štev. 25 — Leto V. PTUJ, 20. junija 1952 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ, MLO. 0. NAOSTR. - lELEPON fiT. U6 ČEKOVNI RAČUN PRI NARUUNI BANKI PTUJ Slbv 643-90322*0 UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V R A B L JOŽE ROKOPISOV N£ V&ACAMO -« TISKA MARIBORSKA TISKARNA Cena din 8.— Z odpovedjo obrti se ni mogoče izoj^iiiti davčni obn menitvi nofnvo ri '-H'-''-i'k-» ki so ne bi rutil dol/nega. odvajati od svojega zaslužka gotovega prispevka državi za kritje njenih potreb Vendar so med obrtniki nekateri, ki se temu odtegujejo, isto- časno pa hočejo uveljavljati vse pra- vice, ki gredo zavednemu državljanu. Pri pregledu odmere dohodnine obrt- nikom za 1. 1951 ter njeni realizaciji vidimo, da je davčna morala pri posa- meznikih še zelo nizka. To je prav lahko trditi, posebej še pri pregledu davčnih prijav. Nekaterim med temi davčna komisija ne more verjeti ter oceni dohodke dotičnega po svoje, na- vadno višje kot bi, če bi bila napoved i( '-) "^1^ s<^>nr-i :davčna komisivT je zaradi tega večkrat v dvomu tudi glede ostalih davčnih prijav, ki so lahko realne. S tem pride do pritožb, dejansko stanje pa je le težko ugotoviti, ker večina obrtnikov ne vodi knjig. Seveda bi moral vsak obrtnik vedeti, da razpolaga davčna oblast s podatki o VTednosti proizvodnje in da s temi podatki ni težko ugotoviti prometa in čistega dohodka obrtništva posamezne stroke. V zvezi z odmero se je priporočalo sodelovanje obrtne zbornice, ki Je tudi obstajalo, le z napako, da je bilo pre- malo stika med zbornico tn obrtniki ter davčno komisijo. V bodoče bo treba to delo zajeti nekoliko globlje, predvsem pa je treba, kar je v glavnem naloga zbornice, prevzgojiti obrtništvo tako, da bo prikazovalo promet in dohodek, ki ga dejansko dosega. To je pa tudi naloga vseh dobrih obrtnikov, da po- magajo prevzgajati svoje poklicne to- variše v lojalne obrtnike, Vii ne bodo strmeli za zatajevanjem dohodkov in s tem odtegovanju dolžnostim do skup- nosti, kar knt ni vredno člana naše so- cialistične družbe, ni v skladu niti z osebno poštenostjo. Davčne napovedi nekaterih obrtnikov pobijajo same sebe. ker prikazani do- hodek ne predstavlja niti eksistenčnega minimuma in je njena lažnjivost več kot evidentna. Pri nekaterih obrtnikih 3« že bolj upadljiva lažnjivost davčne napovedi, če se primer-a njihovo mate- rialno napredovanje. Ta kriterij služi tudi komisiji pri reševanju pritožb. v zadnjem času je opaziti odjavljanje obrti posameznikov, ki se FK>leg obrti bavijo tudi s kmetijstvom, pod pretve- zo, da ne zmorejo davka in drugih da- jatev posebno glede vajencev. Ta Iz- govor se seveda ne more upoštevati pri odiavi, ker je jasno, da se bo takšen obrtnik pridružil šušmarjem. Teh je odkritih v okraju že precejšnjo število, razen onih 8 obrtnikov tekstilne stroke, 2 lesne, 2 kovinske, 2 živilske in 1 us- njarske stroke, ki so vložili odjavo v času davčne odmere za 1. 1951. Opazilo se je, da je prav v teh strokah največ šušmarjev. Interes obrtnikov je, da sami sodelujejo pri prijavljanju šuš- marjev, ne pa, da iščejo pota in načine, kako bi se jim sami pridružili. Odmera davka za 1. 1951 Je najela okrog 190 šušmarjev raznih strok, naj- več pa jih je iz oblačilne. Med njimi je< mnogo takih, ki so bili mojstri, pa soj s sličnimi motivacijam: odjavili obrt,| kot se danes pojavljajo Vsi ti ilegalcl| bodo poleg obdavčitve Se kaznovani,^ oni pa, ki sedaj vlagajo odjave, na-j mesto da bi pomagali razkrinkati šuš- marje, s čemer bi predvsem dvignili tudi lasten promet in zaslužek, razum- ljivo ne bodo dočakali nič drugega. ..............._____________.JE^JE^. Odkrstie vseh tuberkuloznih bolnikov - ena največjih letošnjih zdravstvenih akcij Centralni higienski zavod v Ljublja- ni bo izvršil s pomočjo ProUtuberkuloz- nega instituta na Golniku letos v ptuj- skem okraju, kot smo že poročali, eno največjih zdravstvenih akcij. Glavni namen te akcije je odkriti vse tuber- kulozne bolnike v okraju, jih napotiti na zdravljenje v bolnišnice In sanato- rije ter na ta način preprečiti nadalj- nje širjenje tuberkuloze. Da bi se ljud-l stvo s tem dobro seznanilo, je terenski' zdravstveni kader s pomočjo učiteljstval in drugih zdravstveno najzavednejših; ljudi že začel s predavanji o tuberku- i lo2d, ki je samo v lanskem letu zahte-1 vala nad 100 smrtnih žrtev v okraju, cesto ljudi, ki bi lahko še dolga leta živeli in delali v dobro svojcev in vse- i ga ljudstva, \ S to akcijo se bo prvič v zgodovini] zgodilo, da bodo imeli naši preprosti ljudje priliko pregledati se na rentgen- skih žarkih takorekoč pred svojim do^ mom, saj bodo prišli avtobusi z naj- modernejšimi rentgenskimi aparati skoraj v vsako vas. Posebne eki- pe bodo ostale dva meseca v okra- ju. Pri vseh - občinskih odborih so že organizirani posebni štabi za pripra-, vo te pomembne zdravstvene akcije.] Poleg tega ima Se vsaka vas posebej svoj vaški aktiv, ki ima nalogo obve- ščati prebivalstvo o vsem potrebnem glede tega pregleda. Razen tega bo v vsakem sedežu občine posebno preda- vanje, ki ga bo v največ primerih ©dr- žal zdravnik. Po tej akciji bo v okraju mnogo lažje delo vsem babicam, medicinskim se- stram in ostalim zdravstvenim aktivi- stom, ker bodo priprave in akcija sama naše ljudstvo v veliki meri zdravstve- no predramile in aktivirale. Temu pr- vemu pregledu bodo sledile s časom tudi druge zdravstvene akcije. veC pozornosti delu babic Na nedavnem sestanku terenskega zdravstvenega osebja Je bilo med dru- gim poudarjeno, da je dolžnost vseh babic spremljati potek vsake nosečnice, strokovno voditi porode žena, ki se niso odločile za porod v bolnišnici, kontro- lirati otročnice vsakodnevno vsaj prvih sedem dni po porodu in obiskovati do- jenčke pa tudi starejše otroke vsaj po enkrat mesečno, če so ogroženi zaradi nepravilne prehrane ali drugače. Opaža se, da so bHi zlasti oddaljenejši hribo- viti predeli dosedaj slabo obiskovani od babic in medicinskih sester. Delo- ma so pa krivi ljudje, ki babic ne kli- čejo pravočasno ali jih pa sploh ne kli- čejo. Zato še vedno cveti v nekaterih krajih babištvo- mazaštvo, kar bi pa nikakor ne bilo potrebno v današnji dobi socializacije medicine, ko so po- rodi in prevozi porodnic v bolnišnico popolnoma brezplačni. Marsikatera mati tudi še danes ne ve, da je vsako zdravljenje otrok do treh let starosti v bolnici in v ostalih zdravstvenih ustanovah brezplačno. Med drugim je bilo na sestanku govora o slabih higi- enskih prilikah po vaseh, kakor tudi v nekaterih šolah, kjer se učiteljstvo premalo briga za osebno higieno šol- skih otrok. Nekateri učitelji se še ve- dno premalo zavedajo svojih dolžnosti do zaupanih jim otrok. V času zadrže- vanja otrok v šolskem poslopju so uči- telji namestniki staršev, iz česar sledi, da se morajo poleg svojih pedagoških dolžnosti brigati tudi za vse ono, kar bi kakor koli kvarno vplivalo na pra- vilni telesni in duševni razvoj otrok. Pravilno je, da se kvalificira učitelja po učencih. Umazani, ušivi, garjavi in krastavi učenci ne morejo biti ponos današnje napredne šole in njenih uči- teljev. Zlasti medicinske sestre so bile opozorjene na opisane nedostatke v nekaterih naših šolah. Doslej so si mnoge babice prisvajale tudi one porode, ki jih niso vodile, ali pa celo takšne, kjer babica ni našla za potrebno, da bi vsaj po porodu ob- iskala mater in njenega otroka. Kaj takega se odslej naprej ne sme več do- gajati. Matičarji bodo vpisovali imena tistih, ki bodo porode dejansko vodili. S tem bomo prisilili naše diplomirane babice na resnejše delo In onemogočili mazaštvo pri porodih. Babicam tudi ni dovoljeno, razen v najhujših primerih, prevzemati porodov v tujih babiških rajonih, ker ima vsaka marljiva in vestna babica dovolj dela na svojem lastnem. Ker medicinske sestre in ba- bice pondcod ne morejo same zajeti celotnega obširnega terena v patro- nažnem smislu, bodo v najkrajšem ča- su poslale imena onih naprednih in zavednih žena tn deklet, ki bi bile pri- pravljene vsaka v svoji vasi imeti v evidenci vse ogrožene otroke in mate- re ter biti v tesni povezavi z rajonsko babico ali medicinsko sestro, kakor tu- di z okrajno referentko za zaščito ma- ter in otrok. Medicinske sestre, babice in zdrav- stveni aktivisti bi morali posegati med svojim delom v vsa področja zaščite ali preventivne medicine na terenu. Nji- hova dolžnost je poleg občinskih or- ganov in šolstva propagirati vse zdrav- stvene akcije na tem področju, kamor spadajo v prvi vrsti zaščitna cepljenja proti tifusu, davici in osepnicam (ko- zam). Letos smo opazili, da so matere prinašale na prvo cepljenje proti davi- ci in kozam svoje otroke skoraj lOO^/o. Ponovno cepljenje čez 4 tedne pa je bilo prav povsod nezadovoljivo. Vzroke je iskati v premajhni agilnosti občin- skih organov, učiteljev in zdravstvenih delavcev, kakor tudi v zanikmosti in zdravstveni nepoučenosti staršev. Sa- mo enkratno cepljenje proti tifusu in davici ne daje namreč nobene zaščite proti tem boleznim. Ker se takšna ne- doslednost v preprečevanju bolezni opaža pri našem ljudstvu vsa leta po osvoboditvi, je letos Okrajna higienska postaja prisiljena predlagati v kazno- vanje vse one starše, ki so po lastni malomarnosti optistili ponovno cepljen- je svojih otrok. Kakor je iz zgornjega razvidno, za- jemajo terenski zdravstveni delavci vso tekočo zdravstveno problematiko, s predstoječo veliko zdravstveno akcijo pa bodo še globlje posegli v prizade- vanju za zdravje širokih množic našega ljudstva. UsDel mladinski festival v Ormožu Ormož, 16. Jun. (VF). Preteklo ne- deljo je organiziral TVD »Partizan« v Ormožu »Mladinski dan« s celodnevnim fizkultumim sporedom. Predpoldne so tekmovali pionirji in pionirke odredov Hardek, Podgorci, Velika Nedelja, gimnazija Ormož v Igri »Med dvema ognjema«. Naši naj- mlajši so se zagrizeno in vztrajno borili za zmago. Po napetih borbah je bil vrstni red pri dečkih: 1. Hardek, 2. Podgorci. 3. Velika Nedelja, pri dekli- cah: 1. Hardek, 2. Velika Nedelja. Pio- nirji »Partizana« pa so premagali nižjo gimnazijo Ormož. Kegljači so imeli v gosteh moštvo Stmišča. Ob velikem zanimanju občin- stva Je domačinom uspelo zmagati z minimalno prednostjo 6 lesov. Istočasno se Je vnšil v Prosvetnem domu turnir v namiznem tenisu za prvenstvo Ormo'>^.. Zmnrfa'' je Vavpotič (Ormož) pred Zidaričem (Podsorci). Popoldanski spored se je pričel z od- bojkarsko tekmo Partizan (Ormož)— JLA Ormož. Po boljši igri Je zmagal prvi Ob 14. uri so se zbrali pred nižjo gimnazijo telovadci in telovadke ter odkorakali po ormoških ulicah na športni prostor Partizana, kjer Je bil telovadni nastop. To je bil po dvanaj- stih letih prvi telovadni nastop v Or- možu. V 20 točkah pestrega sporeda so pokazali sadove svojega dela telovadci in telovadke Partizana Ormož in Mar- kove!, pionirski odred nižje gimnazije Ormo7. Hardek, Hum in Velika Ne- delja ter borci JLA Ormož. Skupno Je nastopilo nad 350 telovadcev s prostimi vajami, orodno telovadbo, preskoki, talno telovadbo, štafetami in igrami. Obširen spored se je hitro odvijal in je bil končan v dveh urah. Po nast^r>u je bila nogometna tekma Partizan-Ormož—G^-adis-Stmišče. Zma- gal le Partizan s 4:2 V sporedu je sodelovala obnovljena in razširjena godba na pihala pod vod- stvom tov. Heidenkumra. Po uspešnem telovadnem nastopu, po pristopu KUD Ormož k TVD Partizan ter s poživljenim delom odrske družine je v Ormožu prebit led mrtvila v orga- nizadjali. Pro^rcini Okrafneaa mladinskega festivala v f>tuiu od dne 19. VI. do 22. VI. 1952 Četrtek, 19. VI. 1952: ob 20. uri »Raz- valina življenja« (F. Finžgar) v Okraj- nem gledališču Igrajo člani igralske družine iz Cirkulan. Režira Bračič Mirko. — Ob 20.30 Ljudska tehnika na Titovem trgu predvaja tehnične in do- kumentarne filme. Petek, 20. vi. 1952: ob 20. uri »Kralj na Betajnovi« (I. Cankar) v Okrajnem gledališču. Igrajo člani igralske družine iz Gorišnice. Režira Stanič Stane Sobota, 21. VI. 1952: ob 15. uri »Pa- stirček in princeska«, pravljična igra v Okrajnem gledališču. Igrajo člani] pionirske igralske družine iz Cirkovec. i Režira Knafeljc Alojz. ~ Ob 20. uri slavnostna akademija na Titovem trgu: 1. govor; 2. tri pesmi, zapoje mladinski pevski zbor Glasbene šole v Ptuju pod vodstvom tov. Petka; 3. gorenjski na- rodni plesi, izvajajo mladinci in mla- dinke ptujske gimnazije; 4. »Zebljar- ska« (O. Zupančič), zborno recitirajo učenci Sole v gospodarstvu; 5. tri pe- smi, zapoje pionirski pevski zbor osnov, šole v Ptuju; 6. Koncertino I. stavek, violino igra tov. Cič Jože, učenec Glasb, šole; 7. recitacija »O Titu<', zborno re- citirajo pionirji osnovne šole v Ptuju; 8. na klarinet igrata Medved Janko in Maučič Ludvik, učenca Glasbene šole; na klavirju spremlja Majer Alenka, uč. Glasbene šole; 9. štiri pesmi zapoje pio- nirski pevski zbor osnovne šole Breg pod vodstvom tov. Gorupa; 10. Miha Remec: »Proga Je zgrajena«, recitira tov. Cobelj Miro; 11. igra mladinski orkester Glasbene šole v Ptuju pod vodstvom tov. Hasl Dragota. Nedelja, 22. vi. 1952: ob 5.30 budnica. Igra godba na pihala SKUD »J. Lacko«; ob 6. uri napad na mesto z uličnimi borbami, sodelujejo mladinci predvo- jaške vzgoje, rezervni oficirji in enote PLZ; ob 7. uri zbor vseh pri napadu sodelujočih, fizkulturnikov, gasilcev, mladine in pionirjev; ob 7.30 defile od Mladike po Krempljevi ulici na Titov trg; ob 8. uri predaja raporta o izvr- šenem napadu komandantu; ob 8.15 govori, nato razdelitev diplom in po- hval mladinskim aktivom, kulturnim skupinam, gasilcem in fizkultumim društvom; ob 9. uri kulturna prireditev: 1 tri pesnil, zapoje mladinski pevski zbor Glasbene šole v Ptuju pod vod- stvom tov Petka, 2. narodne plese Iz- vaja folklorna skupina Iz Markove, 3. igra tamburaški zbor Iz Stmišča pod vodstvom tov. Vaupotiča. 4. tri pesmi zapoje pevski zbor iz Muretinc pod vodstvom tov Kafola Cirila, 5. Igra mladinski orkester Glasb šole v Ptuiu pod vodstvom tov. Hasla Dragota. 6. tri pesmi zapoje pevski zbor iz Starš pod vodstvom tov. Colnariča Slavka, 7. igra- jo mladi harmonikarji Iz Ptuja pod vodstvom tov. Baša, 8. tri pesmi zapoje pevski zbor iz Stmišča pod vodstvom tov. Vaupotiča, 9. Igra tamburaški zbor iz Majšperka. 10. tri pesmi zapoje pev- ski zbor iz Vidma pod vodstvom tov. Vaupotiča, 11. ples pod lipo (kmetskl običaj) izvaja in pleše folklorna sku- pina iz Cirkovc. 12. tri pesmi zapoje pev^ski zbor Iz Ormoža pod vodstvom tov. Burga; ob 9. uri tekmovanje strel- skih družin na strelišču v Ljudskem vrtu (na Babušekovem); ob 9. uri ša- hovski turnir med starejšimi in mlaj- šimi člani Šahovskega dnitva v Ptuju v Zelezničar^^kem domu; ob 9. uri lahka atletika v Kolodvorskem drevoredu. Nastopajo mladinski aktivi: Gradiš Str- nišče, Sola učencev v gosnodarstvu to- varne Strnišče. aktiv LMS tovarne Strnišče, aktiv LMS Središče in aktiv LMS Majšperk. Discipline: tek 100 m, tek 200 m in tek 1000 m. metanje krog- le, metanje kopja in metanje diska; ob 9. uri kegljaške tekme v Ljudskem \Ttu; ob 9. uri nogometne tekme: mla- dinke in pionirke; ob 11,30 kolesarske ulične dirke, gostuleio člani (turisti In specialni vozači) kolesarskega kluba »Slavko Slander« iz Maribora; propa: start na Kvedrovem trgu, Lackova uli- ca, Srbski trg. Slomškova ulica. Kremn- l^eva. Kvedrov tre: ob 15. uri fi.zkulttirnl nastopi na st^d^onu v LMidskem vrtu; nastopijo: TD Partizan Ptu\ Ormož. Markovci in Središče, gasilci-člani in članice, pripadniki predvojaške vzgoje in pionirji. Po končanih nastopih prosta zabava v Ljudskem vrtu. Za kvalitetno pijačo in jedila je poskrbljeno po naj- zmernejših cenah. Opozarjamo na lepo pripravljeno raz- stavo strokovnih del vseh strok Sole učencev v gospodarstvu v ^ prostorih iste šole. Vabimo na srečolov z lepimi dobitki v vrednosti nad 300.000 din. Srečke se bodo prodajale dopoldne in poooldne po ulicah in v Ljudskem vrtu, dobitki pa se bodo razdeljevali v Ljudskem vrtu. Ves dan bo odprt sejem z veliko iz- biro raznovrstnega manufakturnega in galanterijskega blaga, ki ga organizira trgovsko podjetje »Preskrba« v Ptuju. Na vse prireditve (razen gledaliških) velja kot vstopnina značka, ki Jih bodoj prodajali mladinci in mladinke. Cena značke je 10 din. ] Vse podrobne informacije pred festl-^ valom dobite pri Okrajnem komltejuj LMS v Ptuju, na sam dan festivala, (nedeljo) pa pri dežurnem festivala in; redarjih, ki bodo na mestih nastopov in v Ljudskem vrtu. Avtobusi bodo prevažali ljudi z 20- odstotnim popustom pod pogojem, da se po centrih zberejo ljudje v tolikem številu, da bo Isti polno zaseden. Zato pohitite s prijavami, ki jih zbirajo ob- činski ljudski odbori. V nasprotnem slučaju prevoznih sredstev ne moremo zagotoviti. Pripravljalni odbor Opozorilo OK LMS Ptuj Opozarjamo vse predstavnike ljud- ske oblasti, aktive, društva, katerim smo dostavili programe okrajnega mladinskega festivala, da naj se drže programa, ki ga je objavil Ptujski tednik, ker je iz programa, ki smo jim ga dostavili izpuščeno troje točk: okraj- no strelsko tekmovanje, šah in lahka atletika. Tekmovanje v vseh treh toč- kah se prične v nedeljo 22. 6., ob 9. uri zjutraj. K programu dodajamo še, da med prosto zabavo v Ljudskem vrtu izva- jata prleški guč Vanek in Nežika. Po guču pojeta prleške popevke. Nadalje obveščamo, da se bodo pred kolesarskimi dirkami v nedeljo 22. 6. vršile motorne dirke na isti progi kot kolesarske. Vozijo vozači iz ptujskega okraja v treh kategorijah. V nedeljo 22. 6., zvečer ob 20. uri nastopa v okrajnem gledališču SKUD »Anton Ingolič« iz Majšperka z ope- reto "Planinska roža«. Prireditveni odbor si pridržuje pra- vico do manjših sprememb programa. ok lms Ptuj Praznik haloške mladine Podlehnik, 11. Jun. (DV). Mesec dni je poteklo od takrat, ko je mladina v Podlehniku sklenila, da bo organizi- rala 8. junija t. 1. »Mladinski dan« pod naslovom »Haloze vabijo«. Priprave so zahtevale mnogo truda in požrtvoval- nosti. Haloška mladina je s tem poka- zala, da je pripravljena žrtvovati mno-" go za dosego svojega cilja in postavlje- nih nalog. Za dobro uspeli Mladinski dan se jo pa zahvaliti tudi upravi drž. posestva Podlehnik, sindikalni organi- zaciji, delavskemu svetu, kmetijski za- drugi in učiteljstvu, ki so s sodelova- Kjem pokazali mnogo razumevanja do mladine in ii pomagali v vseh pogledih. Že na vse 2godaj je bilo živahno na cesti od državmega posestva do zadruž- nega doma. Mnogo drobnih del je bilo trr-ba še op'"!viti. za k^^.tere v sobo+o ni bilo časa Na posestvu so se zbirale do!3e vrstp voznikov, mladincev in članov sindikata in se pripravljale na povofko. Tj^t^o «0 okrasili vozove, na nje pa msadili kovače, kolarje, kosce, grabliice. mlatiče itd. Mladinke, ki so na vozu prikazovale vez vinogradov. 60 bile veselega obra7a ob zvokih godbe no nihala. Na repu dolge kače je bmel traktor in čakal da bo -^r^tesnil za po- Vorko gasilce društva Tržec-Jurovci. ki so tndi sodelovali Pred zadružnim domom se je zbrala množica ljudi in nestrpno čakala po- vorke. Kmalu so se pokazali konjeniki z zastavo niim pa je sledila dolga vrsta Vozov. Med zvoki godbe so se slišali uda.rci težkega kladiva, veselo razpolo- ženje starega kolarja Stopinška pa 'e oznanjala mogočna pipa, ki jo je kadil. Vse to je dopolnjevala vesela pesem mladincev in pionirjev, ki so tudi sode- lovali v povorki. Množico obiskovalcev od blizu in da- leč je pozdravil sekretar Križančič Jore. Govoril je o pomenu praznika ha- loJkp mladine nato pa 'e nredal besedo ljudsk poslancu tov. Belšaku Francu. Potem so se začela razna tekmovanja, <>cenjevanje razstavljene živine itd. Med kosci je bil najboljši Svenšek Aloiz. delavec na drž. posetvu. drugi Pa Cafuta Franc. Najboljša grabliica je bila Kureževa, nato Sakelškova itd. Najlepšo živino pa je razsta\nlo drž. l^sestvo. Kiseljak iz Tržca. ^nrah iz Jurovc in drugi Med tekmovanjem je Predvojaška vzgoja prik.'^-'^'R n^pad n.T ^^Jei strani pa so izvedli vaje gasilci 'iništva Tržec-Jurovci. Popoldanski pro- gram so začeli kolesarji ob 14. uri. Prvi ^ bil Slavinec Jože. drugi pa Ketiš Let)o so iz\'edli svoj program tudi ^^onirii šole Podlehnik. Pevski zbor iz "idma je pod vodstvom tov. Vavpotiča zapel več lepih partizanskih pesmi in narodnih pesmi, domači igralci pa so po končani trodejanki zaključili pro- gram s skupino, ki je zaplesala narodne plese Slaba stran je bilo vsekakor to, da med igro ni bilo zadovoljive raz- svetljave, kar je brez dvoma vplivalo na kvaliteto programa. Res je pa tudi, da je med ljudmi iz Haloz še premalo zanimanja za kulturne prireditve, pri točilni mizi pa prevelik naval. Med dopoldanskim In popoldanskim programom je vzbudila mnogo zanima-; nja tudi vinska poskušnja. Tudi pretepači iz Leskovca so pri- snc-ili »ivoi »kulturni-- program, ker so že ob 14. uri zabodli z nožem dva Podlehnir?na. Ni iim uspelo, razbiti dobro pripravljeni program. Osra- močeni in prezirani od množice ljud.stva ter politi s krvjo so se morali umakniti, na čelu kulturnih, zavednih mladincev in mladink pa se je v tem času pojav- ljal znoj v nlem"riHp>m ^^kmovnni" Pozno v noč je godba oznanjala mimo- idočim, da Je bilo v Podlehniku tega dne nekai posebnega, da je bil to dan haloške mladine in vsega ljudstva, ki se želi čimpreje kulturno in gospodar- sko dvigniti. V Cirknlanah srno imeli »Mladinski dan« Clrkulane, 10. junija (JE). — Po večtedenskih pripravah je mladina Cir- kulan priredila v nedeljo, 8. junija svoj prvi »Mladinski dan«. Imeli smo obširen program Ob 9. url smo gledali tekmovanje v strelja- nju, ki se ga je udeležilo mnogo dobrih .strelcev Med njimi so se najbolj iz- kazali Bombek Jože, Cvetko Jože in Zula Martin. Popoldanski program je mladina; Izvajala na šolskem dvorišču. Najprej: je pionirski pevski z*jor zapel »Hej' Slovani«, tov Majcen Franc pa nam je opisal pomen mladinskega dne. Program je nadaljeval gimnazijski pevski zbor. ki je zapel »Koroški raj«, nato pa mladinke, ki so stopile pred kratkim v gasilsko četo in ki so poka- zale vso spretnost in hitrost nastopa- nja. Gledalce je Izredno navdu.5ila tekma koscev. Ko so ti bili pred koncem tek- movanja, se je množica gledalcev vsu- la na travnik in vzklikala zmagovalcu Francu Klincu Program je zaključilo ljudsko ve- selle. Mladinski dan v Cirkulanah sm.o praznovali v zavesti, da se tudi s skromnim' sredstvi in dobro voljo da marsikaj dosečL Stran ) .PTUJSKI TEDNIK« Pta|, 20. funlja 1952 Zgodba dveh, ki sta se vrnila Kmet Ivan iz Podvinc St. 27 in CaJ- zek Štefan iz Stoperc št. 38, sta se v začetku junija t. 1. vrnila ilegalno iz Avstrije, prav tako kakor sta odšla tudi tja. Njuna zgodba je podobna zgodbam vseh tistih mladih ljudi, ki so verjeli prišepetavanju o lepem živ- ljenju v Avstriji, o brezdelju, lepih oblekah, vožnjah z avtomobilom in svobodi, ki da je v naši domovini ni. Ko sta se prepričala o vseh teh dobro- tah na lastni koži, je njuna zgodba prav taka kot so zgodbe vseh, ki so verjeli malodušnežem, nergačem in Izdajalcem. Kmet Ivan Je pripovedoval takole: 16. oktobra 1951 ob 1. uri sem se v družbi z Jurijem Cehom iz Podvinc po prestanem strahu zaradi nevarnosti ob ilegalnem prehodu avstrijske meje in po štiri in polurni hoji skozi gozd znašel v Avstriji. Mnogo sem priča- koval, predvsem pa drugačno življe- nje, kakor sem ga bil vajen doma v Podvincih in v tovarni v Strnišču, kjer sem bil zaposlen kot vajenec. Skupno s Cehom sva šla peš proti Celovcu, 45 km daleč, in najina prva pot je bila na policijo. Tam sva do- živela prvo razočaranje, ko so naju najprej zasliševali Avstrijci in nato se Angleži. Rezultat vsega pa je bil tri- mesečni zapor z odložitvijo za nedolo- čen čas zaradi nedovoljenega prehoda državne meje. Nato so naju odvedli v jezuitsko kasarno — v taborišče — kjer pa nisva ostala dalje časa. Tja prihajajo ob petkih okoliški kmetje — kakor na sejem — ter si izbirajo med takimi kot sva bila midva, poceni delovno silo. Mene je vzel Alojz Su- nič, kmet iz Huttenberga št. 7, prija- telja Ceha pa je neznani kmet odvedel neznano kam. Pri Suniču sem našel Cajzeka, ki je prišel tri mesece pred menoj. Opravljala sva vsa kmečka dela od 5. ure do noči. Za to sva pre- jemala vsak po 300 šilingov mesečno. Avstrijci so skrbno pazili na to, da smo ostali begunci brez medsebojne zveze, prav tako pa jim ni ugajalo, ker smo dobivali pisma z doma. Moj gospodar mi je v zadnjem času pisma sploh odvzemal, Se preden so prišla v moje roke. Bal se je, da bo izgubil poceni delovno silo. No, tako iz raja, kakor sem si pred- stavljal življenje v inozemstvu, ni bilo nič. Ugotovil sem, da sem zamenjal svetlo delavnico v Strnišču in bodoč- nost strokovnega delavca s hlevi kme- ta Suniča in perspektivo večnega kravjega hlapca. Ko sem nekega dne poslušal radio Ljubljana o prostem povratku vseh beguncev, sem se odlo- 'čil. Ker je bil Cajzek Istih misli, sva nekega večera izginila ter naslednjega jutra, bilo je 3. junija t. 1., vsa zado- voljna podala roko našemu, jugoslo- vanskemu obmejnemu stražniku, ki nama je, sodeč po najini utrujenosti, takoj ponudil izdaten zajtrk. Kmalu sva dobila objavi za prosto vožnjo in sva sedaj doma.« Kmet Ivan je po teh besedah ma- lo pomolčal, Cajzek pa je itak bolj redkobeseden. Nato sta povedala še to: »Pravzaprav sva delala od noči do noči zastonj, ker sva si za zaslužek kupila le nekaj obleke, ki sva jo pa tudi sproti raztrgala. Videla sva. da je vse, kar sva slišala v zvezi z lepim in brezskrbnim življenjem v inozemstvu, velika laž in da je vse tisto, kar ime- nuje človek domovino, le eno, edin- stveno, česar ne more nadomestiti nikdo in nikjer.« S kibimo za lepši izgled mest in vasi (Is sasedanja Sveta za komunalne zadeve OLO Ptuj) Kljub samo 4 milijonom, ki so po okrajnem proračimu odobreni za ko- munalne zadeve in kljub temu, da Je ta znesek nizek za rešitev najnujnej- ših komunalnih vprašanj samo v Ptuju in da podeželja sploh ne upoštevamo, je Svet za komunalne zadeve OLO Ptuj hitro po izvolitvi prijel za delo. Ne moti ga nizek odobren znesek v za- vesti, da se mnoga in premnoga ko- munalna vprašanja dajo rešiti tudi brez večjih proračunskih vsot z dobro voljo in sodelovanjem vsega ljudstva, ki stremi in hoče napredovati. Svet je takoj v začetku svojega ob- stoja in delovanja začel borbo ne samo za odpravo najbolj kričečih komunalnih nedostatkov v Ptuju, temveč tudi za ureditev in izboljšanje marsikaterega tozadevnega vprašanja na podeželju, ki zadeva gradbeno dejavnost, promet, elektrifikacijo in vodno gospodarstvo, prav tako pa stanovanjske zadeve. V kolikor bo Svet insistiral na izvedbi; svojih prvih sklepov, bo storil veliko^ uslugo lepšemu izgledu naših mest in vasi. V končni Ihiiji bo s tem poma- gal ne samo k dvigu našega standarda, temveč tudi k ugodnejši ocenitvi na- šega kulturnega in civilizaciiskega sta- nja s strani tujcev, ki v vedno večjem številu obiskujejo naše kraje. Glede mesta Ptuja je Svet sklenil predvsem, da je najnujnejša ureditev fasad stavb in lokalov, vendar ne tako, kot so to storila nekatera podjetja, ki so res lepo uredila zunanjost lokalov, na fasado zgradbe nad lokalom pa so pozabila. Sem spada tudi ureditev na- pisov, medtem ko predstavlja obnovi- tev plakatnih tabel in preprečitev pla- katiranja na fasadah vprašanje, ki je res terjalo že davne rešitve. Začelo se bo tudi dokončno odstranjevanje ru- ševin, MLO pa bo moral poskrbeti, da bodo izginili iz oken vseh stavb v me- stu vsi nadomestki stekla od desk do kartona in navadnega papirja, za kar je tudi že skrajni čas In ker so že vse možnosti za pravilno okensko za- steklitev. Poseben problem predstavlja za Ptuj asanadja vodnjakov, ki Je posebne važnosti za zdravje vsega mestnega prebivalstva. Ker še ni računati na nadaljevanje del pri gradnji vodovo- da, pri sedanjem stanju vodnjakov pa je ogroženo zdravje prebivalstva, narekuje to vprašanje takojšnjo reši- tev. Rajonizacija dinmikarske službe pred- stavlja sama zase problem, ki kliče po ureditvi. Požari samotne j ših ixxležel- skih hiš ter neurejena dimnikarska služba v mestih pozivajo k ustano- vitvi državnega dimnikarskega pod- jetja v Ptuju ter strogi rajonizaciji dimnikarske službe na podeželju. Na tem zasedanju Sveta je bilo prav tako rešeno toliko diskutirano vprašanje prostora za cirkus, ki bo v bodoče lo- žiral in Imel predstave na Bregu, v bližini bivše usnjarne, prostor v Lac- kovi ulici pa bo spremenjen v zeleno površino. Izseliti se bo moral iz centra mesta kovač iz Miklošičeve ulice, ki' prav tako že davno tja več ne spada. V problemih ureditve vasi in naselij bo Svet v veliki meri vezan na pomoč občinskih odborov, ki bodo morali po- sebno paziti na to, da se ne bo več načelo o strnjenih naseljih kršilo na vsakem koraku, posebno pa v najbolj opaznih predelih Dravskega in Ptuj- skega polja. Ta način ustvarjanja in šir- jenja naselij nevzdrti kritike, posebej če upoštevamo, da Je vprašanje elektrifi- kacije noposredno tu In da vprašanje napeljave vode in plina ne bo moglo bili vprašanje dolgih let. Zanimivo bi bilo zvedeti, zakaj se izdajajo gradbe- na dovoljenja na takšnih mestih in zakaj se nadaljuje z razbijanjem na- selij, če smo že raztresena naselja morali podedovati iz preteklosti. Naslednje, čemur bodo občinski ljud- ski odbori morali posvečati pažnjo. Je ponekod naravnost sramotno stanje plotov, neočličenl Jarki in potoki, za- radi česar nastaja še gospodarska ško- da, izcejanje gnojnice na cesto, nepo- trebno grmovje in koprivje itd. in vse drugo, kar kvari estetski izgled naših vasi. Z vsem tem se bo treba tudi na podeželju spoprijeti. Pred Svetom so torej velike naloge, tu nakazane so le nekatere med njimi. Svet sam jih ne bo mogel rešiti. Re- šene pa bodo lahko z razumevanjem In oporo vseh, kakor Je v interesu vseh. da se rešijo. Njih rešitev pa pred- stavlja poleg vsega še dvig našega standarda in kulturnega izgleda. -n D iiti pri Piiiiii so wMi muusi u Videm, 14. Jun. (C.) Za nedeljo, dne 8. Junija, Je bil sklican izredni občni' zbor 6-Dlošne kmetij, zadruge v Vidmu pri Ptuju, vendar je bilo ob določeni url na licu mesta le nekaj zadružnikov. Sele pozneje se Je zbrala približno ena desetina članov, kar dokazuje izredno malomarni odnos tamkajšnjega prebi- valstva do svoje osnovne gospodarske institucije. Dasiravno Je tov. Vobič, upravnik j OZZ v Ptuju v svojem Izčrpnem refe- ratu nakazal vse potrebe zadruge in obenem obrazložil vse koristi, ki Jih bodo imeli zadružniki iz dejavnosti nji- hove zadruge in kljub tozadevni teme- ljiti razpravi, ni prišlo do osnovnega sklepa, t. J. do sklepa po zvišanju de- ležev. Očividno ljudje Iz Vidma In okolice nočejo — da ne bi mogli, se ne more verjeti — razumeti, da Je zvišanje kre- dita in s tem zvišanje možnosti obra- tovanja osnovni pogoj za dobro go- spodarjenje te zadruge. Za dosego kre- dita pa je samo ob sebi umevno po- trebno zvišati deleže na primemo vi- šino. Razumljivo je sicer, da se prebival- stvo boji zvišati deleže in s tem svoje jamstvo z ozirom na slabe izkušnje, ki jih je imelo za časa birokratskega vo- denja kmetskega zadružništva zaradi nesposobnih in neodgovornih uslužben- cev. Res je, da iz tega poslovanja In takega dela bremeni videmsko KZ še dolg od ca 454.000 din, res pa je tudi, da je sedanje vodstvo videmske zadru- ge iz svoje gospodarske dejavnosti že v prvih petih mesecih tekočega leta znalo prigospodarlti čistih 160.000 din in da odgovorni knjigovodja upa, da bo dolg, ki bremeni zadrugo iz prejšnjih let, do konca tega leta izravnan. Cim si bodo VidemčanI o gornjem na jasnem in ko bo izvršena kompleksna revizija ter na zboru podano stanje njihove zadruge, bodo brez dvoma utihnili glasovi, ki zahtevajo celo likvi- dacijo zadruge in predajo trgovine v privatne roke. Takrat bodo brez dvo- ma tamkajšnji razgledani ljudje In go- spodarji iskali in našli možnosti, e pra- vilnim sodelovanjem z zadrugo in s pravilnim odnosom do zadruge isto učvrstiti v svojo korist in v korist naše skupnosti. Odprla diskusija z oalpom na aktualnost rubrike Jo p^, novno odpiramo ter prosimo čitatelj* da v njej sodelujejo ter • svojimi op^ žanjl, nasveti in predlogi pomagaj« reievati problematiko v našem javnen življenju. Uredništvo. nekaj MISLI O DELU PTUJSKEGj GLEDALIŠČA Redni obiskovalec gledališča, ki g. ne vodi vanj samo zgolj radovednost marveč resna globoka težnja po umet, niških doživetjih, po spoznanju resnic o življenju in človeku, hrepenenje lepoti, si Čestokrat postavlja vrste vprašanj. Pretehtati hoče posamezn< uprizoritve in se spomniti, katere so ga pretresle, ga s svojo idejo in pro, blematiko notranje preorale, a z rešiu vijo problemov pomirile in razčistik katere so mu odkrile nove vrednote \ svetu In katere so ga navdušile, drug« zopet razvedrile in sprostile. Tak gledalec nehote razglablja po marsikateri uprizoritvi in v njej za, man išče rešitve in odgovora na pro. bleme, Id jih sam doživlja, zaman išč^ rešitve glede raznih pojavov, ki jilj doživlja pri vsakodnevnem delu, o po< Javih, ki regulirajo družbene odnose, ter koristi in škodljivost teh pojavov] Pri tem zastavi vprašanje, ali je ptuj.^ sko gledališče res kos tem nalogam, kj naj bi služile prevzgoji naše družbe, čestokrat tudi, ali je sploh podan na- men družbi nakazati škodljive pojave v posameznih panogah našega družbe- nega življenja, ali pa koristi teh poja- vov za družbo. Zavedati se moramo, da socializem zahteva visoko razvitega državljana. To se pravi, v kratkem času, morda v par letih ali nekaj več, moramo dvig- niti raven splošne izobrazbe in kul- turno stopnjo naših delovnih množic, ki ne bi zaostajale za povprečno rav- njo v stari Jugoslaviji, marveč bo v marsikaterem oziru morala biti mnogo višja. Ce tega ne bomo dosegli, bomo imeli težave tudi v gospodarskem razvoju in v razvoju same socialistične demokra- cije, t. j. v zaostajanju socialistične za- vesti, v slabitvi delovnega razreda na področjih kulture in splošnega družbe- nega uveljavljanja. To pomeni, da ni aktivnost na področju kulture nič manj važna kakor na področju gospodarstva. Se več. Zaradi prej navedenih okolno- sti, ki zaradi njih zaostajamo na tem področju za socialističnim razvojem v celoti, Je marsikje to delo važno in ponekod celo najvažnejše. Tega se mora dobro zavedati naše gledališče v Ptuju in svojo dejavnost tudi v tem pravcu usmeriti, da bi resnično s svojimi upri- zoritvami povzročilo v gledalcu nekaki miselni prelom glede stare družbe in' nastajajočo novo družbo. To pot bi rad disloitiral s čitalci 6} tem, kako tisrncrltl dcjttvnoat gl G. župniku iz Lesk ovca je nedvomne treba dati priznanje kot enemu najbolj- ših organizatorjev te vrste. Dobro pa bi bilo, če bi se on sam spomnil obvez- nosti, ki jih ima do države kot davčni zavezanec. Ce se že smatra za človeka, ki naj daje haloškemu ljudstvu lep« nauke in jih uči poštenosti in pravič- nosti, bi se moral zavedati, da je po- lteno in pravično tudi redno plačevanji davkov. Saj se še menda spominja ti- stega: »Bogu, kar je božjega itd-.« Kol pošten in zaveden državljan bi tudi i plačevanju davka moral služiti zi zgled. Da ne more delati čudežev, kol se Izgovarja, mu človek prav lahke ver-.irac. :':'r vf d=> ■ * Toda s tem si ne more pridobiti zago tcvila. da bo še do!so ostal v lepi }uč pri poštenem delovnem ljudstvu. Člo- veka, ki govori taVo dpi a in mlfM n; drugače, ljudje navadno preveč ru obrajtajo, vsaj dolgo na. te podeenm^mo dela Protituherkuiosne sekcije Gotovo je, da Je tuberkuloza za nas še vedno eno največjih zdravstvenih težav, katere se moramo rešiti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Znano Je, da se tuberkuloza pojavlja največ med socialno šibkim prebival- stvom. Mnogo vpliva na širjenje tuber- lailoze tudi družbena ureditev. V naši socialistični državi je lu^Jeno tako, da so vsi pregledi in zdravljenja zastonj. Vendar imamo zaradi pomanj- kanja prostora v zdraviliščih in ker je tuberkuloza dolgotrajna bolezen, 8e vedno veliko število bolnikov, ki se zdravijo doma.' Večina teh bolnikov nima sredstev, ki so potrebna za uspeš- no zdravljenje. Socialno ogroženim, odnosno njiho- vim družinam daje Protituberkulozna sekcija odgovarjajoče zdravstveno in materialno pomoč. S tem pomaga tem bolnikom, da čimpreje ozdravijo in se še usposobijo za koristno delo v skup- n'-^«ti. Protituberkulozna sekcija je pomožni organ Rdečega Icriža in Protituberku- loznega dispanzerja. V njej so zajeti kot sodelavci zastopniM zdravstva, množičnih organizacij, prosvete, in or- gani za stanovanjska vprašanja. Takšen sestav narekuje značaj dela samega, če vemo, da je tuberkuloza socialna bole- zen. Kakcar je potrebno sistematično zdravljenje, tako Je potrebno tekoče reševanje vseh problemov v okolici bolnika, ki vplivajo na potek zdrav- ljenja tn na zaščito sostanovalcev — družine. Na iniciativo Okrajne protdtuber- kulozne sekcije so se v letošnjem letu v »Protituberkuloznem tednu« vršila predavanja i>o vseh šolah v okraiu in v vseh tistih krajih, v katerih so zdrav- stveni delavci. Priredila se je tudi aka- demija in predavanje v okviru Ljudske univerze. Dober obisk na teh predava- njih kaže. da se ljudst\'o zanima za vprašanje tuberkuloze. Okrajni proti tuberkulozni sekciji po- magajo pri njenem delu tudi Krajevne sekcije. Te sekcije imajo nalogo, da na svojem področju obiskujejo tuberkuloz- ne bolnike ter Jim izkazujejo socialno in tovariško pomoč. Vse smnljive slu- čaje pa pravočasno pošljejo na pregled na Protifuberkuloznl dispanzer. Z zdravstveno prosvetnim delom dvigajo kulturno raven najširših ljudskih mno- žic. V preteklem letu Je Okrajna proti- tuberkulozna sekcija za pomoč tuber- kuloznim bolnikom izdala nad 100.000 din. Finančna sredstva si mora sekcija ustvariti sama. Ta sredstva sestavljajo prostovoljni prispevki organizacij, usta- nov In podjetij. Pri večini teh Je našlo veliko razumevanje in pomoč. Saj je in- teres vsakega člana socialistične družbe, da se borba proti tuberkulozi do nje- nega uničenja krepi. Ce pomislimo, da po nepopolnih statističnih podatkih umre v Jugoslaviji vsakih 17 minut po jen človek za tnherkulozo, je to dovolj nazoren pokazatelj o stanju tnrberku- loze pri nas. ki nas odločno sili k dela in iTDolnjevanju nalog z vso odgovor- nostjo. G. ČLANI ZB IZ GRAJENE V STRNISCU Grajena, 15. junija. (S.) Kraj. odbor ZB Grajena je organiziral v nedeljo, 8. junija, izlet svojih članov, katerim so se pridružili Se odbornild In člani ostalih množičnih organizacij, v Strnl- šče, kjer so si pod vodstvom inženirjev ogledali Tovarno glinice in aluminija, ki je napravila na naše izletnike izre- den vtis. Poseben dogodek Je bil. ko se je zavrtela velikanska okrogla peč, ki je dolga 100 m. Ponos nas je navdajal na naše ljudi, ki zmorejo tako veli- častna dela. Mimo.grede smo si ogledali še obnovljeni grad Bori. kjer smo se poveselili nekal uric. ki so jih kalili spomini na naše intemirance v letu 1941. ko je .okupator vdrl v našo drža- vo. Dobre volie so se vrnili v domači kraj in sklenili napraviti še več tak- šnih Izletov. Dopisi uredništvu Uredništva »Ptojskega tednika«! Glede na to, da sem že pred meseci vložil na okrajni ljudski odbor v Ptu- ju prošnjo za odobritev prenosa last- ništva njive in travnika na nekega mojega znanca, kateremu sem to zem- ljišče prodal in glede na to, da ne dobim nobene rešitve, prosim uredni- štvo »Ptujskega tednika«, da pri okr. ljudskem odboru v Ptu]u izposluje in objavi razloge, zakaj se ne dovoljuje lastninski prenos zemljišč, oz., zakaj traja ta postopek toliko časa? Ormož, 14. junija 1952. S. M. Z OLO Ptuj Je uredništvo prejelo sledeče objasnilo: Nadzorstvo nad prometom z nepre- mičninami ureja uredba, ki Je bila objavljena v Ur. listu FLRJ številka 24-163/48. Navodilo za izvajanje te uredbe Je izdal minister za pravosodje LRS (Ur. list LRS št. 51/48). To na- vodilo je bilo pozneje nekoliko spre- menjeno In dopolnjeno (Ur. list LRS št. 14-64/50). V teh predpisih so okvirno zajeti vsi primeri, ki Jih srečujejo okrajni ljudski odbori, ko rešujejo zadeve nad- zorstva nad prometom z nepremični- nami. Življenje pa prinaša celo vrsto posameznih primerov, ki jih pravni predpisi ne rešujejo neposredno In Je treba za njih neposredno reševanje najti celotni namen in smisel teh pred- pisov. Čeprav so številni administra- tivni ukrepi opuščeni, ker so postali nepotrebni in celo škodljivi za nadalj- nji razvoj gospodarstva (odkupi, ob- vezna reja živine itd.), je vendar tre- ba obdržati tiste administrativne ukre- pe, ki so naperjeni zoper kapitalistič- ne pojave. Eden takšnih najvažnejših ukrepov pa je prepoved nakupa in prodaje zemljišč, brez dovoljenja pri- stojnega državnega organa. Bistvo in namen vseh teh predpisov je v tem. da Je vsak prenos lastnin«;ke pravice na nepremičninah v korist zasebnik«, ki bi pomenil utrjevanje kapitalistič- nih odnosov in bi postal ovira za raa- voj socialističnih odnosov, prepove- dan. Z ozirom na splošno linijo socialljl stične preobrazbe kmetijstva na vasB okrajni ljudski odbori prenose neprei mičnin strožje presojajo in preprai Cujejo drobljenje kmetijske posesti bo- disi, da se to hoče doseči s pogodbami ali dednimi dogovori v zapuščinskih razpravah. Družbena nevarnost zaradi kršitev predpisov, ki urejajo promet z ne- premičninami, je poudarjena s tem, da so take kršitve po kazenskem zakonu kazniva dejanja. To snov obravnava 219 čl. KZ, ki med drugim določa, da se kaznuje z denarno kaznijo ali z za- porom do šestih mesecev, kdor izroči ali sprejme v posest nepremičnino brez prejšnjega dovoljenja za prenos, če je tako dovoljenje potrebno. Nadalje do- loča, da se sme nepremičnina, ki je bila predmet nedovoljenega prometa, od- vzeti. Mnogo Je primerov, ko Imajo kupci oz. prevzemniki nepremičnine v de- janski posesti brez dovoljenja pristoj- nega organa. Čeprav je dolžnost ob- činskih ljudskih odborov, da takšne primere naznanijo javnemu tožilcu za- radi uvedbe kazenskega postopka, vendar v večini primerov takšno ne- zakonite posestnike mirno trpijo in Mh obremenlujeio z davki in drusriml dajatvami. Čestokrat pa se prrdnisi o nadzorstvu prometa z nepremičninami izigravajo na ta način, da se nakup in n-^r/r»'-><,-^ ma^^kirata 7. 7=>kurvTT^.. Pri dedovanju se skoraj redno do- gaja, da dedujejo na podlagi zapuščin- ske razprave vsi dediči kot idealni so- lastniki. Dejansko pa prevzame po- sestvo samo en dedič, ali pa si j^de- diči razdelilo posestvo v nara\n. Ooo- roriti j«» treba predvsem občinske ljud- ske odbore na nedopustno deiansko uživanie oz. izkoriščanje, ker so ob- činski ljudski odbori v mnogih prime* rih obremenjevali dejanske posestnik« z obveznimi oddaiami in drugimi jav- nimi dajatvami ter s tem priznaval' nezakonito posestno stanje, namesto da (Nadaljevanje oa 3. strao^^ Ptu). 20. junija 1952 •PTUJSKI TEDNIK* Stran 3 ]i\ki} dela organizacija AFZ v Slrnišeu, kako pa drugje? strni s če, 16. Jun. (MJ). Tri leta je minila, odkar je začela g plodnim wom organizacija AF2 pri »Gradisu« , gtrnišču. Posebnost te organizacije je Lieg drugega tudi v neprekinjenem igju. ne pa, da bi pokazala znake živ- ljenja samo ob določenih akcijah, kot .g to večkrat slučaj pri mnogih orga- jjizacijah v okraju. Seveda, če je orga- ^zscija v stalnem stiku s partijsko or- janlzacijo, sindikatom, OF, mladino ter !g z upravo podjetja, ji neprekinjeno jplo ni težko in omogoča uspehe. ^rekaj letošnjih uspehov nam predočl jicne napore. Tako so članice AF2 pri ,(jradisu« v Strnišču leto« pozimi ob- jadl^ 82 otrok, povprečno vsakega z jbleko in plaščem, za kar so «ame [brale potrebna sredstva v znesku jlcoraj 90.000 dinarjev. Svoje sestanke pi-Piif^merjajo v kultumo-vzgojne, na ^tcrih razpravljajo raznovrstno pro- blematiko. Do sedaj »o organizirale VTito predavanj: o »polnih boleznih, tuberkulozi, škrlatici, negi otrok, vzgoji in druga. Poleg tega sodelujejo pri udarniškem delu v vrtu »Gradisa«, pri čiščenju delavskega naselja, pomagale pa so tudi pri ureditvi otroškega igrišča. Za »Teden matere in otroka« »o izvedle proslavo ter nagradile najagilnejSe članice. 8. junija t 1. so obiskale Dom one- moglih v Muretincih ter obdarile one- mogle, večkrat pa obiščejo bolnike »Gradisa« v ptujski bolnišnici Od na- štetega je to le nekaj oblik dela članic AF2 pri »Gradisu« v Strnišču, ki jo že ves čas vodi tov. Vebrova. Kot vidimo, Je agilnost organizacije AF2 pri »Gradisu« v Strnišču lahko za vzgled nrmogim AF2-organizacijam v okraju, ki menda čakajo, da bo kdo dnigi opravil njihove naloge. Na no^efšl usoeh videmske miUce Rodni vrh, 4. junija. V četrtek, 29, maja 1952, okrog ene ure po polnoči je bila iz hleva na Rodnem vrhu 34, posestnici Drevenšek Katki, ukradena plada krava. Okrog pete ure zjutraj, ko so pogre- jlU kravo, »o domači in bližnji sosedi preiskali ves teren v domnevi, če bi ,e krava ne bila sama spravila na pa- jo. Večumo iskanje ni izsledilo krave m ne sledi. Prišli so do zaključka, da pri tako lepi travi, krava ni sama po- begnila. Okrog desete ure so iz pošte podlehnik zadevo telefonično Javili jfjrodni milici v 2etale, okrog pete ure popoldne Isti dan pa še osebno ffarodni milici na Vidmu. Resen, prevdaren komandir tovariS ,uzner Valentin je celo prijavljeno fldevo vzel na zapisnik, takoj še ob- festil Ptujsko goro, Strnišče in Ptuj, ier poslal miličnika tov. Papiča Lud- vika takoj na teren. V petek, 30. maja, okrog pol 11. ure dopoldne pa je šel na teren miličnik tov. Božič Tonček. Vsi ljudje, ki so j vedeli, da je krava ukradena, so z ve- \ seljem govorili: »Sedaj pa gre pravi I gad na teren. Ta bo kmalu pošteno j pičil prokletega tata. Ta tata izsledi,, če Je tudi vrag« in podobno. \ In res, kdo bi si mislil. i 2e okrog četrte ure popoldne je Iz-i sledil tata v osebi Strucl Dra£a v! Strajni 15, ki je tatvino priznal. Kra- va, ki Je bila na koncu vasi v Trnov-: cah proti Apačam, pa je bila s krivci I vred že pred Narodno milico v Vidmu ob prvem mraku. Narodna milica na Vidmu že dolgo! uživa med poštenim ljudstvom velik j ugled. Posebno zaupanje pa imajo do i tov. Tončka. Miličnik tov. Božič Ton-j ček, ki je sposoben In nadvse požrtvo-; valen, je kar vesel, če Je poslan na! teren, da Izsledi tatu. Ves spoten dirkaj na kolesu in ne odneha, dokler po; vseh mogočih ovinkih ne dohiti kriv-' ca. Tak kot je miličnik tov. Tonček, bi, morali biti vsi! Ce ima ljudstvo take miličnike svoji sredi, se pač lahko mimo podajo po trudapolnem težkem dnevnem delu; k počitku. VidovskI Narodni milici ča-i stitamo na tako rekordnem uspehu! Pomnimo: »Le prevdami, hitri ukre«, pl prinašajo vidne uspehe!« Požar v Dornavi V petek, 13. junija 1.1. Je nekaj pred 11. uro predpoldne nastal v šupi Doma onemoglih v Dornavi požar. K sreči Je bilo mimo vreme brez vetra, da požar ni v večji meri ogrož.al samega poslopja Doma in ker so bili na mestu kmalu gasilci iz bližnjih krajev in iz Ptuja, ITendar je ogenj povzročil veliko Škodo. Požar sta zanetila dva oskrbovanca )oma, od katerih je eden slaboumen. 56n sta bila po dogodku vzeta v var- tvo LM. V LeskovcH predrago plačujemo kmh Ker v Leskovcu nimamo pekarne, ono že več let odvisni od ptujskih pe- karn. To je vzrok, da je kruh pri nas M skoraj 20 odstotkov dražji kot v Ptuju. Ljudje, ki 6o do nedavnega imeU monopol nad prodajo kruha, so ta položaj znali prav lepo izkoristiti. Ilavnali so se točno po zakmin ponudbe ta povpraševanja. Tu je namreč pre- cej ljudi, ki kruh kupujejo, tako da se za promet ni treba bati. V privatni Vregovi gostilni je kruh po 35 din kg, v krajevni gostilni pa Je bil do nedav- nega celo po 38 din kg, sedaj pa so tudi tam znižali ceno na 35 din. Obe Jostilni se izgovarjata, da je kruh drag •amo zaradi tega, ker Je tudi avtobus tag. Vendar je ta trditev napačna, ali !>a. lahko rečemo, lažnjiva. Potrošniki ! Leskovca namreč smatramo, da avto- usno podjetje državnemu In privat- nemu sektorju ne zaračuna vižje tarife "■'Ot pa kmetijski zadrugi. Pred kratkim [5 je namreč začela s prodajo ktuha "'Viti tudi zadružna trgovina, ki ga prodaja po 32 din. Prispevek 3 din pri h kruha, ki so ga dosedaj plačevali ''sloški viničarj! in mali kmetje, se "am zdi le previsok. Posebno pa še, če j'^mo, da je ta prispevek šel v žep ne- '^^^a. ki bi želel živeti na račtm teh ^'^ogih ljudi. Zanimivo je tudi tamanje? ^'^spe Vregove. ki se jezi na poslovodjo zaradi konkurence pri prodaji kru-; Imenovana se ne Jezi zaradi tega, je tudi zadruga začela prodajati ^th. amoak zaradi tega, ker ga Je za- prodniati 3 din cenejše. Ona bo J^^ala zaradi tega ne samo brez ekstra- '^^ička. ampak tudi brez dosedanjih ^^iemalcev. Vsak potrošnik, ki mora ^'h kunovatl. bo vsekakor toliko pa- [^^^en. da ga ne bo kupoval tam, kjer dražji, ampak tam, kjer je cf^-^nši. A. N. _____ Dopisi uredništvu (Nadaljevanje z 2. s-tranl) j! se striktno držali tozadevnih prav- ilih predpisov in z opozorili na kazen- .^^ posledice dejanskega predčasnega ^'"^vzema nepremičnin preprečili take ^fitnere. Končno odklonitev prenosa j,^Pi;emičnin ima poleg drugega za po- ^dico še odškodninsko tožbo, do če- ob doslednem izvajanju citirane ■"^dbe pač ne bi prišlo. M^eveda pa bi bilo nepravilno, če bi Ijjl^ajni LO brez ugotavljanja oko- lj^*^in, ki so odločilne za izdajo odloč- . l.^ prenose nepremičnin pavšalno od- J^njal ter zavračal prošnje tudi v pri- KjJ?^h, ko si hočejo delovni ljudje ku- malo zemljišča, na katerem bi si ^!''^diH stanovanjsko hišico In se z ^^'^ojitviio nekaj arov zemlje ne bi L)5^jšala gospodaPika moč prodajal- posestva. H Izid tretjega žrebanja obvez- nic drugega ljudskega poselila Anrarthlranlh 241,700.000 din. Dobitkov » 70,495.000 din. ^ AMORTIIIRANE OBVEZNICE Amortizirane to obveznice, ki {nsa|o nas!e 5000 din eo dobile obveznice 8 številko 461 T Tseh neranj-:!i serijah. 26.170 dobitkov po 2000 d-n so dobile ob. veznice vseh serij, ki imajo eno izmed nasleiJnJlh Iterilk: 92. 236. 262. 645. NAČIN IZPLAČILA a) Obveznice, ki so amortizirane, se izpIaJajo po naslovni vrednosti skupaj s pripadajočimi ob. rcstmL Amortiziranim obveznicam pripada naslovna vrednost in 5 odstotkov letmh obresti za čas od 1. Januarja 1951 do 30. junija 1952. b) V znesku izžrebanega dobitka Je tndi na- slovna vrednost obveznice in je z izplačilom teea dobitka ta obveznica popolnoma izplačana. Izžrebanim obveznicam z naslovno vrednostjo 1000 din pripada ves znesek dobitka, obveznicam po 500 din polovica dobitka, obveznicam po 200 din petina dobitka, obveznicam po 100 din pa desetina dobitka. Obve^nicera. izJrefcani-m z dobitkom, pripada prav tako 5 odstotkov letnih obresti od 1. ja. nuarja 1951 do 30. junija 1952. C) Amortizirane obveznice in izlrebanl dobitki re izplačujejo 15 dni po objavljenem uk dostopen le precej petlč- nim in da nihče ni pomislil na vse one skrite talente, ki se rodijo in neodkriti umirajo po naših najsiroma^nejših ko- čicah. Javni nastopi učencev glasbene šole so nas preprič^ali, da vodstvo in profesorski zbor te šole pravilno poj- muje današnjo stvarnost, da pojmuje, da je treba omogočiti itudij glasbe onim, ki se za njo rosno zanimajo. Vi- deli smo nastopati otroke delavcev, in- telektualcev, kmetov, kar je zelo raz- veseljivo dejstvo. Odlična je bUa za- misel, da je ta šola pritegnila v pevski zbor tudi mladince, ki sicer ne posečajo glasbene žole, imajo pa veselje do pet.ja v zboru. Na ta naiin Je ta mladinski pevski zbor zajel precejSnje Število mladih pevcev, ki so pod vodstvom tov. Petka zelo ubrano za];>eli n^caj pesmi. V zboru e nekaj mladih glasov, ki bi jim bilo dobro posvetiti posebno pozor- nost. Po petju so nastopali učenci, ki se učijo v tej šoli klavir, violino, violin- čelo in klarinet. Ker so bili vsi dobro In skrbno pripravljeni, so prihajali samozavestno na oder in z zadovoljnim smeliljajem na obrazu so zopet odhajali. Gledali smo jih z zadovoljstvom in v nas je raslo prepričanje, da bodo ti mladi ljudje pod takim vodstvom čez nekaj let pravilno pojmovali pomen glasbe, se pravUno udejstvovall in iz- polnjevali svoj prosti čas. Ob koncu pa nas je nad vse zadovoljil orkester, ki ga sestavljajo najmlajši ptujski godbeniki, vodi jih i>a neumor- ni in sposobni tov. Drago Hasl. Se in se bi jih človek poslušal in tudi gledal, kako samozavestno Jim lok drsi preko strun. Zaslužijo vso pohvalo in mislim, da govorim v imenu večine, da bi želeli ta orkester slišati in videti večkrat. Tri večere smo preživeli v glasbeni šoli. Z užitkom smo sledili glasbeni rasti naže mladine. Videli smo, da napre- duje, ker se profesorski zbor pod vod- stvom tov. Srolove zaveda svoje velike naloge. K uspehom vsem nastopajočim, ravnateljici tov. Srolovi in profesor- skemu zboru iskreno čestitamo in iz- rekamo prisrčno zahvalo! Pionirfi osnovne šole in nižje gimnazije v Gorišnid v »Tednu matere in otroka« Gor i« ni ca, 10. junija, (e-lč). Pio- nirji gorišniške osnovne lole in nižje gimnazije so že pred dvema mesecema začeli s pripravami za igro, ki bi naj bila v juniju. Po dobro uspeli »Snegul- čici«, ki so jo igrali tudi v ptujskem gledališču, so poleg »Skržatat in »Rdeče kapice« razveselili stare in mlade s pravljično spevoigro »V kraljestvu palčkov«. Prejšnji teden so Igrali dvakrat v Domu ljudske prosvete v Gorišnlci za učence osnovne šole in nižje gimnazije, dvakrat v Zadružnem domu v Muretin- cih za učence iz Markovec, Cirkulan In Zavrča, v nedeljo pa so ob zaključku »Tedna matere in otroka« igrali za od- rasle v Gorisnicl ob polni udeležbi star- cev In ostalega občinstva, V nedeljo je uvodoma spregovorila našim materam v Imenu AF2 tov. Sta- nlčeva, ki je v svojem govoru poudarila rlast! velike in od^^ovome naloste na5ih mater pri vzsoii otrok v Šolski in pred- šolski dobi ter apelirala na vse matere, da posveti io v nadalje še več skrbi in časa pravilni vzgoji svoiih otrok, da bodo naši otroci vzgojeni v vsem, kar je dobrega in plemenitega, da bodo po- šteni in delavni in tako postali koristni člani naše nove socialistične domovine. Ob tej priliki je odbor AF2 sklenil, da obdari z denarno nagrado Rojkovo družino iz Muretinc, ki živi z 9 otroci, od katerih sta se lansko leto rodila dvojčka, v težkih socialnih prilikah. Za uspelo nabiralno akcijo gre zahvala naši požrtvovalni babici Avgusti Ku- haric, ki se je sama javila, da bo Iz:- vršila nabiralno akcijo v času, ko obi- skuje matere In dojenčke v svojdn okoliSu. Da Je Igra tako dobro uspela, gre vse priznanje požrtvovalnosti učiteljice Av- guste Kirbiš, ki je vztrajno vežbala naše mlade igralce, kakor tudi, da je sama poskrbela In pripravila vse obleke in ostale potrebščine za palčke in Mtale, Igralce, da so prizori v posameznih de- janjih prišli prav lepo do izraza. Naši pionirji so z Igro zadovoljili vsakogar, ki je prisostvoval predstavam in bodo na splošno željo Igro ponovili 18. t. m. za zaključek šolskega leta. Ta- ko so naši pionirji pokazali, da poleg nmogega učenja, ki ga zahteva od njih šola, mnogega dela, ki ga morajo oprav- ljati doma, najdejo še toliko časa, da tudi na odru ipokažejo svoje sposob- nosti, j Ljudstvo iz Markove ne spremlja dela svojih otrok- Ufoniriev Kljub bližnjemu koncu Šolskega leta so pionirji markovške Sole nažll prosti čas ter se naučili »Pepelko« v režiji tov. Zlahtič Pavle in Vodoš^ Terezije. Z enim dejanjem te igrice so sode- lovali že pri »Mladindcem dnevu« v Markovcih, celotno igrico pa so igrali prvič v nedeljo, 8., drugič pa v nedeljo, 15. junija v splošno priznanje navzočih. Vsebina igre Je bila lepo podana in tudi igralci so se iJotrudUi, podati zna- čilnosti posameznih vlog. Treba pa Je tudi ugotoviti, koliko od- ziva Je doživelo to delo med ljudmi, ker se Je prve in druge predstave ude- ležilo le malo ljudi, da so bUl Igrald- plonirji sami razočarani nad obiskom. Nastane vprašanje, aH je res mogoče, da je ljudem tako malo do tega, kaj delajo in kaj so se naučili njihovi otroci. AU Jih Je res tako malo, ki čutijo dolž- nost bi potrebo, obiskati svoje male in jim datd priznanje za njihovo poSrt- vorvalno delo. Ta pojav ni bil opažen samo tokrat, t^več Je značilen za vse pionirske igre, proslave tn prireditve. V tem primeru Je pač dobro postaviti za zgled Gorišnlco, kjer je ljudstvo pionirjem trikrat napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Predavanje o tuberkulozi v Grajeni Grajena, 14. jun. (S.) Dne 12. junija Je predaval v šoli Grajena tovariš dr. Mrgole iz Ptuja o tuberkulozi in dal pojasnila v zvezi z akcijo fluorografi- nja pred 120 poslušalci. Po predavanju smo v našem kraju prvič gledali in po- slušali film »o jetiki, tifusu in raku«. Šolska učilnica je za takšna predavanja kar pretesna in zelo si želimo, da kmalu otvorlmo dvorano v Zadružnem domu. Koncert SKUD »Pošta« iiz Maribor?? v P*uju Ptuj, 15. Jun. (FV). Za zaključek svojega dela v tej sezoni je zbor SKUD »Posta« iz Maribora priredil v našem mestu 14. Junija koncert. Precej časa Je zbor poštarjev života- ril. Pevci so bili dolgo brez vodstva in dirigenta, ki bi Jim pomagal pripraviti se na nastope. Pod strokovnim vod- stvom dirigenta tov. Pirca Ferda je zbor zopet oživel. Včerajšnji koncert v Ptuju, kjer so bile poleg narodnih, umetnih In parti- zanskih pesmi na sporedu še narodne pesmi iz Hrvatske in Srbije, je pokazal naporno delo, ki ga je imel dirigent. V plačilo za njihova prizadevanja Je bilo splošno odobravanje v dvorani. Uspeh koncerta je bil brez dvoma velik, bil bi pa po izjavi dirigenta še večji, če bi bil oder pripravljen tako. kakor za te vrste nastopov mora biti. Kulise ali po- dobno bi bilo prikladnejše od žametnih zaves, ki tako čudovito vpijajo glasove. Obisk Je bil dober. Zbor pionirskih odredov na Desterniku Desternik, 16. Jun. (RJ) Dester- niški pionirski odred je že pred dvema mesecema začel s pripravami za 15. ju- nij, ko bo pozdravil na domači šoli pionirska odreda iz Trnovske vasi in Vitomarc ter z njima pomeril svoje igralske, fizkultume, pevske, muzikal- ne In šahovske sposobnosti. Mladini predane učiteljice iz Dester- nika povedo, da jim je le mlada pionir- ska kri vlila novih sil, ki so bile potreb- ne za vse obSirne priprave. Da pa se lahko opravljeno delo v zvezi s priredit- vijo pravično vrednoti. Je treba pove- dati, da so tri tovarišice na šoli že dva meseca zaposlene z dvojnim razrednim delom, ena pa mora nadomestovati še odsotnega upravitelja. In zbor sam. Najprej so pionirji i>ri- sostvovali poljudnemu zdravstvenemu predavanju dr. Kotnika iz Ptuja, ki ga Je poslušalo tudi prav lepo število od- raslih. Po tem Je voditeljica domačega pionirskega odreda na kratko in prav prisrčno pozdravila med tem došle mlade goste. Spored se je nato odvijal, da je bilo vsem žal, ko Je bil končan. Glavna točka: »Mačeha in pastorka« bi ne mogla biti bolje pripravljena. Vsi nastopajoči so bili do skrajnosti do- gnanl ter si zaslužijo toplo priznanje, gledalci pa vsi z dolgim in lepim spo- reda cvili žičnica, škripljejo žerjavi z ročicami In na kablih, mali vlaki puhajo po tirih, ropota modema betonama sredi same Drave — čudovita je sila in moč člo- vekova — ki rekam zapoveduje teki Vse gradbišče je kakor eno samo mravljišče. Vse dela. hiti — kajti vu- zeniški graditelji dobro vedo, kaj po- meni na Dravi en sam dan izsube Prej začne centrala obratovati — četudi en sam agregat, prej bo stekla po daljno- vodih tudi doli k Vam na Stml«^e elektrika in bo razkrajala boksit v alu- , minij. Taka je ta reč in vsi to dobro vedo. Vas ^rbi — očka Pukšič, ko mislite, da Je vašim ljudem dolgčas? Brez skrbi bodite! Ko bi le vedeli, kako pisano življenje teče tam pod zelenim Pohor- jem! Imajo svojo prelepo, novo kino- dvorano ~ Smentano, kako so ti fantje ponosni nanjo. In imajo svoje pevsko društvo, v dramski družini se učijo »Razvalino življenja«, ljudje Igrajo na vse sorte Instrumente, se ženijo in si ustanavljajo srečne — včasih tudi ne- srečne družinice, kakršni parčki pač skupaj pridejo — in mladina ti odrašča v zdravem planinskem zraku vsa rdeča in jedra. Samd hodijo jest v svojo re- stavracijo, perilo Jim perejo perice, sobe jim pospravljajo. V prostem času si že najdejo dobre volje In zabave. Marsi- kateri med njimi rad prebira tudi lepe knjige, katere imajo v svoji sindikalni knjižnici. Pukšičev oče, vaš sinko je za- poslen kot sindikalni funkcionar na vseh koncih in krajih —zdaj ravno raz- pravljajo o novem tarifnem pravilniku in sindikat Ima ob tem glavno besedo. Pri tem je treba premisliti vsako sle- herno besedo — ker gre tu za vse In vsakega posebej. Se bi lahko govorili, kaka je zdaj Vuzenica — kaj vse so naredili ti žilavi dečki pod vodstvom šefa ing. Borisa Pipana, pa pri ing. Senici, ing. Peštaju, tehniku Duhu in ostalih! Vuzenica je bila trg starih šeg in navad, krotitelji Drave jo bodo po malem napravili za močno socialistično postojanko. Gradisovd iz Vuzenice prelagajo v hrib novo cesto. Tam med Dravogradom in Gortino so že precej napravUi. Veste, staro bo večji del povsod Drava zalila. Nastalo bo jezero, kjer se zdaj vozimo. Tako izpreminjajo ljudje le z delom svojih rok sliko krajev in zemlje — v tej veliki dobi naše socialistične samostojnosti Stran 4 »PTUJSKI TEDNIK. Ptuj. 20. juniia Kaj jih je privedlo do tega? 2e večkrat smo v časopisu »Ptujski tednik« čitali o tatvinaii dvokoles, Id ie ponavliajo v mestu Ptuju in okolici. Citali smo tudi o storilcih teh vrst kaz- nivih dejanj. Vzrok teh je predvsem v tem, da lastniki dvokoles na te premalo pazijo, jih puščajo po cele ure pred raznimi gostilniškimi lokali in na raz- nih drugih mestih, kjer so dosegljivi storilcem, Id te prilike izkoriščajo. Ima- mo pa tudi v ptujskem okraju ljudi, ki se poskušajo preživljati na lahki način na račun delovnega ljudstva, predvsem razni delomrzneži in njim slični posa- mezniki. V zadnjem času so organi Ljudske milice iz Ptuja izsledili in pre- dali sodišču sledeče tatove koles, ki bodo prejeli zasluženo plačilo: 1. Cafuta Janez iz Pobrežja štev. 163, občina Videm pri Ptuju, je dne 1. ju- nija odpeljal kolo izpred zadružne go- stilne v Rogoznici in oškodoval Lacka Milana iz Nove vasi. Imenovanemu je pri dejanju pomagala tudi njegova že- na, ki je na enako lahek način kot njen mož hotela priti do tuje imovine. Ca- futa je moral že drugi dan po izvršeni tatvini vrniti na postaji Ljudske milice kolo pravemu lastniku. 2. Tomanič Jože iz Hajdoš štev. 51, občina Hajdina, ni prizanesel niti svo- jemu dobremu ?nancu in njegovemu dvokolesu, ki si ga je dne 16. maja t. 1. spravil brez vednosti lastnika pod seno na svojem gospodarskem poslopju, da bi ga pozneje prodal in si na lahek način zaslužil lepe denarce. Dejanje imenovanemu ni koristilo ter je moral kolo vrniti pravemu lastniku, on pa bo dobil plačilo na okrajnem sodišču v Ptuju. 3. Amu^a Janez iz Doliča štev. 25, občina Destemik, je ukradel dvokolo Mesarecu Francu iz Trnovskega vrha. Dobro ga je skril pred organi Ljudske milice, vendar ne toliko spretno, da ga ne bi našli. Njegovi nameni so mu spodleteli. Tudi on je moral drugi dan vrniti kolo lastniku na postaji LM v Ptuju. Zaradi pohlepa po tuji imovini se bo zagovarjal ter dobil primemo plačilo pred okrajnim sodiščem v Ptuju. 4. Ravno tako je ukradel dvokolo nekemu lastniku Mernik Jože iz Orešja pri Ptuju ter ga isto tako dobro skril, vendar ga je moral izročiti organom Ljudske milice in čaka na primerno plačilo. 5. Lozinšek Alojz iz Gorišnice si je dne 29. maja 1952 protipravno prisvojil pred trgovino želpznine v Lackovi ulici v Ptuiu dvokolo. Tatvina mu je spodle- tela. 2e isti dan je vrnil na postaji LM dvokolo njegovemu pravemu last- niku. Pri teh primerih tatvin koles pa se moramo vprašati, kake pojme o tuji imovini imajo starši, Id so vzgajali svoje sinovi, ki jih danes najdemo na zatožni klopi in kako bodo vzgojeni otroci staršev, kot so Tomanič. Mernik in Cafuta, ki sami kradejo. Nikdo od imenovanih ne živi v razmerah, ki bi ga silile v nepošteno življenje. N. pr. Cafuta je imel v Opekami v Rogoznici primerne dohodke, kmet Tomanič bi lahko z l>oljšim obdelovanjem svojega posestva živel brez sramote tatu, brez katere živi večina kmetov njegove vasi. Araugova mati si ni zaslužila sramote s sinovim dolgoprstnlštvom niti ni mno- go koristila sinu samo s tem, da ga je pretepla po odkriti tatvini, mesto da bi se že preje zanimala, k čemu nagiba njen sin. Memikove družine, zlasti otrok, ki so še doma, oče ne bo mogel preživljati z nepoštenim delom, medtem ko števil- ne družine s poštenim očetom niti ne mislijo na to, da bi jim bilo treba krasti. Tudi sodne kazni bodo morale upo- števati v bodoče materialne pogoje krivcev in verjetno ne bodo več tako nizke kot sedaj, zlasti v primerih, kjer kradejo gospodarsko trdnejši ljudje s podeželja ali Iz mesta. ROZMANOVA IZ GORISNICE KUHA OKUSNA JEDILA! Gorišnica, 1. junija (Vic). Precej časa je minilo, odkar je Zavec Tere- ziji iz Gorišnice poginilo tri tedne sta- ro tele, s katerega so sneli kožo in ga zakopali v zemljo. Dan pozneje se je zglasila pri Zavčevi Rozman Liza iz Gorišnice s prošnjo, da bi prišel k njej na delo Zavec Anton, ker ga potrebu- je pri gradnji stanovanjskega poslop- ja. Ob tej priliki so prišli pri Zavče- vih na razgovor v zvezi s poginulim teletom. Rozmanova je to priliko iz- koristila in jih začela nagovarjati, da odkopljejo tele in naj ga Zavec Anton prinese k njej, ker nima kaj kuhali delavcem, ki ji stavijo poslopje. Zavec je nekaj časa odklanjal prošnjo kljub temu, da mu je obljubila 100 din za to, da ji ga prinese na dom, a nazad- nje se je le odločil, odkopal poginulo tele in ga zanesel Ražmanovi, za kar je tudi dobil sto dinarjev. Drugi dan je Zavec Anton uslišal prošnjo Rozmanove in šel k njej tudi na delo. Kot pravi, je zajtrkoval oku- sen golaž iz mesa poginulega teleta in za kosilo tudi pečenke ni manjkalo. Ako bi bili vedeli delavci, ki so pri njej delali, kakšen golaž in pečenko jim je Rozmanova servirala, bi bili sigurno takšno hrano odklonili, raje jedli nezabeljen krompir in se ne bi še danes zgražali nad početjem Roz- manove. Razumljivo je, da bi jim bila rada gospa Rozman hrano izboljšala, ni pa razumljivo, zakaj je za to uporabila mrhovino, katere niti Zajčevi, kljub stiski z mesom, niso hoteli uporabljati in so jo raje pokopali. Dejanje Rozmanove jasno kaže njen odnos do delovnega človeka,, ki po- maga danes tudi njej graditi boljšo bodočnost. Rozmanovi delavci se za- vedajo, da imamo danes v novi Jugo- slaviji že vsega in toliko, da nam ni potrebno uživati mrhovine. Delavci, ki so bili zaposleni pri Rozmanovi in so uživali neužitno meso, kakor tudi bstalo delavstvo, se solidarno z njimi zgraža nad početjem Rozmanove. Prvi so poslali pismo pristojnim organom ljudske oblasti s prošnjo, da zadevo čimprej raziščejo in takšne ter slične primere najstrožje kaznujejo, da se v bodoče ne bodo več ponavljali. Samcmor zaradi ženine nezvestobe v Lackovi ulici v Ptuju se je v so- ' boto, 14. t. m., v svojem stanovanju obesil na vrata Sirovnik Franc, poslo- vodja poslovalnice »Preskrba« v Strni- šču. Po donanevah je omenjeni izvršil samomor zaradi ženine nezvestobe. Gospodinje, kako ravnate z mlekom? Ing. ZorecEgon , Premnoge naše gospodinje ne ravnajo pravilno z mlekom, da bi same imele večjo korist od njega kot od zdravega prehrambenega artikla, ali kot od do- bro prodajnega kmečkega produkta. Posebno v poletni vročini je zelo važno, kako ravnamo z mlekom, da ga ohra- nimo v vsej njegovi vrednosti do po- trošnik ovih ust. Prvo, kar je treba z mlekom po molži napraviti, je, da ga odnesemo takoj iz hleva, da ne bi vpijalo smrdljivih plinov ter bakterij ter takoj tudi pre- cedimo. Nesnaga, ki pride med molžo v mleko, zmanjšuje trpežnost in ga tudi kakovostno poslabša. Za precejanje mle- ka nam služijo cedila raznih oblik, čo pa precejamo s sitom, mora biti to z dvojno gosto mrežo, med katero damo še plast čistilne vato ali krpe. Vse je treba po uporabi temeljito izprati In prekuhati, vato pa vržemo v ogenj. Mleko je po svojem sestavu odlična hrana za bakterije, ki se posebno v mleku razmnožujejo z veliko naglico. Pri temperaturi 20 do 25 stopinj C se živahno razvijajo mlečnokislinske gli- vice, ki povzročajo ldsanje mleka. Da bi ohranili mleko čim dalje časa sladko in sveže, ga je treba takoj po precejanju ohladiti. Posodo z mlekom pvostavimo v mrzlo vodo, ki jo večkrat menjamo, mleko pa v začetku ohlajanja večkrat nremešamo. da se enakomerno ohlaja. Boljše in hitreje se ohlaja mleko v mrzli tekoči vodi, nu^zlem vodnjaku ali ledenici. Ohlajeno mleko pa je treba tudi hraniti v hladnem prostoru, da se ne bi zopet ogrelo. Mraz zadržuje raz- voj glivic, kakor hitro pa se mleko ogreje, se te zopet živahno začno raz- vijati. Nikdar ne smemo mešati večernega mleka z jutranjim, če tega nismo prej dobro ohladili. V nasnrotnem slučaju ima mešanica za razvoj glivic ravno primemo toploto in mleko se hitro skisa Večja naprednejša gospodarstva in mlekarne hladijo mleko v hladilni- kih ali v hladilnih napravah. Pa tudi pri prevažanju mleka je paziti na to, da pride mleko neizpremenjeno na do- loTpno mesto. To dosežemo s snažnim pridobivanjem, hlajenjem in prevaža- njem v za to primernih, iz pocinkane pločevine napravljenih posodah, ki se dajo seveda dobro zapirati. Za dalje časa trajajoče prevoze so pripravne posode, ki imajo v notranjosti z ledom napolnjeno cev, da ostane mleko hladno tudi med prevozom. Da se mleko pre- več, kot pravimo, »ne ubije«, morajo biti posode polne, vozilo pa mora imeti vzmeti. S pasteriziranjem, t. j. s segrevanjem mleka na določeno temperaturo prav tako omogočimo, da se mleko dalje časa ne pokvari. Razlikujemo nbJco in visoko pasterizacijo: pri prvi segrejemo mleko na 63—65 st C ter ga v tej temperaturi držimo pol ure. Na to ga hitro ohladi- mo na 8—10 st. C. Visoko pasteriziranje pa je, če mleko segrejemo na 80—90 stopinj C, toda le za 10 minut, nakar ga prav tako hitro ohladimo. Mleko konserviramo tudi s kuhanjem, vendar uničimo pri tem tudi vitamine. Zato je mleko, predvsem tisto, ki je namenjeno otrokom, boljše pasterizirati. S tem se namreč uničijo škodljive klice, vse druge snovi pa ostanejo neizpreme- njene. Vendar tudi pri tem načinu kon- servlranja ostanejo pri življenju trdo- živi trosi, ki samo čakajo ugodnega trenutka za razvoj. Tudi pasterizirano mleko je treba ohladiti in hraniti na hladnem. V mlekarnah uporabljajo v ta namen razne pasterizatorje, v gospodinjstvu pa si pomagamo s posodo, ki jo imamo pri roki. Mleko za otroke lahko paste- riziramo tako. da obesimo posodo z mlekom v lonec s kipečo vodo ter po- čakamo, da doseže mleko temp. 65 st. C. Mleko nato odmaknemo, no 20 aH 30 minutah pa ga hitro ohladimo Takšno mleko pred uporabo le malo segrejemo, ker nima š.kodljivih klic, ima \ntamine in ostale sno\'l v pravilnem sorazmerju. Na isti način pasteriziramo tudi sme- tano, ki io rabimo za izdelovanje pres- nega masla, jo pa moramo pozneje okisati. Mlečna r>osoda ne cm«' bit- ^piomn nM riava. lahko pa je lončena, steklena, norcelanasta ali ij* pocin.iene nl^^^evine.; T,esene so lahko s?,mo niniie in -nri-; nrave za izd^^lovarip Tnas"','=t in sira ker- s? ipH? ip tp7i-r, rU^}. "^J^r, m^<^Varsko po- sodje mora biti skrajno čisto. Rojstva, poroke in smrti V MESECU MAJU LESKOVEC Rojstva. 2 dečka in 2 deklici. Poroke: Smigoc Janez iz Vel. Varalce In Sveniek Matilda iz Vel. Vamice. Smrti: Kozel Terezija, delavka iz Gradišča, Stoklas Ivanka, novorojen- ček Iz Zg Leskovca. DESTERNIK Rojstva: 4 dečki in 3 deklice. Poroke: Pihler Franc in Letnik Ana, iz Trnovske vasi; Kupčič Franc iz Smolinc in Gregorec Marija Iz Smo- ;inc 58. Smrti: Belec Matija, star 74 let, pre- vžitkar iz BišečJcega vrha; Petek Ber- nard, star 41 let, mali kmetovalec iz Drstele št 16. Zapustil je 9 maloletnih otrok v starosti od 1 do 15 let; Golnar Elizabeta iz Slavšine; Toš Franc Iz No- vincev št. 42 LESJE Rojstva: 1 deček in 8 deklic. Smrti: Lepej Terezija roj. Hohorko, kmetica, Sitež št. 24; Bolšek Jakob, gospodarski delovodja, Janški vrh 44; Gojkovič Ana roj. Vogrmec, kmetica, Podlož 12: Plavčak Kristina, kmečka hči, Stoperce 25; Ferlež Jakob, hišnik, Stmišče-naselje S'B. Poroke: Rampre Anton, kmečki de- lavec, Stoperce 59 s Korže Heleno, kmečka hči, Stoperce 13; Klasinc Alojz, kmet, Sesterže 41 s Purg Marijo, kmeč- ka hči. Majšperk 34; Hertiš Stanislav, kovaški pomočnik, Lovrenc na Drav. polju 10 z Babolek Marijo, šivilja, Lovrenc na Drav. polju 10; Mohorko Franc, kmečki sin. Lešje 34 s Pislak Rozino, kmečka hči, Majšperk 22; Purg Feliks, tovarn, delavec, Preša 25 z Mo- horko Ano, tovarn, delavka. Breg 12; Kameža Anton, mizarski pomočnik, Stogovce 17 s Sket M.-artino, kmečka hči, Lešje 32; 2ohar Aleksander, gradb. delavec, Strnišče z Ivančič Marijo, kmečka hči. Strnišče; Adam Janez, čevljar, Nadole 86 z Vrabič Katarino, kmečka hči, Cermožiše 18. JURSINCI Rojstva: 4 dečki in 2 deklici. Umrli: Kovačec Vojislava iz Braclavc, stara 1 leto in Hojnik Franc iz Bod- kovc, star 1 mesec. Poroke: Žižek Franc iz Sakušaka in Cizerl Marija iz Zagorc; Plohi Franc iz Dragoviča in Vršič Alojzija iz Ga- bemika; Slekovec Franc iz Terbegovc in Toplak Ana iz Braclavc; Kokol Maks iz Kukave in Kokol Pavlina iz Grlinc. VIDEM PRI PTUJU Rojstva: Junger Marija iz Ljubstave štev. 2 je dne 13. maja 1952 rodila sina; Benkovič Ana iz Sturmovca štev. 1, dne 4. maja 1952 sina (mrtvorojenca); Kmetec Marija iz Vareje 51 je dne 15. maja rodila dvojčka Romana in Anico; Hentak Cecilija iz Lancove vasi št. 6-a je dne 22. maja 1952 rodila petega sina. Poroke: Poročila sta se Ivanuša Ivan iz Salovc 45 in Muzek Ivanka iz Tržca štev. 26. Smrti: Vidovič roj. Vrbovšek Ivana, roj. 1373, iz Pobrežja 26; Kajzer Štefan, roj. 1889. iz Zg. Pristave štev. 4(5. Okusna kapljica v točilnici KZ Juršinci J u r š i n c i, 14. junija (Vic). Službe- ni opravki so me zanesli v Juršince in sem se slučajno zglasil tudi v tamkajš- nji točilnici, kot znani pp dobrih prist- nih vinih. Saj po navadi, v kolikor se spominjam, se je tam točila pristna kapljica iz Slov. goric, da so se zares gostje z njo okrepčali in zadovoljili. Ali na žalost je smola pač smola! Iz tega namena, da se nekoliko okrep- čam, sem se tudi jaz napotil v ome- njeno točilnico. Kogar opravki vodijo po Juršin.skih hribih, postane nazadnje lačen in žejen. Naročil sem pol litrčka in hitro popil kozarček. Vsled slabega okusa nisem bil na jasnem, ali je plesniv moj želodec ali vino, s kate- rim mi je postregel poslovodja tam- kajšnje točilnice. Nazadnje sem le pri- šel do zaključka, da je plesnivo vino in še precej, čudim se v toliko, da predsednik KZ Juršinci, kot vinski strokovnjak, tega ni opazil kljub te- mu, da se toči v točilnici KZ. Upam, da mi bo poslovodja imenovane točil- nice, ko se drugič zglasim pri njih, postregel z boljšo kapljico kot dane.?. Cene na ptujskem tn?u * v sredo, dne 18. junija 1953 za kilogram, liter ali komad Privatniki: čebula (zelena) 40—50, česen 50—60, češnje 16—20, čmice 40, fižol 50, fižol v stročju 100, gobe (lisič- ke) 100, grah 50, grah (luščen) 70—80, jagode (gozdne) 80, jagode (vTtne) 80, jajca 7—8, krompir 14, krompir (novi) 40, koleraba 20, karfiiola 50, kumare 60, kis (domači) 20, korenje 40, koruza 22, moka (koruzna) 30, moka (ajdova) 60, moka (enotna) 50, maslo (surovo) 300— 350, mleko 18—20. oves 30—40. peteršilj 50. pesa (rdeča) 30, piščanci 140, perut- nina 280—400, proso 35, ribizel 25. solata (endivaja) 35, smetana 80—100, sir 60-— 70, solata (v glavah) 25—30, špinača 60, zdrob (koruzni) 40. zaseka 220. Kmetijsko gospodarstvo Domava: solata (glavnata) 18, koleraba 18. če- bula 35. korenje 18, karfijola 30. kuma- re 60. fižol 30. pšenica 30, mleko 18. Mestna ekonomija: kaša (ječmena) 40—45. proso 35. kis (domači) 20. mleko 18, kumare 60. resen 50, koleraba 18, grpb 50. med 250 Trg. pod.iftie R'^?n5k: kaša (V/mrna) 45 kn?? /r^^rNcpriri) ?,o kromnir 13, češ- r!=e 1" '--'•uza 21. grah (zeleni) 30, ajda 35, riž 250. Ne pozabite, da vam nadi trgsvlna -IVEIBA« y PTUJU lepo Izbiro manufaktur. nega blaga za moške in ženske obleke, kakor konfekcijo ter kvalitet, no perilo. Zato nikar ne odlagajte z nakupom, sa] imate pri nakupu tudi možnost nabave na kredit (plačevanje na obroke). Poleg tega pa Se SREČOLOV, katerega dobitkov se bo vsakdo razveselil. Zato, predno kaj kapi-< mo, poglejmo, kaj ima trgovina KINO Od 20. junija do 23. junija: amer. film: »DEČEK MITA«. Od 24. junija do 26. junija: amer. film: »2ena S TROJNIM 2ivljenjem«. ŠPORT TVD »Partizan« v Ptuju obvešča vse svoje pripadnike, da je zbor vseh telovadcev na »Mladinskem festi- valu« v Ptuju v nedeljo, 22. junija ob 7. uri v osnovni šoli »Mladika«, ne pa ob 8. uri v gimnaziji, kakor je bilo javtjeno. Najslabša igra »Drave« V letošnji sezoni Drava (Ptuj):Fužinar (Guštanj) 1:0 (1:0) Ptuj, 15. jun. (-ik). V današnji prvi povratni prvenstveni nogometni tekmi mariborske podzveze, je ptujska Drava nezasluženo premagala z minimalnim rezultatom 1:0 veliko boljšo ekipo Fu- žinarjev iz Guštanja. Ker je Drava do- bila prvo tekmo z rezultatom 6:1, smo tudi to pot pričakovali \nšji rezultat, toda vsa enajstorica nas je razočarala. Začetek igre je pripadel domačim, ki so navalili na nasprotnikova vrata, ven- dar je ožja obramba gostov z odličnim vratarjem na čelu onemogočila vse po- izkuse Dravinih napadalcev. Polagoma je igra postala enakovredna. Zaradi za- četnih neuspehov je Drava popustila in kmalu se je čutila premoč gostov na igrišču. Toda tudi Fužinarji niso imeli sreče v kazenskem prostom. Odlični Mere je zadržal skoraj polovico napada. Izgledalo je že, da bo ostal rezultat ne- odločen, ko je po nenadnem prodoru, po krivdi ožje obrambe Fužinarjev, Ladinelai v lepi kombinaciji posrečilo, da je postavil končni reziiltat (hieva 1:0. Tudi začetek drugega polčasa je pri- padel Dravi, ki pa svoje ti^enutne pre- moči ni znala izkoristiti. Ta polčas so igrali Fvižinarji proti vetru, kar jim je dajalo slabe izglede, vendar so požrt- vovalni igralci vse bolj nadkriljevall Dravaše, vsak njihov prodor je postal zelo nevaren, posebno po krilih. Na- pada se Drava ni otresla do konca igre, vendar pa je izvedla nekaj prodorov, ki so se vsi zaključili v kazenskem pro- storu. Kljub zmagi je danes Drava pokazala eno svojih najslabših iger v letošnjem letu. Z malo več sreče bi lahko gosti zmagali z dvema ali tremi goli razlike. Gledalci smo se vpraševali, ali je to igra ali pa nabijanje žoge? Razen redkih napadov in nekoliko strelov Dra\'a da- nes ni pokazala ničesar, vse vrsto so bile lene. prav posebno pa fiC napad, najslabša točka moštva pa je bilo danes levo krilo S tako igro Drava nima na- daljnjih možnosti za boljši plasman v prvenstveni tabeli. Race (pion.)—Drava (pion.) 3:0 Rače, 15. jun. (-ik). Tukajšnji pio- nirji in pionirji iz Ptuja bi morali danes igrati prvenstveno nogometno telono. Ker ni bilo določenega sodnika, so od- igrali prijateljsko tekmo. Račani so z boljšo igro popolnoma zasluženo zma- gali z rezultatom 3:0. Nekdo na Dcstemiku sovraži iizkulturo Desternik, 15. junija 1952 (H). — Tudi v Destemiku^ je zaživela fizkultu. ra. Komaj pred kratkim smo začeli z odbojko in že v kratkem času se je ta šport mladincem in pionirjem zelo priljubil. Skoraj ob vsakem času dneva najdei? mladince in pionirje, ki razgretih obrazov odbijajo žogo preko mreže. Toda po t.em, kar se je dogodžlo v noči od 28. na 29. m.Rja moramo ugo- toviti, da se je na Destemiku na.ifl nekdo, ki mu to ni po volji in v skladu z njegovimi reakcionarnimi nazori. Iz- ruval je drog ter ga nernanokam od. nesel. Ko so zgodnji pionirji in mladin- ci to opazili, so osupnili nad nesram. nostjo neznanca Drog «io istega dne po- poldne nadomestili z drugim. T*^^jie ovire, ki jih postavljajo na- oredku protiljud-^ki elementi — in tem bomo crišli na sled — naša mledina in '"'ionir.i- zlahka premaguie^o. Sai jih uči življenje v rtfni socialistični domo- vini kaj večjega in plemenite|«iega' ^ ŠAH I V okviru mladinskega festivala pr redi Šahovsko društvo Ptuj v nedelj 22. t. m. brzopotezni turnir po ševenji škem sistemu. Nastopajo mladinci prr ostalim članom SD Ptuj. Igra se v Si: dikalnim domu Železničarjev z zače kom ob 8. uri. Odbor poziva vse čla: SD Ptuj in mladince, da se tega tu; nirja sigurno udeleže. Gledalcem vstc prost. R, POZIV! Pozivamo vse ljudske odbore občii vodstva šol, množične organizaciji predvsem organizacijo AF2, da tak( pošljejo poročila o izvedbi tedna »Ma tere in otroka« svojima nadrejenim foruma. Odbor za TMO pri OLO Ptuj OBVESTILO Harmonikarska šola »Jože Lacko« Ptuju priredi javno produkcijo v sred dne 25. junija ob 18.30 uri, i dvorani Glasbene šole. — Nastopijo jenci I. in II. letnika; izvajali bodo sele narodne in umetne glasbene ki\ made. -^-, OBJAVE Podpisani preklicujem in obžalujei] Izjave o ukrčrilencrti 2.1tti in tov. Francu iz Moškanjc, ki sem jih izreki napram Hrga Mariji iz Moškanjc 93. Vučak Martin, Mo-škanjci 1 MALI OGLASI PREKLICUJEM izgubljeno delovi knjižico štev. 2778641 na ime Frai Božičko, Sela 27, p. Lovrenc na Dr NAJDITELJA LISTNICE z dokluneni izgubljene v bližini bolnišnice, pi( sim, da mi vrne vsaj izkaznico na njej navedeni naslov. GEPELJ PRODAM. Cuš Janko, Do nava, p. Moškanjci. VELIKA STISKALNICA za sadje t prodaj. Naslov v upravi lista. PODPISANA IZJAVLJAM, da so i jave, ki sem jih dala o organih UD iz Ptuja po izvršeni hišni preiskavi, m resnične in klevetniške. Turk Darii ka, Stojnci. SREBRNA VER12ICA je bila najder na stopnicah MLO Ptuj. Dvigne se upravi lista. Nesreča nikdar ne počiva Mestni vrh. Toš Stanko si je pošto doval levo ramo. Vltomarci. Težak Ivan si je pošik doval desno ramo. Vurberk. Gajzer Alojz si je pri de zasadil kos železa v roko. Ormož. Malec Marija si je zlomi nogo v gležnju. Prepolje. 2unkovič Ano je poškod vala krava z rogom. Zabovci. Slameršku Martinu je nj gov dvainpolletni tovariš s sekiro o sekal dva prsta na levi roki. Ptuj. Rogina Martin se je s seki vsekal v levo roko. Vurberk. Gašparič Angelo je na P' poškodovala krava. Zopet težaško vprašanlel 2e večkrat jo bilo v našem dne\-n< časopisju govora o nepravilnostih, ki danes obstaijajo, vendar nekateri m-S jo, da za njih to ne velja in da lah delajo to, kar njim najbolj koristi. Eden takili primerov nepravilne odnosa do delovnega človeka.kaže ti primer g. Segule Antona iz Mertn« vrha št. 36. Stanovanjski najemnik, je delavec in v delovnem razmer mora za najemnino dveh sob odslu^ mesečno po i>et dni z delom. V z^m-'' mesecih pa. ko ni dela pri gospodar I>a mora plačati v denarju. Mnenja ^-^ da je to nepravilno in nedopustno, bi se na tak način izkoriščalo naš^ delavca, ki vlaga v svojem delu vse * za izpolnitev nalog, postavljenih delavski razred naše domovine. NaK KLO-ja je, da tako stanje odpravi! Seguld pa naj ve, da so minili časi, so bili delavci izročeni na milost in f m i: ost izkoriščevalcem delavskega reda! ^'