Štev. 299 TRST, petek 28. oktobra I9IO Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN tstfl tb nedeljah la praznikih ob 5., ib ponedeljkih ib 9. zjutraj. 7««r.mitne fitev. ae prodajajo po 3 nvč. (6 sto t.) v mnogih %ob*karnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranja, Št. Petru, Pi u>jni, Sežani. Nabrežini, Sr. Luciji, Tolminu, Ajdor-žrir.i, Dornbergu itd. Zastarele fiter. po 5 nvi. (10 stot.). 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 ion«. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • »t. mm, ■i vrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 2> si. mm Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka atvdaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-ssarj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava wj&4inoetiM. — Plačtjje se izključno la nprari „Edinosti-. i. - Plačljivo In utožljivo a Trat«. GPINO Glasilo političnega društva „Kdinost" za Primorsko. NAROČNINA ZNAŠA za ealo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■araialna na scdeljako ladaaj* „EDINOSTI" ataa*: ma omlo loto Kron 5'20, za pol lota Kron 2 SO. Y«i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma aa na sprejemajo in rakopisi se oe vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulic« Glorgio Galattl »8 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica 33=== Giorgio Galatti štev. 18. ===== Poštno-hranllnl?nl račun ŠL S4V652. TELEFON It. 11-57. Politična društvo „EDINOST" sklicuje javni shod in sicer 2a jutri, 29. t. m. ob 8. uri zvačer v dvorani „Gospodar, društur o Skednja Dnevni red: Ljudsko štetje". Z ozirom na velevažnost teh shodov, vabi podpisani na obilno udeležbo. ODBOR Polit društva „Edinost44. OPOMBA. Že napovedani shod v IBsrkovljab »e to nedeljo ne en ore \r3iti radi ne^redvi lj-ne aapreks ; zato se skliče v posebnim -naznanilom z a p r i no dnji teden BRZOJflUNE VESTI. Iz delegacij, DUNAJ 27. Vojni odsek avstrijske delegacije je sklenil preiti v specijalno debato, potem ko je vojni minister na vsa stavljena vprašanja in opomine odgovoril. DUNAJ 27. Odsek za unanje stvari in za stvar Bosne in Hercegovine avstro-ogrske delegacije je na današnji seji odobril poročilo referenta markiza Baquehema. — Poročevalec je na splošno podal zgodovinski opis aneksijske krize. Govorila sta še delegata b2ron Schwegel, Renner. Na to je odsek razpravljal o kreditu za Bosno in Hercegovino. Poročal je del. dr. Ploj. Za njim sta govorila del. Lecher in grof Latour, na kar je bila seja prekinjena. Prihodnja seja jutri ob 5. uri po-poludne. Dalmatinski deželni zbor. ZADER 27. Na včerajšnji pred- in po-pokudanski seji je bila zaključena generalna debata o proračunu deželnega fonda, pri čemer je prišlo do ostrih razprav med hrvatsko stranko ki hrvatsko stranko prava. Potem je prešel deželni zbor v specijelno razpravo. Prihodnja seja jutri. Romunski minister pri cesarju. DUNAJ 27. — „Fremdenblatt" poroča: Cesar vsprejme v avdijenci romunskega ministra za unanje stvari, ki je na potovanju in ki otišče več prestolnic. Ta poset romunskega ministra na Dunaju nima političnega značaja. Naglašati je pa treba, da so odnoŠaji med Avstro-Ogrsko in Romunsko prav dobri. Revolucija na Grškem ? DUNAJ 27. Ob 2. uri popoludne so dospele na borzo brzojavke, češ, da je na Grškem izbruhnila revolucija. Tudi v Be-rolin so došle slične vesti. Na ministerstvu za unanje stvari ni doslej o tem ničesar znano. Turčija. CARIGRAD 27. Listi poročajo, da je protigrški bojkot tukaj popolnoma odpravljen. Srbija. BELIGRAD 27. — Govore o novem tiskovnem zakonu odobruje „Novo Vreme" omejitev tiskovne svobode, češ, da tvori ▼eči del srbskega tiska ognjišče nemorale. Zato naj se ne dasta ni minister Protič ni vlada v svojem postopanju ostrašiti od napadov in obrekovanj svojih nasprotnikov. Večina listov označa načrt kakor prvi korak za zatiranje svobodne besede in uvedbo avtokracije. Dva parnika trčila skupaj. REKA 26. Parnik „Hrvatska" senjske hrvatske paroplovne družbe je danes, ko je odhajal v Karlobag, v notranji luki zadel ob parnik „Dalmacija" Ungaro-Croate. Poslednji je dobil nad vodo luknjo, veliko kakor vrata. Poškodovane so bile tudi kabine mornarjev. Škode je 15.000 K. Potem ko je parnik pomorske oblasti ločil parnika, je zamogla „Hrvatska" odpluti. Kolera. CARIGRAD 27. V Bagdadu je 24. t. m. obolelo na koleri 17 oseb, od teh jih je umrlo 15. V notranjih krajih vilajeta je obolelo 19 oseb, od katerih jih je umrlo 16. — Listi poročajo, da je bilo nekoliko slučajev kolere tudi med četami, ,ki so se udeležile vojaških vaj na ravnini Coren. RIM 27. V zadnjih 24 urah je v rimski pokrajini obolela na koleri ena oseba. V napoljski pokrajini sta obolele dve osebi, Štiri pa umrle. _ Dunaj 27. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Fran Josip I." dospela včeraj v Čingvantau, kjer ostane šest dni. Na ladiji vse zdravo. Dunaj 27. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Sigetvar" dospela včeraj v Samos, kjer ostane pet dni Na ladiji vse zdravo. Caracas 27. — Včeraj so konstatiraU tukaj štiri nove slučaje kuge. SporazunTnied Čehi in Nemci. Trst, 28. oktobra. Stoletja trajajoči konflikt med dvema najkulturnejšima narodoma v Avstriji se bliža svojemu koncu. Najnovejše iz Prage došle vesti pravijo, da se je v najspornejših točkah, ki so doslej razdvajale Čehe in Nemce dosegel popolen sporazum ! Tri tedne je zborovala narodno-politična komisija. V tem kratkem času je dovršila ogromno delo, ki bo imelo najdalekoseznejŠe posledice za na-daljno razmerje med Cehi in Nemci in sploh za vse notranje-politično življenje v naši državi. Mnogo samozatajevanja, vstrajnosti in dobre volje je bilo treba na obeh straneh, da se je dosegel sporazum vsaj v principijelnih vprašanjih. Saj češko-nemški konflikt ne datira še le od včeraj: stoletja Že se bije boj med tema dvema narodoma; medsebojno sovraštvo je prešlo češkemu in nemškemu ljudstvu že v meso in kri. Zato se bo marsikateremu zdel ta sporazum kakor čudež. Kje naj iščemo vzroke dejstvu, da so češko-nemška pogajanja slednjič dovedla do vspeha? Saj ni bilo to prvič, da so Čehi in Nemci skupaj seli k eni mizi in se pogajali. Našli so se razni mešetarji, ki so hoteli pomiriti oba nasprotnika. Enkrat so bili Poljaki, drugikrat socijalni demokratje, ki so se ponujali, češ, da oni kot objektivni opazovalci rešijo ta vso državno življenje zastrupljajoči konflikt. Grajali so nesposobnost avstrijskih vlad, ki so se pri reševanju češko-nemškega spora dosledno blamirale. Priznati je treba, da je imela vlada, stoječa pod vsenemškim vplivom, pri reševanju češko-nemškega konflikta vedno nesrečno roko. Posledica vladinega reševanja in vladinih pogajanj je bila navadno ta, da se je češko-nemški spor še bolj poostril, a vlada je lepo — šla in pustila dedščino svojemu nasledniku. Tudi baron Bienerth rešuje češko-nemški spor že, odkar je ministerski predsednik. On je vedno najrajše nastavljal svoja ušesa raznim vsenemškim hujskačem, zato tudi njegova večna pogajanja niso imela nikdar vspeha. Čehi so vedno stali na stališču, da na Dunaju nikakor niso tla za vspešna pegajanja. Češko-nemški konflikt naj se rešuje v Pragi, proč od nemško-nacijonalnih uplivov. In to se je sedaj tudi zgodilo. Deželni zbor češki, ki se je sestal pred približno enim mesecem, je izvolil posebno narodno-politično komisijo z nalogo, naj ta najde pot k rešitvi češko-nemškega konflikta. Posvetovanja so strogo stvarna, opuščalo se je vse, kar bi znalo razburjati duhove. Natančno so se določile meje, do kje se sme in do kje se ne sme. Ako se je tupatam pojavila kaka tež-koča, so sporno točko enostavno preložili na drugi dan, ko se je lahko trezneje razpravljalo. Le na tak previden način se je posrečilo doseči sporazumljenje v principijelnih vprašanjih. in teh ni bilo malo. Naj omenimo le rabo jezika pri avtonomnih oblastih, razdelitev dežele v okrožja, razdelitev deželnega odbora i. dr. Pri vseh teh vprašanjih je bilo treba ozirati se na češko stališče nerazdelji-v o s t i dežele na eni, in na stališče Nemcev, ki so zahtevali strogo delitev vse uprave po narodnosti, na drugi strani. Ubrati je bilo treba seveda srednjo pot kompromisov, iz katerih prav za prav obstoja ves sporazum. Pri tem so si pridobili posebne zasluge veleposestniki; med njimi zlasti grof Thun. Ako pišemo o sporazumu med Cehi in Nemci, ne smemo razumeti pri tem p o-polnega sporazuma. Je še mnogo vprašanj, ki čakajo rešitve, n. pr. dvojezičnost praške mestne občine in kar je Še važnejše: vprašanje manjšinskih šol. Dr. Čalakovsky je izjavil, da je ves sporazumni kompleks odvisen od povoljne rešitve tega vprašanja. Vendar vlada opravičeno upanje, da se, sodeč po dosedanjih vspehih, tudi v teh vprašanjih doseže popolen sporazum. — Vsi sporazumni sklepi : narodno - politične komisije imajo popolnoma neoficijelen značaj. Ti sklepi pridejo sedaj Še v posebne pododseke, ki jih bodo detajlirali in jih eventuelno Še spremene. Še le iz teh pod-odsekov pridejo v plenum deželnega zbora in postanejo slednjič zakon. Govorili smo prej o vzrokih, ki so dovedli do sporazuma. Mnogo so k temu pripomogle skrajno neugodne finančne razmere, v katere je zašla češka dežela vsled nedelovanja deželnega zbora. Nadalje so tudi Čehi in Nemci prišli do prepričanja, da je ob enaki kulturi in prilično tudi enaki gospodarski moči zmaga enega naroda nad drugim jednostavno izključena. Zato se je pojavila na obeh straneh nekaka utrujenost vsled večnih narodnostnih bojev. Nemci so uvideli, da se Čehi ne dajo več podjarmiti, zato so tudi tako odločno pokazali željo po miru, ker vedo, da nimajo z bojem ničesar pridobiti, pač pa le izgubiti. Na drugi strani moramo Čehom priznati, da so šli do skrajne meje popustljivosti in so malone žrtvovali svoje državnopravno stališče, četudi je formalno Še vedno zastopajo. Ako res pride do popolnega sporazuma, bo prva posledica ta, da se težišče narodnega boja med Nemci in Slovani prestavi s severa na jug. Z vso silo bukne na dan jugoslovansko — v prvi vrsti slovensko-nemško, oziroma slovensko - italijansko vprašanje. Mi Slovenci potrebujemo miru ravno tako, kakor Nemci in Čehi. Da smo za pošten sporazum z Nemci, oziroma z Italijani, to smo povdarili neštetokrat. Kakor se je vlada trudila doslej, da pride do Češko nemškega sporazuma, tako bo moral odslej posvetiti vso svojo. iažnjo k rešitvi narodnega rašanja na jugu. Slovensko-nemški in slovensko - italijanski sporazum nista za državo nič manjše važnosti — to bo vlada morala uvideti. Narodni spori na jugu so se v poslednjem času zelo poostrili. To dokazujejo dogodki v deželnem zboru istrskem in štajerskem. Med tem, ko se na Češkem pripravljajo na mir, brusimo mi na jugu meče. Zato mora po rešitvi češko-nemškega problema priti na vrsto rešitev narodnega vpra-1 šanja na jugu. To zahtevajo naši in državni 1 interesi. * * * Praga 27. Pododsek, ki razpravlja o zakonskem načrtu glede rabe jezika pri avtonomnih korporacijah, je končal s podrobno debato. Ves načrt je bil v s p r e j e t. _ C. kr. državne železnice in — nemški „naroanl svet'4. IV. C. kr. železniško ravnateljstvo tržaško obsega proge, ki tečejo izključno po slovanskih tleh, če izvzamemo kakih 20 klm železniške proge po italijanskem ozemlju. In kako je z železniškim osobjem? Vsa mesta višjih uradnikov, vsa boljša mesta so v rokah Nemcev, došlih k nam, Bog vedi odkod! A ne samo to. Tudi gros vsega uradništva je domalega nemški. In kako nemški! K nam so prišli po večini Nemci, katerim so bila tla doma neugodna ali prevroča ! In ti so povprečno vsi Nemci zagrizeni in besni do skrajnosti. Skoro vsi zaupniki in agitatorji nemških napadalnih društev — o vseh teh bi lahko trdili, da so nekaki emisarji nemškega „narodnega sveta-. Kdor bi se hotel kaj več zanimati za to, naj le pogleda okoli sebe, pa bo videl, kako navdušeni apostoli nemške misli so ti nemški uradniki I Ves njihov nastop, vse njihovo vedenje in govorjenje izdaja, da uživajo največjo in trajno zaslombo v nemškem „narodnem svetu". — Ti, ki so že tukaj, pripravljajo teren drugim, ki naj jim sledijo. Za to jim je vsako sredstvo dobro. Tovariša, ki jim ni ljub, grizejo tako dolgo, da mu je zadosti in pobegne kamorkoli. Tako se iz-praznuje mesto, ki je hitro pograblja že prežeči „narodni svet". Poleg tega se poslužujejo časopisja, kjer obrekujejo in huj-skajo, da je groza. Vsled takih hujskarij je znan postal „Grazer Tagblatt". Na tem smetišču odlagajo svoje duševne nemškutarske izrodke, ki jih potem uporablja in izrablja nemški „narodni svet" tudi potom „Nationalver-banda" nemških državnozborskih poslancev. In kjer ne morejo človeku kar naravnost do živega, se pa maščujejo v službi. Če niso do strank pristranski in krivični, ker jih vsled nepoznanja jezika Šikanirajo in jim tako škodujejo, pa se znesejo nad domačini kolikor jih je pri železnici in jim dajajo čutiti svojo moč: ali v uradu, ali pa pri — kvalifikaciji! Pri vsem tem ne pozabljajo na svoje še višje naloge. Veliko pozornost obračajo nemškemu šolstvu. Oni provzročajo namreč ustanavljanje nemških šol, seveda ne samo za nemške, svoje otroke — „dobrotniki" so tako prijazni, da mislijo na slovenske otroke, ki naj jih te šole vzgojijo za nemškutarje, novodobne janičarje. Vzgledi: Trst, Pula, Opatija, Gorica, Jesenice in Ljubljana ! S takim zaslužnim „delovanjem" si kajpada pridobivajo mahoma srca in pomoč nemške javnosti, ki nikoli ne pozablja svojih „vrlih" pijonirjev velike vsenemške misli 1 Ko je dobil torej tak nemški uradnik gorko gnezdo pri nas, preskrblja in uglaja (ker zavzema vodilno mesto in lahko so-odločuje) pot tudi drugim nižjim uslužbencem v dotični kraj. Oženjeni so vsi, otroke imajo tudi, treba je samo še nemške šole in otroških vrtcev. In zdaj gre vse gladko po vrsti. Kjer ni že država skrbela za nemški pouk — in kako skrbna je v tem oziru, vemo vsi —, prihaja na - pomoč Schulverein ali Sudmark. Tako ali tako: nemškemu otroku se ni treba učiti v tujem jeziku, nemškemu očetu ni treba skrbeti za pouk v materinščini! Šola je tukaj, le učencev ni dosti, premalo. Zakonito bi šola ne mogla obstojati. S sladkimi besedami, s podkupovanjem in obdarovanjem se dajajo preslepariti domačini, Slovenci, da pošiljajo tudi svoje otroke v tako ponemčevalnico in poneumnevalnico. To je prvi korak cvetočega nemškutarstva. Za temi Nemci prihajajo Še nemški trgovec, obrtnik z nemškimi delavci, in nemška kolonija je gotova. Odslej postajajo nasilni in predrzni, pridobivajo si vsled negovanja od javnih oblasti še političnih moči. In tako se začenja boj: narodnostni boj v popolnoma slovenskih ali slovanskih krajih. Opozarjamo samo na Ljubljano, nekatere občine na Belokranjskem, Jesenice in več drugih krajev na Gorenjskem, Gorico, Trst, Pulo, Opatijo, Slavonijo (Srem) in Bosno-Hercegovino. Ves ta proces pospešujejo železniške uprave z nameščanjem nemških uslužbencev, katerim gradi država nemške Šole, a če to že ne zmerom, jih pa podpira z najlepšimi in stalnimi subvencijami — uprava državnih železnic, ki je tako samopomočnica narodnega nemškega „sveta* in njegovih srditih napadalnih društev: Schulverein, Sudmark, Turnverein itd. Nemške šole na Jesenicah, v Ljubljani (Šiška), v Gorici dobivajo letnih subvencij po K 3000 od c. kr. železniškega ravnateljstva v Trstu! A za zidanje nemške šole v Gorici (za Šulferajnsko šolo) je dovolila železniška uprava znižan tarif v dovozu potrebnega stavbenega materijala. Pa to je sama mal oddelek iz te pre-čudne zgodovine. Sčasoma hočemo pribiti še druge zanimivosti, ki so Še gorostastnejše. In vendar so vse resnične in med Nemci splošno znane. Niti ne tajijo jih kaj posebno. Samo „Grazer Tagblatt" se osme-luje do zvitih in zavitih sofizmov, ali pa si hoče pomagati s psovanjem in denunciranjem mirnih in — premirnih naših ljudi. Deželni zbor tržaški. Deželni glavar (župan) je otvoril sejo ob 6.15 zvečer, predstavil vladnega zastopnika Lasciaca, ter dal besedo referentu poslancu dr. B r o c c h i - ju, da prečita poročilo deželnega odbora. Deželni odbor obžaluje, da večina zakonov, ki jih je deželni zbor sklenil, ni dobila Najvišjega potrdila. Med temi zakoni sta osobito zakona o šolskem nadzorstvu in zakon o zemljiških knjigah, ki sta velikega pomena ne-le v politiškem, temveč tudi v narodnem oziru in o katerih se že več let ne razpravlja v veliko škodo italijanske pokrajine. Poročilo omenja potem, da se bo imel dež. zbor pečati v tekočem zasedanju z novim stavbenim redom ; z davkom od povišane vrednosti, zakonom o pogozdovanju Krasa v okolici in Še nekaterimi drugimi zakonskimi predlogi. Posl. dr. P u e c h e r je izjavil, da poročila ne .nore vzeti na znanje, ker ni zadovoljen ne s programom in tudi s poročilom samim ne. Med naznanjenimi zakonskimi predlogami manjkata zakonska načrta o reformi pristojbin od dedščin in reforma volilnega reda na podlagi splošne, enake i» proporcionalne volilne pravice, dasi je deželni zbor v minulem zasedanju sprejel tozadevni predlog socijalistov o volilni reformi na podlagi splošnosti, enakosti in Stran IT sorazmerja. Govornik je kritiziral tudi poročilo, češ, da vsebuje isto več neresnic. Posl. dr. S 1 a v i k je izjavil, da tudi on ne more vzeti na znanje poročila dež. odbora, ker z istim ni zadovoljen. V poročilu je rečeno, da se že več let v škodo italijanstva ne razpravlja o zakonu glede šolskega nadzorništva in o zemljiških knji-Gospoda ! Če se o teh zakonih že več i-t ni govorilo v škodo italijanstva, kaj stor ii ? Treba pač razpravljati, da se napravi nova zakona, ki bosta odgovarjala državnim zakonom in isti bo potrjen. Če pa • menjena zakona dosedaj nista potrjena, isra nista bila potrjena, ker ste imeli vi pri sklepanju istih pred očmi le svojo korist in k< rist svoje stranke. Vi delate zakone, ki so v nasprotju z zakoni države, vi hočete s svojimi zakoni posameznikom vzeti pravice, ki jim jih dajejo državni osnovni zakoni. Varujte in čuvajte svojo posest, ali ne po-sezajte pri tem v pravice drugih. Ali vi! L' Miemand v nje"ve slike Oversee itd. 71 letu starosti. Znane so bitek pri Kolinu, Custozzi, Domače vssti. Že zopet ga križajo! Zopet se je oglasil v Italiji mož, ki si je upal napisati v listu „Nazione" iz Florence utise se svojega prebivanja v Trstu ! To je menda že tretja oseba, ki si upa razkrivati temo, v kateri drže tržaški Italijani svoje somišljenike v bližnjem kraljestvu glede na tržaške razmere. Veliki učenjak, sedaj pokojni vseučiliščni profesor Sbarbaro, je bil obglavljen (moralno) samo zato, ker je, poznajoč tržaške razmere, svetoval tržaškim kamoristom, naj ne podcenjujejo tržaških Slovencev in naj se jim skušajo približati ter doseči žnjimi nekak modus vivendi. Žalili so ga in nesramno napadali, dokler ni veliki pokojnik , („Velikega" so ga oni nazivali, ko so na-imenujete čuvanje svoje posesti, ko napadate, znanjaij njegov prihod v Trst.) podlegel in pravice drugih. (Ugovor na klopeh večine), j skončal svojega življenja. Nnpravite zakone, ki bodo v soglasju z državnimi zakoni, ki ne bodo jemali posameznikom njihovih pravic. A vi tega nečete in zato vlada anarhija na šolskem polju (ugovori pri večini) in v zemljeknjižnem oziru v veliko škodo javnih interesov. Posl. dr. B r o c c h i je pobijal najprej izvajanja dr. Puecherja, pri čemur je prišlo opetovano do ojstrih ugovorov od strani socijalistov in do hrupnih prizorov. Dr. Brocchi je osobito ugovarjal dr. Puecherju, ki si prisvojuje za-se, oziroma svojo skupino očetovstvo za vse pametne inicijativne predloge, ki se porode v mestnem svetu, oziroma deželnem zboru. Za volilno reforma ni nikaka sila. a njegova stranka je bilo vedno za splošno volilno pravico. Sedaj pa čaka deželni zbor mnogo nujnejših del, kakor vodovod, razširjenje tramvajskega omrežja itd. Potem se je govornik obrnil proti izvajanjem dr. Slavika, ter rekel, da so Slovenci oni, ki napadajo Italijane. (Klici na slovenski strani: — Kdor zahteva naravne pravice, je napadalec !) Govornik je potem ponavljal staro, obglodano pesem o kulturi. Rekel je, da je slovenščina umetno ustvarjen jezik in da razumejo okoličani bolje italijanščino, nego slovenščino! (Smeh na klopeh Slovencev). Govornik toži potem, da so Slovenci tako predrzni, da so začeti po mestu razobešati izključno slovenske aapise, kar je, seveda proti značaju italija-nitete mesta. Če govori dr. Slavik o temeljnih zakonih, ki govore o narodni enakopravnosti, misli govornik, da ti zakoni ne veljajo za manjšine, ki si v zgodovini niso znale ustvariti nikake pozicije. (Ugovor na slovenski strani. Hrup.) Italtftii niso napadalci, ampak napadeni. Dr. Brochi je potem pripovedoval o nekem boju med Rimljani in Karni, ki so bili v Trstu. Ti poslednji so se umaknili nazaj k Ljubljani. Pozivom, da bi se vrnili nazaj v Trst, se niso odzvali, morda bi hoteli sedaj dr. Slavik in tovariši spraviti nazaj v Trst potomce onih nekdanjih Karnov ? (To je nekaj povsem novega! Dr. Brochi je napravil iz Karnov Slovane! Sploh pa bržkone dr. Brochi niti sam ni vedel, kaj je hotel povedati s to štorijo o Karnih !) Če vse barbarske čete, vpadale tu doli, niso mogle janskega značaja tega mesta, bomo ohranili ta italijanski značaj (dr. Rybaf: S pomočjo nemških bank!) tudi proti Slovanom ! Dr. Wilfanu, ki se je na to oglasil k besedi, je deželni glavar ni hotel podeliti, ker je bila razprava že zaključena in je imel dr. Brocchi kot poročevalec zadnjo besedo. Poročilo dež. odbora in delavni program za to zasedanje je večina seveda odobrila, na kar je dež. glavar zaključil sejo ob 7. uri in pol zvečer. Dnevne novice. Povečanje bolgarske vojske. Iz Sofije poročajo: Proračun vojnega minister-stva za bodoče leto bo povišan za šest milijonov levov. Ta svota je namenjena novim polkom stalnega kadra, ki se osnujejo s početkom novega leta. Demonstracija nižjeavstrijskih učiteljev. Predvčerajšnjim so priredili nižje-avstrijski učitelji z dežele pred deželnim zborom na Dunaju veliko demonstracijo. Štirideset učiteljskih društev je poslalo k merodajnim osebam vsako po eno deputacijo peterih mož, ki so Šli intervenirat v stvari ureditve plač za učitelje na deželi. Deputacijam se je priključilo tudi mnogo malo" tolažbo, ker kaže, kako ljudstvo čisla učiteljic Dr. Gessman, ki je vsprejel depu- in spoštuje, kako poklanja hvaležna srca tacije, je opazil, da pot, ki so jo učitelji onim, ki so kri njegove krvi, ki ž njim ubrali, ni ravno umestna. Učitelj Hedl je čutijo in delijo vesele in žalostne dni.-- Gessmanu odvrnil, da je učiteljstvo izgu- Ko je 6 v belo oblečenih tovariŠic bilo potrpljenje in je prisiljeno ukreniti naj- ki so vedno j izbrisati itali- Drugi tak srčen in iskren mož je bil — če se ne motimo — Morgari ki je tudi povedal, kar je mislil — uvažujoč ono, kar je videl in slišal v Trstu. Tudi tega so ostudno napadali in žalili, ker se je drznil govoriti resnico! Sedaj imajo v krempljih tre- tiega- „Indipendente" mu daja vsa možna imena in zakaj! ? Dopisnik je v imenovanem listu povedal, da se tržaško italijanstvo že meša z Slovanstvom, da je jezik tržaških Italijanov nekaka mešanica med slovanskim in italijanskim, da tržaški Slovani vidno napredujejo itd. Vse to je gola resnica za vse one, ki jo hočejo videti in slišati, kar pa našim nazovi Italijanom smrdi bolj, nego peklenščeku križ ! Oni vedo, da je vse res, kar pišejo in govore taki laški profesorji in pametni ljudje, in pišejo listi, ali vedo tudi, da tržaške laške mase ne smejo vedeti teh resnic. Zato loputajo po slehernem, ki si upa stopiti v javnost z resnico. Mi pa moramo le želeti, da dobi italij. ljudstvo pravo sliko položaja, v katerem se nahaja, in da bi spoznalo, kako je italijansko novinstvo zavaja v zmoto. Pasivna rezistenca na južni železnici in socijalna demokracija. — V slovenskem delu „Časopisa češkega železniškega uradništva" čitamo nastopno interesantno renimiscenco iz-za zadnje pasivne rezistence na južni železnici, izvedene po koaliciji več železničarskih organizacij. Čim je koalicija proglasila pasivno rezistenco, je vodstvo socijalno-demokra-tične organizacije razposlalo svojim členom sledeči cirkular, iz katerega posnemljemo: „Dne 15. septembra so šli zastopniki koalicije z mnogimi člani personalne komisije za uradnike in poduradnike k generalnemu ravnateljstvu južne železnice, da bi dobili obljubljena pojasnila. Generalno ravnateljstvo je izjavilo, da hoče dati ta pojasnila skupno in vsem uslužbenskim zastopnikom ob enem. Pozneje došla zastopnika socialno-demokratičnih organizacij, gospoda drž. poslanec Tomschik in strokovni tajnik W e i g 1, sta protestirala proti temu, da bi se koalicija pogajala tudi za zahteve poduradnikov in slug. Koalicija pa je kljub temu povabila člane personalne komisije za poduradnike in sluge, da bi se z njimi posvetovala. Poslanec Tomschik je izjavil, da to ne gre. „Za nas je to vprašanje moči", je dejal. A,član personalne komisije za uradnike, pl. Červa, je vprašal na to posl. Tomschika: „Torej, gospod poslanec Tomschik, za Vas ni to vprašanje kruha, marveč vprašanje moči?" In Tomschik je odvrnil: „Da, seveda, za nas je to samo vpraSanje moči!" Ta odgovor je ozlo-voljil celo socialno - demokratične člane personalne komisije. In nekdo izmed njih je dejal: „To je vendar politična samo-glavost". A neki drugi socialni demokrat je menil: „Saj ne potrebujemo gospoda Tomschika; tudi brez njega bomo opravili !u Tomschik pa se ni dal pregovoriti". Ali ni to dragoceno priznanje direktno iz ust voditeljev socijalne demokracije ? I Ni jim torej do tega, ali si železničarji s kakim gibanjem zboljšajo stanje, ampak glavno vprašanje je: kako stranke pokaže svojo moči! Pogreb Lojzike Sosičeve. Z Opčin : V nedeljo, 23. t. m. je ljudstvo v impo-zantnem, veličastnem sprevodu spremilo k zadnjemu počitku še-le 23. letno Lojziko Sosičevo, hčerko staroznane narodne družine „Sosičevih". Ogromna udeležba množice potrtih obrazov naj bo ostalim v ne- skranejše korake. Nižjeavstrijsko učiteljstvo hoče poseči celo po pasivni rezi-s t e n c i, ako se ne ugodi njegovim zahtevam. 901etnica kardinala Grusche. Dne 4. novembra praznuje dunajski kezoonadškof dr. Gruscha devetdesetletnico svojega rojstva. Slikar L'AlIemand umrl. Dne 24. t. m. je na Dunaju umrl slavni slikar in profesor na dunajski umetniški akademiji Sigmund pevk dvignilo lepo, belo krsto na svoje rame; ko se mala dekletca, tudi v belo oblečena in s šopki belega cvetja v rokah, jela pomikati od rojstne hiše mlade pokojnice proti „jamici tihi-, tedaj nam je duša za-drhtela v britki boli, ko je že poprej poslušala milo-tožne akorde žalostno donečih besedi: „nikjer tolažbe srcu ni", da skoraj nisi opazil suhega očesa.----Ob odprtem grobu pa je jemal slovo od ranjke njen učitelj, g. St. Ferluga, ki je izvajal v glavnem: Čemu se je zbrala ta ogromna množica tu na kraju miru in tišine ? Zakaj je toliko potrtih in žalostnih obrazov ? Zakaj je rosno ji oko?--- Brona glas s cerkvenih lin pozval jo je, da tebe lepo, mlado popotnico na zadnji cesti spremi sem. Tudi na tvoji gomili požene miljena in vse oživljajoča pomlad lep. zelen prtič; vemo, da ti bodo na njem „bratje, sestrice rahljali zemljo" ! — Vemo to, ker si bila uzorno dekle, da se ti bo duša radovala tam na prostrani nebeški livadi. A pri vsem tem „V bolesti duša nam drhti" vsled izgube tvoje, ki si nam bila vsem mila in draga; starišem tvojim pa, bratom in sestricam, je pri srcu „Tako hudo, tako britko, Da on tam gori ve samo". In kaj naj rečem o tvojih tovarišicah, med katerimi si tako rada bivala, prijazna in dobra, zvesta in udana družica? Koliko pesmic si spevala v njihovi družbi v slavo miljeni domovini, koliko v cerkvi v čast Onemu, ki te je prezgodaj poklical na večno plačilo. V proslavo spomina tovarišice pevke so Ti družice darovale lep, bel venec z napisom „Zadnji pozdrav tovarišic pevk". Tudi tvoji žalostni stariši Ti pošiljajo zadnji pozdrav: „Z Bogom premila, preljub-Ijena hčerka 1" „Z Bogom presrčna, zlata sestrica" doni pozdrav bratov in sestra ! „Z Bogum" ! Ti kličem tužnega srca tvoj bivši učitelj. „Z Bogom"! ti pravijo vsi udje društva „Zvon", Čegar vrla članica si bila. „Z Bogom" l ti kličemo vsi, ki znamo, koliko si trpela in prestala! In zdaj sprejmi naš poslednji pozdrav, naše vroče klice onkraj groba: Z Bogom draga naša Lojzika ! V domači zemljici nam spavaj sladko! Plačevalcem dohodarine. — C. k. davčna administracija Trst II naznanja da bo izkaz oseb, podvrženih osebni doho-darini za leto 1910 cenitvenega okraja št. 1 a Trst mesto, v smislu § 127 zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak., štev. 220 razpoložen pri rečeni davčni administraciji (Corso 37 11. nadstopje soba Štev. 20) od 1. do 14. novembra t. I. in da ga lahko pregleda vsak plačevalec osebne dohodarine ob delavnikih od 9 ure zjutraj do 2 popo-ludne, ob nedeljah in praznikih od 9—12 ure zjutraj. Gori navedeni cenitveni okraj obsega V. in VI. mestni okraj, ter I. II. III. predmestni okraj izvzemši katastralno občino Lonjer. Iz sv. Križa smo prejeli: Z ozirom na dopis, priobčeni v 285 št. »Edinosti" pod naslovom „Orožnik ranil tri osebe", prosim, da objavite nastopno pojasnilo: Ko je prišel eksekutor k Kristijanu Košuti, kmetu v Sv. Križu, da bi tam opravil svojo službo, tedaj je ta možiček, kar meni nič tebi nič, izdrl „fovč* ter grožil eksekutorju, rekšimu, da on nima v njegovi hiši ničesar iskati. — Na to se je seveda eksekutor oddaljil ter se kmalu za tem vrnil v spremstvu s tukaj službujočim orožnikom. Ali tudi njemu se je mož zaperstavljal. Tedaj pa je g. orožnik snel puško z rame ter je zahteval v imenu zakona, da jo pusti v hišo. To je bilo vse, kar je g. orožnik napravil. Torej ni resnica, da bi bil on koga ranil. Toliko v znanje javnosti, da se ne bo potem razne nedolžne ljudi obsojalo in napadalo po časopisih ter prištevalo k — Langom. Ljubitelj resnice. Pripomba uredništva. Mi smo takoj v dodatku k oni vesti naglasili, da jo podajamo le po izpovedbah Košute samega ter da pričakujemo nadaljnih pojasnil, kako se je vršil ta dogodek. — Pozneje smo res parkrat aludirali na ta dogodek, ali krivo temu je bilo dejstvo, da nam od prizadete strani ni prišlo nikako pojasnilo, vsled česar smo smatrali napovedbe Košute osnova-nimi. Draginja mesa je postala že neznosna. Goveje meso zadnje vrste stane danes eno krono in 44 stot., a zadnji deli krono 96 stot. In to s takozvano priklado« ki obstoji v četrt kosti! Kakor goveje, je tudi svinjsko meso tako drago, da revneji sloji niti misliti ne smejo več nanje ! Za mesom je tudi vse drugo grozno podražilo. Jajce stane že 6 do 7 novčičev, a krompir je že sedaj po 6 novčičev klg ! To neznosno draginjo občutijo vsi sloji. V prvi vrsti pa delavski in uradniški. Ako ne pride kmalo pomoč ali v znižanju cen, ali v povišanju plač, morajo nastati nepričakovane posledice, ki bodo pretresale ljudstva in države! Gospodarji hiš zahtevajo vedno veče stanarine, obrtniki in trgovci višajo cene predmetom, a plače ostajajo skoraj iste, kakor so bile, ko ni vladala grozna draginja, In vsprtčo teh razmer, ki groze postati katastrofalne, vlada še noče nič čuti o tem, da bi uvozu živine in drugih, ljudstvu potrebnih živil odprla meje!! Ali hoče čakati, da bodo Ifudje ginevali od gladu!? Menimo, da je skrajni čas, da se pomore ljudskim masam, ne oziraje se na peščico presitih agrarnih bogatašev (med katere gotovo ne spadajo naši ubogi kmetje) ki bi dopustili, da zlodi vzame vse — samo da si oni polnijo svoje žepe! Ruski kružok. Opozarjamo še enkrat, da bo nocoj ob 8. uri redni občni zbor ruskega kružka v prostorih slovanske Čital- nice (Narodni dom) z običajnim dnevnim redom. Povabljeni so vsi člani in prijatelji, da se zborovanja udeleže, kajti tem bomo videli, kako bo treba razdeliti razne kurze. Pogovorimo se o učnih urah in o vsam, česar je treba, da se pouk prične čim prej. „Zapravljivec" v našem gledališču. Nedeljska predstava te igre s petjem in godbo obeta biti zelo zanimiva. Kakor čujemo, bomo videli poleg vseh drugih sce-ničnih lepot tudi spremembe scen ob odprtem odru. Vsi se kaj skrbno pripravljajo : naši vrli igralci, Šentjakobska Čitalnica in vojaška godba. — Vstopnice so na prodaj pri vratarici „Nar. doma". ^ Sveče v prid družbi CM. so že v prometu in se bodo kmalu dobivale po vseh slovenskih trgovinah. Slovenske gospodinje! Le pridno se-zajte po svečah ! Sedaj je čas ravno primeren, ko se bo rabilo mnogo sveč. Ker pa so v prometu raznovrstne sveče s slovenskimi napisi, opozarjamo, da družbi v prid so edino le one, ki nosijo znamko sv. Cirila in Metoda ter ime tovarne I. Sil -naček. Od tega novega vira bo imela družba lepih dohodkov; seveda to le v slučaju, ako bodo naše Slovenke vršile svojo narodno dolžnost. Ne zahtevajte pri trgovcu kar jednostavno : omot sveč ! Ampak: sveče v prid slovenski družbi sv. Cirila In Metoda! Zaloga in zastopstvo za Primorsko ima: Vekoslav Plesničar, V. Giulia št. 29. Tržaška mala kronika. Poskus samomora. Včeraj zjutraj ob 630 je Tereza vd. Miraz, stara 52 let sta-inujoča v ul. G. B. Vico št. 8 v drugem Inastropju, skočila z okna svoje hiše na i spodnji trg. Dobila je težke poškodbe. Pozvana je bila zdravniška postaja, ki jo je prepeljala v bolnišnico. — Vzroki so neznani. Bosanski vojak hotel dezertirati, a pri tem našel smrt. Sinoči okolu 11. ure je Lloydov parnik „Metković" odpljul v Benetke. Na parnik se je pred odhodom skrivaj vkrcal nek vojak tukajšnjega bosanskega 1 pešpolka, ki je imel povrh vojaške civilno 'obleko. Ko je bil parnik blizu svetilnika, te-! daj je omenjeni vojak prišel iz svojega skri-jvališča na sprednjem delu ladije, kjer je ! temno; a tedaj se je spodtaknil ob veliko i verigo, ki je tam nameščena in padel tako j nesrečno, da je obležal nezavesten. Ko je kapitan to videl, je ukazal ustaviti parnik in je dal z remorkerjem ranjenega vojaka prepeljati na kopno. Od tu ga je potem zdravniška postaja spravila v bolnišnico, kjer je pa takoj umrl. Pretresil si je namreč možgane. Kakor rečeno, vojak je imel pod civilno vojaško obleko in v žepu so mu našli tudi fes. Bajonet ima št. 154. Indentitete niso mogli sinoči takoj ugotoviti. Bržkone je hotel vojak dezertirati. Svetnikov strah. Gospod Fran Cumar, sodni svetnik v pokoju, stanuje v ul. Gat-teri št. 16 III. nadstr. Pred par dnevi se je gospod svetnik silno prestrašil, ko je čut, da hoče nekdo ulomiti vrata njegovega stanovanja. Drugo jutro je Šel na policijski komisarijat. Tu je rekel, da ako se še pripeti kaj tacega, ustreli z revolverjem. In res predsinočnjem je zopet nekdo trkal pri ključavnici. Gospod svetnik, silno prestrašen, je kar ustrelil z revolverjem, skočil potem na telefon in poklical redarje. Nastal je seveda strašen šunder. Hiša je bila vsa alarmirana, pritekli so redarji. In kaj je bilo? Neki gospod, ki stanuje zraven, —je zgrešil vrata ! Koledar in vreme. — Danes: Simon in Juda Tadej ap. — Jutri: Narcis škof. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne ^ 16'' Cels. — Vreme včeraj: lepo Vremenska napoved za Primorsko: Lepo, ^večinoma jasno. Hladni vetrovi. — Temperatura hladna. V začetku lepo, potem motno. __ Izpred sodišča. „Hudičev rep" na sodišču. Viktor Kutin, odgovorni urednik in izdajatelj zakotnega lista „La coda del Dia-volo* (Hudičev rep), se je moral včeraj zagovarjati pred sodniki radi delikta po §§ 7 in 8 zakona iz dne 17. decembra 1. 1862 drž. zak. iz leta 1863 št 8, ker je v gori rečenem listu, dne 4. junija t I., obelodanil članek, v katecem je raz motri val o nekem procesu radi razžaljenja Nj. Veličanstva. Poleg tega je pa dne 27. avgusta t. 1. obelodanil obtožnico, sestavljeno po državnem pravdništvu proti njemu samemu radi gori rečenega članka. Včeraj na razpravi je Kutin priznal, da je on spisal inkriminirani članek, a da ni menil s tem člankom vplivati na javno mnenje predbežno sklepu sodišča v dotičnem I procesu. Zaključna razprava istega procesa j se je vršila ravno istega dne ko je izšla št. ! njegovega lista z inkriminiranim člankom, i Ne more se torej govoriti o vplivanju na koga si bodi. Glede obelodanjenja obtožnice, je rekel, Ida je prišlo do tega brez njegove vednosti, ko je bil on odsoten. \r Trstu, dne 28. oktobra 191 »EDINOST« št. 299 Srr-VM k 1 r Sodišče ga je obsodilo v plačilo globe I v znesku 100 kron. Naše gledališče. V nedeljo, dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer „Zapravjivec". igra, katere vprizoritev bo značila za naš oder lep napredek. Predstava bo lepa, zaokrožena in popolnoma na višku mogoč-Hosti. Vsaj skrbno vršeče se vaje nam to jamčijo. Na nogah je ves naš ensamble, pevski zbor Šentjakobske Čitalnice in vojaška godba. Kakor je predvidjati. bo to eden najlepših gledaliških večerov v tej sezoni. * * * Na praznik Vseh svetnikov, 1. novembra bosta dve predstavi: ob 4. uri popoludne „mlinar in njegova HČI44, ob 8. uri zvečer burka : „ugrabljene sabinke«. O žaloigri „Mlinar in njegova hči res ni izgubljati besedi. Igra si je vkljub svoji starosti ohranila trajno popularnost in si je pridobila splošno vpoštevanje na vseh odrih tudi največjih gledališč. Pri nas jo bodo predstavljali popoludne, da bodo mogli priti tudi naši okoličani in vsi, ki bi zvečer ne mogli k burki UGRABLJENE SABINKE. Ta burka ima mnogo pristnega humorja in zdravih dovtipov. Tudi ta igra je udomačena povsod. In povsod jo morajo imeti sa svojem repertoarju. Opozarjamo še posebej, da se te igre ne bo ponavljalo: na praznik Vseh svetnikov ob 8. uri zvečer se uprizori prvi krat in zadnji krat v tej sezoni. * * * Na sv. Ju sta dan, 2. nov. ob 4. uri popoludne „ZIMSKO SOLNCE\ Najboljše priporočilo za to lepo predstavo je premiera, ki je bila prav dobro vspela. Nabito polno občinstva je bilo prvikrat, a zdaj bo naše gledališče prav gotov tudi polno, ker pridejo tudi tisti, ki ne morejo redno prihajati: okolica, z dežele in tisti, ki niso bili pri premieri. Te štiri predstave torej nam jasno kažejo, kako resno in s trudom se briga gledališko vodstvo, da bi zadovoljilo vse in da bo omogočilo še lepši in trajen razvoj slov. j gledališča. Nikomur ne bo žal kdor obišče te predstave. Društvene vesti. —^s Odsek tržaškega „Sokola" v jffrM- Rojanu. V soboto 29■ oktobra se vrši ^IKžn ur® 'n P0^ zve^er predava- nje v prostorih rkonsumnega dru-stva. Predavat bo br. dr. E. Re-J kar, „o postanku in razvoju So- kolstva". Ker je predavanje zelo zanimivo se poživlja vse brate Sokole in prijatelje Sokol-stva, da se mnogoštevilno vdeleže tega prvega predavanja. Na zdarl Odsek tržaškega „Sokola" na Prošeku se ustanovi v nedeljo 30. oktobra t. I. Popoludne ob 3. uri se vrši ustanovni občni zbor v prostorih „Gospodarskega društva" na Prošeku združen z predavanjem br. dr. E. R e k a r j a, tajnika tržaškega Sokola : „o postanku in razvoju Sokolstva*. Prosečani in Kontovelčani prihitite v obilnem številu na ta važen sestanek. Na zdar! Telovadno društvo „Sokol* na Vr-deli pri Trstu naznanja, da bo priredil več izletov za naraščaj. Prvi izlet se bo vršil 1. novembra t. 1. Vspored izleta je sledeči: Zbirališče pred Narodnim Domom pri sv. Ivanu od koder odkorakamo točno ob 8. uri predpo-ludne na Vedetto Alice potem v Trebič — Padriče in čez Preklan hrib zopet nazaj k Narodnemu Domu, kamor pridemo okolu 12. ure. Vsi izleti naraščaja se bodo vršili pod nadzorstvom b. nač. Jakoba Perhavc-a in b. podnač. Josipa Siderič-a. Vrdeljski Sokot si je nadel nalogo prirediti v letošnjem letu več izleiov za naraščaj. Ker so ti izleti velike važnosti za te mlade sokoliče, da se v prosti naravi po-razveselijo, ter se že v zgornji mladosti privadijo na ustrajnost in zanimanje za lepe kraje naše slov. okolice, zato je vaša dolžnost stariši, da zaupate vaše otročiče goriime-novanima vaditeljama in da jih pošljete v velikem številu na ta prvi izlet, kateri obeta bit pravi užitek za te mladiče. Vaditeljski zbor. Odbornice in poverjenice ženske CM. podružnice so naprošene, da prav gotovo pridejo na važni pogovor radi .koncerta", ki se ima vršiti v soboto 19. novembra. Pogovor bo v zavodu sv. Niko- laja ulica Farneto štev. 18 v soboto ob pol peti pop. Pevsko društvo „Velesila" v Skednju naznanja slav. občinstvu, da bo tudi letos pelo žalostinke (nagrobnice) na grobišču v Skednju, in sicer v sredo dne 2. novembra na praznik sv. Jušta ob 4. uri popoludne. Po tem bo imelo društvo svojo pevsko zabavo v gostilni „Gospodarskega društva". Akad. društvo „Adrija" v Pragi. Na občnem zboru izvoljeni odbor se je konšti-ttiiral tako-le : Predsednik: M. U. C. Brunon Weixl. Podpredsednik: St. ing Evgen Tujec. Tajnik : st. med. Boris Šlajmer. Blagajnik : st. ing. Rado Schweiger. Knjižničar: st. in. Avg. Reisman. Časnikar: st. ing. Fran La-pajne. Gospodar : st. iur. Saša Železnikar. Namestnika st. iur. Vekoslav Goričar, st. ing. Drago Leskovšek. Preglednika : st. ing. Ivan Zorman, M. U. C. Ivan Jurečko. Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTI. Ob polni hiši1 se je sinoči ponovila opera „Madame But-terfly" z velikim uspehom. Danes odmor. Jutri v soboto se v tretjič ponovi ta ■ opera. EDEN. Danes ob 8 30 Variete. Častni1 večer g.ce Pine Ciotti. Mar. del. organizacija. sklicuje za nedeljo, dne 30. oktobra ob 10. uri predpoludne v dvorani gostilne „Pri Breskvi" na Belvederju štev. 8 javni shod vseh provizoričnih in stalno nameščenih vslužbencev c. kr. javnih skladišč in delavcev. DNEVNI RED: 1) Razmere v prosti luki 2) Neizpolnjene zahteve delavcev. K obilni udeležbi vabi ODBOR Shod NDO v Skednju. V soboto, dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši v prostorih „Gospodarskega društva" v Skednju društveni shod NDO, na katerem se bo razpravljalo o razmerah v škedenjskih plavžih in kako urediti za škedenjsko delavstvo izobraževalno delo v zimskih mesecih. Z ozirom na ta važni dnevni red je upati, da se delavstvo udeleži tega shoda v čim naj-obilnejšem Številu. Vesti iz Goriška, Samomor vojaka Dernovška. O tem samomoru, ki smo ga že omenili na kratko, smo prejeli: r Podpisanemu bratu pokojnega novinca sta zatrdila stotnik in narednik, da je bil pokojnik najbolj priden. V nedeljo popoludne po običajnem povelju je tudi moj brat z ostalimi novinci hotel oditi iz vojašnice. A že na dvorišču je pritekel za njim neki starejši vojak, veleč mu, da on ne sme iz vojašnice, ker se baje ni javil pri njem. Od-vrnivši, zakaj da se ravno nad njim tako znaša, se je pokojnik povrnil v sobo, ali bil je radi tega zelo otožen. Pozneje je Šel v „kantino", kjer je spil dva vrčka piva. — Malo pred 6. uro pa je prišel k njemu neki vojak z naročilom, da se mora na povelje prej omenjenega starejšega vojaka povrniti GdliKcuina reKcrnc in slndščlčsrna z zlbto kolajno In križcem na n-efina-odni obrtni razstavi - v Londona letu 1909 - Acquedotto S5 - Podruž. ul. Mirsmar 9 SlVTtaa trikrat n • d«n svež k »h. trodnitlrvcfc je tudi d- hro pres rhlj.na z vs;ko>rtuimi biškot; i < s« t no ?a čaj. Jma razna fina *ina in likerja v buteljkah n fire desertne bombore. Sprejeaa naroČilu za vsakovrstne (rte, kiokate iid , kak: r tu^i v?e predmete za speči. lam tudi rajflntjSo moko iz ni«)pnMnov ,jH«sr- po ■ ajui*ii ceni. liinpIaitE iiGtitil* rt tice*. — Fsipcintt (11 k lin CLfiib « obftnstvu z cdličn sprglodanjem UlflHU jMlft , 4|Sl —— i| i — —I Poslano*) SCHICHT - STEARIN SVECE ! LEDA najboljša vseh znamk! aparten """"eleganten zavoj. NE DAJEJO SAJ NE KADE NE CEDIJO SE NE DIŠIJO I GOR t SVITU« IN MIRNIM PLAMENOM!! *) Za članke pod tem naslovom uredništvo odgo vaija le toliko, kolikor mu zakon veleva. Oimite? im slovenske treme!! Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici naznanja, da je otvorila ▼ Trata, v ulici Barrler* veoohia štev. 38 prodajalno obuval S3T LASTNEGA PRIDELKA Zadruga izdeluje vsakovrstna obuva'a od naj priprostoj lega do najfinejšega ter sprejema tnal poprave. Priporočamo se to ej slavnemu občinstvu, da se poslužuje vedno izdelkov naše zadruge, a bode naj slavno občestvo tudi prepričano, da se bo z nagimi izdelki zelo zadovoljilo. C«ae zelo nisce. NAROČBE SE IZVRŠUJEJO TOČNO. 18 ff6. Dr. Gabii G. J. SJSRRA VALLO Trst. V odgovor na Vaše cenjeno vprašanje usojam se naznaniti Vam, da sem rabila Vaš izdelek SERRAVALLOVO KINA- VINO Z ŽELEZOM (Vino di China Ferruginoso Serravallo) toliko doma kolikor pri mnogoštevilnih bolnicah ter da sem dosegla z istim izvrstne vspehe. DUNAJ 15. oktobra 1907. Dr. G. POSSANNER. - valjčni mlin v Domžalah - J. BONČAR — Ljubljana Centralu pisarita ia skladišče: Vegova ul. 6. Cclefon interurb 129 Oenjenim gospodom trgovcem in pekom uljudno naznanjam, da je prerzel zastopstva sa Trat ta okolieo, kakor tndt za Istro, Dalmacijo ln Furlamjo, gospol LJUDEVIT UNGAR v TRSTU. Vse informacije daje g. LJUDEVIT UNGAR, TRST, poštni predal. m i ; 1 i f> ifi POHIŠTVO SOLIDNO: m : ELEGANTNO PO ZMERNIH CENAH TRST - VIA MALCANTON - TRST Velike nove prodajalnice pohištva in tapetarij :: Paolo Gastvvirtb :: Tin. nI Stadion St t - Telefon 22-85 (Mio gledolBCn Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Caae zmerne. Bogata iz bera izbera popolnih sob od »^OO do 4000 fcr0n. Jedilue aobe. Sprojemne in kadilne dvorane v mtjuovejšosn *logu. — tfPEOIJALITETM : Železno in medeno pohištvo Bogata izbera vsakovrstnih stolic, — popotes opreme in posaauzni deli. Podpisati priporoča slavnemu občinstvu svojo pekarno : in : sladščičarno Trst, ul. Sette Fontane 834 (vogal Donadoni) Prodaja celi dan svet krah vsake vr-^te ia slaiMoe ZALOGA MOKE iz prvih mlinov. — Vsaiovrst -i prepeCsnol (Biscottini). JOSIP VATOVEC. : Postrežba : tudi na dom. P Ivan Miheučič & Co. ^ ===== MEHANIČNA DELALNICA === Trst - Via Tiziano Vecelio štev. 4 - Trst SPREJEMAJO SE V POPRAVO PARNI STROJI IN KOTLI, VSAKOVRSTNI MOTORJI NA GAS IN BENZIN. — VSAK0VRSTAN INDU. STR1JALNA DELA V KOVINAH IN KOLARSKA BAKRENA DELA VSE NAROČBE SE IZVRŠIJO Z NA SKRBNOSTJO IN NATANČ PRORAČUNI IN NAČRTI. n n dhdbi DAlVKcnA I [AJVEČJO JTJO....... NOS' TELEFON ŠTEV. 2253' 31 m Priporočamo našim KOUltfSKO CIKORIJO l - - gfosDodinjaro----iz EDINE Slovenske Tovarne v Ljubljani. - - Stran IV »EDINOST< št. 299. V Trstu, 28 oktobra 1910 ▼ sobo, čemur se je pokojnik tudi odzval. Tisti stareji vojak ga je začel tu dresirati in groziti mu s kaznijo, češ, da bo moral 20 dni opravljati službo „sobnega ordinanca", na kar ga je prijel tudi dejansko in ga tiral pred „tagšaržo*. Pokojnik se je temu vspro-tivil, rekši, da ga on — oni vojak — nima pravice tako pestiti in pehati. Oni surovež mu je tudi razmetal vso njegovo opravo, da-si jo je imel v najlepšem redu. „Zakaj se ravno z menoj tako grdo postopa je vskliknil pokojnik ves razburjen in — od-bajaje iz sobe — je dodal: „Vi me ne boste več trpinčili !M Kmalu na to se je zopet povrnil, odprl svoj kovček, vzel iz njega neko stvar rekši: „Zdravo tovariši, ne boste me videli več!" Na vratih je srečal svojega spalnega tovariša in mu ponudil roko z besedami : „Ne bova se videla več !u Ko so temu tovarišu drugi povedali, kaj se je zgodilo, se je hitro podal za pokojnikom. Stopivšemu ven se je zdelo, — kajti bilo je že temno — da poleg telovadnega droga nekdo stoji. Nu, mislil je, Der-novšek telovadi, kar je pokojnik zelo rad delal in je bil tudi eden boljših telovadcev. Še le, ko je pristopil bližje, je zapazil grozen prizor: pokojnik je visel na drogu ! — Oni tovariš je stekel v vojašnico klicat na pomoč, ali ko so prihitele osebe obešanca snele, je nesrečnež že izdihnil. Govoril sem tudi v navzočnosti več oseb z onim starejim vojakom, ki je tako grdo ravnal z mojim pokojnim bratom. Ne-episno ogorčenje se me je polastilo, ko se je ta človek še potem skrajno surovo izrazil o pokojniku. Iz tega je sklepati, da je gojil neko posebno sovražtvo do njega, kar je nesrečneža pognalo tudi v smrt. Tako se je izvršil ta pretresljivi dogodek. Resnici na ljubo pa moram še priznati, da je stotnik 5. stotnije, h kateri je spadal pokojnik izredno blaga duša. /v. Dernovšek. x Podpore za izboljšanje travnikov. — Za pospeševanje pridelovanja krme na stalnih, umetnih, suhih, namakanih in na travnikih v obče, je dovolilo poljedelsko Hiinisterstvo izdaten prispevek. Goriški deželni odbor je razposlal v tej stvari županstvom okrožnice opozarjaje jih, da bo iz dotične podpore nudil kmetovalcem sledeče olajšave: 1) brane za izruvanje mahu se nabavijo s popustvijo 20 odstot.; 2) za nabavo superfosfata 12/14 se dovoli 20 odstot. popusta na lastni ceni; 3) za nabavo 40 odstot. kalijeve soli zaaša popust 20 ostot.; 4) za nabavo krmskih semen znaša popust 30 odstot. od lastne cene. Potrebni kmetovalci, ki želijo uživati te olajšave se poživljajo, da predložijo neposredno na deželni odbor naslovljene prošnje potom dotičnega županstva do 15. novembra 1910. Pri tem pa morajo na tančno označiti predmet (kakovost in množine), ki ga hočejo dobiti. Za nakup poskrbi deželni odbor, čim se priglašenje zaključi. Interesentom naj služi za navodilo, da se bodo ker je vlada dovolila podporo izključno za pospeševanje pridelovanja krme upoštevale samo prošnje, ki se nanašajo na izboljšanje travnikov. Vsak prestopek zopet določeno rabo gnojil ho imel za posledico izgubo nuđenih olajšav, in bo torej moral prestopnik povrniti dovoljeno znižanje. x Iz Tržiča poročajo, da v tamošnji ladijedelnici izdelujejo sedaj velikanski parnik za „Austro-Amerikano" ; ko bo gotov, bo največja ladija avstroogrske trgovske mornarice. V delu je tudi parnik z 7000 t. nosilne zmožnosti za tvrdko Premuda v Trstu. — Parobrodno društvo „Istria-Trieste" je naročilo sedaj v omenjeni ladijedelnici parnik za potnike in sicer za brzopot med Trstom in Pulo. — Izgotovljen bo do maja 1911 ; izdelan bo iz jekla, dolgosti bo 167 čevljev, 22 širokosti in 118 globčine; hitrost 14 morskih milj na uro. Krov za promenado bo krasen, sploh bo parnik čisto moderen v vsakem oziru. x Argentinsko meso. Župan je povabil v četrtek društvo mesarjev na posvetovanje glede uvoza argentinskega mesa v Gorico. Mesarji so izjavili, da niso temu nasprotni pač pa so predlagali naj se naroči najprvo za poskušnjo samo majhna količina takega mesa, kar je bilo enoglasno sprejeto. __ Druge slovenske dežele Kranjski veleposestniki so zapustili deželni zbor radi novega cestnega zakona, ki ga pripravljajo klerikalci. Sklenili so, da se ne bodo udeleževali razprav. Vsled tega je nastal med večino in veleposestniki raz-por in baje hoče iti vlada tako daleč, da deželni zbor razpusti. Narodno-napredni poslanci so izjavili, da se nočejo vtikati v ta spor ter hočejo iti svojo pot brez ozira na desno in levo. Zveza jugoslovanskih hranilnic. — Predsedstvo kranjske deželne vlade je potrdilo pravila društva „Zveza jugoslovanskih hranilnic* s sedežem v Ljubljani. Na Koroškem prireja poslanec Grafe-{ nauer po svojem volilnem okraju shode, na katerih protestira proti nemŠko-nacijonalnim nasilstvom in zahteva delitev deželnega Šolskega sveta v nemški in slovenski oddelek. — _ Razne vesti. Morski volkovi v Dalmaciji. V trpanj-skem zalivu v Dalmaciji sta brata Begovič vjela v mrežo nenavadno velikega morskega volka. Velikan je dolg 5 8 metra, obseg telesa meri 4 metre in je tehtal 450 kilogra-! mov. Brata Begovič sta poslala glavo, plavuti in rep morskega volka pomorski oblasti v Trstu, ki je vse odstopila muzeju.; Te dni so zopet videli v taistem zalivu drugega morskega volka. Nova bolezen. V okolici Ipswicha na Rngležkem se je pojavila dosedaj popolnoma neznana epidemična bolezen. Bakteri-jologična preiskava je dognala bakcile, katere so našli že tudi pri tam poginolih pod-ginulih podganah in kuncih. Bolezen sama pa je še popolnoma neznana. Podraženje smodk. Pri tobaku zasluži naša država vsako leto čistih 170 milijonov kron. Tobak nosi državi več nego vsak posamezni davek. Ves zemljiški davek ne vrže državi toliko, kakor kupčija s tobakom. A zdaj hoče država smodke zopet podražiti. Že leta in leta sem doživljamo eno in isto: smodke so vedno slabše in vedno dražje. Zdaj hočejo podražiti „kratke", potem „britanike" in „trabuke". Za konsu-mente „kratkih" bo to podraženje najbolj občutno. Gozdni požari v Minesoti (Amerika). Iz Washingtona javljajo: Vrednosti državnih gozdov v Mineroti in Idahu, ki so nedavno temu pogoreli, cenijo na 15 milijonov dolarjev. 7olf«innSI#9 P06«*™ t»koj družina bi- lijlioal PomarPin Trgt» alTca £.dr UpUlKCl „joga Da gkorklii. EventuelDe m HClOl IDI HGI UU 16, stavbeni in umetniški mi'.ar, iavrSuje vsakovrstne specijal tete za notranje in zunanje uredbe v stanovanjih, pisarnah itd. Cene zelo zmerne Priporoča se vsem Slovanom. 71*» ponudbe e*| re ema odvetnik dr Fran B r n I i 6, Via Nuova fttev. 13. 172« Pristni, dober brinjevec eeTdobi Lovru Ž ibeniku v £ifki pri Ljubljani. pn 1681 iHitlALI 05LA51E3 im> MALI OGLASI M računajo po 4 stol. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tlnk. Plača se takoj Ins. oddelku. Išče Lepa soba II. n. vrata 9. -n delavca m zarja. - Ulica Belvedere 8, SO Trat, Stulfa._1802 b hrano se odda pri slovenski družini ▼ ulici Boc.accio 5tev. 5 _1804 Izobražena gospodična Is&^r* s precej tisočaki, neomaieževane preteklosti, tukaj nepoznana, želi tem potom seznaniti se z izobraženim gospodom primerne starosti, jasne preteklosti in stalne sli-žbe. Le resne ponudbe pod imenom „Zna-č a i" po Etno ležeče. Trst, glavna poŠta._1801 |iXa clllŽhfl inteligentna, neomarieže- lOl/t? olU£UU vana; govori slovensko, nem-&ko, italijansko in je zmožna v trgovski stroki ; na-stor tshoi Naslov pove Inser. odd. Edinosti. (1796 Kupim Idriji. _ dobrega lovskega psa istrske pasme. Ponudbe na : Ivin Vidmar, Črnivrh pri 1'95 Prva in edina pisarna V vojaški stvari \% Ct/ ^/Daja nasvete in informacije o vf>enr> I k ar se tiče nnvn&nja in voj. službe. co /Jr.^eluje in odp» Silja vsako vrsto pro-I _tt /Senj vojafk. značaja — oproščen je od 'vaj in kontrolnih sb^dov, enoletno pro-i S /stov°ljHt'vot ženitbe, dosezanje zakonitih^ /ugodnosti glede prezenčne službe vspre \ •S /jetja v vojj.6ke šole itd. — Pooblaščena je\ r zastopati stranke |-red oblastnijami. — Po-r ureduje v najtežavnejih slučajih — Reševanja hitro in točno — Uradne ure : Ob delavni-' Jrih od 9. do 12. predp in od 4. do 7. popoS Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12 ouolud iiium lailill iiiiiii Prva in edina pisarna v vo jaški stvari, koncesijomra-(>a od c kr namestniStva ilmm RF= =1-1= Josip Se muli č TRST, ulica deli* Istituto št. 5 Prip^ruČ« slav. občinstvu SVOJO PEKARN') in SLADČIČA RX0, v kateri se dobi cel dan Bvež kruh in raznovrstne alaičce. Mi ka iz I. mlinov ter ma bIo Likeri, vino in pivo v stekL Postrržba tnia a gf». sao'ofi«!*. «n«rfoao-, 'a 'rr^o^rafor Frtpr** » toniti ' bitna uilstki bt .r.jpnvbinJ« l)T.itr^»T,uiw siotoko et itd Velika raSoua pripadkov po tov^ cenah. TELSPON tvci.!S. Originalna ra/.slava ERLICK HATTA Trst, Bar. vecchia 4 606 Pekarna in sladčičarna . Svan rcriu l"OUo'u eproti sodišču). Zalagatelj društva „Sc cleta Cooseratlva fra iMplegat privat" v Trsta. — Večkrat na dan svež kruh. Najtin. sladščice. PcSilja na dom. Pre.ema naročila la vsako pecivo. Velika zakgn moke M a j diče ve in drugih prvih mlinov po nizki ceni. ▼ I> j ubijani. Sili Krolctnlcn za civiliste In rojake Franjo Polanec v Trstu, via S. Gfaccmo (Corso) 6. IL n. Priporoča ne slavnem občinstvu in vojuS^vu za vsakovrstna dela Blago prve vrste, delo aolidno, cene zmerce. ŠOLA ZA JEZIKE Da 1\/«t1 aHp Acauedotto št. 16 prvo nadstropje. Nova metoda za narćenje modernih jezibor. Izvanredno ugodna prilika!! I Nemško . 8 lekcij Kron 4 Francosko 8 lekcij Kron 6 Ang eško . 8 ekcj Kroa 6 Vpiše se lahko vsak dan od 11.-L in 7.-9} Ravnatelj laatnit Prof. Paolo Marquardt. I Dve : v akl lekciji teden. Panifieio Triestino Otvoritev filiialke na Opčinab j = ob sežanski cesti. i I kaže občinstvu rapidno zdravljenje veneričnlk in sifilitičnih bolezni z novim sredstvon : ERLICH-HATTA KS* 606 ^Jf v rai-ličnih stadijah. — Vstopnina 40 stotink Odprto od 9. zjutraj do 9. zvečer. Ob petkih samo za dame. Pristni' dolenjski Cviček edino v čeSki gostilni o ulici Beluedere kinematograj ,,^i5ria" Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih. Vsaki torek; četrtek in soboto nov program. VSTOPNINA: L mesto 30 otroci ia vojati 20 Tin. II. mesto 20 fin, otroci in 101. Skladišče šivalnih strojev Luigi Gramaccini TRST, ulica Bprriera vecchia št. 19. Cene tovorne. Plačilo aa obroke Sprejme se popravljanje šivalnih strojev vsakega zietema. Prodaja igel. olja in aparatov. Kupuje in prodaja že rabljene Šivalne stroje. ■ : ČREVLJARINilCA : | RAIM0ND0 ZANINI H Trst Via Tigor 1 A, Trst, izdeluje tično čerlje v^ateja štila za moSfee, žt-nske in otroke amt-rib. itd. - IzrrSaje popraro y Cene zmerne. Poetreiba točna MOTE^ »t. ALKAi\ "^^-Sr.tbS!* HOiEL BALKAN