Kako naj Avstrija državno idejo nresničuje. (Konec.) Zahtevamo torej, da se Avstrija deli po narodih. Ali zraven narodnega načela bode se vendar ozirati tudi na zemljepisne razmere in pa, da se narodom ne bije v obraz ter doseže ravno nasprotno od tega, kar se ho6e, tudi na zgodovino. Ta tri načela: narodno, zemljepisno in zgodovinsko dobro spojiti, bodi naloga avstrijskim politikom; 6e jo sre6no rešijo, stek6 si nevenljive zasluge ne le za našo državo, ampak tudi za evropski mir. Mi ne maramo škarij vzeti v roke, da bi avstrijski zemljevid razkrojili v stalne dele, toprepuš6amo politikom strokovnjakom;. ali da nas 6itatelji bolje razumejo, bodi za primer povedano, da bi nikakor ne mogli odobravati, ako bi se severni rob Ceške od te dežele odlo6il, ker se Ceska vsled zemljepisnih razmer deliti ne da; prav dobro pa se da odcepiti slovenski del Štajarja od nemškega, ravno tako slovenski del Koroške; istotako bi se Rumuni v Sedmograškem in Bukovini dali združiti, in celo ne taiimo, da bi nam ugajalo, ako bi se Rumuni od Ogrov odlo6ili, ker bi ti-le sicer bili premo6ni. Nastale bi potemtakem na sedanjih avstrijskih tleh skupine, pet ali šest, v katerih bi zve6jega bilo združeno, kar je sorodno, in moralo ostati združeno, kar se Io6iti ne da. Na tak na6in bi narodora avstrijskim bilo zajam6eno, da se lahko prosto in 6vrsto razvijajo; za manjšine, ki bi še ostale v skupinah, pa bi se imelo poskrbeti z natan6nimi zakoni. Vsaka skupina imela bi svojo upravo, živela torej za-se, delala zakone le sebi, ne usiljevala svojih narodnih posebnosti drugim, ki so za te nedovzetni, vsaka bi gospodarila le s svojim denarjem in ga uporabljala v svoj prid; skratka narodom bi bilo omogočeno, razvijati se po svoje, vsi skupaj pa bi med seboj v marljivem prosvetnem delu tekmovali. Ali med temi skupinami morala bi tudi biti trdna vez, ki je nerazrušno druži ter dela nasproti zunanjim sosedom mogočne; na zunaj mora Avstrija biti celota, jednota, ki ni ni6 manj tesno spojena, nego so druge najmo6nejše države. Ali ni tudi Svice obod železen in ne kaže niti najmanjše razpoke, do6im so v obodu tla prek in prek razkrojena po narodnostih? Ustvariti bi se morala osrednja vlada, kateri bi imele na vsak na6in pripadati stvari, ki zadevajo vse narode, torej stvari, ti6o6e se vladajo6e rodbine, zunanje stvari, vojna, torej armada in mornarica, državne finance in skupni državni dolg. trgovinske pogodbe, carinske zveze in menda tudi stavljenje železnic kakor komunikacija sploh. Za vse to bi naj skrbelo skupno ministerstvo na Dunaju. Vse drugo pa, kar se ravna po raznih narodih, kar se ima tem prilagoditi, kar lahko služi vsaki posamezni skupini drugače, bi pa ostalo na skrbi tem-le, na pr. šolstvo, sodstvo i. dr. Koristi vsake skupine naj na Dunaju varuje minister rojak. Pokrivajo pa se troški naj tako, da ostanejo indirektni davki doma, direktni pa služijo skupnim potrebam. V državi, ki sestojl iz tako razli6nih delov, kakor je Avstrija, ne sodi, da se vse potrebe, ki so pri raznih narodih razli6ne, potegnejo v osrednjo vlado na Dunaj; to nehote provzro6i prepir, krivi6nost in zanemarjanje, da ne re6emo zatiravanje slabejših narodov. Za mnogojezi6no Avstrijo centralizem torej ni. Narodnemu na6elu mora se dati pravica; narodno na6elo ni umetno narejeno, ampak v naravi utemeljeno; kajti kakor vsak posameznik, tako se tudi vsak narod ho6e ohraniti. Da so lastne vsakemu narodu posebnosti, ki ga ločijo od drugih narodov, to je delo božje previdnosti; božja volja pa je tudi, da kakor posameznik, tako tudi narod kot celota svojih talentov ne zakaplje, marve6 je kolikor možno dobro izkorišča ter doseže najvišjo stopnjo prosvete, do katere se more vzpeti. Ge je to oboje res, potem pa je tudi narodom dolžnost, da si ustvarijo tiste pogoje, ki omogo6ijo doseči ono stopnjo, in greh izmed najve6jih grehov, ako se zbog nevoS6ljivosti ali goepcHljivocti v tom cti*ozxilŁoiiju o-viraio. Na delo tedaj državniki avstrijski, na delo, ki Je dopadljivo Bogu, ki bo pa tudi pravi blagoslov ljudem, avstrijskim narodom! Naj nam nikdo ne oporeka v tem smislu, da bi bila razkrojitev Avstrije v narodne skupine pomnožen dualizem. Kar mi ho6emo in dualizem, je vendar tako razli6no, kakor dan in no6, kakor prostost in nasilstvo, kakor priroda in umetovanje. Do6im se ima dualizem, ker slovanske narode pestuje, smatrati za nemoralno podlago države, služila bi razdeljenost v narodne skupine ali federalizem s samoupravo narodov moralnemu vzoru. Dualizem deli tudi državo nehote v dva so- vražna tabora, katerih vsak iš6e pomo6i zoper druzega izven države, ako mu take ni treba celo zoper tiste, ki se mu upirajo, ker se no6ejo dati surovo pestovati; lederalizem pa bi zopet ustvaril jedinstvo. Dualizem daja Slovanom le politi6ne pravice, narodnih ne, federalizem dajal bi vsem vse. Federalizem ne more biti pomnožen dualizem, ker sta si v bistvu razH6na. Dualizem odreka vendar narodom pravice in vlada raz dvoje mest: iz Dunaja in iz Budapešte, do6im federalizem narodom dovoljuje, da se sami vladajo, v kolikor jim je to mogo6e pustiti z ozirom na celokupnost države. Dualizem je le podvojen gol centralizem, in 6e smo tega spoznali za zlo Avstrije, je dualizem dvojno zlo. Še enkrat torej: pro6 z dualizmom, na njegovo mesto pa federalizem s samoupravo narodov! O & J2 "a. (B N Ali ravno tako bode treba prusake in madžarone nau6iti manire, prve spomniti, da imajo svojega cesarja na Dunaju, ne pa v Berolinu, tem le pa brzdati njih ošabnost in hrepenenje po nezavisnosti. Zakoni so za to, da se taki elementje, ki se za državni red ne brigajo, užugajo. Dokler država tem ne bode prišla do živega, na zboljšanje naših razmer ni misliti. Ako bi se v Avstriji vsak prusak takoj za vrat zgrabil in pošteno stresel, kakor si je zaslužil, bi prusa6enja kmalu bilo konec. Zakaj so pa druge države tako stroge, in zakaj ve naša vlada zoper Slovane biti tako ostra? Posebno drzni so ti ljudje, odkar obstoji zveza z Nem6ijo. Dan na dan dogajajo se najočitniša veleizdajstva pod pretvezo, da se zavezna država ne sme žaliti, v resnici pa, ker Nem6ija na našo notranjo politiko vpliva. Zatorej pa je nujno treba, da se Avstrija Nem6ije prej ko slej reši. Nadalje bi se moralo avstrijsko-ogrsko uradnistvo od zgorej navzdol precej globoko izpremeniti. Uradniki delajo, malone kar hočejo. Tostran Litve dela jih velika večina za prusaštvo in lahonstvo, onkraj za madžaronstvo. Pisati o tem še ve6, vzlasti kar se ti6e naše strani, pravilo bi se v Dravo vodo nositi. Zatorej le iz blažene Ogrske par primerov. Pri volitvah 1896. je komitatni sodnik bistriški po no6i z žendarmi hodil v stanovanja ter z bajoneti silil volilce, da so glasovali za Banffijevega kandidata. Postreljenih je pri teh volitvah bilo 53 Slovakov, ranjenih 120, in vse to se je zgodilo pod patronatom uradništva. Nazadnje pa je treba še nekaj, da bo mogo6e, v Avstriji uresni6iti državno idejo, kakoršno smo spoznali za pravo. Avstriiska država bila je nekdaj izborno katoliška, danes ie živo verstvo, tako ki se zatajevanja in žrtev ne ustraši, le redko! Ne varajmo se! Po mestih in trgih se itak skoro vseskozi voli liberalno, ali tudi po kmetih pada pod koso liberalizma od leta do leta ve6 žrtev. Tistega poštenega mišljenja in jeklene zna6ajnosti, ki sta nekdaj bili navadni, je danes uže malokje najti. Glovek, ki ju 6isla, se ju veseli, 6e ju kje zasledi, kakor da bi po dolgem zopet našel dragega prijatelja, po katerem je hrepenel. Vemo, da je liberalizem starega, daljnega izvira ; ali prav širiti kakor smrtna kuga se je vendar le jel, odkar imajo pri nas židje toliko pravic in prusko nemštvo toliko veljave. 0 verskih re6eh soditi zani6ljivo, jelo je od neke dobe sem v višjih krogih postajati obi6ajno, kazati «omiko.» In ta «omika» se je potem spuš6ala od tam nizdolu. Danes najdeš sledove liberalizma uže v zadnji ko6i. Benedek, tisti ki je leta 1866. izgubil vojsko zoper Pruse, vojakom ni dajal 6asa za velikono6no izpoved; ko se je pred bitko vojakom ponudil papežev blagoslov, djal je: «Le skrbite, da bode Bog nepristranski, za drugo bodem uže jaz skrbel!» Tudi je navada, da se pred bitko podeluje vojakom splošna odveza; takrat, to je pri Kraljevem gradcu, se to prvi6 ni zgodilo, «ker to pre ruši vojakom samozavest.» Enakih primerov lahko bi navedli mnogo; ali vidimo, da moramo končati. Ce sedaj naj še enkrat kratko izre6emo, kako bi bilo državno idejo uresničevati, djali bi: Avstrija je v skrajni nevarnosti, ali reSiti se še da in sicer po iederalizmu z narodno samoupravo, po kr6enju prostosti židov, po aetrogem postopanju z veleizdajci in upornim uradništvom in kon6no po odlo6ni vrnitvi k katoli6anbtvu. To vse pa se da izvesti še le ledaj, 6e Avstrija vezi, ki jo priklepajo na Nem6ijo pretrga. Pred vsem torej: Pro6 od Nem6ije! e c a (B N