalil za ves trud. »Ne bom se več obračal v preteklost, kaj in kako je bilo, upam, da bomo upokojenci, ko dobimo še pogodbo o najemu, lahko prostore uporabljali, kot smo si zamislili. Že sedaj, ko smo imeli začasno soglasje za uporabo objekta, smo zanj skrbeli in ga vzdrževali, čeprav ga zaradi koronavirusa nismo uporabljali. Dejstvo je, da ga imamo ne glede na pravne akte za svojega, saj smo ga zgradili z lastnimi žulji.« Kolikšna bo najemnina? Župan Franc Pukšič je predsedniku destrniških upokojencev Branku Go- ričanu simbolično predal hišno številko kegljišča; ali bosta sprti strani zakopali bojno sekiro, pa je najbrž odvisno od višine najemnine za uporabo objekta. Spomnimo, da se je med de-strniškimi upokojenci in županom Pukšičem zaiskrilo kmalu potem, ko je slednji ponovno prevzel vodenje občine. Takrat se je namreč izkazalo, da je kegljišče postavljeno v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in na črno, zaradi česar ga je inšpektor do legalizacije za več mesecev zaprl. Sprti strani sta ves čas povsem različno interpretirali dogodke in druga drugi očitali laži, zavajanje in nespoštovanje zakonodaje. Objekt se je gradil še pod prejšnjim županom Vladimir-jem Vindišem, občina Destrnik in društvo pa sta sklenila pogodbo o sofinanciranju gradnje centra, in sicer je bila investitorica občina, dru- štvo pa sofinancer. Člani društva upokojencev so se gradnje lotili z veliko navdušenja, opravljenih prostovoljnih ur in darovanega materiala v prepričanju, da gradijo nekaj svojega, nato pa razočarani spoznali, da ni tako in da so bili zavedeni. Najprej stavba ni dobila uporabnega dovoljenja, glavni udarec pa je bilo spoznanje, da kljub vloženim 86.000 evrom in neštetim delovnim uram v resnici sploh niso lastniki »svojega objekta«. Eni so se jezili na prejšnje vodstvo, ki je vse obtožbe kategorično zavrnilo, drugi na sedanjega župana, da je prepozno začel postopek legalizacije. Kakorkoli, Pukšič je izpolnil obljubo, da bo objekt, katerega edina lastnica je pravno-formalno gledano občina, legaliziral. Novo slabo voljo pa je povzročila vest, da društvu ne bo podelil stavbne pravice, ampak bodo morali upokojenci za kegljišče, ki so ga sami gradili, zdaj plačevati najemnino. Ta naj bi bila simbolična in naj bi prispevala k izboljšanju odnosov med člani društva in županom, ki se jim bo z upokojitvijo sredi leta tudi uradno pridružil. Senka Dreu Rače-Fram • Dve naložbi v športne objekte V načrtu novi igrišči z umetno travo Na območju občine Rače-Fram se že več desetletij razvija tradicija organizirane vadbe v nogometu za vse generacije. Udejstvovanje v športu neposredno vpliva na zdravje posameznikov in kakovost življenja, zato si na občini prizadevajo zagotoviti kar se da ugodne pogoje za vadbo in rekreacijo, kamor spada tudi zagotavljanje ustrezne športne infrastrukture. Na zadnji seji občinskega sveta, ki je potekala ob koncu preteklega leta, so svetniki obravnavali in potrdili dve predvideni naložbi v športno infrastrukturo za prihodnje leto. V športnem parku Rače in v športnem parku Fram nameravajo postaviti igrišči z umetno travo. »Na obeh lokacijah bi uredili igrišče z umetno travo v velikosti rokometnega igrišča, torej 40 x 20 metrov,« je navedel župan Branko Ledinek. Realizacija obeh investicij pa je odvisna od uspešnosti na razpisu za nepovratna sredstva Fundacije za šport. V Framu nameravajo odstraniti dotrajano obstoječe igrišče, izvesti novo drenažo za odtekanje padavinskih voda in kakovostno odvodnjavanje igralnih površin. Postavili bi novo panelno ograjo, vgradili finalni sloj umetne trave in namestili potrebno opremo. Celot- na investicija je ocenjena na dobrih 74.000 evrov, od tega bi občina zagotovila skoraj 44.000 evrov, ob tem pa predvidevajo, da bi od fundacije prejeli 30.500 evrov nepovratnih sredstev. Investicijo podpira tudi NZ Slovenije V športnem parku v Račah pa nameravajo novo igrišče postaviti na mestu, kjer je danes dotrajano asfaltno igrišče. Tudi to dotrajano podlago nameravajo odstraniti, pripraviti zemljišče in namestiti sloj umetne trave z vso potrebno dodatno opremo. Skupna vrednost ureditve tega igrišča je ocenjena na 76.000 evrov, pri čemer naj bi občina zagotovila slabih 40.000 evrov, obetajo si priliv nepovratnih sredstev fundacije v višini 3i.000 evrov, 5.000 evrov pa naj bi primaknila tudi Nogometna zveza Slovenije. Če bodo uspešni na razpisu, bodo v marcu začeli izbirati izvajalca del. Dela na lokacijah naj bi se začela v juniju, v novembru pa naj bi novi igrišči že služili namenu. »S tem bi pridobili površine za športne igre, kot so mali nogomet, rokomet, vadba na prostem, za prireditve v smislu promocije športa in družabna športna srečanja. Ključno pa je, da bi se s tem zagotovili pogoji za vadbo v zimskem času in v slabših vremenskih razmerah,« je dejal Ledinek. Karmen Grnjak Foto: KG Občinski svet je investicijama zelo naklonjen. Oba investicijska dokumenta sta bila potrjena brez pomislekov in obsežne debate. petek • 8. januarja 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 5 Slovenska Bistrica • Impol lani zaostal za načrti Kljub koroni pozitivno Bistriškega predelovalca aluminija Impol je dodobra prizadela pandemija, ki se bo zlasti na področju stiskalništva poznala na lanskem poslovnem rezultatu. Kljub temu so v vodstvu skupine zadovoljni, da jim je tudi v letu 2020 uspelo ohraniti stabilno poslovanje in pozitiven poslovni rezultat, s čimer se večina tekmecev ne more pohvaliti. Kot sta povedala glavni izvršni direktor Impola Andrej Kolmanič in izvršna direktorica za finance in informatiko Irena Šela, je bilo leto težavno, zato je bila proizvodnja po za zdaj zbranih podatkih kumulativno 24.000 ton nižja od načrtovane, kar pomeni deset odstotkov, še znatno nižji pa bo čisti dobiček. Primerjave z letom 2019 so nesmiselne Kolmanič ob tem dodaja, da so primerjave s preteklimi leti nesmiselne, saj je letos poslovanje potekalo v povsem drugačnih pogojih. »Učinki pandemije na poslovanje skupine so ogromni, žal večinoma v negativnem smislu. Zadosten obseg prodaje smo dosegali v prvem in delno v četrtem četrtletju, vendar smo imeli vse leto težave z realizacijo prodajnih cen,« pravi glavni izvršni direktor. Padec dodane vrednosti na zaposlenega Vse to po besedah Irene Šela potrjuje tudi realizirana produktivnost na zaposlenega, ki znaša 101,7 tone, kar pomeni 13 odstotkov oziroma 16 ton manj kot leta 2019. Dodana vrednost na zaposlenega je tako s 50.300 evrov v letu 2019 lani padla na 44.900 evrov, je še dodala. Foto: Svet24 Vendar pandemija ni edina stvar, ki je lani prizadela podjetje. Na ameriškem trgu, ki predstavlja desetodstotni delež prodaje, jih je doletela antidumpinška preiskava ameriških oblasti z namenom zaščite lastnih proizvajalcev. Začasna izguba ameriškega trga Z začetkom preiskave se je prodaja v ZDA popolnoma ustavila, obenem pa se je skrčilo povpraševanje na evropskih trgih. Čeprav so jim grozile visoke protidumpinške stopnje, kar bi posledično ogrozilo njihovo prodajo v ZDA, ki je leta 2019 znašala slabih 60 milijonov evrov, je bistriški skupini v omenjenem postopku vendarle uspelo doseči nižje stopnje za Slovenijo, Hrvaško in Srbijo ter si s tem izboljšati konkurenčnost poslovanja na ameriškem trgu. Postopek sicer še ni povsem dokončan, saj naj bi do končne objave stopenj predvidoma minilo vsaj še dva do tri mesece, vendar pa so že zdaj določene nižje stopnje prispevale k pospeševanju prodaje Impolovih izdelkov v ZDA. Foto: Impol Najbolj na udaru stiskalništvo Lanske epidemiološke razmere so sicer po besedah Kolmaniča najbolj prizadele divizijo stiskalništva, ki je močno odvisna od avtomobilskega trga in v kateri so bili nekaj časa prisiljeni celo zmanjšati število izmen. Manj škode je bilo zaradi novega koronavirusa v diviziji valjarništva, kjer pa je večji vpliv imel omenjeni postopek v ZDA. »Gospodarska aktivnost se izboljšuje, razmere pa se počasi stabilizirajo, zato v leto 2021 vstopamo optimistični in pozitivni. Dotok naročil je na želeni ravni, tudi cenovna politika se izboljšuje. V tem trenutku imamo vse pogoje, da bi lahko bilo leto 2021 uspešno, a ker na globalni ravni v zadnjih letih ne manjka takšnih ali drugačnih izzivov, moramo biti pazljivi in pripravljeni tudi na kakšna presenečenja,« je še dodal Kolmanič. V planu nove naložbe Med dolgo pričakovanimi investicijami velja omeniti gradnjo nujno potrebnega kablovoda, ki jim bo ob povečanem obsegu poslov omogočil večjo energetsko stabilnost in bo potekala v sklopu gradnje zahodne obvoznice. Ob tem se bodo letos lotili tudi gradnje parkirišča ob potoku. (sta) Ptuj • Prvi mesomat v mestu Biftek, tunka, suhe klobase ... Mesarstvo Valenko iz Dornave je na Ptuju postavilo prvi mesomat. Namestili so ga na točki, kije zelo frekventna - pred Agrocentrom Krajnc na Ormoški cesti. »Ideja o postavitvi mesomata se mi je porodila že pred časom. Razmišljal sem, kako bi se približali kupcem na Ptuju. Vzpostavitev prodajalne bi pomenila kar zajeten zalogaj, tej ideji niti nismo namenjali posebne pozornosti. Ker se s Ptuja in iz njegove okolice v naši prodajalni v Dornavi oglasi veliko kupcev, smo premlevali zamisli, kako bi se jim približali. Mesomat se mi zdi dobra alternativa, da so nekateri naši izdelki kupcem iz mesta in širše okolice bolj pri roki. V našem okolju je mesomat novost. Doslej smo poznali mle-komate, svečomate, kavomate in podobno. Naš mesomat je na Ptuju prvi. Glede na povpraševanje verjamem, da ga bodo kupci osvojili. Menim, da je prodaja v tem avtomatu lahko perspektivna. Postavili smo ga konec decembra in odziv kupcev je bil zelo dober. Naš prepoznavni Valenkov biftek, ki ga kupci izjemno cenijo, je šel dobro v prodajo. Dnevno sveži bo v me-somatu na voljo še ves januar,« je povedal Jurij Valenko. Valenkovi bodo mesomat zalagali s sezonskimi izdelki. V tem času so poleg bifteka v ponudbi kmečka tunka, suhe bunke, vrat, ribica, suhe klobase, ocvirki, tedensko sveže hrenovke in prekaje-ne klobase. Poleti bo najbrž možno kupiti kaj svežega za peko na žaru, spomladi ga bodo založili z velikonočno šunko in drugimi dobrotami. Del stalne ponudbe bodo suhomesni izdelki. Seveda so vsi izdelki primerno zapakirani in hranjeni na priporočljivi temperaturi. »Skrbeli bomo, da bo mesomat založen in da bodo izdelki v njem sveži. Za poletni čas si želimo, da bi ga zalagali s piknik programom, saj Valenkoui mesomat zalagajo dnevno, v njem so na voljo sveži mesni izdelki. Mesomat vidijo kot dodatno priložnost za prodajo v času, ko je njihova prodajalna v Dornavi zaprta: ob sobotah popoldne, nedeljah, ponedeljkih in praznikih. Želijo, da bi bil mesni avtomat obiskan vse dni v tednu, ne samo ob dela prostih dnevih. temperaturni režim to omogoča. Seveda je treba izdelke zapakirati v primerno embalažo. V mesoma-tu je nameščen daljinski čitalnik, ki nam med drugim sproti sporoča prodajo in zalogo. Tako ga lahko takoj, ko gre blago proti koncu ali ga zmanjka, dopolnimo. Prav tako imam na daljavo vpogled v stanje temperature, da ne bi šlo kaj narobe.« Valenko meni, da bi lahko bil mesomat dober nadomestek za prodajalne in mesnice, ki so po novem ob nedeljah zaprte. Predvsem pride prav tistim, ki se za nakupe odločajo v zadnjem hipu. »Pričakujemo, da bo mesomat najbolj obiskan ob koncih tednov, sicer pa si želimo neko stalno prodajo. Plačilo izdelkov je možno z gotovino, kovanci in bankovci.« MZ Drugi mesomat v blokovskem naselju Če se bo mesomat izkazal za dobro potezo, bodo Valenkovi na Ptuju postavili še enega, najverjetneje v blokovskem naselju. »Avtomat imam že doma in ga testiram. To ne pomeni, da sanjamo, kako bi z mesomati osvojili Slovenijo. Vsekakor pa želimo, 1 * i 11» - mu da svoje izdelke ponudimo Ptujčanom in okoličanom ter da mesomat zaživi. Naša mesarija v Dornavi posluje 29 let. Temeljno vodilo, ki nas vodi pri delu, je, da se s kakovostno ponudbo trudimo za zadovoljstvo kupcev. Zato imamo v ponudbi izključno slovensko meso, živino odkupujemo od okoliških rejcev,« je povedal Jurij Valenko. Foto: CG Foto: CG Rače-Fram • Podjetje z izgubami, a lastniki niso obupali V Albaugh vložili 7,5 milijona evrov Lastnik in edini družbenik družbe Albaugh Europe SARL je dokapitaliziral družbo Albaugh TKI, kije v zadnjih letih beležila izgubo iz poslovanja. Albaugh TKI, bolj poznan kot Pi-nus Rače, se ukvarja s proizvodnjo kemičnih izdelkov za kmetijstvo. Prav tako ima v lasti sežigalnico za nevarne odpadke, ki je eden izmed redkih tovrstnih objektov v Sloveniji. Kljub temu pa je družba iz Rač zadnja leta beležila precejšnjo izgubo iz poslovanja, kar jo je pripeljalo celo do tega, da v je v poslovnih knjigah beležila negativni kapital. »V letu 2018 je družba poslovala z negativnim poslovnim rezultatom v višini 1.815.429 evrov in v letu 2019 z negativnim poslovnim izidom v višini 488.946 evrov,« so zapisali v letnem poročilu za leto 2019, ki je javno objavljeno na Ajpesu. Delovna mesta niso ogrožena Iz odgovorov predstavnikov družbe je moč sklepati, da so bile finančne izgube tudi glavni razlog za finančno injkecijo. Lastnik Albaugh Europe SARL je namreč družbo iz Rač dokapitaliziral s 7,5 milijona evrov. O razlogih za transakcijo in nadaljnjih načrtih so bili z odgovori predstavniki družbe Albaugh zelo skopi in splošni. Predsednik uprave Stephen Karl je pojasnil, da gre pri povečanju kapitala za nadaljevanje njihove investicijske strategije v Sloveniji in da so želeli povečati kapitalsko moč družbe. Prav tako je dodal, da sredstva niso namenjena za noben poseben projekt. Tako lahko samo ugibamo, ali tako lastnik družbo rešuje pred nelikvidnostjo in olepšuje stanje v bilanci ali pa načrtujejo kakšne nove investicije. V družbi medtem pojasnjujejo, da kljub finančni situaciji in zaostrenim razmeram na trgu zaradi epidemije nemoteno poslujejo in ne načrtujejo odpuščanj. »Kmetijstvo je tudi v teh razmerah pomembna dejavnost v oskrbovalni verigi,« je dejal predsednik uprave Stephen Karl. Karmen Grnjak Foto: KG Albaugh Europe SARL je podjetje prevzel v letu 2015. Kot je razvidno iz Letnega poročila družbe za leto 2019, naj bi poslovanje od prevzema družbe izboljšalo. V letu 2015 so zabeležili 5 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, v letu 2019 pa kar 41 milijonov evrov. Kljub temu pa so zabeležili občutno izgubo. »Uprava družbe je na dan 31. 12. 2019 ugotovila bilančno izgubo v višini 3.307.121 evrov, ki se bo predvidoma pokrila iz bodočega pozitivnega poslovanja družbe,« so navedli v letnem poročilu. 6 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 8. januarja 2021 Hajdina • Šolski inšpektorat opozarja Sporna izbira ravnateljice Konec prejšnjega meseca je inšpektorat za šolstvo svetu zavoda OŠ Hajdina predlagal, da se zaradi spornega rezultata glasovanja zaključi postopek izbire ravnatelja brez imenovanja izbrane kandidatke Vesne Mesarič Lorber. Ugotavljajo, da glede na dogajanje po glasovanju, omenjena kandidatka ni prejela večine glasov. Kljub temu pa je predsednica sveta zavoda Tatjana Habjanič za torek klicala sejo, na kateri predlaga imenovanje omenjene kandidatke - aktualne ravnateljice. Foto: Črtomir Goznik Zapletom ob imenovanju ravnatelja OŠ Hajdina ni videti konca. Odstopom članov sveta, grožnjam, anonimkam in drugemu naj bi konec naredil Inšpektorat RS za šolstvo in šport, ki je pred nekaj dnevi podal priporočila. Čeprav so nedvoumno predlagali, da se zaradi nepravilnosti postopek imenovanja zaključi in objavi nov razpis, je za naslednji teden (v torek) sklicana korespondenčna seja, na kateri naj bi imenovali izbrano kandidatko za ravnateljico in z njo podpisali pogodbo o zaposlitvi. Predsednica sveta zavoda, ki je spisala vabilo na sejo, sicer na novinarska vprašanja ne odgovarja, češ da do zaključka postopka zadev ne bo komentirala. Inšpekcijski nadzor ugotovil več nepravilnosti Zaradi dvomov o zakonitosti je inšpektorat za šolstvo pod drobnogled vzel celoten postopek in ugotovil kar nekaj nepravilnosti. Kot so navedli, je vsebina razpisa skladna z zakonom, pomanjkljivo pa so navedene vse spremembe in dopolnitve ZOFVI, ki so veljale v času objave razpisa. Svet zavoda je od kandidatov zahteval dokazilo - potrdilo o vpisu v šolo za ravnatelje, to pa ni zakonsko predpisano in torej ni obvezno. Kot pomanjkljivo štejejo tudi mnenje lokalne skupnosti, saj ni obrazloženo, kot to določa zakon. Ugotovljeno je še, da so že leta 2017 bili napačno izvoljeni predstavniki sveta staršev: namesto tajno so jih namreč izvolili javno, zato je njihov mandat sporen. Gotovo najpomembnejša ugotovitev pa je: »Tajnega glasovanja o izbiri kandidata za ravnatelja dne 2. 12. 2020 so se udeležili trije predstavniki staršev, katerih mandat člana sveta zavoda je sporen. Glede na to, da je bila Vesna Mesarič Lorber izbrana kot kandidatka za ravnateljico z minimalno večino glasov vseh članov sveta zavoda in da je predstavnik staršev Peter Vauda javno povedal, da je zanjo glasoval pod pritiskom, to posledično pomeni, da kandidatka ni bila izbrana z večino glasov vseh članov sveta zavoda z zakonitim mandatom.« Iz tega izhaja, da je svet zavoda 10. decembra 2020 na podlagi rezultata glasovanja sprejel ugotovitveni sklep o izbiri Vesne Mesarič Lorber s petimi glasovi podpore, kar ni skladno z zakonom, ki določa, da svet odloča z večino glasov vseh članov sveta zavoda. Zaradi vsega tega je Inšpektorat predlagal svetu zavoda, da zaključi postopek brez imenovanja Vesne Mesarič Lorber za ravnateljico in ponovi javni razpis za delovno mesto ravnatelja. A se je predsednica sveta zavoda očitno odločila drugače in kljub vsemu temu svetu predlaga imenovanje aktualne ravnateljice. Vabilu na sejo je pripela še ugotovitve nadzora in ob tem zapisala, da ta ni ugotovil večjih postopkovnih napak. Dženana Kmetec Izbrana kandidatka prejela le 5 od 11 glasov »Inšpektorat RS za šolstvo in šport zaključuje, daje v postopku imenovanja ravnatelja prišlo do bistvene kršitve postopka, saj je sporni glas Petra Vauda odločilno vplival na rezultat glasovanja sveta zavoda, kar pomeni, da nihče od prijavljenih kandidatov ni bil izbran z večino glasov vseh članov sveta zavoda, kot to določa 12. odstavek 46. člena ZOFVI,« je navedeno v ugotovitvah šolskega inšpektorata, ki sicer nima pooblastil, da bi postopke razveljavljal, lahko le predlaga nekatere ukrepe. Svet zavoda je namreč najvišji organ. A na inšpektoratu poudarjajo:»Vendar s tem svet zavoda prevzema tudi odgovornost.« Mihalovci, Podravje • Velike in majhne stiske Frančka Novaka, ki dneve preživlj Franček se boji še enkrat upati, d »Možakarja sem deset let skorajda vsakodnevno videval kolesariti na relaciji Ptuj-Ormož-Ljutome ugotovil, da to ne drži. Ko sem ga srečal v trgovini, kjer je iskal cent na cent za žemljico, me je še mladenič, kije začel akcijo zbiranja pomoči za Frančka Novaka iz Mihalovcev. »Vsi smo mislili, da si Franček služi kruh s ,smetmi'. V resnici pa je umetnik, ki vsak dan prekolesari 80 km, da lahko nariše svoje umetnine: cerkve, gradove ali kakšne druge hiške,« pravi Zidarič. Hiške, ki jih riše, so v veliko boljšem stanju kot njegova. Sam namreč živi v nečloveških razmerah. Več kot 200 let stara hiša se seseda in je dejansko primerna le še za rušenje. A to je edini dom, ki ga ima 59-letni Franček. Zadovoljen je z malim in vesel, da mu je vsaj kolikor toliko toplo. Greje se s pomočjo peči na drva. Franček od leta 1996, ko mu je umrla mama, živi v Mihalovcih 15 povsem sam. Še pred desetimi leti je delal. Zdaj tega ni več zmožen, saj ima zdravstvene težave. Živi izključno od socialne pomoči. Njegovo največje veselje je risanje, s katerim se sprošča. Na kolo naloži rezervna Kerin: »Vse delamo skladno z željami naših uporabnikov!« Po besedah direktorja Centra za socialno delo Spodnje Podravje Mirana Kerina so s težko situacijo, v kateri je Franček Novak, seznanjeni. »Naše strokovne delavke delajo z njim, pomagamo mu po najboljših močeh. Skupaj iščemo najboljšo možno rešitev zanj. Kar se tiče bivanjskih razmer, je res treba nemudoma pristopiti k iskanju ustrezne rešitve, stanje hiše je dejansko zelo slabo. Na tem že delamo. Ideja je, da se mu zagotovi socialno stanovanje. Vse pa je odvisno od njegovih želja in pripravljenosti. Ne želimo namreč delati nič, kar njemu ne bi bilo pogodu, pa čeprav za njegovo dobro. V takih primerih je enostavno treba biti previden in iskati rešitve, ki so optimalne za uporabnike. Nič ne delamo proti njihovi volji.« oblačila, polno vedro kred in drugo opremo, ki jo potrebuje, da ustvarja svoje umetnine. To je tisto, kar mu polni dušo. Ne bi rad iz svoje dotrajane, majhne hiške Z njegovo zgodbo so seznanjeni tudi na Centru za socialno delo Spodnje Podravje. Kot pravi direktor Miran Kerin, na tem primeru delajo, a je marsikaj odvisno tudi od Frančkove pripravljenosti za sodelovanje. Navajen je namreč življenja na vasi, v svoji majhni, skromni hiški. Njena obnova pa je praktično nemogoča. CSD se bo zato skupaj z njim odločil, kako naprej. Dejstvo je, da možakar potrebuje pomoč. Doslej je sicer bil prepričan, da zmore sam. Stara hiška, v kateri je odraščal, ima zanj poseben pomen. V humanitarni akciji, ki jo je zagnal Zidarič, se je zelo hitro nabralo nekaj toplih oblačil in hrane, seveda pa Franček potrebuje še marsikaj drugega, da bo lahko normalno zaživel. »Njegova želja je imeti topel dom,« pravi pobudnik akcije. Vse, ki bi želeli pomagati, Hiša, v kateri stanuje, je stara 200 let in je dejan Spodnje Podravje • Državni denar za javna dela: najmanj za ptujsko in goriško območje Interes za javna dela velik, denarja bistv Ptujska območna služba Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) ima v letu 2021 v primerjavi s prejšnjim letom zajavna de upravičeni do sofinanciranjajavnih delavcev. Konec leta 2020je bilo v socialnem varstvu in zdravstvu na Ptujskem v Javna dela so pomembna priložnost za spopad z dolgotrajno brezposelnostjo posameznikov, obenem pa prispevajo k dodatnim storitvam v lokalnem okolju. Namenjena so aktiviranju brezposelnih oseb, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih. Tisti, ki so v evidenci še dlje, imajo prednost. Za vsak program javnih del mora obstajati javni interes. Kvota sredstev veliko manjša tudi na iv • • državnem nivoju Povabilo za javna dela je odprto v času od 22. decembra do razdelitve razpoložljivih sredstev oziroma najkasneje do konca aprila. Skupaj je država za ta namen zagotovila 14,8 milijona evrov, kar je precej manj kot lani (22,3 milijona). Največji delež denarja je pripadel za ljubljanski in mariborski službi ZRSZ (okrog 2,6 milijona za posamezno območje). Delež ptujske območne službe je precej majhen. Količina sredstev za izvajanje javnih del v letu 2021 znaša 488.400 evrov. Od skupaj 12 območnih služb je ptujska po prejetem znesku za javna dela druga najslabša; nekoliko manj je prejela le območna služba ZRSZ Nova Gorica. »To je manj sredstev kot v preteklem letu, res pa je ob koncu leta 2020 že bilo izvedeno javno povabilo za posebne programe v socialnem varstvu in zdravstvu za leto 2021 (pomoč pri posledicah covid krize). V teh javnih delih so se odprle možnosti za več kot 20 začasnih zaposlitev. Obstoječa dodeljena sredstva za izvajalce programov na Območni službi Ptuj predvidoma ne bodo zadoščala za sprejetje vseh prispelih vlog oziroma zainteresiranih prijaviteljev programov javnih del,« so pojasnili na ptujski območni službi. Upajo, da druge regije ne bodo porabile tistega, kar jim je dodeljeno Po besedah strokovne delavke ZRSZ - OS Ptuj Natalije Šuntner bodo skušali pridobiti dodatna sredstva za ta namen, a je to odvisno od porabe v drugih regijah: pridobili bi si jih lahko le, če na drugih območjih ne bi bila porabljena vsa zanje predvidena sredstva. Ali bo kaj sredstev ostalo nerazdeljenih in kako bodo prerazporejena na Letos bo precej manj denarja za javna dela kot lani. Kaj to pomeni za društva, občine, jih bo vedno več? petek • 8. januarja 2021 V središču Štajerski TEDNIK 7 a na kolesu la ne bi bil spet razočaran... ;r, tudi v največjem dežju in v strašanski vročini. Mislil sem, da na kolesu vozi odpadke, da na ta način kaj zasluži Pa sem bolj pretreslo. Poiskal sem ga in spoznal, daje njegova zgodba težka in da potrebuje našo pomoč,« pravi Karim Zidarič, Foto: Karim Zidarič Franček Novak smisel življenja po številnih razočaranjih najde v slikanju. Foto: Karim Zidarič sko primerna le še za rušenje. poziva, da se pridružijo Facebook skupini Novo življenje za Francka, kjer dobijo vse podatke, na kak način lahko pomagajo. Franček: »Najhuje ni, da ti kaj manjka, ampak ko I v v sam sebe zres...« Čeprav je bil prepričan, da bo zmogel hiško popravljati sam, je tudi Franček sprevidel, da bo moral prositi za pomoč. Pričakovanj, kot pravi, nima, saj ne želi biti razočaran: »Najhuje je, ko veš, da pomagaš drugim, kolikor lahko, sam sebi pa ne moreš. Trudil sem se obnoviti hišo, a nisem mogel. Rad sem hodil v službo, delal, potem pa se je življenje zasukalo, poškodoval sem se. Bil sem tudi razočaran. Življenje zlagam skupaj, vem pa, da ne smeš preveč pričakovati, saj se potem boljše počutiš, ker nisi razočaran.« Franček je v resnici izjemno skromen možakar; čeprav nima skorajda ničesar, se v najinem pogovoru ni spomnil niti ene svoje posebne želje. Pravi, da ti upanje prinese le razočaranje. »Rad bi delal dan in noč, ko pa zjutraj vstaneš, enostavno ne moreš. Vidiš, da ne gre, in to te žre celo življenje,« še pripomni. Po poklicu je ključavničar. Še pred desetimi leti je delal, bil je priden in delaven. Veliko in bridko večkratno razočaranje, tudi v ljubezni, pa je na njem pustilo trajne posledice. Opomogel si doslej ni. Pogovor z njim je nekaj posebnega. Je pogovor s človekom, ki ga je strah upati in si želeti boljše življenje. Franček ni človek, ki bi se vsakemu odprl, je precej nezaupljiv. Vse to so iz njega naredile slabe življenjske izkušnje. A kot je dejal ob koncu najinega pogovora, bo vsake pomoči neizmerno vesel. Toliko bolj, ker so njegova pričakovanja zelo skromna. Dženana Kmetec % i H Foto: arhiv Karim Zidarič seje odločil pomagati Prepričanje, da v takšnih primerih ne smemo pogledati vstran: »Franček je brez osnovnih stvari, ki so nam samoumevne. Nima televizije, interneta... Družbo mu delajo kokoši in maček. Žalostno. Mene je njegova zgodba pretresla. Želim pomagati in Frančku omogočiti življenje, kot ga še ni imel. Skupaj mu lahko spremenimo življenje,« je prepričan Zidarič. Ko je pred nekaj tedni začel akcijo zbiranja pomoči za 59-letnega Frančka Novaka, je ustanovil tudi stran na Facebooku. Ljudi je pozval, naj prispevajo po svojih močeh. www.tednik.si Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TODNIK /eno manj kot lani la na voljo kar četrt milijona evrov manj. Zaradi zmanjšanja kvote sredstev je zelo verjetno, da vsi prijavitelji ne bodo / okviru javnih del zaposlenih 20 delavcev, a potreb je še veliko več. 0 Foto: Profimedia/M24 Od skupaj 12 območnih služb je ptujska po prejetem znesku za javna dela druga najslabša; nekoliko manj je prejela le območna služba ZRSZ Nova Gorica. Foto: Profimedia/M24 organizacije ...? In kaj za številne brezposelne, ki drugo območno službo, bo predvidoma znano februarja. Takoj 61 prijaviteljev, denarja ne bo dovolj za vse Na ZRSZ - OS Ptuj so do ponedeljka, 4. januarja, prejeli 61 ponudb prijaviteljev. Komisija se je ta teden že sestala in ocenila pris- pele programe. Ker sredstev skoraj zagotovo ne bo dovolj za vse, bo izvedeno točkovanje. »Število prispelih vlog oz. prijavljenih programov že na prvi pogled presega razpoložljiva sredstva, zato bo izvedeno vrednotenje in točkovanje programov po predvidenih kriterijih. Računamo, da bo do konca tega tedna znano, kateri programi bodo odobreni in kateri ostanejo ,v čakalnici' na morebitno odobri- tev, če kdo izmed izbranih odstopi od programa ali ne podpiše pogodbe,« je pojasnil Tomaž Žirovnik, direktor ZRSZ - OS Ptuj. Sprememba v deležu sofinanciranja po občinah Kakšnih večjih sprememb vsebine in pogojev v javnem povabilu v primerjavi z lanskim letom ni bilo. Zavod zagotavlja del sredstev za plače udeležencem programov javnih del, pri določitvi deleža pa upošteva določitev in razvrstitev občin glede na povprečno stopnjo registrirane brezposelnosti. Ta lahko znaša od 50 do največ 80 odstotkov plače (lani je b i l najnižji delež manjši in je znašal 30 %). Skoraj vse občine v Spodnjem Podravju bodo prejele višji delež sofinanciranja v primerjavi z letom 2020. Tudi na Ptuju se je nekoliko dvignil: ZRSZ bo namreč kril 60 % plače javnega delavca in ne polovico kot lani. Pomembno vprašanje pa ostaja, koliko javnih delavcev letos sploh bo, upoštevajoč dejstvo, da je delež sredstev za naše območje bistveno nižji od lanskoletnega. Dženana Kmetec Foto: profimedia/M24 Delež sofinanciranja odvisen od deleža brezposelnosti v občini ZRSZ zagotavlja udeležencem programov javnih del deleže plač po naslednjih merilih: 80 % plače v občinah, v katerih je bila povprečna stopnja brezposelnosti višja od 15 %; 70 % plače v občinah, kjer je bila povprečna stopnja brezposelnosti v prvih devetih mesecih lanskega leta od vključno 11 do 15 %; deset odstotkov manj v občinah z nekoliko manjšim deležem brezposelnih (med 7 in 11 % ); tam, kjer je bila brezposelnost do 7 %, pa prispevajo polovico plače. Občina Dele: sofin ž anciranja (v %) Cirkulane 60 Duplek 60 Ormož 60 Podlehnik 60 Ptuj 60 Sveti Tomaž 60 Destrnik 60 Hajdina 60 Gorišnica 50 Markovci 50 Juršinci 60 Kidričevo 60 Majšperk 60 Žetale 50 Sveti Andraž v Slovenskih goricah 50 Trnovska vas 50 Zavrč 60 Dornava 60 Videm 60 Vir: Povabilo za javna dela za 2021 8 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 8. januarja 2021 Podravje • O pomenu sadja in zelenjave Jabolko in solata nujna vsak dan Leto 2021 bo mednarodno leto sadja in zelenjave, je določila generalna skupščina Združenih narodov, med zastavljenimi cilji pa je poleg osveščanja o tem, kaj redno uživanje sadja in zelenjave pomeni za naše zdravje, tudi čim manj zavrženih vitaminov. Foto: SD Da jabolko na dan prežene zdravnika stran, o pomenu uživanja sadja za naše zdravje govori že star slovenski pregovor. Da bi moralo sadje in zelenjava postati del našega življenjskega sloga, da bi torej morali zaužiti vsaj jabolko na dan in krožnik solate, v Sloveniji kot mantro ponavljamo že leta, in čeprav rezultati še zdaleč niso dobri, pa vendar spremembe kažejo na bolje. Raziskava z naslovom Različni vidiki prehranjevanja prebivalcev Slovenije, ki so jo v 2019 izvedli na NIJZ, je pokazala, da se povečuje redno uživanje tako sadja kot zelenjave. Sveže sadje dnevno v povprečju uživa vsak drugi prebivalec, pogosteje sicer starejši (68,5 %), najmanj pa mladostniki (48,1 %). Sadja nikoli ne uživa manj kot odstotek prebivalcev, zelenjave, ki je nekoliko manj priljubljena, pa štirje odstotki. Niti polovično samooskrbni V letu 2019 je vsak Slovenec v povprečju porabil 117 kilogramov zelenjave in 75 kilogramov svežega sadja ter 67 kilogramov krompirja. V Sloveniji imamo 32 avtohtonih in 17 tradicionalnih sort sadja in zelenjave ter štiri domače sorte krompirja, a s pridelavo ne dosegamo niti polovične samooskrbe. Poleg osveščanja o zdravstveni koristi rednega uživanja sadja in zelenjave bodo Združeni narodi oziroma njihova Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) več aktivnosti usmerili tudi v zmanjšanje izgub in odpadkov sadja ter zelenjave v prehranskih sistemih. Obenem bodo spodbujali trajnostno porabo in pridelavo sadja in zelenjave ter izboljšanje načinov skladiščenja, prevoza, trgovine, predelave in prodaje na drobno. Kot poudarjajo na našem kmetijskem ministrstvu, je treba v lokalno in regionalno proizvodnjo vpeti tudi male lastnike, vključno z družinskimi kmetovalci, in s tem krepiti zmogljivost vseh držav, obenem pa v boju proti izgubam oziroma odpadkom sadja in zelenjave vpeljati inovativne pristope in tehnologije. Senka Dreu Podravje • Visoko tveganje za okužbo z aviarno influenco Prepovedano krmljenje prostoživečih vodnih ptic Potem ko se je po Evropi znova razširil virus visoko patogene aviarne influence, bolj znane kot ptičja gripa, je bilo pravzaprav samo še vprašanje časa, kdaj bomo prve primere odkrili tudi v Sloveniji. Takoj ko seje to zgodilo, so bili sprejeti ukrepi za preprečevanje vnosa in širjenja bolezni. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je celotno ozemlje Slovenije opredelila kot območje z izrazitim tveganjem za okužbo z aviarno influenco, konec lanskega leta pa preventivne ukrepe še zaostrila. Gre namreč za zelo nalezljivo bolezen, ki je pri podtipu H5N8 tudi do stoodstotno smrtna, medtem ko človeku ni nevarna, zato je treba na vsak način preprečiti stik med prostoživečimi pticami in domačo perutnino. V Sloveniji doslej potrjenih šest primerov Prvi primer aviarne influence podtipa H5N8 pri prostoživečih pticah je bil v Sloveniji potrjen 23. novembra lani pri poginulem labodu grbcu, ki so ga našli na plaži v Fiesi v občini Piran. Zatem je bil podtip H5N8, ki se širi po Evropi tako pri prostoživečih pticah, predvsem vodnih, kot pri perutnini in pticah v ujetništvu, ugotovljen še v štirih primerih: eden na obali v občini Izola in trije v občini Ljubljana. Konec leta, 29. decembra, pa so pri labodu grbcu v občini Koper odkrili okužbo s podtipom H5N5, ki je prav tako eden podtipov, ki se zadnje mesece pojavljajo v Evropi. Zaradi nevarnosti prenosa ptičje gripe na domačo perutnino je do nadaljnjega prepovedano krmljenje vodnih ptic. r ..,. I L Perutnino in ptice v ujetništvu je treba zadrževati v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi. Zaradi dobrobiti živali se lahko vodni perutnini omogoči dostop do vode, vendar je pri tem treba preprečiti fizični stik s prostoživečimi vodnimi pticami. Hrano in vodo naj živali, če je le mogoče, dobivajo v zaprtih oziroma pokritih prostorih. Če vodo dobivajo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop tudi prostoživeče vodne ptice, jo je treba najprej obdelati s postopki, ki zagotavljajo uničenje virusov aviarne influence, kot so denimo prekuhavanje, uporaba filtrov ali klora. Ker lahko perutnino s ptičjo gripo okuži tudi človek, in sicer s prenosom virusa preko kontaminirane obutve in obleke, so večji rejci že pred meseci omejili vstop nepooblaščenih oseb v prostore, kjer bivajo živali, to pa strokovnjaki svetujejo vsem, ki redijo perutnino. Do nadaljnjega so prepovedane tudi razstave, predstave in kulturne prireditve, na katerih bi se zbirala perutnina ali druge ptice v ujetništvu, razen če so organizirane tako, da je tveganje širjenja virusov s ptic, ki bi bile lahko okužene, na druge ptice kar najbolj zmanjšano. »Za splošno javnost pa je predvsem pomemben sklep o prepovedi krmljenja prostoživečih vodnih ptic,« opozarja Peter Pri-božič, vodja kmetijske svetovalne službe KGZS - Zavod Ptuj. »Mnogi se z otroki radi odpravijo na sprehod ob reki ali jezeru, kamor prinašajo tudi hrano za race, labode in druge vodne ptice. To zdaj zaradi nevarnosti širjenja ptičje gripe ni dovoljeno, saj bi se zaradi hranjenja na enem mestu po nepotrebnem zadrževalo več ptic hkrati, s tem pa bi se povečala možnost prenosa virusa med njimi, kakor tudi prenosa na perutnino preko naših oblačil in obutve.« Senka Dreu Foto: SD Foto: MZ Podlehnik • Občina in Vinarska zadruga Haloze podpisala pismo Prvi korak za vina iz Haloz je narejen Podlehniški župan Sebastian Toplak in predsednik Vinarske zadruge Haloze Jožef Šmigoc sta sredi decembra podpisala pismo o nameri za sodelovanje in izvedbo skupnega skladiščnega prostora za vina iz Haloz. To naj bi stalo na eni izmed občinskih parcel v Podlehniku. Kot je na seji občinskega sveta pojasnil svetnik in tudi član vinarske zadruge Gorazd Šeruga, je namen prostora, da bi imeli vinogradniki na enem mestu zbrano vse potrebno za stekleničenje in skladiščenje vina oz. svojih izdelkov, pripomočkov. »Imamo mobilno polnilno linijo, ki je bila zajetna investicija za halo-ške vinogradnike, a na drugi strani nimamo prostora za njeno skladiščenje. Ob tem pa skladiščni prostori ne bi služili le članom vinarske zadruge, temveč vsem, ki prostor za shranjevanje potrebujejo.« Župan Sebastian Toplak pa se nadeja, da bo objekt postal tudi promocij-sko-degustacijski prostor ter info točka. »Občina Podlehnik si prizadeva za aktiviranje potencialov zemljišč ob avtocesti, hkrati pa želi ustvarjati pogoje za razvoj in napredek vinogradnikov in vinarjev na območju Haloz. Ne nazadnje je to v teh zahtevnih časih še toliko pomembnejše,« je poudaril in spomnil, da so bili v Podlehniku že v preteklosti pomembni vinogradniški objekti, kot na primer osrednja klet s prešo in ostalimi površinami Štajerske hranilnice oziroma t. i. Sparkassa in kasneje Kmetijski kombinat Ptuj. Člani so se odločili za Podlehnik Vinarska zadruga Haloze je bila ustanovljena leta 2016 in njeni člani obdelujejo skoraj polovico vseh vinogradov v Halozah. Najpomemb- Foto: Občina Podlehnik Predsednik Vinarske zadruge Haloze Jožef Šmigoc in Sebastian Toplak, župan občine Podlehnik nejša investicija od ustanovitve zadruge je bila zagotovo nakup mobilne polnilne linije z zmogljivostjo 2.000 steklenic na uro, nameščene na tovorno vozilo. Vrednost naložbe je bila nekaj manj kot 302.000 evrov, zanjo so iz Evropskega sklada za regionalni razvoj dobili skoraj 200.000 evrov. Zadnji dve leti pa je zadruga v sodelovanju s haloškimi občinami iskala primeren prostor za vzpostavitev skupnega distri-bucijsko-skladiščnega prostora za vina iz Haloz. Člani zadruge se namreč soočajo z izzivom primernega skladiščenja vin v steklenicah, ko izvedejo polnitev z mobilno polnilno linijo, zato želijo urediti skupni prostor, v katerem bodo lahko v času od polnitve do prodaje na primernem mestu skladiščili vina v steklenicah na paletah. Spet drugim pridelovalcem vin težavo predstavlja dostopnost oz. prostorska omejitev njihovih kmetij/ kleti za izvedbo polnitve. »Glede na podane prostorske možnosti občin ter po razpravi med člani se je upravni odbor Vinarske zadruge Haloze odločil za sodelovanje na območju občine Podlehnik,« je pojasnil predsednik zadruge Jožef Šmigoc. Pismo o nameri je prvi korak k izvedbi investicije, sedaj bosta sledili izdelava idejne zasnove projekta ter izdelava finančne ocene. Nato pa nameravata občina in zadruga organizirano in usklajeno pristopiti k pridobivanju sredstev iz naslova državnih ter evropskih razpisov. Mojca Vtič petek • 8. januarja 2021 Podravje Štajerski 9 Sveta Trojica • Zaključena gradnja mostu Naložba dražja kar za polovico Leto dni je trajalo, daje Direkcija za infrastrukturo na regionalni cesti Ptuj-Lenart, tik ob pomurski avtocesti v Senarski, zgradila nov most čez reko Pesnico. Foto: SD Vsa dela naj bi bila zaključena do marca. Spomnimo, da je bila sprva načrtovana celovita sanacija starega mostu; ta je bila že dlje časa med prioritetami Direkcije za infrastrukturo. Ko je lani v začetku leta slednjič prišla na vrsto, obnova naj bi bila končana do konca aprila, pa se je izkazalo, da most, ki vse od postavitve leta 1976 ni doživel večje prenove, ni več varen. Pogled v njegovo drobovje je namreč razkril takšne poškodbe glede nosilnosti, da sanacija ne bi bila smiselna, zato je padla odločitev o rušenju. Promet je bil medtem že speljan enosmerno, vse okrog mostu je spominjalo na gradbišče, na katerem pa več mesecev ni bilo nobenega delavca. Vozniki, ki so spomladi čakanje pri semaforju za izmenično enosmerno prečkanje mostu in neaktivnost na gradbišču pripisovali prvemu valu epidemije, v resnici niso vedeli, da razlogi tičijo drugje. Na Direkciji so namreč morali naročiti dodatne preiskave in dopolnitev projektne dokumentacije za gradnjo novega mostu. V samo nekaj dneh so čez Pesnico v neposredni bližini starega mostu postavili montažni jekleni most tipa Mabey, preko katerega so začasno speljali enosmerni promet. Širši most s servisnim hodnikom za pešce Stari most je kmalu padel pod gradbenimi stroji, na njegovem mestu pa je začel rasti novi. Ta je zdaj, kot rečeno, končan, z dobrimi desetimi metri je širši od starega, vsak vozni pas meri po 3,25 metra. Na mostu je zagotovljen tako imenovani servisni hodnik v širini 1,25 metra, ki ga bodo lahko uporabljali tudi pešci. Sprememba projekta, ki je prvotno načrtoval le sanacijo obstoječega mostu, je seveda podražila investicijo, in to kar za polovico, saj je bilo treba starega porušiti, postaviti nadomestnega in zgraditi novega. »S prvotnim naročilom je bila predvidena obnova mostu v vrednosti 307.722,51 evra. Ker je bilo med gradnjo ugotovljeno bistveno slabše stanje objekta, ki je ogrožalo njegovo stabilnost in ga ni bilo mogoče ugotoviti pred razdrtjem voziščne konstrukcije, smo morali spremeniti tehnologijo gradnje in obseg rekonstrukcije, to pa je investicijo dvignilo na 460.187,73 evra,« so nam povedali na Direkciji za infrastrukturo. Nadomestni montažni most bodo, če bodo vremenske razmere to dopuščale, odstranili do konca januarja. SD Zavrč • Enotni v pomoči občanom Najem mrliške vežice brezplačen Završki svetniki so na decembrski seji bili enotni ob predlogu, da na občini do preklica epidemije ne bodo zaračunavali najema mrliške vežice. Foto: KG Odločitev so sprejeli z namenom, da bi prebivalce domače občine v teh zahtevnih časih razbremenili. Ob slovesu od najbližjih jim bo tako prihranjen strošek v višini 39 evrov za posamezni dan najema. Strinjali so se tudi s proračunom za letos, ki od prve obravnave ni doživel pomembnejših sprememb. Pred občinskim svetom je zopet pristal predlog za izdelavo dokumentacije za celovito obnovo vodovodnega sistema Spodnjega Podravja; prav tako so ga potrdili. Podprli so tudi namero PGD Zavrč, da uredi notranjost gasilskega doma. Gasilsko društvo namreč letos praznuje 80-letnico delovanja, zato želijo urediti svoje prostore. Investicija naj bi bila vredna okrog 5.000 evrov. Sicer pa bo društvo prejelo dobrih 17.000 evrov proračunskih sredstev za svoje redno delovanje in 3.000 evrov za požarno takso. KG Cirkulane • Obnova gradu Borl za tri mesece podaljšana Grad bi odprli v drugi polovici leta Po gradbenih delih, s katerimi so utrdili skalno brežino pod gradom Borl, je ministrstvo za kulturo, kije lastnik haloškega grajskega očaka na vzpetini nad Dravo, pričelo še obnovo dela gradu. Po obnovi bi prostore v upravljanje prevzel Prirodoslovni muzej Slovenije. Obnova gradu se financira z evropskimi sredstvi, ki so namenjena izboljšanju stanja okolja in biotske raznovrstnosti. Gradbena dela bi v skladu s pogodbo sicer že morala biti končana, a so se zaradi več dejavnikov zamaknila v leto 2021. Izvajalec obnove, podjetje Kograd Igem, je delo pričel maja lani z osemmesečnim rokom za končanje. Novi pogodbeni rok je 11 mesecev, dela bi tako končali konec marca. Po pojasnilu kulturnega ministrstva je do zamude prišlo zaradi arheoloških raziskav, epidemije koronavirusa in netopirjev v grajski kleti, ki veljajo za zaščiteno živalsko vrsto. Vrednost del ostaja nespremenjena, to je 1,4 milijona evrov. Novi tlaki, ogrevanje, vse instalacije, stavbno pohištvo ... Obnova traktov A in B (severnega in vzhodnega) vključuje polaganje estrihov in zaključnih tlakov, vgradnjo talnega ogrevanja, izdelavo ometov in zaključna slikopleskarska dela, vgradnjo novega stavbnega pohištva, popolno obnovo električnih in strojnih inštalacij, pozidave sten zaradi funkcionalne prilagoditve prostorov, finalno obdelavo vseh prostorov, Pogled na gradbišče borlskega gradu, kjer nastaja interpretacijsko-infor-macijski center območja Natura 2000 Foto: ZVKDS, OE Maribor Takšna bo po obnovi fasada na severnem traktu gradu, v katerem sta grajska kapela in viteška dvorana. Skico je izdelal Gorazd Gerlič iz mariborske območne enote ZVKDS. V gradu obnavljajo 1.300 m2 površin v kleti, pritličju in nadstropju traktov A in B, to je ob prvem notranjem dvorišču. V vzhodnem traktu (v objektu desno, ko vstopimo na prvo dvorišče) bodo v pritličju razstavni prostor, v nadstropju pa pisarne in delavnice za kustose. V pritličju severnega trakta (naravnost, ko vstopimo v grajski kompleks) ostane viteška dvorana, ob njej bodo sprejemni prostor - recepcija, kavarna in sanitarije. Viteška dvorana v nadstropju bo dobila novo podobo. Kot je pojasnila umetnostna zgodovinarka iz mariborske enote ZVKDS Alenka Zupan, bodo talno keramiko zamenjali s kamnitim črno-belim tlakom z vzorcem šahovnice, strop bodo uredili po vzoru prvotnega. Viteška dvorana bo namenjena razstavnemu prostoru, s pritličjem bo povezana z dvigalom. Nove tlake bodo položili tudi po zunanjih arkadnih hodnikih, fasado bodo obnavljali na stavbah okoli prvega in drugega dvorišča, prvo dvorišče bodo na novo tlakovali. V projekt so vključili še bazen, ki ga bodo preuredili v mokrišče oziroma mlako. obnovo fasade v atriju in izdelavo mokrišča na lokaciji nekdanjega bazena. »Po opravljenih gradbe-no-obrtniških delih bomo izvedli naročilo še za notranjo opremo in opremo za postavitev prirodo-slovne razstave,« so pojasnili na ministrstvu in dodali, da so s Pri-rodoslovnim muzejem v zvezi z upravljanjem obnovljenega dela gradu podpisali pismo o nameri. Prirodoslovni muzej bi grad prevzel po koncu vseh del, predvidoma julija 2021. V drugi polovici letošnjega leta bi po napovedi kulturnega ministrstva lahko grajska vrata ponovno odprli za javnost. Obnovo bi nadaljevali, a najprej je treba izdelati načrte Čeprav bo del gradu Borl kmalu dobil novo vsebino, ki mu bo morda ponovno zagnala kri po žilah, pa je usoda vsega drugega, povezanega z gradom, še velika neznanka. Odprto ostaja vprašanje urejanja grajske terase, kjer so arheologi našli dragocene prazgodovinske ostaline. Na ministrstvu za kulturo omenjajo, da bi na terasi uredili razgledno ploščad. »Nadaljnje urejanje postavitve razgledne ploščadi na mestu, kjer so bile najdene arheološke ostaline, se bo uredilo z aneksom med Ministrstvom za kulturo in Direkcijo za infrastrukturo po pridobitvi celotne projektne dokumentacije.« Za vse drugo pa na ministrstvu trenutno nimajo odgovora. »Ministrstvo za dele gradu, ki v tej fazi niso bili obnovljeni, še nima izdelanih dokončnih predlogov glede novih vsebin. Po izdelavi programske naloge in nato projektne in investicijske dokumentacije bomo v naslednjih letih pristopili k obnovi še ne obnovljenega dela gradu.« Mojca Zemljarič V Prirodoslovnem muzeju Slovenije, ki bo predvidoma v drugi polovici leta prevzel upravljanje gradu, so pojasnili, da bodo za delo na Borlu dodatno zaposlovali. Predvidene nove zaposlitve so vključili v letošnji kadrovski načrt. Direktorica Breda Činč Juhant je poudarila, da jih veseli, da se na grad Borl selijo naravoslovne vsebine. Meni tudi, da bi se lahko Borl v sodelovanju z (mariborsko) univerzo in lokalno skupnostjo razvil v naravoslovno središče. Foto: MZ Majšperk • Park z igrali postavljen Zaradi covida igrišče zaprto Občina Majšperkje zaključila ureditev parka med poslovno cono in gasilskim domom PGD Majšperk - Breg. »Upam, da bomo igrala in motorični park lahko začeli čim prej uporabljati,« je dejal svetnik Kristijan Lovrenčič. Občina je v okviru skoraj 20.000 evrov vrednega projekta, ki ga je prijavila na razpis Las Haloze, uredila park z motoričnim igralom, zunanjo mizo za namizni tenis, zunanjo garnituro za šah in zunanjim namiznim nogometom. Park je namenjen druženju vseh generacij, kakovostnemu preživljanju prostega časa in sprostitvi. Sofinancerska sredstva za ureditev parka v višini 85 % upravičenih stroškov (13.913 evrov) so uspešno pridobili preko poziva Las, partnerja v projektu pa sta poleg Občine Majšperk še Športno društvo Breg in Prosto- Foto: CG Foto: CG voljno gasilsko društvo Majšperk - Breg. Županja Darinka Fakin je o novi pridobitvi še povedala, da so igrala namenjena tudi vrtčevskim otrokom, ki redno obiskujejo športni park na Bregu. Ob tem je pozvala ostala društva v občini, da pripravijo projekte, ki bi jih občina v prihodnje lahko prijavila na razpise Las. »Na Bregu so tovrstni projekt pripravili že pred leti in sedaj, ko smo imeli možnost, smo dokumentacijo uporabili. Pričakujemo, da se bodo zbudila tudi ostala društva in pripravila predloge.« MV 10 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 8. januarja 2021 Ormož • Cepljenje proti covidu 19 že poteka Prvih 55 odmerkov cepiva za varovance CSO Prve doze cepiva proti aktualnemu virusu je Zdravstveni dom Ormož prejel med božično-novoletnimi prazniki. Namenjena so bila varovancem Centra za starejše občane Ormož in zaposlenim v domu, kmalu za njimi pa so bili na vrsti zaposleni v zdravstvenem domu. Doslej je Zdravstveni dom Ormož prejel 110 odmerkov cepiva. Prvi so bili namenjeni izključno varovancem obeh enot CSO Ormož in njihovim zaposlenim. Cepilo naj bi se 55 oseb, pri tem pa ocenjujejo, da je bila zainteresiranost za cepljenje dobra. Za to se je odločila večina varovancev, ki bolezni še ni prebolela. Cepljenje so zdravstveni delavci ZD Ormož izvedli centru starejših, potekalo pa je brez zapletov. »V dobrem tednu iz CSO Ormož še nismo prejeli informacij o kakih negativnih stranskih učinkih,« je povedala Pavla Govedič iz ZD Ormož. V prvem tednu letošnjega leta pa so na vrsto prišli tudi zaposleni v ZD Ormož. Za cepljenje se je odločilo 53 zdravstvenih de- lavcev, med njimi pa prav tako niso opazili posebnih stranskih učinkov. V drugem tednu letošnjega leta naj bi za cepljenje prišle na vrsto osebe, ki skrbijo za ljudi na domu. V ZD Ormož imajo doslej zbranih 10 prijav iz te skupine. Pričakujejo, da bodo za njimi lahko cepili starejše osebe, ki živijo v svojih domovih, nato zaposleni v vrtcih in šolstvu. Lokacije cepljenj bodo prilagajali Doslej so cepljenja potekala v CSO Ormož in v ZD Ormož, kjer bo najverjetneje tudi v prihodnje izvedenih največ cepljenj. Sproti pa nameravajo zagotavljati čim manj stikov med ljudmi. Tako bodo, če »Cepivo nam dobavijo tedensko. Sporočijo nam, katera populacija je na vrsti za cepljenje, in mi moramo poslati podatke o številu prijavljenih oseb iz te skupine. Če imamo podatke zbrane, nam to prihrani veliko časa,« je povedala Pavla Govedič, namestnica pomočnice direktorice za zdravstveno nego iz ZD Ormož. bo možno, cepljenje izvajali tudi po skupinah na določenih lokacijah. »Tako smo izvedli hitro testiranje zaposlenih na OŠ Stanka Vraza Ormož. S šolo smo se dogovorili in organizirali testiranje v prostorih šole,« je navedla Govedičeva. Smiselno je pohiteti s prijavo V ZD Ormož imajo doslej na čakalni vrsti za cepljenje vpisanih čez 600 posameznikov z območja občin Sv. Tomaž, Središče ob Dravi in Ormož, kar je sicer relativno nizko število glede na število prebivalstva tega območja. Pričakujejo sicer, da se bo odzvalo s prijavami za cepljenje večje število prebival- cev, ko bo v javnosti zaokrožila informacija, da je na vrsti prav skupina, ki ji pripadajo. Govedi-čeva je pri tem izpostavila veliko prednost, če se prijavijo prej. »Gre za to, da mora ZD Ormož za sleherno skupino, ki pride na vrsto za cepljenje, posredovati podatke o številu prijav zainteresiranih oseb. To lahko storimo zelo hitro, če so podatki prej zbrani. Doslej težav s sprejemanjem prijav še nismo imeli težav. V primeru, da bi se v nekem trenutku želelo prijaviti več posameznikov hkrati, pa bi lahko nastopile težave pri sprejemanju prijav. Če se bodo zainteresirani prijavili prej, nam bo to vsekakor olajšalo delo,« je opozorila Govedičeva. Karmen Grnjak Haloze • S paketi rešujejo materialno stisko, duševna ostaja Več kot 100 prostovoljcev sporoča: »Niste sami!« Mrežo več kot 1.400 prostovoljcev Karitas na območju Nadškofije Maribor sestavljajo tudi člani Karitas, ki deluje pod okriljem dekanije Zavrč oziroma sedmih župnij v Halozah. Vodja Franjo Tolič opaža, da seje zaradi epidemije povečala materialna stiska, še posebej pa duševna. »Številni starejši so ostali sami in potrebujejo tisto najpomembnejšo obliko pomoči, to je bližino svojcev, saj jih najbolj pogrešajo,« je zaupal. V Župnijskih karitas Stoperce, Žetale, Zavrč, Sv. Vid pri Ptuju, Sv. Trojica v Podlehniku, Sv. Barbara v Cirkulanah in Sv. Andraž v Zg. Leskovcu deluje več kot 100 prostovoljcev, ki skušajo po svojih najboljših močeh pomagati pomoči potrebnim. A zaradi načina življenja, odmaknjenosti, pa tudi zahtevnosti območja so stiske v Halozah še večje kot v ravninskem delu Ptujskega in Dravskega polja, opaža Tolič. »Populacija se močno stara, mladi odhajajo in ravno tukaj se srečujemo z najtežjo obliko stiske. Starejši, ki so celo življenje delali in garali na tej večinoma skromni haloški zemlji, so sedaj prišli v obdobje, ko ne zmorejo več. Ostali so sami in potrebujejo pomoč, v prvi vrsti pa bližino sočloveka.« Medtem ko pomanjkanje materialnih dobrin skušajo prostovoljci omiliti z razdeljevanjem živil, pa je duševne stiske toliko težje reševati tudi zaradi številnih omejitev druženja. Kljub temu da fizični stik ob minulih praznikih ni bil mogoč, pa Tolič sporoča, da ljudje niso ostali sami: »Kot kristjani smo na poseben način povezani v molitvi.« Vsak dan pomagajo 250 osebam Pomoč mariborske nadškofijske Karitas vsak dan doseže tudi do 250 oseb v stiski (dežurni telefon, razbremenilni, svetovalni razgovori, pomoč v hrani in higienskih potrebščinah ...). Obseg pomoči se povečuje, saj prostovoljci opa- MARIBOR StrossmayerjEva 15 2000 Maribor Foto: Sta/M24 žajo med 10 in 15 % novih prošenj družin oz. posameznikov, med njimi tudi takšne, ki potrkajo na vrata Karitas po petih oz. desetih letih. Posebno pozornost namenjajo najmlajšim. Samo v okviru programov pomoči Nadškofijske karitas Maribor so v lanskem letu pomagali 1.573 otrokom, v mreži župnijskih Karitas mariborske nadškofije pa pomagajo kar 7.166 otrokom. Pomoč se nanaša na plačilo šolske prehrane, šole v naravi, letovanj, šolskih potrebščin in delovnih zvezkov ter učbenikov, pomoč otrokom preko programa botrstvo, materinskega doma, ambulante in ljudske kuhinje, donirane hrane in učne pomoči. Mojca Vtič Podravje • Šport je med izjemami za prehajanje občinskih meja Sankanje na Pohorju je dovoljeno, a ne za vse Na omejitev gibanja v okviru svoje občine smo se morali privaditi, to pa ne pomeni, da si vsi skupaj ne želimo čim prejšnjo normalizacijo življenja. Vsako izjemo s pridom izkoristimo. To dokazuje stanje na Pohorju minuli vikend. Sankačev, predvsem nad snegom in zimo navdušenih otrok je bilo izjemno veliko. Je to dovoljeno tudi za občane občin v Spodnjem Podravju? Od novega leta naprej ponovno velja prepoved prehajanja občinskih meja za vse regije. Med izjeme pa je bila konec leta dodana individualna športna aktivnost ali gibanje v naravnem okolju zunaj naselij. Gibanje je omejeno na območje posamezne statistične regije. V tem primeru imamo na našem koncu srečo, da smo del podra-vske regije. To pomeni, da se lahko povsem legalno odpravimo na sankanje na Pohorje ob upoštevanju priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje. To možnost so konec tedna številni izkoristili, san- Čeprav je bilo sankačev precej, so se držali priporočil in na prostem ohranjali varnostno razdaljo. kališča na Pohorju so bila polna, saj so ljudje komaj čakali na sprostitev omejitev pri športni aktivnosti. Ker so sankanje, smučanje, tek na smučeh ipd. vezani na letni čas, je zdaj gotovo zadnja priložnost, da izkoristimo te možnosti rekreacije, ki nam jih ponuja narava. Za smučanje pa je še vedno potreben negativen covid test. Prehajanje med občinami pa je poleg omenjene izjeme zaradi športnih aktivnosti še vedno možno za 13 drugih izjem (seveda z izjavo in ustreznimi dokazili). Dženana Kmetec Športna dejavnost kot izjema Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi je bil spremenjen 25. decembra lani. Dovoljuje, da lahko posameznik ali osebe iz skupnega gospodinjstva prehajajo med občinami znotraj statistične regije, kjer imajo prebivališče, za izvajanje individualnih športnih aktivnosti ali gibanje v naravnem okolju zunaj naselij, pri čemer morajo upoštevati priporočila NIJZ. Na voljo mobilni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave Foto: DK petek • 8. januarja 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • Pridobitev Zdravstvenega doma Šest novih vozil Zdaj je že tradicija, da Zdravstveni dom Ptuj koledarsko leto sklene z novimi pridobitvami. Tudi decembra 2020 je bilo tako, nabavili so rekordno število vozil, kar šest. Njihova skupna vrednost je skoraj 200.000 evrov. ZD Ptuj ima kar šest novih vozil, namenjena pa so za različne dejavnosti, ki jih opravljajo. V novo leto 2021 je Zdravstveni dom Ptuj vstopil z 52 vozili, od tega je šest povsem novih. V sklopu skupnega javnega naročila so en avtomobil kupili za patronažno službo, po dva za potrebe delovanja Centra za duševno zdravje in novo dejavnost - pomoč na domu, ki jo izvajajo v sklopu projekta Sodobna oskrba starejših, eno vozilo pa je za urgenco. Po besedah Metke Petek Uhan so vozila kupili precej ugodno, saj so izpeljali skupno javno naročilo. Za vseh šest vozil so odšteli 197.800 evrov. »Obnova voznega parka je zmeraj v naših načrtih, saj so stara vozila zaradi popravil in drugih dejavnikov visok strošek. Vsako leto zamenjamo nekaj vozil, letos jih je nekaj več. Z novimi projekti nam je uspelo zagotoviti še dodatna sredstva in naš lanskoletni nakup vozil je dejansko rekorden,« še dodaja Petek Uhanova. V voznem parku, ki obsega 52 vozil, je po novem kar deset reševalnih in 26 patronažnih vozil, ostala so namenjena za druge dejavnosti . Dženana Kmetec Ptuj • Dobrodošli, Izabela in Ivona! Prvorojenka - osmi otrok v družini Kot prva v letu 2021 seje v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj rodila deklica Izabela. Na svet je pokukala 1. januarja ob 17. uri in 12 minut. Razveselila je starša ter svojih sedem bratov in sester. Tako kot lani se je tudi v letu 2021 v ptujski porodnišnici prva rodila deklica. Čeprav sprejema za prvorojence, kot smo ga bili vajeni doslej, zaradi epidemioloških omejitev ni bilo, je vodstvo bolnišnice v ponedeljek poskrbelo, da je ta dogodek vendarle imel poseben pridih. Ponosnim staršem male Izabele so čestitali in predali darila bolnišnice, Mestne občine Ptuj in sponzorjev. Prvorojenka v letu 2021 Izabela Jurgec je sicer osmi otrok v družini. »Posebej v ponos nam je, da se je njena mamica Monika kar sedemkrat vrnila v našo porodnišnico. Povedala je, da ji je pri nas lepo in da je zadovoljna. Le prvič je rodila v drugi porodnišnici. In takšne odločitve porodnic hranijo našo dušo. Vsaka ima izbiro, a to, da se tako rade vrnejo k nam, veliko pove o našem delu,« je povedala Damija- Foto: arhiv bolnišnice Prvorojenka Izabela in njena mama Monika Jurgec Foto: arhiv bolnišnice Drugorojeni otrok v ptujski porodnišnici je letos Ivona. na Bosilj, predstojnica ginekolo-ško-porodnega oddelka ptujske bolnišnice. Družina Jurgec, ki jo bo zdaj razveseljevala še mala Izabela, živi na Pragerskem. Kot druga je letos v ptujski porodnišnici na svet prikukala deklica Ivona. Rodila se je s carskim rezom 2. januarja ob 5. uri zjutraj mamici Sabrini Kolar iz Dornave. Tudi dru-gorojenki in njeni mami je vodstvo bolnišnice na čelu z direktorico Ani- co Užmah čestitalo in jima predalo lepa darila. Zadnji porod v letu 2020 v SB Ptuj je bil opravljen 31. decembra ob 16.41. »Ugotavljamo, da je bilo minulo leto uspešno. Ponovno smo opravili več porodov kot leto poprej. Želimo si, da bi se tak trend nadaljeval tudi v prihodnje,« je dodala Bosiljeva. V letu 2020 je bilo na Ptuju opravljenih 836 porodov, kar je devet več kot leto poprej. Dženana Kmetec Rače-Fram • Občina v nakup električnega avtomobila Starejšim bi radi zagotovili brezplačne prevoze V preteklem letuje z vladnimi ukrepi prišlo do ukinitvejavnih prevozov. Tako je bila posameznikom, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva, čez noč odvzeta možnost, da se z avtobusom odpravijo k zdravniku, v lekarno ali po nakupih. Na območju občine Rače-Fram pa lokalni javni promet ni vzpostavljen, zato bodo letos kupili avtomobil, ki bo na voljo občanom. Že v preteklem letu so na občini z nakupom petih navadnih in petih električnih koles vsaj delno zagotovili mobilnost občanov, letos pa ob nakupu dodatnih petih električnih koles načrtujejo še nakup nakup električnega avtomobila, ki bo namenjen brezplačnim prevozom starejših. »Z nakupom električnega avtomobila bomo zagotovili prevoze za najranljivejše občane, starejše, ki so manj mobilni in jim je treba pomagati,« je dejal župan Branko Ledinek. Na eni strani gre za reševanje socialnih zahtev sodobne družbe po mobilnosti, na drugi strani pa je v ospredju tudi skrb za okolje, saj bo vozilo električno. Nakup novega električnega avtomobila v vrednosti slabih 37.000 evrov naj bi bil opravljen v juliju, Foto: arhiv občine Rače - Fram Vsa kolesa bodo namenjena širokemu krogu uporabnikov, tako domačinom kakor tudi turistom. Nahajala se bodo v središču Rač v bližini med-generacijskega centra. nakup električnih koles v vrednosti dobrih 12.000 evrov pa v oktobru. Občina se v investicijo podaja v sklopu projekta E-mobilnost, ki je vreden slabih 51.000 evrov, v sodelovanju z DCA DANIca Rače (med-generacijski center), Društvom upokojencev Rače in Društvom upokojencev Fram. V investicijo se bodo podali le, če bo LAS Dobro za nas projektu namenila nepovratna sredstva. Partnerji projekta si obetajo slabih 34.000 evrov nepovratnih sredstev, večji del preostalih stroškov, okoli 17.000 evrov, pa bi zagotovili iz občinskega proračuna. Partnerji projekta bodo vzpostavili sistem uporabe električnega avtomobila in vzpostavitev sistema izposoje koles, kjer bo močno vpet medgeneracijski center. Poleg tega bodo v medgeneracij-skem centru organizirali izposojo avtomobila in organizirali prostovoljce, ki bodo starejše občane z avtomobilom popeljali po opravkih. Karmen Grnjak Promocijsko sporočilo SKB banka v Qcentru Ptuj v Puhovi z vami tudi v 2021. Pred nekaj dnevi smo končno vstopili v težko pričakovano leto 2021. In kaj hitro smo ugotovili, da se kljub obrnjenemu listu na koledarju stvari niso pretirano spremenile. ¡"¡fviM^em LETO isjgil y ¡*g val /j o 5 ¡i 3i>íü c c = íj 15 v r u j A tudi ko se bomo iz trenutne situacije vrnili v stare življenjske tirnice, na katere nam spomin počasi že bledi, bomo ugotovili, da okoliščine na nekaterih področjih našega življenja niso pustile sprememb. Ljudje namreč v kriznih situacijah iščemo varnost, zaupanje in domačnost. Pri SKB banki verjamemo, da se prav zaradi tega vedno znova vračate v našo poslovalnico v Qcentru Ptuj v Puhovi in obljubljamo vam, da bomo tudi v prihodnje upraviče-vali vaše zaupanje. Poslovalnice SKB banke lahko v Sloveniji najdete na več kot 50 lokacijah, ena izmed njih je tudi naša poslovalnica v poslopju Qcentra na Ptuju v Puhovi. Ob obisku vam bodo naši profesionalno usposobljeni zaposleni pomagali pri najemanju stanovanjskega ali potrošniškega kredita, investiranju vašega premoženja v donosne sklade, odlogih kreditnih plačil, sklenitvi zavarovanj in paketov za otroke, dijake, študente in odrasle ali pridobivanju kreditne kartice.Na račun bodo prišli tudi podjetniki, saj lahko s SKB banko enostavno uredijo storitve poslovnih financ, kot so opremljanje podjetja, financiranje poslovanja, najem POS-terminala, zavarovanje ključnih oseb v podjetju in druge opravke, pomembne za nemoten potek posla. S strokovnimi nasveti, izkušnjami in široko ponudbo storitev vam želimo pomagati na poti do brezskrbne in varne prihodnosti. Ena izmed prednosti ptujske poslovalnice SKB banke je tudi dostopna lokacija v prostorih Qcentra v Puhovi ulici. Opravljanje bančnih storitev tako več ne prestavlja mukotrpne in čas izgubljajoče obveze, temveč enega izmed postankov ob obisku nakupovalnega centra. Tudi za Qcenter Ptuj bo leto 2021 nekaj posebnega. V prihajajočih mesecih se nam obetajo številne novosti, s katerimi bomo poskusili še dodatno izboljšati in popestriti vašo nakupovalno izkušnjo. Obiščite nas v poslovalnici SKB banke v Qcentru Ptuj v Puhovi! Foto: CG 12 Štajerski Kronika petek • S. januarja 2021 Slovenske gorice • Poskusi umorov med varovanci zavoda se kar vrstijo Zakleta graščina zavoda v Hrastovcu Prvo ponovoletno nedeljo so v Socialnovarstvenem zavodu Hrastovec obravnavali že četrti primer davljenja med sostanovalci v manj kot enem letu. Ena od varovank zavodaje nedavno z vzglavnikom poskušala zadušiti drugo, kije ležala v postelji, a je najbolj črn scenarij še pravočasno preprečil eden od zaposlenih. Ker tako oškodovanka kot osumljenka spadata v kategorijo posebej zaščitenih oseb, na mariborski policijski upravi več informacij o dogodku ne morejo posredovati. Gre sicer že za četrti podoben primer v manj kot letu dni. Prepričan, da ga je zadavil Julija lani je 53-letni oskrbovanec »stregel po življenju« 60-letnemu sostanovalcu. Z rokami ga je menda hotel zadaviti, potem pa osebju prijavil, kaj je storil, prepričan, da je drugi od davljenja umrl. Ko pa so zaposleni pridrveli v sobo, so ugotovili, da se 60-letniku ni zgodilo nič hudega. Policija je napadalca ovadila za poskus uboja, tožilstvo pa potem vendarle ni vložilo klasične obtožnice, pač pa predlog za izrek obveznega psihiatričnega zdravljenja, ker se je 53-letnik nad sostanovalca, ki napada bojda sploh ni prepoznal, spravil neprišteven. Foto: Črtomir Goznik Raje bi bila v zaporu Februarja lani je 52-letna stanovalka zavoda z vzglavnikom napadla 63-letno sostanovalko, a je sodišče ocenilo, da je bila in- tenziteta storilke premajhna, da bi lahko govorili o poskusu uboja. Konec koncev je tudi 63-le-tnica na sodišču povedala, da dogodka ni občutila kot napad nase, ampak kot navodilo, kako naj ona ubije obtoženo. In kaj je v svoj bran povedala 53-letnica? »Nadnjo sem šla s 'pojštrom', nisem je davila, nisem je stiskala za vrat. Bila je huda name, opravičila sem se ji za to. Ne vem, kaj mi je bilo. Nisva se skregali.« Pa tudi, da bi raje kot v zavodu bivala v zaporu, če zaradi psihičnih težav že ne more domov. Priznala in se pokesala Za 36-letnico, ki je svojo 49-le-tno sostanovalko v zavodu napadla marca lani, pa se je primer na sodišču zaključil z obsodilno sodbo. Psihiatrična stroka je namreč ocenila, da je bila njena zmožnost razumevanja pomena dejanja in posledic sicer zmanjšana, a ne bistveno. Tožilstvo jo je obremenilo poskusa umora, kar je oktobra lani na sodišču tudi priznala in se opravičila oškodovanki. Tožilstvo je ob upoštevanju več olajševalnih okoliščin predlagalo pet let zapora, sodniki pa so bili z 52-letnico še nekoliko bolj milostni; prisodili so ji štiri leta in osem mesecev, kazen pa prestaja na Igu. SS Podravje • Edino pokopališče za domače živali je v Mariboru Grob za hišnega ljubljenca stane od 280 do 460 evrov Živali imajo lahko pomembno vlogo v naših življenjih, so prijatelji, zaupniki včasih pa tudi tesni sodelavci pri opravljanju zahtevnih nalog. Ko se življenje ljubljenčka izteče, pa se marsikateri lastnik sooči z vprašanjem, kako preminulemu bitju izkazati čast ob zadnjem slovesu. Če hišni ljubljenček ni preminil zaradi kužne bolezni, ima lastnik živali različne možnosti za pokop živali. V Sloveniji pa imamo doslej zgolj eno pokopališče, ki je namenjeno hišnim ljubljenčkom. Je v Mariboru, v neposredni bližini Pokopališča Dobrava. Za pokopališče skrbi Pogrebno podjetje Maribor, ki na željo lastnika živali tudi pripravi slovesnost. »Ljudje se odločajo za pokop hišnega ljubljenca iz različnih razlogov. Nekateri iz notranje potrebe po določenem mestu, ki jim bo vedno omogočal spomine na ljubljeno žival in se na pokopališče redno vračajo. V drugo skupino pa spadajo ljudje, ki želijo le dostojen pokop svoje hišne živali. Prevladujejo lastniki živali iz lokalnega okolja, so pa tudi iz drugih krajev Slovenije,« je dejala Darja Lampret iz Pogrebnega podjetja Maribor. Najpogosteje se za pokop odločajo lastniki psov V malih, srednjevelikih in velikih grobovih se lahko pokopljejo psi, domače mačke, domače ptice, mali glodavci, terarijske, akvarijske Lastniki živali se lahko odločijo za petletni najem groba, ki s pogrebom vred stane slabih 280 evrov, oziroma za desetletni najem v višini dobrih 460 evrov. V najemnino pa je všteto tudi urejanje pokopališča in vzdrževanje grobnega mesta. ribor ocenjujejo, da je pokopališče za domače živali potrebno. »Veliko ljudi namreč vzpostavi pristen odnos s svojim hišnim ljubljenčkom in si želi ta spomin ohraniti na dostojen način,« so navedli. Velika večina lastnikov pa se ne odloči za pokop hišnega ljubljenčka na pokopališču; večkrat raje pokopljejo žival blizu svojega doma, nekateri posegajo po upepelitvah in nato pepel raztresejo v naravi, tretji pa preminule živali predajo pristojnim institucijam. »Trupla umrlih živali predajamo veterinarsko-higienski službi Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki poskrbi za primerno uničenje (sežig),« so navedli v Zavetišču Ljubljana. Karmen Grnjak Podravje • Policijska statistika Ujeli 66 opitih voznikov Policisti mariborske policijske uprave so v poostrenem nadzoru, ki je tako kot drugod po Sloveniji potekal od 17. decembra do konca leta, med vožnjo pod vplivom alkohola zalotili 66 voznikov, med njimi je pri 23 voznikih koncentracija alkohola znašala več kot 0,52 mili-grama na liter izdihanega zraka. Z nadzorom bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Kot so sporočili iz policije, so na podravskih cestah pri poostrenih nadzorih, pri katerih je bil poudarek na ugotavljanju psihofizičnega stanja voznikov, v prazničnem času preskusili 3141 voznikov, pri tem pa odredili deset strokovnih pregledov za ugotavljanje alkohola in devet za ugotavljanje prisotnosti mamil, zdravil ali drugih psihoaktiv-nih snovi. Med 66 vozniki pod vplivom alkohola jih je 23 napihalo več kot 0,52 miligrama, kar pomeni visoko denarno kazen ter 18 kazenskih točk in s tem odvzem vozniškega dovoljenja. Trije vozniki so preskus alkoholiziranosti odklonili, štiri pa so zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali. (sta) Podravje • Iskalna akcija neuspešna Simone Meglič še niso našli Policisti še vedno iščejo 43-letno Simono Meglič iz Levanjcev v občini Destrnik, ki jo pogrešajo že od 10. decembra. Policija ponovno poziva vse, ki so pogrešano morebiti videli ta dan ali kasneje, naj to sporočijo na najbližjo policijsko postajo ali pokličejo telefonsko številko policije 113 oz. anonimni telefon 080-1200. Pogrešana je visoka 165 centimetrov in težka približno 55 kilogramov. Ima dolge črne lase in rjave oči. Od doma je odšla oblečena v dolgo rdečo bundo, črne hlače in obuta v bele športne copate. (sta) OKNA, VRATA â GARAŽNA I/RAM www.naitors.si H i NAIfORS,,, Tel.: OZ 74113 BO. Mob: 031 793 Z04 GoriSnica 1. GoriSnica POPUSTI DO KONCA JANUARJA in druge živali, ki se vzrejajo ali redijo za družbo, rekreacijo, varstvo in pomoč človeku. »Na pokopališču za male živali, kjer na leto opravimo približno tri pokope, je bilo od odprtja pokopališča pokopanih skupno 59 živali, od tega en hrček, devet mačk in 49 psov,« je še dodala Lampretova. Število pokopanih živali v vsem tem obdobju morda res ni veliko, vendar na MO Ma- www.tednik.si Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! AKCIJA: 3-sloJno steklo za ceno 2-slojnega Štajerski V januarju toplo, v februarju hladno. Danes bo oblačno, v zahodni Sloveniji bo povečini suho, drugod bo občasno rahlo snežilo. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do -1, na Primorskem okoli 3, najvišje dnevne od -2 do 2, na Primorskem do 9 °C. V soboto bo delno jasno, zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. 4-dnevna napoved za Podravje Petek Sobota Nedelja I 08.01.2021 09.01.2021 41, * -1 -6 -3 Dopoldan Dopoldan Dopoldan 2 4 0 Popoldan Popoldan Popoldan A A Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 mis Hitrost vetra 3 m/s Foto: PU MB Vir: ARSO petek • 8. januarja 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 13 Slovenija, Ptuj • Decembrski koncerti glasbenih šol Praznično potovanje mladih glasbenikov V tem napornem šolskem letu 2020/21 tudi v glasbenih šolah komaj čakajo vrnitev v šolo. Učitelji so na daljavo v neprestanem učnem procesu, ko osvajajo vse, kar ponuja tehnologija. Skupaj z učenci se trudijo, da bi tudi v izjemnih razmerah, povezanih s številnimi izzivi, osvojili čim več glasbenega znanja, da ga bodo, tako vsaj upajo, lahko že v kratkem predstavili na koncertih v živo. Knjigarnica V neznano V neznano (str. 30 v S konico konice jezika, 2019) je naslovljena pesem nagrajevanega pesnika, dramatikapisatelja, knjižničarja Boruta Gombača in začenja se takole: Prostornino napolnim s tekočo kovino in počakam, da se rdeče žareča masa dovolj strdi. Odlitek najprej objamem s cvrčečimi dotiki vode, potem pa ga povabim na dolgo nepremično potovanje. Čeprav je drevo na robu obzorja v resnici tako daleč, da oko med globino in površino ne zazna nobene razlike več, ga z ogolelimi prsti pogleda zlahka zavijem v sneg in lubje. Stopinje v celccu pred garažami obtežim z vročo sapo, da me besede lažje od časa nenadoma odnesejo ... »No, zdaj pa jo preberi; večkrat, po tihem, vzemi si čas. Najdi misel, najdi sporočilnost, najdi barvo. Ugotovi, ali je žalostna, vesela, intimna. In zdaj ji prilagodi svoj glas, ki ji bo dajal ton. Ko jo boš bral na glas, boš potreboval pravi ton. Opazuj, kako so v pesmih postavljena ločila; kam so postavljene vejice, pike, pomišljaji, dvopičja, podpičja, klicaji, vprašaji in tako naprej. A ni to zanimivo? Nekateri pesniki jih uporabljajo, drugi pa ne. Ampak tudi s tem, da v pesmi ni ločil, hočejo nekaj Pravkar ste prebrali citat s strani 179 in 180 iz knjige Rac: biografski roman o življenju Radka Poliča (Petra Pogorevc, 2020). Tako je govoril profesor umetniške besede Stane Sever, ki je bil Poliču daleč najboljši interpret poezije, kar jih je kdaj slišal. In leto 2021 je tako mlado, tako neznano, a naj bo naravnano k zdravju, veselju in branju, ker druženje s knjigami zado-biva vedno večji pomen. Berem, da se poberem (Miha Kovač, 2020) nosi podnaslov 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih. Brati zares pomeni obstati! Knjige odpirajo okna sveta okoli nas, odpirajo svetove, ki so globoko v nas, in četudi smo za zaprtimi vrati, lahko pokukamo v najbolj oddaljene kraje. Še več, knjige so tiste, ki nas lahko popeljejo skozi nekoč, v dan in noč, pa tudi tja, kjer bo nekoč. Nenadoma v hiši ostal sem ujet, zazrem skozi okno v drugačen se svet. Ulice prazne, nikjer ni ljudi, le kakšen oblak se po nebu podi. Eden prav nizko, ki z dežjem grozi, drugi sopiha, kot parnik drvi . Ormož • Izšel je zbornik Kulturnega društva Podgorci Več kot 100 let udejstvovanja v kulturi V Kulturnem društvu Podgorci se zavedajo pomena bogate zgodovine, ki so jo pisali domači ljubitelji kulture pod okriljem društva v več kot stoletnem obdobju. Prav ob stoti obletnici so se zavezali, da izdajo zbornik, ki bo ponos ne le društvu, temveč tudi širšemu okolju. Pod naslovom Desetletja žetve naših besed je izšel pred koncem preteklega leta. Foto: Črtomir Goznik Učenci glasbenih šol Slovenije so s ciklom osmih decembrskih koncertov po zoomu poskrbeli za izjemno praznično glasbeno pravljico. Sodelovali so tudi učenci Zasebne glasbene šole v minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. (Posnetek je z lanskega zaključnega koncerta 11. delavnic Glasba v kloštru.) Tako se začenja slikanica Okna (prevedel Drago Mislej -Mef, 2020), avtorja Patrick Guest in Jonathan Bentley pa sta jo posvetila vsem, ki jih pogrešamo. Besedilo v verzih je sila aktualno in se zaključuje: „Težko je z učenci 1. razreda, ki spoznavajo držo instrumentov, telesa, prstkov, uporabo prepone, a uspešno delajo tudi 6-letniki. Ponosni smo na odlične ure nauka o glasbi in solfeggia, ki razvijata slušne elemente in tudi telesno doživljanje glasbe preko taktira-nja in gibanja ob petju; tudi na daljavo. Starši so zelo zadovoljni z urami. Ker je cilj vsakega igranja nastopanje, vztrajamo pri izvajanju nastopov po učnem načrtu. S posnetki smo že novembra izvedli drugi javni nastop, v decembru pa še tretjega s 60 točkami, ki so si jih gledalci lahko ogledali in jim prisluhnili v toplem kotičku doma ob čaju. V decembru smo počastili 250. obletnico rojstva glasbenega genija L. van Beethovna, nastop je v celoti predvajala SipTv, do 24. pa so se zvrstili praznični razredni nastopi in 24. decembra tudi božično darilo - posnetki komornih skupin vseh bratov in sester na naši šoli. Učenci in starši se zares potrudijo pri ustvarjanju posnetkov, tudi na daljavo poskušamo razvijati vse glasbene prvine v največji možni meri. Ne želimo, da nam eno šolsko leto odpihne brez občutenja globin glasbe, le s plavanjem v plitvini," je povedala ravnateljica Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj Lija Fraj-nkovič. Nekaj posebnega pa so bili decembrski spletni koncerti glasbenih šol 2020, ki so potekali od 14. Naloga, ki so si jo snovalci ideje zadali, je bila vse prej kot preprosta. Ob bogati zakladnici spominov še živečih krajanov so v zbornik želeli zapisati predvsem preverljive podatke, tukaj pa se je zataknilo že pri nastanku društva, ki naj bi bilo ustanovljeno med letoma 1908-1910. »Za pripravo knjige je bilo v arhivu društva na razpolago le gradivo od druge vojne naprej, pa še to z nekaterimi prazninami,« je ob predstavitvi publikacije povedal urednik in glavni avtor besedil Vekoslav Prejac. V prepričanju, da je zgodovina društva vredna pisane besede, se je podal na lov za manjkajočimi podatki v starih ohranjenih časopisih in drugih virih. »V raziskavah smo odkrivali zapise, ki so počasi zapolnjevali manjkajoče vrzeli v društveni zgodovini. Še vedno jih nekaj manjka, odkrili pa smo tudi nekaj zelo presenetljivih podatkov,« je dejal Prejac. Eden izmed takih naj bi bilo spoznanje, da so bili pionirji kulturne dejavnosti v Podgorcih aktivni že v letu 1883. Na podlagi raznolikih virov, ki bralcu ponujajo faktografske po- do 23. decembra, šole pa so jih pripravile v soorganizaciji Zavoda RS za šolstvo, Zveze slovenskih glasbenih šol, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Arnesa. Sodelovalo je 22 glasbenih šol z okrog 250 učenci, izvedli pa so 200 glasbenih točk v okviru cikla osmih koncertov. Čeprav tehnologija ne more nadomestiti pristnega živega stika z glasbo, ki jo lahko doživimo le na koncertu v živo, ko se v eno povežejo vsi ustvarjalci in poslušalci, je bilo v veliko zadovoljstvo in užitek prisluhniti tudi tem koncertom na daljavo. Učenci so skupaj s svojimi učitelji oz. mentorji ustvarili izjemno praznično de- datke in spomine ljudi na dogajanje in življenje društva, je knjiga po oceni zgodovinarke in arhivistke Marije Hernja Masten dobila vsebinsko zasnovo, ki je drugačna od drugih tovrstnih društvenih publikacij. »Avtor ni delal povzetkov časopisnih notic, temveč se je odločil, da izbrane članke objavi kot faksimile, in tako o delu društva poročajo novinarski prispevki, zbrani v časopisju,« je navedla Hernja Mastenova, ki v izvornem bese- cembrsko potovanje v svet glasbe, ki ga je pospremilo več tisoč zadovoljnih poslušalcev. „Na nastopu v živo po zoomu smo 16. decembra končno spet doživeli adrenalin, ko je priložnost ena in jo je treba izkoristiti, se znajti. Imeli smo skoraj 600-glavo publiko. Treba je bilo pripraviti tehnično okolje. Pogoj za nastop učenca je bila dobra zoom povezava, glede na instrument smo iskali optimalno oddaljenost od mikrofona, na drugi napravi je bilo treba predvajati dober posnetek spremljave, pripraviti oder doma. Starši so opravili veliko delo. Pripravili smo pester revijalni program z zanimivimi skladbami, dilu vidi dodano vrednost: »Zaradi starosti jezika in načina poročanja bralca prestavi v preteklost.« Knjiga, ki jo je založba Altius izdala v 600 izvodih na 269 straneh, prinaša zanimiva dejstva in pričevanja v prvi vrsti o dogajanju v društvu, ob tem pa tudi o dogajanju v lokalnem okolju. Kot je navedla Hernja Mastenova, zbornik skozi dogajanje v društvu predstavlja tudi utrip življenja v Podgorcih skozi čas. »Najplodovitejše in naj- predstavili pa so se oboistka, har-fistka, citrarka, violinistki, plesalka, hornist, pianist, kitarist, kljunasta flavta, čelista in flavtistka. Nastopili smo z GŠ Škofj a Loka in se že dogovorili za sodelovanje. Ko bo čas pravi, si bomo izmenjali koncerte," je še povedala ravnateljica Lija Fraj-nkovič. Petnajstega decembra se je s koncertom po zoomu prav tako zelo uspešno in navdihujoče predstavila tudi GŠ Karola Pahorja Ptuj z učenci glasbe in baleta, kar je samo še eno potrdilo več, kako smo Ptujčani glasbeno prodorni in uspešni. MG bolj razvejano obdobje društva je nastopilo po drugi svetovi vojni. Ljudje so namreč po štiriletnem molku v času vojne izjemno želeli delovati v društvu,« je povedala Hernja Mastenova. Bogata zgodovina nalaga veliko odgovornost »Knjiga nas opominja, da je bilo kulturno dogajanje v našem kraju na visokem nivoju, s tem nam nalaga odgovornost, da javnosti nudimo doživetja v čim bolj različnih kulturnih dejavnostih na čim višjih nivojih,« je ob predstavitvi zbornika povedal Dominik Majcen, predsednik KD Podgorci. Uresničevanje poslanstva društva pa vidi tudi v pripravi prireditev, kot je jazz in vino, ki je v vaško okolje prineslo povsem sveže vsebine. Stavi tudi na mlade: »Za napredek društva je ključno, da sodelujejo vse generacije in da se društvo neprestano pomlajuje. Le tako lahko kraj od nas dobi največ.« Karmen Grnjak Skupaj spet kmalu se bomo igrali, a prej bomo sitno bolezen pregnali. Bom pridno počival in čakal na dan, ko virus obupano zbežal bo stran. Takrat se vsi bomo znova objeli, plesali veselo in radi se imeli. Prostornino novega leta zapolnite, drage bralke in bralci, z dobrim in dobroto in na branje ne pozabite! Saj veste, da je branje telovadba za možgane. Le-tem pa dobro dene, če vaše telo v gozd, k drevesom čim večkrat krene. Pa okna odprite na stežaj! Liliana Klemenčič »Ne glede na to, h kateri politični opciji je bilo društvo uvrščeno, vedno je ostalo zmagovalec, znalo je združiti in zediniti interese vseh Članov, krajanov v eni izmed svojih dejavnosti,« je povedala Marija Hernja Masten. 14 Štajerski Zdravstveni globus petek • 8. januarja 2021 Zdravstveni nasveti Migrena - 1. del Kako pogosta je migrena Migrena je ena najpogostejših oblik glavobola, ki ogroža približno 12 % odrasle populacije in je trikrat pogostejša pri ženskah. Znano je tudi, da 2-3 % šolskih otrok trpi zaradi migrene. Kaj povzroča nastanek migrene Migreno povzroča prehodna razširitev možganskih žil, hkrati pa bolečinska živčna vlakna v možgane pošljejo signale, ki izzovejo boleče migrenske znake. Razloga za to žilno motnjo še ne poznamo natančno. Danes poznamo več različnih provokativnih dejavnikov za nastanek migrenskega napada. Poleg psihičnih stresov in motenj ritma spanja so med drugimi znanimi tudi dietni prekrški: uživanje alkohola, čokolade, sira pa tudi uporaba oralnih kontracepcijskih sredstev. Na hormonski vpliv kaže tudi odvisnost napadov od menstruacijskega ciklusa. Tako je mogoče, da med nosečnostjo mi-grenski napadi prenehajo, v menopavzi pa pojemajo. Kako se migrena kaže V času migrenskega napada se lahko pojavijo štiri jasno razmejena obdobja: premonitorno obdobje, obdobje avre ter obdobji glavobola in umiritve. Premonitorni simptomi se pojavijo pri okrog 40 % bolnikov do 48 ur pred nastopom glavobola. Najpogostejši so: sprememba razpoloženja, vzdražljivost, čezmerno zehanje, naraščajoča žeja in želja po nekaterih vrstah hrane. Simptomi so nespecifični in neizraziti, zato jih bolnik pogosto ne zazna ter ne omeni pri opisovanju migrene. Avra traja od 5 do 60 minut in se kaže z različnimi vidnimi, senzo- Pomagajmo si ričnimi in motoričnimi simptomi in znaki ter njihovimi kombinacijami. Navadno se pojavijo 60 minut ali manj pred nastopom glavobola, oziroma običajno avra izzveni do začetka glavobola, pri nekaterih pa je prisotna še v začetnem delu glavobola. Pri tipični avri se pojavijo vidne motnje, ki so lahko različnih oblik: iskreči se skotomi (to so slepa mesta v vidnem polju), bleščeča svetloba ali trepetajoče cik-cak črte ter izpad vidnega polja na enem ali obeh očeh. Vidne motnje se pojavljajo najpogosteje, poleg njih pa se lahko pojavljajo še nenormalni občutki v koži kot ža-renje, gomazenje, zbadanje, ščegetanje (parestezije) po polovici telesa, lahna omrtvelost polovice telesa (hemipareza) ali oslabljena sposobnost govora (disfazija) oziroma kombinacija naštetih znakov. Nekateri bolniki opisuje- jo tudi začasno slepoto ali meta-morfopsijo. Pri mlajših bolnikih se včasih pojavijo kognitivne motnje. Obdobje glavobola traja od 4 do 72 ur in se pojavi neposredno po avri ali po prostem intervalu, ki je krajši od ene ure. Glavobol je najizrazitejši in onesposabljajoči simptom migrene. Večinoma narašča postopno in v 30-60 minutah doseže maksimalno jakost. Bolniki ga navadno opisujejo kot zelo hudo bolečino, ki jo običajna telesna dejavnost poslabša. Več kot polovica bolnikov navaja utripajočo bolečino. Čeprav je tipični migrenski glavobol enostranski, ni neobičajno, če se pojavi obojestransko, lahko tudi v čelnem predelu in obrazu. Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Tedenski mikroskop Kakšne so do zdaj znane posledice cepljenja v Sloveniji Če smo takoj po začetku epidemije imeli občutek, daje skupaj z epidemijo končno prišel prelomni trenutek, ko bo človeštvo znova našlo del izgubljene vere v znanost, se iz tedna v teden stvari obračajo na slabše. Dejstvo, da o virusu SARS-CoV-2 še vedno ne vemo vsega, je teoretikom zarot dalo krila, precej nespretno komuniciranje odgovornih in velika zmeda pri sprejemanju ukrepov pa občutek, da mnenje stroke niti ni pomembno. Cepivo je tu, a ker smo ga dobili prej kot v letu dni in ker gre za novo tehnologijo, je nezaupanje veliko. Podatki kažejo, da se v zdravstvenih ustanovah celo nekateri zdravstveni delavci izogibajo cepljenju. Večina z izgovorom: »Počakajmo na učinke in posledice.« Zaupanje v cepivo naj bi že prejšnji teden omajal pojav okužbe pri prebivalcih enega od domov za ostarele po tem, ko so prejeli prvi odmerek cepiva. Na NIJZ so razložili, da je možno, da so bili stanovalci DSO okuženi že prej, saj v Sloveniji ni DSO-ja, kjer ne bi bilo okužbe, človeško telo pa protitelesa na podlagi cepiva razvije šele po 14 dneh. Omenjeno je včeraj potrdila tudi državna sekretarka z ministrstva za zdravje Marija Magajne. Pojasnila je, da če je do tega prišlo, so bili verjetno okuženi že pred cepljenjem, a takrat znakov okužbe niso kazali, ker so bili v inkubacijski dobi. To je možno tako pri covidu-19 kot pri drugih boleznih, da je posameznik cepljen v inkubacijski dobi, ko cepivo še ne more delovati. Ena oseba umrla Veliko razburjenja pa je včeraj povzročila vest, da je ena od oseb, ki so cepivo prejele v DSO, umrla. Na NIJZ so nam potrdili, da so prijeli eno prijavo pojava stranskega učinka in eno prijavo smrti, ki je sovpadala s prejemom cepiva. Zapisali so še: »Danes popoldne je NIJZ o tem obvestil ministrstvo za zdravje, ki bo sklicalo komisijo za cepljenje, da primer podrobno prouči. O ugotovitvah bo ministrstvo za zdravje obvestilo pristojne institucije in javnost.« Marija Magajne je o tem včeraj povedala: »Kakršenkoli dogodek, ki je pridružen cepljenju, se analizira in ugotavlja, ali gre za dogodek, povezan s cepljenjem, ali za neko slučajno povezavo. To dela posebna strokovna skupina.« Neuradno smo izvedeli, da gre pri smrtnem primeru za starejšo osebo, ki je bila že pred tem slabšega zdravstvenega stanja in imela med drugim tudi več infarktov. Skrb za zdravje vseh Preuranjenih zaključkov torej ne gre delati. A v tem trenutku nam številke povedo, da smo, v primeru, da smo uporabili vse cepivo, ki smo ga prejeli v preteklem letu torej ob 16.000 odmerkih cepiva, morebiti zabeležili eno smrtno žrtev v najbolj ranljivi skupini, med tem ko podatki o obolevnosti in smrtnosti zaradi Foto: Sta/M24 okužbe s covidom-19 kažejo, da je v Sloveniji ob 125.000 okužbah umrlo 2800 ljudi oziroma 2,2 odstotka ljudi. Številk seveda ne gre prehitro posploševati, tudi okužb je zagotovo več in je posledično odstotek smrtnosti manjši, a kljub temu neprimerljiv z do zdaj znanimi podatki o stranskih učinkih in morebitnih umrlih zaradi cepiva. Igra številk namreč pokaže, da bi, če se pred virusom ne ubranimo in bi zboleli vsi, imeli kar 45.000 žrtev, ob predpostavki, da umre eden od 16.000, pa ob preceplje-nju celotne populacije 125 smrtnih primerov. Gre seveda zgolj za igro številk, a dejstvo je, da teoretiki zarot ustvarjajo mnenje, da je dopustno virusu pustiti prosto pot in se izogniti cepljenju, v kolikor bi cepivo imelo tudi neželene posledice. O neželenih posledicah necepljenja ne govori nihče od njih, čeprav se z njimi soočamo iz dneva v dan že od lanskega marca. Z.K. Tako zdrave, a preredko na jedilniku Grenivka je sadež, ki se v naših košarah s sadjem precej redko znajde, saj težko rečemo, dajo odlikuje dober okus. A še kako koristna in pomembna je za krepko zdravje, pomaga pri čiščenju telesa, zmanjšuje odvečno telesno težo... www.tednik.si Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! m Ali veste, da so nekoč sladko-kiselkasto-grenak okus grenivke povezovali z rajem? Zakaj, ni definirano, a potemtakem lahko sklepamo, da se tudi v raju ne cedita samo med in mleko. Vsekakor pa še kako drži, da grenivka vsebuje številne koristne učinkovine za zdravje, ki pomagajo v boju s prehladnimi obolenji, preprečujejo nastanek bolezni srca in ožilja ter zavirajo nastanek nekaterih vrst raka. Grenivke veljajo za enega najbolj zdravih sadežev in imajo še posebej pozitiven vpliv, če si jih boste privoščili vsak dan za zajtrk. Bodite pozorni le pri jemanju določenih zdravil, pri katerih je uživanje grenivk odsvetovano. Grenivke lahko zmanjšajo delovanje nekaterih učinkovin, zato če jemljete zdravila, pri zdravniku preverite, Foto: dreamstime/M24 ali obstajajo morebitne kontraindikacije. Pomoč pri dietah Študije so pokazale, da tisti, ki pred obrokom pojedo vsaj pol grenivke ali si privoščijo njen sok, precej lažje izgubijo odvečne kilograme. Prav tako grenivka telo oskrbi s pomembnimi hranilnimi snovmi, obenem pa ostaja kalorični vnos nizek. Grenivka pred obroki bo torej zmanjšala apetit oziroma hitreje zagotovila občutek sitosti, kar bo pripomoglo, da bodo kilogrami izginjali hitreje. Nad holesterol Z rednim uživanjem grenivk pripomoremo tudi k zniževanju škodljivega LDL-holesterola v tele- Štajerski1TEDNIK su. Na dolgi rok je to pomembno tudi zato, ker se bomo tako izognili resnejšim srčno-žilnim obolenjem. Slab holesterol se kopiči v arterijah in povečuje tveganje za srčni napad ali kap. Če uživate zdravila za zniževanje holesterola, se posvetujte z zdravnikom glede priporočljivosti hkratnega uživanja grenivk. Nad prehlad in gripo Grenivke so odličen vir vitamina A in C, ki sta nujna za ohranjanje močnega imunskega sistema. Redno uživanje grenivk pomeni, da boste telo dobro pripravili na nevarne mikrobe, ki bodo z njimi hitro opravili. Če pa ste že zboleli, naj bo sok grenivk vaš rešitelj, saj bodo močno pospešile čas okrevanja. Zoran Franc Z grenivkami očistite telo in pomladite kožo Tudi v farmacevtiki velja grenivka za sadež, ki mu namenjajo posebno mesto. Zelo učinkovita je pri razkuževanju in čiščenju obolelih organov in ran. Ker je precej lažje užitna kot limona, je primernejša za čiščenje telesa in razstrupljanje, svetujejo pa jo tudi pri različnih notranjih obolenjih in v času prebavnih motenj. Strokovnjaki so dokazali, da tisti, ki popijejo tri kozarce soka grenivke na dan, uspešno zmanjšajo delovanje encima, ki aktivira raka zaradi kemikalij tobačnega dima. Pektin, ki ga vsebuje, pa zmanjšuje tveganje za nastanek ledvičnih kamnov in starostno pešanje vida. Grenivka je nepogrešljiva tudi v lepotnih pripravkih. Strokovnjaki so ugotovili, da redno uživanje grenivke ali soka grenivke, pospešuje nastanek celic v veznem tkivu in krepi kolagenska vlakna ter spodbuja nastajanje elastana. Izvlečki in olje grenivke pa so pogosta sestavina pri izdelkih proti celulitu. petek • S. januarja 2021 Za kratek čas Štajerski 1S nas slikar in ilustrator, prešernov nagrajenec leta 1952 (fran) vrsta polnjenih testenin nas pevec in pianist, eden od FARAONOV (slavko) najsta-rejsaje prostitucija skupina treh glasbenikov pripravnik za duhovniški poklic nemška skladatelja in pianista (clara in robert) pesnica spravim imenom albina dobersek del občine francoski igralec in pevec Šansonov (charles) gledališče ali odrske? LASTOVKA ŠE NE PRIMESI POMLADI rafko irgolič 11 > avstrijski cesar (? jožef) kopitar z dolgim vratom lorella flego francoski pisatelj (françois) bukov plod 12 otočje pred zahodno irsko obalo 13 nasnekd. smučarski skakalec in trener (vasja) glavno mesto gane emil filipclc 2IVORODNA AKVARIJSKA RIBICA nekdanji brazilski nogometaš gl. mesto georgie zgodov. utrdbav teksasu lilv tomlin veletok vzahodni sibiriji počivališče pri postojni francoski slikar (maurice) pripadnica obrov menično jamstvo finsko mesto (sm. skoki) japonski pisatelj in politik (hakuseki); japonska znamka motocikl. celad kipar 14 AKOLIT - pripravnik za duhovniški poklic, HOLZ, Arno - nemški pesnik in pisatelj, OKLAST - travniški plevel z belimi socvetji, UTRILLO, Maurice - francoski slikar star posmehljiv izraz za delavca v pisarni 10 hokejist mursak skupina letečih žuželk nekdanja tenisaûca ivanovic (as, ko je vsaka krava črna plenitev divjadi knockout nekdanji smučarski skakalec weissfug lojze zupanc ronald (krajše) reka v kazah-stanu (balhasko jezero) grški otok, odisejeva domovina njivski plevel z belimi socvetji neokusen spominek ostanek po deljenju kart za tarok zdravniški obhod bolnikov Črke iz križanke s pomočjo številk prenesite v lik, da dobite misel. 11 14 e 1G s 1B s 11 s 1S 12 11 Podlehnik • Božična zgodba pod jelko Unikatne jaslice Postavljanjejaslic na božični večer ni le stara navada, je tudi odraz globoke vere. Ob tem je božični čas za mnoge čas miru ter sreče in oboje simbolizirajo ravno jaslice. Božično zgodbo, ki jo pripovedujejo figure, vsako leto postavijo tudi v družini Mlakar iz Tržca ter Albin Ciglar iz Zakla. Slednji živi na manjši kmetiji, kjer redi živino, kokoši, svinje in domače živali ter skrbi za zelenjavni in cvetlični vrt. Doma vsako leto okrasi Bogov kot, decembra postavi smrečico in jaslice. Z vso nežnostjo in previdnostjo postavi dragocene figure na svoja mesta, da predstavljajo božično zgodbo, je de- jala skrbna opazovalka dogajanja v kraju Zdenka Golub. Zakaj so ravno Ciglarjeve figure jaslic posebne, pa je pojasnila: »Albin Ciglar je v otroštvu s pokojnim patrom postavljal jaslice v cerkvi in vsako leto je v zahvalo prejel figuro. Mnogo let je tako sestavljal jaslice in tudi kaj izrezljal iz lesa. Zato te figure skrbno pospravi ixjmk hjíjjj/^^mL* IliSFKlhE Bffi ¡Mf' kJBm ■r v \ .m¡ BÍl* ÍÚM^pWP® gtsd ¿¡¿¡¡¿¿¿3C HBSh^^^^^v Sí i BFfifeie (cT^^H^ \ , jsStt; Foto: Zdenka Golub Foto: Zdenka Golub Božična zgodba Albina Ciglarja iz Zakla Jaslice družine Mlakar iz Tržca po svečnici na varno mesto, kjer čakajo prihodnji božič.« V sosednji župniji - župniji sv. Vida - pa izstopa družina Mlakar s Slavkom na čelu. Mlakarjevi že leta postavljajo jaslice, sprva so jih postavljali na dvorišču, da so bile vidne še mimoidočim, zadnja leta so manjše in so prostor našle v hiši. Njihova posebnost je ta, da predstavljajo domači kraj Slavka Mlakarja. Vse figure so gibljive, jaslice pa dodatno bogatijo številne podrobnosti. In čeprav so jaslice sedaj postavljane v hiši, so Mlakarjevi veseli vseh, ki si pridejo ogledat edinstveno božično zgodbo, je še zaupala Zdenka Golub. MV Tedenski horoskop do 14. januarja J OVEN (21. 3. - 20.4.) Tudi v tem tednu boste na delovnem mestu oziroma v poslu napeti in nespravljivi, boste pa kljub temu znali svojo energijo usmeriti v zagnanost in delavnost. Saj veste, ključ do uspeha je akcija, ampak vseeno ne pozabite na mero. BIK (Il. 4. - IO. S.) Začenja se lepo obdobje, ki vas bo spremljalo kar nekaj časa. Ugoden teden za navezovanje stikov s tujino, urejanje pravnih zadev, poslovna potovanja in študij. Vaši načrti ne bodo majhni, ampak sedaj res ni čas za skromnost. m sreči in miru. m LEV (Ij. 7. - II. S.) Pred vami je še nekaj umirjenih dni. Od nedelje naprej boste načrtovali spremembe predvsem v domačem okolju. Nekaj bo pritegnilo vašo pozornost -lahko, da se boste odločili za prenovo. Najlepše se boste imeli v četrtek. !Wi fi°c0t) Odličen teden je pred vami. Spodbudil vas bo k energičnemu delu, izvajanju dogovorov in podpisovanju novih poslovnih zadev. V drugi polovici tedna se bo v vas prebudila iskrica ljubezni. V sredo boste uživali v varnosti, TEHTNICA _ (23.9. - 23.10.) Pogumno in polni optimizma in upanja boste prenašali vse težave, ki vam jih bo prinesel vsakdanjik v vaše poslovno življenje. Ne obupajte, našli boste koristne svetovalce in pomočnike. Prijateljstvo se bo nadaljevalo. ŠKORPIJON (I4. lO. - II. ll.) Žal v prihodnjih dneh ne boste ravno najbolj zadovoljni, saj boste izvedeli za težavo, ki bo povezana s poslovnim področjem, vam pa jo bo uspelo rešiti do konca tedna. Konec tedna bo prijazen in poln romantike, zato ga le izkoristite in uživajte. STRELEC ' ' (23.11. - 21.12.) * Sreča vas še ne bo zapustila. Dnevi pred vami bodo zelo ugodni za navezovanje poslovnih stikov, za krajše ali daljše poslovne poti, iskanje informacij. V petek boste eno delo končno končali, v soboto se odpočijte, v ponedeljek boste nadoknadili zamujeno. k RAK (21.6. - 22.7.) Pomemben teden predvsem na poklicnem področju. Zgodila se bo sprememba, ki bo pozitivno vplivala na vas. Vaša vplivnost se bo povečala, posebna sreča sfinancami. Najbolj poslovno ugodna dneva bosta sreda in četrtek, v soboto boste razneženi in romantični. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Čudovit teden. Poslovno boste še naprej močni, odločni in pogumni. Sodelavci vas bodo občudovali in podpirali. V ljubezenski zvezi boste blesteli in vaš najdražji bo kar norel od strasti in občudovanja, saj boste v njegovih očeh še kako privlačni. h VODNAR (21.1. -18.2.) Tudi vi boste v teh dneh pokazali, da znate biti močni, pogumni in bolj načrtni. Malo še počakajte, ne prehitevajte časa in dogodkov, vse se vam bo uredilo tako, kot si želite. V petek in v soboto boste zelo zelo zaljubljeni. \ DEVICA (23.8. - 22.9.) Kmalu bo zopet zaživelo vaše družabno življenje, ki ste ga v zadnjem obdobju zaradi poslovnih obveznosti kar malce zanemarjali. Težave se bodo pojavile v ljubezenski zvezi. V ponedeljek bo še napeto. RIBI (19.2. - 20.3.) Zelo dober teden na poslovnem področju. Povečana bo vaša moč in vplivnost. Dogovor sklenite v ponedeljek, potem boste imeli druge cilje, ki bodo povezani z zaslužkom in financami. 1 B 2 B B 1 B B 2 S 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 8. januarja 2021 M Podarite sebi in svojim najdražjim Štajerski tednik in s tem čudovite trenutke z vedno aktualnimi vsebinami iz regije. Naročite Štajerski tednik do 31. januarja. Zadnji mesec boste brali BREZPLAČNO! NAROCILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:_ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. \.....V RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj . Enajst mesecev plačaš, dvanajst mesecev Uereš Vsi naročniki prejmete: • vsak teden brezplačno revijo STOP s sporedi • vse posebne priloge Štajerskega tednika • 4 brezplačne male oglase v Štajerskem tedniku • 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Ptuj • 15-odstotni popust pri objavi osmrtnic in zahval v Štajerskem tedniku • druge ugodnosti ... Pogoji in spletna prijava: www.tednik.si e-pošta: nabiralnik@radio-tednik.si telefon: 02/ 749 34 10 ali 02/ 749 34 16 Akcija traja od 7. decembra 2020 do 31.januarja 2021. Med vsemi naročniki bomo 1. februarja izžrebali 10 prejemnikov darilnih paketov Štajerskega tednika in Radia Ptuj. Štajerski TEDNIK (RRADIOPT« Lepi spomini ne bledijo! LITO XXXII , ST. SI Ptuj, 7. /unija 19» CCNA 4 DINAR J F tU ISSN OM0—W7t GLASILO SOCIALISTIČNA ZVEZE DIlOVNEGA LJUDSTVA Ctoifflk si veto uttwi wm Isuan 31 Krttnt mamic« imamo v Ptuju (stran 4) Urijanp ottmc i ja Polskavo temn 7) Kuliu mi dnrvi (ttran 91 Qwmdtselietnik u vqLuxh» [itrtn 111 PITO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČINI PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah M -H -7 - — 'itVr-'vi* ......, ' K*'* I» "'C'" 7ZJT' "■ 1 ■ '* ™ '"S-'n.TS"aUiSTTSiE -^.AäZwE.T iL,"-"1'1" ¡JUS? rw * "L i1"-» ■ ....... "J: nil Milan Kneževič kandidat Rkretarja medobčinsl sveta ZKS Maribor S StJt KOMfliM DK as Pruj z nosilci delegatskega sistema! rtj»., J* VI.,. J<,. .nrrt,. m h . <, * ^^^ajaSatiaa; JasjTzz r. * v11" s t--1"" j«- i t.. J., mJVSi ......* ■»■»• m,Sr. ii.li j i 11 a ilrrri. r »jw»*"..... -------------' ■T'HUkplMM», kV <* .r fwiy fJtffA •.■>! I* ™ Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. c "O 0 UM DAR lil 1 • M Futsal V petek gre znova zares, med prvimi nadaljujejo ekipe v futsalu Stran 18 Rokomet Prvi del sezone za štirico Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik Franc Nani Matjašič »Vedno so me najbolj podžgale besede, da tega ali onega ni mogoče izvesti -takrat sem šele zagrizel« Stran 19 Športni napovednik Stran 19 íPodulajit nai na icTztovnzm ijilstu! RADIOPTUJ tei ¿fitetcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Oskar Drobne, trener NK Aluminij »Iz trenutne situacije ne bi delal drame, treba se bo pač prilagoditi« V Kidričevem so v ponedeljek prvi med prvoligaši začeli priprave na spomladanski del sezone (podobno zgodaj so začeli le še pri Muri), ki se bo predvidoma začel 10. februarja. Takšna hitrost niti ni presenetljiva, že pogled na lestvico zahteva popolno aktivacijo, saj so šumarji po prvem delu sezone na mestu, ki ne zagotavlja zanesljivega obstanka v elitni druščini... »Kakšnega posebnega premora niti ni bilo, saj nas do začetka prvenstva loči le pet tednov. Na prvem treningu se je zbralo 24 igralcev, nekaj jih še manjka zaradi različnih razlogov: nekateri so npr. v fazi rehabilitacije po poškodbah, Kim je moral v karanteno zaradi nekaterih pravil ob urejanju dokumentacije ... Fantje so v premoru naredili, kar so morali, fizično so primerno pripravljeni. Veseli me, da smo vsi uspešno opravili covid teste, tako da začenjamo v pozitivnem vzdušju,« so bile prve besede trenerja Oskarja Drobneta. Glede priprav je kar nekaj sprememb glede na prejšnje sezone, covid testi so postali stalnica, prijateljske tekme je težje organizirati, saj drugo- in nižjeligaši niso v procesu treninga ... »To je res, a nas to ne sme pretirano motiti, saj so tudi naši tekmeci v podobnem položaju: vsi star-tamo z istega začetnega mesta. Treba bo kar najbolje izkoristiti teh pet tednov priprav, se dobro uigrati, nato pa od prve tekme naprej uloviti pozitiven val, s katerim bi lažje ujeli priključek s tekmeci,« je dejal Drobne. Del trenerske ekipe članske vrste NK Aluminij: Miran Emeršič, Luka Gobec in Oskar Drobne. Generalka z Mariborom Novi strateg Aluminija je podrobneje opisal načrt priprav: »Prvih 14 dni so na vrsti bolj kot ne fizične priprave, to bo obdobje brez tekem. Sledi drugi del, ko imamo 20. januarja že dogovorjeno tekmo z Bravom. 24. ali 25. se bomo predvidoma odpravili na priprave na Hrvaško, kjer imamo ob treningih v načrtu tudi dve pripravljalni srečanji. Odhod na Hrvaško je sicer še vprašljiv zaradi epidemiološke slike v državi in morebitnih posledičnih ukrepov glede prehajanja državne meje, zato imamo v rezervi plan B. V zaključni fazi priprav nas pred začetkom spomladanskega dela sezone čaka le še generalka z Mariborom. Z njimi smo v tej sezoni že odigrali tri srečanja (četrto je predvideno šele za začetek aprila, op. a.), zato je bila to za oba kluba povsem logična izbira.« Kaj pomeni plan B, če nižjeligaši ne bodo dobili dovoljenja za Klemen Bolha: »Želim se vrniti v stare tirnice« Prvi letošnji novinec pri Aluminiju je Klemen Bolha, izbral si je dres s številko 19. »Želim se vrniti v stare tirnice. Za mano je slabo leto, nekaj zaradi korone, nekaj zaradi drugih stvari. Vem, da je Aluminij v zadnjih letih dokazal, da lahko igra dobro in da se lahko bori za zgornji del lestvice. V zadnjem času sicer ni tako, ampak tukaj sem zato, da skupaj z ekipo to obrnemo in z dobrimi predstavami ostanemo v ligi. Kar nekaj novih soigralcev je mladih, nekaj pa sem jih poznal že od prej, zato s privajanjem ne bo večjih težav.« Foto: Črtomir Goznik treniranje? »To za nas in vse druge prvoligaše enostavno pomeni, da bomo morali tudi pripravljalne tekme odigrati med sabo, druge opcije ni. Te preizkušnje so pomembne, saj je samo s treningi zelo težko uigrati ekipo. Pomemben je tudi občutek za tekmo, zato se bomo pač poslužili te opcije, pa čeprav bo šlo potem za peto tekmo v sezoni z istim tekmecem. Sam iz tega ne bi delal kakšne drame, treba se je pač prilagajati situaciji,« je odločen Drobne. Doslej sta v ekipi dva novinca, izkušeni Klemen Bolha in mladinec Tim Ciganovič. »Bolha je igralec, kot smo ga potrebovali, poznam ga že dlje časa. Zadnje leto in pol je preživel v tujini, ima bogate izkušnje, ob tem je polivalenten igralec, ki lahko igra na različnih mestih v ekipi - v obrambi in zvezni vrsti -, kar nam bo dalo dodatno širino. Ciganovič je priključen k pripravam članske ekipe, za naprej pa je odvisno od tega, kako se bo dokazal. Odvisno je tudi od tega, kako bo z nadaljevanjem tekmovanj mladinskih selekcij,« je povedal 45-Ietni Celjan. Na pripravah so tudi nekateri igralci, ki so sicer posojeni v različne ekipe 2. ali 3. lige (Marinšek, Jauk, Banič...). »Trenutno vsi trenirajo z nami, več o njihovi nadaljnji poti pa bomo vedeli v roku kakšnih 14 dni, ko bo tudi jasno, ali se bodo tekmovanja v 2. in 3. ligi nadaljevala ali ne,« je dejal strateg Aluminija in se obenem dotaknil morebitnih novih prihodov: »Trenutno nimamo na preizkusu nobenega igralca, vsak prihod je pogojen z odhodi. Če pride do odhoda, potem je pričakovati prihod, sicer pa je edino mesto, za katerega še iščemo alternativo, mesto napadalca.« Pravi novinec v trenerski ekipi le Luka Gobec Sedaj je dokončno sestavljena tudi vaša trenerska ekipa. Jo lahko predstavite? »Miran Emeršič je tukaj že starosta, pri Aluminiju je v različnih vlogah že dlje časa. Naslednji je tukaj Luka Gobec, ki je odlično tehnično podkovan, nazadnje pa je bil vodja celotnega mladinskega pogona v Celju in trener mladinske ekipe. Nov obraz v trenerski ekipi je tudi Rok Majcen, ki bo skrbel za predpripravo na trening in je obenem del medicinskega dela stroke. Maserja sta ista, kot sta bila doslej, torej Sandi Koželj in Aljaž Jagodič. Za vratarje bo vsaj pol leta skrbel nekdanji vratar in sedanji vodja nogometne šole Aluminija Mladen Dabanovič, kar se mi zdi odlična rešitev. Trenerski kader je z vsemi naštetimi zapolnjen, pravi novinec pri Aluminiju je tako samo Luka Gobec, vsi drugi so bili v različnih vlogah že tukaj. S tem sem zelo zadovoljen in verjamem, da bomo dobro sodelovali,« je zaključil Drobne. Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Klemen Bolha je odločno začel priprave v novem klubu. Zveze slovenskih ekipnih športov pozivajo k odprtju športa Predstavniki štirih največjih slovenskih panožnih zvez ekipnih športov (nogometne, rokometne, košarkarske in odbojkarske) so se podpisali pod poziv za postopno odpiranje kolektivnega športa v času pandemije novega koronavirusa in ga poslali na direktorat za šport na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Zveze menijo, da so mladi športniki v ekipnih športih že predolgo brez tekmovanj, posledice neaktivnosti mladih perspektivnih športnikov, ki naj bi Slovenijo nekoč predstavljali tudi kot vrhunski športniki in naj bi odraščali v zdrave posameznike, bodo kratkoročne in dolgoročne na različnih področjih. »Vsi skupaj se moramo zavedati, da je šport pomemben del družbe nasploh in predstavlja zelo pomembno komponento zdravega družbenega življenja v splošnem, zato se je v danih razmerah treba ustrezno prilagoditi, nikakor pa ne zaustavljati športne aktivnosti in čakati na nepredviden konec epidemije,« so zapisali predstavniki NZS, RZS, KZS in OZS ter ob tem pozvali pristojne državne institucije, da prisluhnejo mnenju nacionalnih panožnih zvez in strokovno usposobljenim športnim organizacijam omogočijo izvajanje aktivnosti ob doslednem upoštevanju ukrepov in priporočil za zajezitev pandemije. Pod načrt sprostitve ukrepov na področju kolektivnega športa, ki ga je v imenu in s pooblastilom vseh štirih zvez podpisal predsednik NZS, so predstavniki zvez zapisali še, da je pomembno, da se vadba otrok in mladine organizira strogo pod nadzorom strokovnega osebja ter z upoštevanjem ukrepov in priporočil, s tem pa se prepreči neorganizirano in samovoljno izvajanje športnih aktivnosti. sta 18 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 8. januarja 2021 Futsal • 1. SFL V petek gre znova zares! Nogometaši v 1. slovenski futsal ligi bodo med prvimi športniki v ekipnih športih, ki bodo po novem letu nadaljevali ligaško tekmovanje. V petek bodo na parket stopili tudi igralci FC Hiša daril Ptuj in KMN Tomaž Šic bar, oboji na gostovanjih. Tomaževčani se bodo odpravili na gostovanje k zadnjeu-vrščeni ekipi Dobrepolje, Ptujčani pa bodo imeli po predvidevanjih težje delo v Škofijah, pri domači ekipi Bronx. Robert Grdovic: »Gledamo nase in se pripravljamo za končnico« Ptujčani so se na drugi del sezone pripravljali brez posebnega premora. »Delali smo praktično neprekinjeno, le za božič in novo leto nismo trenirali. Več smo tokrat delali na fizični pripravi, tako da bi fantje čim bolje pripravljeni dočakali drugi del sezone. Nekaj delov treningov smo opravili tudi brez žog, s čimer smo se dodatno zavarovali pred morebitnimi 1. SFL 1. DOBOVEC 12 12 0 097:14 36 2. HIŠA DARIL PTUJ 11 9 1 156:29 28 3. LITIJA 12 7 1 442:33 22 4. BRONX ŠKOFIJE 12 5 2 536:49 17 5. SILIKO VRHNIKA 11 4 3 436:31 15 6. MLINŠE 11 4 3 430:41 15 7. TOMAŽ ŠIC BAR 12 4 2 643:44 14 8. OPLAST KOBARID 11 2 3 625:33 9 9. SEVNICA 12 2 3 735:57 9 10. DOBREPOIIE 12 0 0 1213:82 0 poškodbami. Morda nam je tekmovalni premor celo koristil, predvsem v psihološkem smislu je bil počitek že kar potreben,« so bile besede trenerja Roberta Grdovica. Na začetku sezone ste zmagali sedem krogov zapored, nato sta prišla poraz z Dobovcem in remi s Tomažem, za zaključek pa dve novi zmagi. »Nekaj vzponov in padcev je bilo, tega ni mogoče zanikati, a so bili padci zelo majhni, tudi proti Tomažu bi lahko npr. zmagali, saj smo imeli priložnosti za to. V prvih sedmih krogih smo imeli tudi nekaj športne sreče, a smo si vse točke pošteno prislužili. Bilo je veliko dobrih stvari, tako da smo lahko več kot zadovoljni z doslej opravljenim. Žal mi je le, da zadnje tekme pred premorom proti Mlinšam nismo odigrali, a to nas čaka v naslednjem tednu,« je dejal strateg ekipe FC Hiša daril Ptuj. Skupaj z njegovimi varovanci jih že v petek čaka nadaljevanje sezone, za začetek tekma z ekipo Bronx Škofije, takoj nato pa v torek še zaostala tekma z Mlinšami. »Na ta nekoliko pospešeni ritem tekem smo pripravljeni, vprašanje je samo, kako hitro bomo ujeli tekmovalni ritem. Upam, da bomo nadaljevali tako, kot smo pred premorom končali, torej zmagovalno. Do konca rednega dela sezone moramo biti pripravljeni tudi na kakšen spodrsljaj, najboljšo formo pa pričakujem v končnici. Zaenkrat je naš prvi cilj zadržati 2. mesto na lestvici, za to imamo dovolj FC Hiša daril Ptuj, 1. del sezone: Igralec Goli Nastopi Jeremy Bukovec 12 11 Tilen Gajser 12 11 Thomas Pihler 6 11 Rok Rednak 6 11 Vanč Florjančič 5 10 BorutRučna 4 10 Mitja Gašparič 3 11 David Pauko 3 9 David Lah 2 11 Jurček Klinc 2 9 Davor Fleten 0 11 Miha Zdovc 0 11 Kevin Caf 0 9 Žiga Tkalčič 0 2 Darko Domjan 0 1 moči in kvalitete. Pred Litijo na 3. mestu imamo 6 točk prednosti in tekmo manj, a kakšnih zaporednih spodrsljajev si vseeno ne smemo privoščiti,« je realno ocenil Grdovic. Prav Litija je bila najaktivnejša v zimskem prestopnem roku, v drugi del bo šla z močno okrepljeno zasedbo. »To smo pričakovali, saj si želijo od Dobovca ponovno prevzeti primat v 1. slovenski futsal ligi. V prvem delu sezone jim to ni uspelo, so šele tretji, sedaj pa sestavljajo ekipo, ki bo najnevarnejša v končnici. Zavedajo se, da lahko Dobovcu parirajo samo z velikimi vlaganji. Mi se toliko ne ukvarjamo s tekmeci, gledamo nase in se pripravljamo na končnico.« Vinko Gajser: »Lestvica v tem trenutku ne laže« Pomemben del ekipe FC Hiša daril Ptuj je športni direktor Vinko Gajser, ki je sedanjo zasedbo tudi zbral pod okriljem ptujskega kluba. Že sedaj je jasno, da je bilo Foto: Črtomir Goznik Robert Grdovic: »V prvih sedmih krogih smo imeli tudi nekaj športne sreče, a smo si vse točke pošteno prislužili. Bilo je veliko dobrih stvari, tako da smo lahko več kot zadovoljni z doslej opravljenim.« moštvo odlično selekcionirano in da mu poveljuje odličen trener. »Prvi del sezone je bil več kot odličen! Vidi se, da je kemija v ekipi prava, tukaj pri sestavljanju moštva pred sezono nisem naredil kakšne napake. Naš primarni cilj je bil uvrstitev med prve štiri, sedanje 2. mesto je z devetimi zmagami in po enim remijem in porazom preseglo pričakovanja. Treniramo dobro, poškodbam smo se zaenkrat uspešno izogibali, tako da zaostajamo samo za Dobovcem, ki ima res neverjetno dobro ekipo. Glede na videno in glede na sedanje izhodišče je polfinale končnice naš realen domet,« je dejal Gajser. V njegovih očeh je Dobovec velik favorit tudi za končno slavje. »Za Dobovec igrata praktično reprezentanci Slovenije in Hrvaške! S tremi najboljšimi hrvaškimi in šestimi slovenskimi reprezentanti Futsal • Matevž Kukovec, Niko Vajda, KMN Tomaž Šic bar Ko se je Avstrija zaprla, se je odprlo s Tomažem Ekipa KMN Tomaž Šic bar po prvem delu sezone zaseda 7. mesto v 1. slovenski futsal ligi, zbrala je 14 točk. Matevž Kukovec, Niko Vajda in Miha Pšajd so se v četo varovancev trenerja Mateja Gajser-ja pridružili že po začetku sezone, ko so bila prekinjena tekmovanja v nižjih avstrijskih ligah, kjer sicer tudi nastopajo. Predvsem prva dva sta s svojimi predstavami in goli (Vajda je na šestih tekmah dosegel 5, Kukovec na devetih 4 gole) lepo pripomogla k dvigu rezultatske krivulje ekipe. Z vajinim prihodom v ekipo Tomaža je ta precej pridobila. Kako sama gledata na to sodelovanje? M. Kukovec: »Za sodelovanje smo se s predsednikom Matejem Vrbančičem in trenerjem Matejem Gajserjem dogovorili že pred se- zono. Že takrat smo se zavedali, da bo usklajevanje s treniranjem in igranjem v Avstriji težko. Treningi so še nekako šli, težava pa je bila s tekmami, saj imamo tudi v Avstriji termin za igranje ob petkih.« N. Vajda: »Z veliko sedanjimi soigralci se poznamo že dlje časa, predvsem iz turnirjev - tako je tudi prišlo do povabila za igranje za Tomaž. Upam, da je ekipa s tem pridobila kakovost, že same številke pa kažejo, da smo začeli dosegati več golov.« Izpadlo je kar malo srečno, saj so bila prekinjena avstrijska nižje-ligaška tekmovanja. N. Vajda: »S predčasnim zaključkom avstrijskih lig smo se lahko hitreje priključili Tomažu, saj sicer v Avstriji ne dopuščajo igranja na dveh frontah naenkrat. Sicer me- nim, da je možno ob dobri kondicij-ski pripravi oboje - veliki nogomet in futsal - združiti, a tudi tako, kot je sedaj, je izpadlo dobro.« M. Kukovec: »Za nas je nastopanje v slovenski futsal ligi res dobra priložnost, da ohranimo visok nivo treniranja in igranja tekem, kar je vsekakor za vsakega športnika odlično. Obenem na igranje v 1. ligi gledam tudi tako, da je to neka čast.« Tomaž je napredoval iz tekme v tekmo. M. Kukovec: »Prvih pet tekem nam ni šlo, problem so bile tudi poškodbe in odsotnosti zaradi dela. Ko pa smo se zbrali v večjem številu, je bilo drugače že na treningih - treningi so res naporni, težji kot tekme. A se trud pozna na rezultatih, tudi vzdušje v ekipi in celot- so nedvomno korak ali dva pred vsemi. Tukaj je še Litija, ki je doslej nekoliko razočarala, pokazala je premalo kvalitete, a bo po zadnjih prihodih (okrepila sta jih Španec in Portugalec, op. a.) verjetno bolj konkurenčna v končnici,« je poznavalsko ocenil Gajser in v to konkurenco umestil ekipo Ptuja: »Lestvica v tem trenutku ne laže, zaenkrat smo uvrščeni med ti dve ekipi, tudi naš medsebojni dvoboj z Litijo smo v 6. krogu dobili z rezultatom 4:1, z Dobovcem pa v 8. krogu izgubili 2:4. Prestopni rok lahko to nekoliko spremeni, a bodo morali Litijani to še pokazati na igrišču. Tudi sami smo razmišljali o kakšni okrepitvi, a se za to zaenkrat nismo odločili. Morda pred naslednjo sezono, če bodo ambicije takšne.« Nekaj tekem Ptuja je bilo že doslej fantastičnih. »Trener Grdovic goji napadalen nogomet, v nobeni tekmi se nismo izključno branili, tudi proti Dobovcu smo šli v tekmo odločno, čeprav proti njim res nismo imeli kaj izgubiti. Vse derbije smo odigrali dobro, tudi s tekmeci iz spodnjega dela lestvice pa smo morali pokazati pravi obraz, saj so se proti nam vsi želeli dodatno dokazati in nas spraviti z naše zmagovalne poti. Dobre ekipe se morajo vedno boriti s tem, npr. proti Mariboru gredo vse ekipe v 1. slovenski nogometni ligi 'na polno'. S tem se je treba sprijazniti, vsi hočejo presenetiti favorite,« je pot ptujske ekipe slikovito opisal Gajser. Do končnice bo cilj ekipe FC Hiša daril Ptuj zadržati 2. mesto, končnica bo potem poglavje zase. »Do končnice je realno pričakovati, da bomo zadržali 2. mesto, potem pa se karte na novo premešajo. O tem se bomo pogovarjali marca, ko se bo igrala končnica. Upam, da do konca sezone ne bo več kakšnih prekinitev zaradi korona ukrepov in da bo tekmovanje potekalo nemoteno. Ob prekinitvah igralci sicer trenirajo doma, a to ni isto kot trening z ekipo v dvorani,« je zaključil Vinko Gajser. Jože Mohorič Rokomet • RKJeruzalem Ormož Prvi del sezone za štirico Foto: Črtomir Goznik Matevž Kukovec in Niko Vajda (KMN Tomaž Šic bar) sta dodala pomemben delež k uspehom ekipe v dosedanjem delu sezone 2020/21. nem klubu je odlično. Sama ekipa je sicer odlična, prava mešanica izkušenih in mlajših igralcev. Treba je poudariti tudi doprinos trenerja, ki ima za sabo bogato zgodovino, delal je že tudi v večjih in finančno močnejših klubih.« N. Vajda: »Več smo bili skupaj, boljše je bilo. Z odličnim trenerjem smo napredovali iz tedna v teden, vedno več smo se naučili, uigranost je bila vedno boljša, s soigralci smo bili vedno bolj povezani.« V prvem delu sezone ste odigrali nekaj odličnih tekem. M. Kukovec: »Ko smo se zbrali in dokončno ogreli, so prišle super tekme. Nekatere bi lahko bile re-zultatsko še uspešnejše, predvsem imam v mislih tekmi proti Ptuju in Bronxu, kjer smo imeli veliko priložnosti.« N. Vajda: »S Silikom smo odigrali odlično tekmo, tudi s Ptujem in Sevnico. V vseh teh primerih nam je že na začetku uspelo zadeti, posledično je bilo nadaljevanje lažje. Smo pa imeli tudi tekme, ko nam to ni uspelo, takrat pa so se tekme 'lomile' in je nato odločil en zadetek - tako je bilo npr. proti Bronxu in Litiji.« Kakšna bi bila generalna ocena prvega dela sezone? N. Vajda: »Lahko bi osvojili nekaj točk več, a moramo biti tudi z doseženim zadovoljni. To je vsekakor dobro izhodišče za drugi del sezone.« M. Kukovec: »Zbrali smo 14 točk, kar je dobra osnova. Če bo premor v avstrijskih ligah trajal še naprej, potem se lahko veselimo nadaljnjega sodelovanja s Tomažem. Želim si, da bi bilo kar najbolj uspešno.« Jože Mohorič Kljub bolečemu porazu v tekmi 14. kroga NLB lige v Dobovi (26:29) v taboru Jeruzalema prvi del sezone in trenutno 5. mesto s 14 osvojenimi točkami ocenjujejo z visoko oceno. „Res škoda za poraz v Dobovi, kjer smo pred tekmo gojili visoka pričakovanja glede točk, nato pa odigrali daleč najslabšo tekmo v prvem delu sezone in poraz je bil neizbežen. Najbolj smo veseli dejstva, da dvorana Hardek spet postaja trdnjava, kjer padajo tudi najboljše ekipe v državi. Seveda si želimo, da tako ostane tudi v letu 2021, ko bodo v Ormožu še gostovale ekipe iz vrha, kot so Gorenje Velenje, Trimo Trebnje, Slovenj Gradec. Seveda na preostala srečanja nismo pozabili, saj spoštujemo prav sleherno ekipo. Liga je letos takšna, da če nisi stoodstotno osredotočen na nasprotnika ter maksimalno motiviran, takoj doži-viš spodrsljaj. Po enajstih tekmah, ki smo jih odigrali v prvem delu prvenstva, tako lahko ocenimo, da je naš največji spodrsljaj poraz v Do-bovi. Če temu sploh lahko rečemo spodrsljaj, saj v Dobovi še nikoli v 1. A-ligi nismo osvojili niti ene same točke. Prvi del sezone lahko mirne duše ocenimo z visoko oceno, recimo štirico," je po prvem treningu v letu 2021 povedal kapetan Jeruzalema Bojan Čudič. Slednji je skupaj z Juretom Kocbekom s 56 doseženimi goli prvi strelec ekipe iz malega mesta ob Dravi. Ormožani so pred prvim treningom, v ponedeljek, 4. januarja 2021, opravili testiranje na koronavirus. „Žal protokol za treniranje in igranje tekem do nadaljnjega ostaja isti in brez testiranj ne bo šlo tudi v prihodnosti. Zdaj smo se vsi skupaj že navadili in so testiranja postala rutina. Ekipa je zdrava in začeli smo priprave na drugi del sezone. Letos bomo prvič v zgodovini priprave opravili brez pripravljalnih tekem, saj se do nadaljevanja prvenstva in tudi naprej želimo izogniti okužbam. Upam, da nam to uspe. Tako bomo odigrali tek- me med seboj, saj je to edini način, da vsaj malo ostanemo v tekmovalnem ritmu," je še dodal trener Saša Prapotnik. Glede igralskega kadra nam je nekaj več zaupal predsednik kluba Mladen Grabovac: „Ekipa ostane popolnoma ista, kot je bila doslej. Iz Velike Nedelje, kjer prvenstvo v 2. ligi ne poteka, bomo najverjetneje vrnili igralca ali dva, da bo članska ekipa lahko normalno delovala z dovolj velikim številom igralcev. Žal so časi takšni, da ne razmišljamo o novih nakupih igralcev, ampak sploh o preživetju. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki nam stojijo ob strani v teh težkih časih za šport. Trenutna situacija ni tako težka za člansko ekipo, ampak predvsem za mlajše selekcije, ki ne morejo trenirati. Vemo pa, da bo brez zdrave piramide mlajših selekcij tudi članska ekipa v prihodnosti trpela pomanjkanje igralcev. V klubu imamo kar nekaj obetavnih generacij, ki so ostale praktično dve sezoni brez treningov. Sanacija dvorane in treniranje dveh ali celo treh selekcij hkrati pri Veliki Nedelji, prvi in drugi val koronavirusa ... Enostavno morajo nastati luknje v piramidi in v prihodnosti bomo morali več let pošteno garati, da zakrpamo nastale luknje. In tu brez pomoči že omenjenih sponzorjev ne bo šlo. Marsikdo od sponzorjev spremlja samo člansko ekipo, ob tem pa pozabljamo, da s svojim finančnim vložkom pomagajo tako mladim športnikom, staršem, klubu, mestu in regiji, da vzgojimo zdrave ljudi, ki bodo kasneje vloženo vračali v naše okolje." Drugi del sezone bodo igralci Jeruzalema začeli v soboto, 6. februarja, z domačo tekmo proti evropskemu Trimu. Pred tem srečanjem si v Ormožu želijo igrati vsaj eno od treh zaostalih tekem proti Mariboru, Slovenj Gradcu ali Škofli Loki. Seveda se s tem morata strinjati oba kluba, kar pa je danes v slovenskem rokometnem prostoru že lahko težava. Uroš Krstič petek • 8. januarja 2021 Oglasi in objave Štajerski 19 Pogovor • Franc Nani Matjašič »Vedno so me najbolj podžgale besede, da tega ali onega ni mogoče izvesti - takrat sem šele 'zagrizel'« Franc Nani Matjašič je znano športno ime, tudi na ptujskem območju je s svojim delovanjem pustil globoke sledi. Najbolj se je ljubiteljem športa vtisnil v spomin z organizacijo doslej verjetno največjega in najodmevnejšega športnega dogodka v najstarejšem slovenskem mestu - boksarskega dvoboja v dvorani Center med Dejanom Zavcem in Andrejem Je-skinom (maja 2006). Pod njegovo organizacijsko taktirko je bil organiziran tudi dvoboj za prvo ubra-nitev naslova svetovnega prvaka v dvorani Tivoli (aprila 2010) proti Rodolfu Ezequielu Martinezu. Matjašič je bil močno povezan tudi s prvo slovensko nogometno pravljico - predvsem z ustvarjanjem televizijskih oddaj z nogometno vsebino, tudi sam pa je rad obul kopačke in se podal na igrišče. To je počel vse do izjemnega rekorda - 1000 odigranih tekem v članski konkurenci! Za ta izjemni dosežek je leta 2017 kot igralec članske ekipe Pragerskega (pri 60 letih!) iz rok predsednika MNZ Ptuj Stanka Glažarja prejel plaketo. »Nani je legenda,« je takrat dejal Glažar, »tako kot igralec, trener, športni delavec kot novinar in te-levizijec je dal velik prispevek slovenskemu nogometu.« Nazadnje je na Ptuju kot predsednik uspešno deloval v ženskem nogometnem klubu. Nani Franc Matjašič je v svoji dolgoletni nogometni karieri zaigral na vseh nivojih tekmovanja v Slovenji, od prve do zadnje amaterske lige. Nosil je barve 13 klubov doma in v tujini. Ob tem je bil vseskozi aktiven tudi kot športni delavec, novinar in televizijec, ki je nogometu posvečal posebno pozornost. Organiziral je prve slovenske nogometne oskarje »Naj N«, dolgo časa produciral in vodil edino televizijsko nogometno oddajo »Naj N Nogometni studio«, ki je bila kar nekaj let udarna oddaja na programu TV3, vodil športno redakcijo na Žurnalu in ustanovil prvi slovenski športni tednik za mlade - Športne novice. Pod njegovo taktirko smo v Sloveniji prvič videli atraktivno tekmovanje v izvajanju prostih strelov (Free kick master leta 2005 na ptujskem Mestnem stadionu, zmagovalec je postal Nastja Čeh). Zadnjih nekaj let vodi in igra za 1 E I . ÍW gfl 1 i. 1 i T^Li w H ICM ^H VBfl i» ¡■M ML ) ■ ■ » m Foto: Črtomir Goznik Franc Nani Matjašič se je podpisal pod organizacijo nepozabnega dvoboja v dvorani Center med Dejanom Zavcem in Andrejem Je-skinom. slovensko nogometno reprezentanco estradnikov, ki uspešno nastopa na svetovnih prvenstvih umetnikov, Art Football, in je tudi podpredsednik svetovne zveze. Z nogometom in boksom pa se spisek Nanijevih udejstvovanj še ne konča, saj je v zadnjih letih tesno povezan še z razvojem footgol-fa na igrišču v Olimju. Ob tem ga vse življenje spremlja glasba. Pri vsem naštetem ni čudno, da se je v njegovih osebni zbirki skozi leta znašlo ogromno fotografskega in drugega materiala. Tako je že dolgo v njem zorela ideja o majhnem muzejčku, kjer bi svoj bogati arhiv primerno razstavil. V novi hiši se je tak prostor našel ... »Če bi že kot mlad razmišljal o takšnem prostoru, bi bila zasnova verjetno drugačna. Sam sem se tega lotil bolj pozno, spontano, zato so to zame sedaj predvsem lepi spomini. V tej sobi se odlično počutim, saj je prepredena z nitjo, ki se je vse moje dosedanje življenje navijala z udejstvovanjem na različnih področjih. Vseh teh fotografij in predmetov nisem zbiral namensko, enostavno je ideja o takšni sobi vzklila v meni ob škatlah fotografij, ki se jih je nabralo kar nekaj. Eni si delajo vinske sobe, sam sem si svoj kotiček uredil pač na ta način,« v smehu pove Nani in doda: »Izbira pa je bila zelo težka, saj sem izbiral med približno milijon in pol fotografijami. Nekatere stvari so bile enostavno pomembne, druge so zame posebej dragocene, prejeta priznanja in diplome pa prav tako sodijo v to sobico.« Na fotografijah se vidi, da si se družil s številnimi znanimi športniki. Bi katerega izpostavil? F. N. Matjašič: »Sploh ne vem, ali bi koga izpostavil, saj so bili v različnih delih mojega življenja zame pomembni različni ljudje. Veliko mi je bilo dragih, z vsakim izmed njih sem spisal kakšno zgodbo, ki sedaj predstavlja kamenček v tem velikem mozaiku. Enostavno mi celotna zgodba pomeni več kot posamezni deli.« Udejstvoval si se v nogometu, boksu, glasbi, ustvarjal si TV-od-daje s športnega in zabavnega žanra ... F. N. Matjašič: »Moje življenje je prepleteno z glasbo, športom in televizijo. Vsake toliko časa sem potreboval nekaj, da sem ustvarjal nove stvari, da sem si s tem napolnil baterije, da sem lahko potem znova polno funkcioniral. Potem sem znova zamenjal panogo in krog se je spet zavrtel. Kot da bi vedno znova potreboval kakšno 'raketo', ki me je potisnila naprej. Glasba je na primer moj spremljevalec že od malih nog, vedno sem bil na neki način vpet v glasbeno dogajanje: imel sem svojo skupino, delal sem televizijske oddaje, organiziral koncerte .« Izpostavil bi nekatere dogodke, ki so pomembni za Ptuj in pri katerih si sodeloval. Prvi je Free kick master leta 2005. F. N. Matjašič: »Ko sem to sam prvič videl na televiziji, se mi je Franc Nani Matjašič: »V tej sobi se odlično počutim, saj je prepredena z nitjo, ki se je skozi vse moje dosedanje življenje navijala z udejstvovanjem na različnih področjih. Vseh teh fotografij in predmetov nisem zbiral namensko, enostavno je ideja o takšni sobi vzklila v meni ob škatlah fotografij, ki se jih je nabralo kar nekaj. Eni si delajo vinske sobe, sam sem si svoj kotiček uredil pač na ta način.« Franc Nani Matjašič: »Ta sobica udejanja spomine in prijateljstva. Ko so bili zadnjič tukaj nekateri stari nogometaši Simeunovič, Prosen ..., so bili prijetno presenečeni - niti pijače dobrodošlice niso spili, takoj so si šli ogledat fotografije. In seveda razpravljat o tistih časih ...« zdelo noro atraktivno. Ko sem se o tem pogovarjal z ljudmi, so mi rekli, da se kaj takega pri nas ne da narediti. To me je vedno najbolj podžgalo, češ 'to se ne da narediti'. Vse se da! V veselje mi je, da se še sedaj nekateri igralci spomnijo na tisti dogodek in mi pripovedujejo o odličnem vzdušju. Takrat je na Ptuju zmagal Nastja Čeh in kasneje na svetovnem prvenstvu osvojil odlično 4. mesto. Kot zanimivost naj dodam, da je bil s tem dosežkom pred slovitim Zinedi-nom Zidanom, tedanjim odličnim francoskim igralcem in sedanjim trenerjem Reala.« Drugi dogodek, v katerega si bil vpleten kot glavni organizator, je bil Dejanov dvoboj v dvorani Center leta 2006. Vsi, ki smo bili takrat prisotni, vemo, da je bilo vzdušje izjemno, nepozabno. F. N. Matjašič: »Tudi v tem primeru so me k odločenosti, da tak dogodek organiziram v Dejano-vem domačem mestu, vzpodbodle besede, da tega na Ptuju ni mogoče izvesti! Še vedno se spomnim prvega stavka, ki sem ga izrekel na sestanku s tedanjim županom Štefanom Čelanom: 'Če tega dvoboja ne bomo izvedli sedaj, potem bo Dejan tako hitro prerastel te okvirje, da tega dogodka na Ptuju res nikoli ne bomo imeli. To je edina priložnosti.' Takrat se je župan hitro odločil in rekel: 'Gremo v izvedbo.' Na koncu smo naredili pravi spektakel, Dejanov dvoboj pa je bil v tistem letu izbran za najboljši meč v vvelterski kategoriji. Spomnim se še besed komentatorja, ki je za Eurosport prenašal dvoboj: 'V dvorani je 1500 ljudi, meni pa se zdi, kot da jih 15.000, tako glasno je.'« Z Dejanom si bil leta 2009 zraven tudi v Johannesburgu, kjer se je prvič okitil z naslovom svetovnega prvaka. F. N. Matjašič: »Izjemno lepa zgodba s srečnim koncem. Zelo sem ponosen na to, da sem uradnega napovedovalca v dvorani pol ure pred dvobojem potegnil na stran in ga naučil pravilno reči Dejan Zavec. To se mi je takrat zdela še ena dodatna zmaga!« Zgodbo z organizacijo Dejano-vega dvoboja si nato leta 2010 po- novil še v Ljubljani. F. N. Matjašič: »To je bil prvi dvoboj za ubranitev naslova svetovnega prvaka. Videli smo lepo Deja-novo zmago, vzdušje v dvorani je bilo nekaj posebnega, nekaj stvari nam je resnično 'šlo na roko' ... To je bila obenem uresničitev moje otroške želje, da bi nekoč izvedel borbo za naslov svetovnega prvaka. Zadovoljstvo je bilo veliko, a ga v tistem cirkusu sploh nisem zau-žil, to je 'prišlo za mano' šele čez kakšna dva tedna. Spomnim se, da sem se takrat peljal iz Ljubljane in da sem v nekem trenutku sredi vožnje razmišljal o tem ter začel nenadoma na vse grlo vpiti: 'Uspelo mi je, uspelo mi je!' Če pa bi mi sedaj še enkrat kdo rekel, da bi izvedel takšen dvoboj, bi verjetno rekel ne. Organizacija tega dogodka mi je res pobrala veliko energije in naslednjih nekaj mesecev niti slišati nisem želel o ničemer podobnem.« Že nekaj let vodiš selekcijo estradnikov pod imenom Humane zvezdice - Art Football team. F. N. Matjašič: »Tukaj združujemo športno udejstvovanje in humanitarnost, izvedli smo že več kot 300 dobrodelnih tekem. Radi bi pomagali, kjer se da, to pa potem združujemo s športom in druženjem. Odzove se veliko nekdanjih športnikov, nogometašev, glasbenikov, umetnikov ... To je lepa izkušnja, ki pa je sedaj že prerastla v veliko organizacijo. Predvsem nastopi na svetovnem prvenstvu estradnikov zahtevajo precej resno delo. Doslej smo se v Moskvi udeležili že devetih prvenstev, desetega je lani 'odnesla' korona, tako kot veliko drugih dogodkov. Se pa kot predsednik evropske zveze Art Football močno zavzemam za to, da bi organizacijo evropskega prvenstva pripeljali v Slovenijo. A to seveda ni odvisno samo od mene, potrebna bo kar širša podpora.« V največji slovenski nogometni evforiji si delal odmevne oddaje, tudi slovenske nogometne oskarje ... F. N. Matjašič: »Te oddaje sem začel nekaj časa pred slovensko nogometno pravljico, očitno sem imel 'dober nos' in sem pravilno predvidel, da bomo šli na evropsko prvenstvo, pa potem na svetovnega, da bo Maribor igral v Ligi prvakov ... To je bilo, kot da bi se sanje kar serijsko uresničevale. Resnično sem verjel v to, kar počnem, celo tako zelo, da sem za ta projekt zastavil hišo. Treba se je zavedati, da je ena oddaja stala približno 5000 takratnih mark, da o tehnični opremi sploh ne govorim. Največji čar vsega je bil, ko so bile oddaje dobro sprejete.« Spomini in prijateljstva pa ostajajo za celo življenje. F. N. Matjašič: »Prav to vse skupaj udejanja ta sobica: spomine in prijateljstva. Ko so bili zadnjič tukaj nekateri stari nogometaši Sime-unovič, Prosen ..., so bili prijetno presenečeni - niti pijače dobrodošlice niso spili, takoj so si šli ogledat fotografije. In seveda razpravljat o tistih časih .« Jože Mohorič Športni napovednik Futsal • 1. SFL RAZPORED 13. KROGA (v petek, 8. 1., ob 20.00): Dobrepolje ■ Tomaž Šic bar, Bronx Škofije - Hiša daril Ptuj, Dobovec - Mlinše, Litija - Siliko Vrhnika, Oplast Kobarid - Sevnica. ZAOSTALA TEKMA 12. KROGA: Mlinše - Hiša daril Ptuj (v torek, 12. 1., ob 20.00). Rokomet • 1. A SRL (ž) 12. KROG: Krka Novo mesto - ŽRK Ptuj (v soboto, 9. 1., ob 18.00). JM Foto: JM Foto: JM 20 Štajerski Naše prireditve petek • S. januarja 2021 Ptuj, Podravje • V OŠ Ljudevita Pivka večina učencev Pouk je organiziran tako, da je stikov čim manj »Vsi smo že komaj čakali, da se vrnemo v šolske klopi, tako za učence kot zaposlene je pouk v šoli nekaj čisto drugega kot preko spleta. Še posebej za naše učence je toliko pomembnejše druženje, socialni stik, pa tudi možnost individualne razlage,« pojasnjuje Lidija Marin, ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, ki jo obiskuje 115 otrok s posebnimi potrebami. V šolske klopi se je po skoraj treh mesecih učenja na daljavo vrnila večina učencev. Po besedah Marino-ve so bili veseli vrnitve v šolo, tudi maske, razkuževanje in socialno distanco so v tem času že dodobra osvojili. Pouk so uspeli organizirati tako, da je med učenci in zaposlenimi čim manj stikov. Učenci so tako večino časa znotraj svoje matične učilnice, kjer tudi malicajo, na kosilo pa se po posameznih razredih odpravijo v jedilnico. Interesnih dejavnosti trenutno ne izvajajo, nemoteno pa poteka jutranje varstvo in podaljšano bivanje. Vsi zaposleni ves čas delovnega procesa nosijo maske, tudi nekateri učenci jih imajo nadete znotraj učilnic, ker se tako bolje po- *n H:TiUilJ!lfU'M GRADBENIŠTVO VINKOVIC d. o.o. C3orlSnicQ 146 t> Srečno 2021! Telefon in fax: 02 743 01 50, GSM: 031 617 102 www.gradbenistvo-vinkovic.si POSTAVLJANJE OSTRESIJ IN KROVSKA DELA TESARSTVO JO 100 Peter Matjašič s.p. Borovci 19a, Markovci GSM: 041 684 916 Tel.: 02 755 00 30 www.tesarstvo-matjasic.si 0Ñ POVSEM PO VAŠIH ŽELJAH čutijo. Ob tem Marinova pojasni, da so maske obvezne na hodnikih in v drugih skupnih prostorih, pa tudi v kombijih, s katerimi se otroci pripe-jejo do šole. Prve dni pouka v šolskih prostorih bodo izkoristili predvsem za pregled dela, ki so ga opravili doma, in utrjevanje snovi. »Učenci prav gotovo niso mogli doma tako dobro usvojiti snovi, kot bi jo, če bi bili v šoli,« je še dodala Marinova. Sicer pa si v prihodnje želijo, da ostanejo brez okužbe s koronaviru-som tako kot lani jeseni. Razveseljiv podatek je tudi ta, da se je večina zaposlenih udeležila hitrega testiranja na koronavirus, pozitiven pa ni bil nihče. Estera Korošec ELEKTROINSTALATERSTVO IZVAJANJE INTELIGENTNIH STORITEV MIRKO LETONJA s.p. Gradišča 148, 2282 Cirkulane Tel.&fax: 02/ 761 78 11, GSM: 041/ 642 675, E-mall: mlrko.letonJa@slol.net V prazničnih dneh najdite obilo notranjega miru ter moči za nove izzive. Srečno 2021! ELEKTROUNIVERZAL & STROJNA ZEMELJSKA DELA h -ZAJSEK- MilanZAJŠEKs. p. Kozminci 24, PODLEHNIK tel.: 02 788 41 00, fax: 02 788 41 01 Mtel.: 041 612 460, e-mail: milan@elektro-zajsek.si SRECÑOj ZDRAVO IÑ USPEŠNO LETO 20ZP. VSE INSTALACIJE NA ENEM MESTU i/i/ i/i/ w. ze rox. s / SVETOVANJE, IZVEDBA IN VZDRŽEVANJE Montaža, gradbene in druge storitve d.o.o. Zadružni trg 8, 2250 Ptuj tel.: 02 780 11 26 e - mail: baukom.doo@siol.net Srečno 2021! ANpro Group Industrial Service ZDRAVO, SREČNO IN USPESNO NOVO LETO 2021 (ČKi lnfo@anpro-technik.eu) petek • 8. januarja 2021 Oglasi in objave Štajerski 21 Silvestrovanje za male in velike Otroci so veselo odštevanje ob vstopu v novo leto opravili kar doma Silvestrovanje za male in velike je prireditev, ki ima v Spodnjem Podravju že precej dolgo tradicijo. Vrsto let so se najmlajši na zadnji dan v letu družili na prostem in skupaj odštevali sekunde do 12. ure, ko so se razveselili vstopa v novo leto. Letos zaradi epidemije seveda takšnega druženja ni bilo moč izvesti, a vendarle najmlajši niso bili prikrajšani za svoj tradicionalni sil-vestrski dogodek. V družbi Radio-Te-dnik Ptuj smo namreč silvestrovanje organizirali tako, da so ga lahko najmlajši spremljali kar doma - preko radia ali preko spleta. Ne samo, da je vsebina ostala nespremenjena in so otroci doživeli vse, kar se je dogajalo v preteklih letih, ampak je bilo letošnje silvestrovanje še večje, saj ga je bilo moč spremljati preko valov Radia Ptuj, Radia Celje ter radia in televizije Veseljak, pa tudi preko Facebook profilov Radia Ptuj in Radia Celje. Za ples in zabavo sta skrbela priljubljena animatorja Brata Malek iz Športno-cirkuškega društva Eleja. S svojimi škrati in snežakom sta pripravila nepozabno rajanje ob najbolj priljubljenih otroških pesmih in najmlajše domiselno vodila skozi ples, da so ti lahko rajali tudi doma. Preko video in zvočnih voščilnic so otroke pozdravili in jim zaželeli vse lepo v novem letu tudi glasbeniki, ki jih otroci najraje poslušajo in ob njihovi glasbi veselo plešejo - Dejan Vunjak, Modrijani, Čuki, Poskočni muzikanti, Nika Zorjan, BQL in Polkaholiki. Točno ob 12. uri pa je nastopil vrhunec dogajanja - glasno odštevanje ob glasbi, plesu in konfetih. Silvestrovanje za male in velike so omogočili: Ilkos, Klima Ptuj, Teleing gradnje, Tovarna asfalta Kidričevo, Zerox, Talum, Dimnikarstvo Kamin, Anpro tehnik, Baukom, Avtoservis Turnšek Ptuj, Mirko Letonja, Gradbeništvo Vinkovič, Peter Matjašič, Milan Zajšek, Energovod Krušič, Vitiva, Aleksander Lajh, Zakladi Slovenije. Kljub temu da zaradi ukrepov prireditve Silvestrovanje za male in velike ni bilo moč izvesti v družbi otrok, ki bi množično rajali zbrani na enem mestu, so najmlajši dobili priložnost, da se poveselijo, zapojejo, zaplešejo in odštevajo do vstopa v novo leto. Da so bili radijskega, televizijskega in spletnega rajanja veseli, dokazujejo tudi pozitivni odzivi na družbenih omrežjih, iz katerih je razbrati, da so najmlajši, pa tudi odrasli, ob takšnem vstopu v novo leto nadvse uživali. NŠ Osojnikova cesta 9, Ptuj tel.: 02 779 80 70 www.klima-ptuj.com SREČNO, ZDRAVO IN USPESNO NOVO LETO 2021 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 8. januarja 2021 Promocijsko sporočile Pijana ■ Zabavna ■ akTuaina PETEK 8. januar 7:30 Glasbena osnnlca (tjja) 8:00 Kuhinjica 8:25 Utrip Ormoža 9:35 Pomureki tednik 10:05 Obzornik TV Dravograd 10:45 Mura Raba, 12. del 11 :G5 Moja dežela, lepa in gostoljubna 12:00 Ptujska kronika 12:35 Poglad nazaj 12:55 Chariie Chaplin festival 14:20 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:35 Športno: Pregled leta 2020 18:45 Glasbena osmica (slo.) 19:15 Pogled nazaj 19:35 Sport£no): Ana Horvat 20:00 Ptujska kronika 20:35 Minuta za Mestni svet 22:00 Ptujska kronika 22:35 Glasba za vse 23:05 SportM 00:15 Videostrani SOBOTA 9. januar 7:30 Glasbena osmica (slo,) 8:00 Minuta za Mestni svet 9:25 Športno: Pregled leta 2020 inja 9:35 10:05 Pogled nazaj 10:25 Mura Rabar12.del 10:45 Italijanska veget 11:15 Vegeterijanska ljudska kuhinja 11:30 Povabilo na kavo: Roman Križanič 12:00 Ptujska kronika 12:35 Kapitan Kidd 14:10 Videostrani 17:30 Kuhinjica, pon 18:00 Ptujska kronika 18:30 Glasba za vse 19:00 Pogled nazaj 19:20 Športno: Pregled leta 2020 19:30 Glasbena osmica (tuja) 20:00 Ptujska kronika 20:35 Izgubljen, da najden 22:00 Ptujska kronika 22:35 Ritem srca 2020 00:35 Videostrani NEDELJA 10. januar 7:30 Glasbena osmica [tuja) 8:00 Znnajevska sulica 9:35 Športno: Pregled leta 2020 9:45 Pogled nazaj 10:05 Glasba za vse 10:35 Mura Raba, 12. del 10:55 Vegeterijanska ljudska kuhinji 11:10 Italijanska vegetarijanska kuFv 11:40 Film Campus 12:00 Ptujska kronika 12:35 Minuta za nnestni svet 14:00 Moja dežela, lepa in gostoljubna 15:00 Videostrani 17:10 Kojhinjita 18:00 Ptujska kronika 18:35 Pogled nazaj 19:00 Glasbena osmica [slo,) 19:30 Italijanska vegetarijanska kuhinja 20:00 Ptujska kronika 2D:30 Zadnji človek na svetu 22:00 Ptujska kronika 22:35 Kurentova svatba 00:00 Videostrani PONEDELJEK 11. januar 7:30 Glasbena osmica [slo.) 8:00 Kuhinjica 8:50 Obzornik TV Dravoprad 9:20 Športni klubi in društva 10:40 Športno: Preqied leta 2020 10:50 Moja dežek lepa in gostoljubna 11 45 Zapuščina Štefke CoBelj 12:00 Ptujska kronika 1230 Pogled najaj 12:50 Mura Raba. 12. del 13:10Tadej Toš in odpadki 14:00 Videostrani 17:30 Kuhinjica 13:00 Ptujska kronika 13:35 Glasbena osmica [tuja) 19:05 Športno: Pregled leta 2020 19:15 Pogled nazaj 19:35 Sport(no): Katja Babic 20:00 Ptujska kronika 20:35 Glasba za vse 21:05 Charlie Chaplin 22 00 Ptujska kronika 22:35 Minuta za mestni svet 00:20 Videostrani Ohranjanje zdravja prostate Raziskave kažejo, da kar polovica moških, starejših od 50 let, in 80 odstotkov moških, starejših od 70 let, trpi zaradi težav pri uriniranju. g||N0T^|A^TA> Parket , ZOkna •••■ ipfi 031 rtujika lelt-n/^a PeTV T: 02 690 880 28. «ilo&pctv.t», mwi.pilv.lv ^ lelem JC rt r'Il.11.1 Ta 'jjf- . »Zdravje prostate in sečil je zelo pomembno. Veliko vlogo pri tem ima selen, ki prispeva k normalni spermatogenezi, medtem ko cink prispeva k normalni plodnosti in vzdrževanju normalne ravni testosterona v krvi. Pomagata tudi pri zaščiti celic pred oksi-dativnim stresom in ohranjanju zdravih las. Pomagata tudi zaščititi celice pred oksidativnim stresom in ohranjati zdrave lase. Najdemo ju v prehranskem dopolnilu ProLetto Plus, ki podpira pravilno delovanje prostate in sečil,« so povedali v norveškem podjetju Natural Pharmaceuticals, kjer z inovativno tehnologijo omogočajo uporabo vrhunskih izdelkov vsem, ki jim je zdravje na prvem mestu. »Pri odločanju o prehranskih dopolnilih je namreč zelo pomembno, da preverite, ali posamezni izdelek ustreza standardom kakovosti. Izdelki so narejeni v skladu z najvišjimi norveškimi standardi in so pod strogim nadzorom kakovosti. Zato v okviru kampanje za ohranjanje zdravja prostate vsem moškim, starejšim od 50 let, nudimo priložnost, da preizkusijo enomesečno zalogo ProLetto Plus, prehranskega dopolnila iz Norveške,« so strnili v podjetju Natural Pharmaceuticals. Več na www.prolettoplus.si. 9. in 10. januar 2021, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Nujni ukrepi v času epidemije. Navodila Metke Petek Uhan, direktorice Zdravstvenega doma Ptuj, pred cepljenjem občanov Ptuja; Razstava kiparskih del slovenskih rezbarjev. Mojstrovine izpod veščih rok izžarevajo nove podobe ljubiteljskih ustvarjalcev; Dokumentarni film ekipe RTV Maribor v oddaji Ljudje in zemlja - S Poljane v gore; Dokumentarni zapis paše čred v planinah visokogorja Bohinja; Dober pogled - oddaja o lovstvu. Delovanje Lovske zveze Slovenije in lovcev v času koronavirusa med karanteno. Zgodbe lovcev in njihovi pogledi v naravo; Naselitev risa v gozdovih Slovenije. Spoznajmo življenje risa, ris kot lovec; Brendiju v spomin ob obletnici rojstnega dne. V 25-letni glasbeni karieri je ustvaril več kot 700 glasbenih del, med njimi številne uspešnice. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. ČISTILNE NAPRAVE in RABADEZEVNICE PREDNOSTI ZA VAS: številni zadovoljni kupci, monolitna izvedba, 20 - letne izkušnje, poštena cena in kvaliteta, Made in Germany, do 35 let garancije. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjaaa.pihler@radiodtednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK ^^^^www.te dnik.si^^^P SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO» PREDNOSTI ZA VAS energetska neodvisnost, 10- letneljZkUEŠIjSI plačate le fg^i^iffiied porabljeno inJHBlvedeno energijo, .Made in EU, reprosta 080 88 55) Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). PETEK, 08. ianuar 01:20 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Revija NZ G, Vinska Gora 2017 11:00 Korenčkovi, Velika Nedelja 2017 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Srečanje oktetov, Jur. Dol 2017 20:00 Plesni festival OS GoriŠnica 2017 21:45 Astro - v živo 23:00 Video strani SOBOTA, 09. ianuar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Komorni zbor Kor v simfonični preobleki 10:00 Ptujska kronika 10:30 Utrip Ormoža 12:00 Video strani 18:00 V Majšperku pojemo irr igramo 2013 20:00 15. Miklavžev koncert godbe Markovci 21:30 Ujemi sanje 23:3D Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDMK S P NEDELJA, 10. januar i ' £ VI Q, S 35 S. » if ¡1 c '£ H ^ ce 3 o 3 Q či ■M « O OJ g tU fu | g5 I Si £ o g DO S 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroški oder 09:00 Adveni™ koncert na Hajdini 2015 11:00 Koncert Ženske vokalne skupine Leskovec 13:00 Zimska opravila na Polereaku 2015 15:00 Plesni festival OŠ GoriŠnica 2017 16:30 Območno srečanje OFS, Podlehnik 2018 18:00 Praznični koncert pihalnega orkestra Podlehnik 20:00 V domačem krogu s pesmijo, glasbo in humorjem 22:00 Video strani PONEDELJEK, II. ianuar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Veselo na Jožefovo, 2012 10:15 Ptujska kronika 10:45 Ujemi sanje 12:15 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Koncert Ženske vokalne skupine Leskovec 20:00 15. Miklavžev koncert godbe Markovci 21:30 Z glasbo po domače, a nekoliko drugače 23:00 Video strani PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Štajerski TEDNIK Stajerskitednik Stajerskitednik petek • 8. januarja 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva! V SPOMIN 9. januarja bo minilo devet let, odkar nas je zapustil naš dragi Viktor Kelenc IZ PTUJA Hvala vsem, ki se ga spominjate. Njegovi najdražji Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. SPOMIN 6. januarja je minilo 6 let žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, dedek, tast in stric Gustln Milošič IZ MALEGA OKIČA 18 Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji, ki te močno pogrešamo Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p, Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. OPRAVLJAMO čiščenje kleti, podstrešij in parcel z odvozom in prevozi do 1,5 tone. Tel. 031 733 1 12. Srečko Turk, Muretin-ci 44a. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. KMETIJSTVO PRODAM krmo v okroglih balah in metrska mešana drva. Tel. 040 217 485. PRODAM seno in otavo v kockah, eno tono ječmena in svinjo za zakol, težko od 160 do 190 kg. Tel. 040 630 551. PRODAM kravo, dobro mlekarico, 8 mesecev brejo, z drugim teletom. Tel. 051 726 328. NESNICE, rjave, 19-tedenske. Naročila sprejemamo po telefonu 040 531 246. Rešek, Starše 23. PRODAMO odojke. Stojnci 130. Tel. 031 845 522. PRODAM prašiče, težke od 100 do 120 kg. Tel. 031 542 318. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnlc Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Bi vedeli moje ime? Če bi vas videl v nebesih, bi bili isti? Če bi vas videl v nebesih Onstran vrat, prepričan sem, da je mir, in vem, da ne bo več solz v raju. Vem, da bom našel svojo pot skozi noč in dan, ker vem, da ne morem ostati z vami, tukaj v raju. Eric Clapton V neizmerni žalosti sporočamo, da so nas tragično zapustili Branko Lešnik Jožica Lešnik Mojca Lešnik IZ GEREČJE VASI Od njih se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu na pokopališču na Hajdini. Žalujoči: sin in vnuk Matija ter sin in brat Miha s Katarino NEPREMIČNINE PRODAMO - Njiverce, Kidričevo, Dvojček (2020), četrta podaljšana faza, 135 m2, parcela 363 m2, Cena: 180.000,00 EUR. Kontakt: 041 391 003 ali ^ nf/oVo 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio novareha.si O WWW. I 1UVUI BMU.il Rova Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. POLNA kjfit idej ^^Nirodno ^ Zabavne (j lasbe Ptuj 2020 Posnetek festivala na 1. programu Televizije Slovenija Posnetek 51. Festivala narodno-zabavne glasbe, ki je na Ptuju potekal 18. septembra 2020, si bonal. programu Televizije Slovenija mogoče ogledati: • v petek, 8.1.2021, ob 20:00 -l.del • v petek, 15.1.2021, ob 20:00 - 2. del Nastopili so ansambli: Srčni muzikanti, ansambel Tik-Tak, Peklenski muzikantje, Pvaninski abuhi, Ansambel Štravs, Ansambel Gregorja Kobala, Slovenke, Vrli muzikanti, ansambel Lun'ca in Petovia kvintet. DUŠAN JOVANQVIC: Zapustil nas Je maistro sodobnega gledališkega jezika! V SPOMIN: DUŠAN JOVANOVIC Novo leto nam je vzelo velikana slovenskega gledališča PREGLED Naši igralci, ki so (bili) tudi televizijski voditelji SANJSKI MOŠKI IN PETER POLES Kaj imajo skupnega kuharica, taksistka in redarka? KRALJICA ELIZABETA II. Skriva resnico, kije nekoč rešila življenja MILEY CYRUS Erotični pripomočki kot dekoracija doma Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. www.revijavklop.si Ni vas več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se vaš ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Tiho se je v 96. letu starosti od nas poslovila Terezija Berlak IZ BUKOVCEV 109 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste s svojimi dejanji pripomogli ob njeni žalni slovesnosti. Hvala župniku Maučecu za opravljen obred, govornici Otiliji in godbeniku. Hvala vam za darovano cvetje, sveče, pisna in ustna sožalja. Hvala vsem, ki ste se ob pokojničini zadnji poti poklonili njej v spomin. Žalujoči: vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Z bolečino v srcu sporočamo, da je v 88. letu za vedno zaspal naš dragi oče, tast, dedek in pradedek Franc Dajčman IZ JIRŠOVCEV 55 Pogreb pokojnega bo v družinskem krogu na pokopališču na Destrniku. Tvoji najdražji Bil si mi druga roka očeta, ki mi je pred leti bila odvzeta. Bil si dedi v pravem pomenu, bil si moj dečko, moj junak. Dedi, ki ne more imeti ga vsak! Naj bo srečno tvoje potovanje, prosim, vračaj se mi v sanje, kjer nekoč bova nadaljevala najino popotovanje. OSMRTNICA Mirko Kovačec ARBAJTERJEVA ULICA 7 19. 7. 1956 - 27. 12. 2020 Tvoja vnukinja Lia V 90. letu se je od nas poslovil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Anton Ciglar OSKRBOVANEC DOMA DANICE VOGRINEC -ENOTA POBREŽJE Od njega se bomo poslovili 13. januarja 2021 v ožjem družinskem krogu na pobreškem pokopališču. Žalujoči: žena Nežka, otroci Tonček, Janko, Lizika, Marija in Anica z družinami ter vnuki in pravnuki Ni res, da si odšla, ujeta v naša srca z najlepšimi spomini boš vsak naš korak spremljala v tišini. V 89. letu se je poslovila naša ljuba mama, babica, prababica, tašča, teta, svakinja ... Vekoslava Rijavec roj. Kaisesberger 21. 6. 1932-26. 12. 2020 PIVKOVA ULICA 19, PTUJ Od nje se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu v sredo, 13. januarja, ob 14. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo v vežico položena na dan pogreba ob 13. uri. Sveče in cvetje hvaležno odklanjamo. Hvala za izraze sožalja in lep spomin nanjo. V globoki žalosti: njeni najdražji ^ M 24 Štajerski Križem kražem petek • 8. januarja 2021 Ptuj • 115 let Perutnine Ptuj Izdali kuharsko knjigo V Perutnini Ptuj so lani zaznamovali 115 let poslovanja. Obletnico so obeležili z izdajo kuharske knjige Po domu diši, za katero so recepte prispevali zaposleni iz vseh sedmih držav. »Od leta 1905, ko je vrata odprla prva odkupna perutninska postaja na Ptuju, in več kot enajst desetletij vse do danes, so zaposleni ključni dejavnik rasti in uspeha Skupine Perutnine Ptuj. Zato smo ob jubileju, ki označuje več kot stoletje dolgo tradicijo podjetja, osrednji prostor namenili zaposlenim in njihovim domačim kuhinjam. Nedeljska kosila, družinski pikniki in praznične večerje v krogu najdražjih so doživetja neizmernega bogastva okusov, jedi in spominov. In tako kot nas odlična hrana združuje ob domači mizi, nas skrb za kakovost in ustvarjanje raznolikih okusov povezujeta v Perutnini Ptuj. Zaposlene v vseh sedmih državah, kjer zaposlujemo - v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Her- cegovini, Srbiji, Severni Makedoniji, Romuniji in Avstriji - smo vprašali, kako diši v njihovih kuhinjah in jih povabili, da podelijo recepte svojih najljubših piščančjih jedi, ki so jih pripravljale že njihove babice. Nekaterim receptom so s prenosom na nove generacije dodali sodoben pridih z novimi načini priprave ali novimi sestavinami, nekateri recepti pa so bili navdih za ustvarjanje novih jedi,« so povedali v Perutnini Ptuj in dodali, da so z interno kampanjo za zbiranje receptov spodbujali korporativne vrednote, kot sta sodelovanje in ustvarjalnost, ter prejeli številne recepte iz vseh sedmih držav. »Nekateri so pobrskali po ročno zapisanih receptih svojih babic, drugi so ustvarili nove recep- Podravje • Flisar postavil smuči v kot Filip končal kariero Slovenski smučar prostega sloga Filip Flisar je tik pred koncem leta končal kariero. Flisar, kije kariero sicer začel kot alpski smučar, je največji uspeh dosegel leta 2015, ko je v Kre-ischbergu postal svetovni prvak. V zbirki uspehov ima tudi kristalni globus za zmagovalca svetovnega pokala, v katerem je dosegel sedem zmag. »O slovesu sem razmišljal že od poletja. Nato sem se odločil, da nastopim vsaj na kakšni tekmi. Želel sem si v Innichen, prizorišče, ki ga imam rad. Sledila je odpoved, tudi za druge tekme se ni vedelo, ali www.tednik.si Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! V kuharski knjigi Po domu diši so zbrani recepti piščančjih jedi, ki so jih prispevali sodelavci Perutnine Ptuj iz vseh sedmih držav. Knjigo so posvetili lanskemu jubileju (115-letnici poslovanja), ob koncu leta so jo poslovnim partnerjem podarili kot novoletno darilo. Da boste izvedeli prvi! Štajerski Filip Flisar bodo ali ne. Dovolj mi je bilo tega natezanja, malo sem bil tudi bolan, tako da sem se odločil, da preneham. Prišel je čas za druge stvari, jih je veliko, ki jih rad počnem, vsekakor pa želim ostati v povezavi s sponzorji, s katerimi bom še naprej gradil projekte,« je dejal v Mariboru rojeni športnik. Kot sam pravi, se v vlogi trenerja ne vidi, želi pa ostati v smučanju. Sta te, eni pa so celo pripravili odlične fotografske zgodbe za pripravo izbrane jedi. Skupaj smo ustvarili nabor receptov in ga popestrili še z nekaj recepti zunanjih partnerjev, s katerimi sodelujemo pri ustvarjanju novih jedi. Med prejetimi recepti smo s strokovno kulinarično revijo Dober tek naredili dokončen izbor in recepte ustrezno uredili. Vse izbrane recepte je stilistka hrane Gruša Zorn skuhala in pripravila za fotografiranje pod taktirko priznane fotografinje Mance Jevšček. Tudi urejanje in oblikovanje knjige, ki smo jo izdali v osmih jezikih, je delo zaposlenih v Perutnini Ptuj. Tako smo knjigo z velikim ponosom konec leta kot novoletno darilo podarili poslovnim partnerjem.« MZ ibuodi PcUnUsos^VdicUdas^ ^na^eVan^*^"«' * * * ,V nobene potrebe 1» 9« oi P»* rSl^ioñem ban»)«. die Aonol) snega za bidatije, gre žena o im£doneišeW *pogum. , položila 1 * prei * * * > hišno Tak0]>»PMeuu"Jm0imWd]0. ■^OBOMWW® OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Nagradno turistično vprašanje talno transformacijo sloven Pandemija je opozorila na izjemen pomen turizma kot panoge, ki s svojimi učinki prispeva h gospodarski rasti, zmanjšanju neenakosti in povečanju družbene blaginje, zato je treba zagotoviti pogoje za njegov ponovni učinkovit zagon in okrevanje. „Na Dnevih slovenskega turizma smo si bili enotni, da bodo zmagali tisti, ki se bodo najhitreje prilagodili novim razmeram in delali povezano," je poudarila predsednica Slovenske turistične organizacije Maja Pak. Koronsko obdobje je prineslo tudi spoznanje, da so radikalne spremembe možne. Tako je močno spodbudila razvoj inovacij, čez noč so nastale številne digitalne rešitve. Nastopil je čas za digitalno transformacijo slovenskega turizma in uvedbo novih tehnologij v poslovanje turističnih podjetij in destinacij ter njihovo trženje. To obdobje se je pokazalo tudi na spremembah potovalnih navad potrošnikov. Te so se že in se še bodo močno spremenile, potovanja bodo bolj poglobljena in z več interakcije z lokalno skupnostjo. Turistično pandemijsko leto si zlasti turistični delavci želijo čim prej pozabiti. V enajstih mesecih leta 2020 je slovenski turizem zabeležil 48,4 odstotka manj turističnih prihodov in 39,5 odstotka manj turističnih prenočitev v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019. Število tujih prenočitev je bilo v tem obdobju manjše za 69,6 odstotka, število prenočitev domačih gostov pa večje za 39,9 odstotka. V enajstih mesecih leta 2020 je skupno število prenočitev preseglo devet milijonov. V tem obdobju v tradicionalnih pustnih okoljih že preigra-vajo morebitne scenarije za letošnji poklon pustni dediščini, ki je na Slovenskem izjemna. Od decembra lani so v Register nesnovne kulturne dediščine vpisane tudi Liške maske, ki izvirajo iz Liga na Kanalskem Kolovratu. Gre za tradicionalne pustne maske, ki imajo velik etnološki in kulturni pomen. Liške maske so že dolgo vrsto let udeleženke tradicionalnega Cz/ ptujskega Kurentovanja. Tako kot še nekatere prireditve v letu 2021 bo tudi letošnje pustno dogajanje, če bo lahko potekalo, izvedeno v razmerah upoštevanja kovid ukrepov. Na Goriškem so prepričani, da so v tekmi za Evropsko prestolnico kulture 2025 zmagali zato, ker je kandidatura zrasla iz dolgoletnega in živega sodelovanja obeh mest in regije. Leta 2025 bo tako celotna pozornost usmerjena v goriško območje, ki je tudi center čezmejne regije. Osvojitev naslova je namreč priložnost za celotno regijo in ima čezmejno dimenzijo. Obe Gorici bosta prva prestolnica neke regije, ki se razteza čez dve državi. Za Ptuj pa se je ponovno pokazalo, da so takšni in podobni projekti predvsem priložnost za snovalce projekta, ne pa realna priložnost za okolje, saj bi ga morali zastaviti na zmagovalen način in v okviru primerjalnih prednosti tega okolja, ki je zagotovo izjemno. Ob listanju publikacije Moj način gibanja v naravi (Slovenija na prostem), ki ga je izdala Slovenska turistična organizacija, je območje Ptuja in okolice zelo skromno predstavljeno, saj s svojimi projekti in možnostmi za aktivno preživljanje prostega časa ne zna dovolj pritegniti. V poglavju Šport z najlepšimi razgledi je ptujsko igrišče za golf predstavljeno kot igrišče, ki zlasti navdušuje z vodnimi ovirami, letališče Moškanjci je omenjeno kot športno letališče za motorno in jadralno letalstvo, prvo slovensko vodno športno središče, t. i. Vejk- i k*----' Foto: Črtomir Goznik Publikacija Moj način gibanja v naravi (Slovenija na prostem) prinaša številne namige za aktivno preživljanje prostega časa. Slovenija je namreč eno samo zeleno igrišče. turizm park Ptuj, ponuja deskanje, smučanje in surfanje z vlečnico, pa tudi hojo in kolesarjenje na vodi. Sicer pa Ptujsko jezero kot največje akumulacijsko jezero v Sloveniji nima omembe vrednega mesta med jezeri slovenske raznolikosti, kot je legendarno Blejsko jezero, ikona slovenskega turizma, Bohinjsko jezero kot največje stalno jezero v Sloveniji, Cerkniško jezero, ki je največje presihajoče jezero v Evropi, Šmartinsko jezero pri Celju pa jezero z najdaljšo obalo. Slogan Ptujsko morje je, kot kaže, premalo, da bi lahko Ptujsko jezero imelo pomembnejše mesto kot privlačno rekreacijsko območje, saj še nima dovolj zanimive ponudbe. Zagotovo pa veliko ponuja Ptujska kulturna pot - ob rekreaciji v zavetju zelenega okolja predvsem kulturni in izobraževalni navdih. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kdaj je Ptuj dobil kamniti most, da je to bilo v času cesarja Hadrijana (117-138): reko je prečkal v višini nekdanje vojašnice na Vičavi, bo prejela Mateja Sok (Dornava). Danes sprašujemo, kje najdemo največjo drevesno hišico v Sloveniji. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, ki jo boste lahko izkoristili po prenehanju zdravstvenih ukrepov. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 15. januarja 2021. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kje najdemo največjo drevesno hišico v Sloveniji? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. V J Foto: PP