87
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Nismo se zmotili, da smo zadnjic tisto lučico mirii, ki jo je unidan tolaživno pisanje francozkega vradnega časnika „Moniteura" svetu pokazalo, le zapeljivo ve so imenovali. Od kakega gotovega znamenja za mir ni duha ne sluha, marveč sardinska armada se čedalje bolj pomnožuje in vojskine priprave na Fran-cozkem tudi niso nehale; Sardinci že tako zlo memrajo, da cesar Napoleon prepočasi mota vojskino štreno, da je minister Cavour unidan po časniku ,,Gazzetta del Popolou Lahom vseh dežel oklicati dal, ,,naj le še par mescov po-terpijo"; pa tudi Lahi, ki v Parizu živijo, so že tako na škerpceh, da so te dni nektere za peri i, ker so prehudo zabavljali, da vse je polževo počasno. Iz vsega tega se vidi, kako silno so strune na Sardinskem in Francozkem že napete. Pa zakaj že niso začeli vojske? Za to, ker od ene strani še niso dosti pripravljeni za-njo; od druge pa za to, ker si cesar Napoleon na vso moč prizadeva, od angležke in pruske vlade obljubo doseči, da bi se ne vtikale v vojsko na Laškem. In res mu to prizadevanje, kakor se danes kaže, ni popolnoma spodletelo. Napoleon zagotovlja Nemčijo in Angleže svoje preserčne ljubezni in da ga nikoli ni misel obhajala, da bi hotel Nemci i kaj zalega storiti; ves razpor zadeva le avstrijansko vlado in laško deželo; francozka vlada terja, da avstrijanska armada zapusti papeževe dežele in da se razveže tista posebna zveza, v kteri avstrijanska vlada stoji z nekterimi vladami srednjega Laškega kakor s toskansko modeneško itd. Napoleon s Sardinci vred obdolžuje avstrijansko vlado, da je ona kriva, da se v teh deželah ni že ustanovilo svobodnejše vladarstvo in da tako zatirovanje svobodnega življenja dela Lahe nezadovoljne in nepokojne. Da vse to je le pretveza, s ktero se le iše prepir in začetek vojske, je očitno kot beli dan; zakaj, če ima francozka vlada toliko svobode na prodaj, da barantuje ž njo po ptujih deželah, naj bi je saj nekoliko prodala doma na Francozkem, kjer je nek ni skor več dobiti kot tičjega mleka. Vendar kdor prepira iše, ga stakne. Avstrijanska vlada ima po dednih in rodo vinskih pravicah do T o s-kaue in Mod ene toliko oblasti, da je zveza, ktero ima naša vlada s tema deržavama: jima na pomoč priti v nemirnih časih, popolnoma upravičena, in da avstrijanska vlada, kakor je dunajski vradni časnik „Wiener Ztg." 3 dni po tistem že večkrat omenjenem „Moniteur-jevem" pismu pisal, nikakor ne bo dala tistih pravic na Laškem iz rok. Okoli tega se suče sedaj večidel laški klopčič. To pa je tudi vzrok, da, ko bi trenil, je na Pruskem in vsem severnem Nemškem   začel ves drug
88
veter pihati. Časniki, ki so se še pred tednom grozili nad silovitostjo N a po le o nov o in vlekli zavstrijansko vlado, so na vrat na nos druge strune napeli enoglasno terdiju: ,,da jim ni mar za vojsko, ako gre le za laško deželo.u Tudi pruski minister Šleinic v svojem govoru ni najdel besede za Avstrijo. Kaj je lord Cowley na Dunaji opravil, se ne ve; pa kmalo se bo več zvedilo, ker 15. dan t. m. je imel jspet v Pariz priti, in kmali potem se bo zbor začel. Čeravno ima ta zbor v pervi versti le mol-davske in val as k e zadeve presoditi, vendar tudi laške homatije morebiti saj oddeleč pridejo v pogovor. In tako smo tudi danes še ravno tam, kjer smo pred tedni bili. Ce pade sedanje ministerstvo angležko in pride druga stranka na verh, morebiti Palmerston, bojo pa spet druge reci.
—   Presvitli cesar so dovolili s najvišjim sklepom od 4. t. m., da se smejo tudi taki vojašine oprostiti, kteri so se posledne mesce leta 1858 oženili.
—   Lansko leto je zaukazala cesarska vlada, naj se pozve in spiše, koliko dolga je v celem cesarstvu v zem-ljišnih bukvah vpisanega. Nek gospod Meinhardt Lonyay je to razglasil v „P. Ll.", in iz tega povemo, da je intabuliranih na Krajnskem: po 5% 28 milijonov 767 tavžent in 152 fl. 17 kr., po menj ko 5% 1 milijon 144,778 fl. 12V4 kr., skup 29 milijon 911,930 fl. 29 kr., — na Štajarskem: po 5°/0 103 milijonov 553,962 fl. 282/4 kr., menj ko po 5% 4 milij. 69,632 fl. 54 kr., skup 107 milijonov 623,594 fl. 23 kr.; na Koroškem: po 5% 30 milij. 777,705 fl. 33/4 kr., menj ko po 5°/0 2 milijona 196,104 fl. 443/4 kr., skup 32 milij. 973,809 fl. 48 kr.; na Teržaškem, Goriškem in v Istri po 6% 12 milij. 452,559 fl., po 5% 15 milij. 512,125 fl., po manj ko po 5% 9 milij. 515,908 fl., brez obresti 7 milij. 407,463 fl., skup 44 milij. 888,055 fl. V celem cesarstvu pa je intabuliranih dolgov 1835 milijonov goldinarjev starega d narja.
—   Pripoveduje se, da so rekli presvitli cesar na poslednjem cesarskem balu papeževemu poslancu tako glasno, da so lahko vsi drugi poslanci slišali: „Povejte svetemu Očetu, da se morejo vselej na mene zanesti!" Drugemu imenitnemu gospodu so rekli cesar: „ Vojsko bomo imelil"
—   Angležki poslanec, lord Cowley se je vernil 10. t. m. iz Dunaja v London.
Iz Celovca. V fabriki za cigare je vse živo; že ima več ko 300 delavk v nji zaslužek in še več jih bodo najeli.
Iz Nemškega. Iz Frankobroda. Avstrijanska vlada je poslala pruski in drugim nemškim vladam pismo, v kterem je rekla, da je, ker je nevarnost pred vratmi, čas prišel, da se pripravijo zvezne terdnjave za brambo, da se izvolijo višji generali jn da se prepove iz-važevanje konj iz nemških deržav. Ce bo Avstrija prisiljena, svojo italijansko armado popolnoma za vojsko pripraviti, bo še svoj nasvet zveznemu zboru predložila, odlaša pa zdaj še to zavoljo Prusije.
—   Nemške vlade so prepovedale, konje čez nemške m e j e prodajati.
Iz Svajce. Švajcarski zvezni odbor je razposlal evropejskira vladam pismo, da bo Svajca, ako ae vojska uname, z vso močjo branila svojo deželo in neutralnost; tako bo delala tudi z neutraliziranim delom savojske dežele. Vojaškim in dnarstvenim oblastnijam je naročeno, se za to potrebnih del lotiti. Ko bi se pokazalo, da se brez vojske nič ne da opraviti, se bo brez odloga zvezni zbor zbral. Iz Italije. Iz Piemonta. V T urinu govore, da pride cesar Napoleon v kratkem v to mesto.
—   Podpisi za najem so bili 8. t. m. sklenjeni. Dasi-ravno je hotla vlada samo 50 milijonov fronkov na   posodo
vzeti, jih je bilo vendar 60 milijonov podpisanih. — Vlada se pripravlja, armado popolnoma za vojsko pripraviti. — Mazzini je raztrosil po celem Italijanskem pismo, v kterem se zoperstavlja temu, da se mešajo Francozje v sardinske reči in govori zaničevaje o veliki slavoželjnostl majhnega ministra (Cavoura).
— V sardinskih časnikih je brati, da bodo naberali za več bataljonov prosto v oljcov, kterim bo G ar i bal d i poveljnik, — da bodo poklicali reservo, in napravili tabor na avstrijanski meji.
—   Iz Parme. Pisma pripovedujejo, da so se v Parmi vojaki za roti l i. Dve kompaniji lovcov ste imele vladno poslopje in stanovališa oficirjev obstopiti, 1. bataljon pešcov je imel pa ostale vojake nagovarjati, v Piemont jo potegniti. Minister Pa II a vi c i n i je hotel ojstro na noge stopiti, pa vojaki so bili tako razkačeni, da je bilo bolje, lepo z njimi ravnati.
—   Iz Napolitanskega. V naših orožnicah (arse-nalih) delajo noč in dan. Na novo se bo nabralo 18,000 rekrutov, kteri morajo do konca majnika vojaštva popolnoma vajeni biti.
Iz Francozkega. Iz Pariza. Mazzini je bil neki pretečene dni v Parizu in je imel kot žandarm preoblečen s princom Napoleonom pogovor. Sliši se, da je dobil tudi dovoljenje, po Francozkem popotovati.
—   Nekdo piše iz Pariza, da princeznja Klotilda zlo hira. V Parizu kakor tudi v T urinu si šeptajo mnoga reči zavoljo tega na ušesa in pravijo, da se ji začenja tako zlo po domu tožiti, da se je za njeno zdravje bati. Toči neki princeznja cele dni solze in hrepeni le po svojih pri-jatlicah v Turinu. Nikakor se ne more udati v novo življenje in zdaj še le se vidi, koliko je žertovaia volji svojega očeta.
—   V cesarskem sklepu se bere: „Naš preljubi bratranec, princ Napoleon je nehal, kakor je sam želel, minister Algerije in kolonij biti." — Mnogo se govori, da bo princ Napoleon za višjega admirala izvoljen; od druge strani pa se sliši, da se hoče odpovedati vsem javnem službam in častem. Koliko je resnice v vsem tem, se še ne ve, kakor tudi to ne, ali je odstop princa Napoleona
4z ministerstva v kakošni zvezi s politiko sedanjega cesarja Napoleona.
Iz Aiigležkega. Nekteri udje deržavnega zbora so sklenili, se krepko zoper prenaredbe postave za volitve v deržav n i zbor upreti, ktere je ministerstvo nasvetovalo; s tem namerjajo, da bi sedanje ministerstvo odstopilo.
—  Barka, ktera je peljala napolitanske izgnance v Ameriko, je bila od njih na širokem morju prisiljena, se v Evropo verniti in stopili so res v Irii na kopno. Sar-dinski poslanec v Londonu je dobil naročilo od grofa Cavoura, jih v vsaki reči podperati.
—   „Timesu pravi, ko piše o že omenjenem tolaživnem pismu „Moniteurja" nekako zabavljivo: „Menda nam ne bo nihče zameril, ako se prederznemo željo izreči, naj bi se poskerbelo, da bi nove verste mir, kakor si ga je cesar izmislil, njegovim sosedom menj stroškov prizadeval in da bi se dali Francozi pogovoriti tako, da bi mirno pod svojim tersjem in figovim drevjem sedeli, senozeti kosili in oljke prešali, strašno orodje za vojsko pa pustili v miru; samo bi nam bolj ljubo bilo, če bi se to z manjšimi stroški in z večjo varnostjo godilo."
Iz Moldove. Iz Jasa. Tudi Moldavci so se začeli nekako za vojsko pripravljati, — za k ter o? ne vemo. To pa je gotovo, da je vlada ukazala 10,000 novincov nabrati in vso armado v vojaški stan postaviti. Sliši se, da jim je francozka vlada 12 kauon — v dar poslala.
Odgovorni vrednik: Dr. Jane* BleiveiS. — Natiskar in založnik: Jožef Blainik.