teto XII. V Ljubljani, dne 24. septembra 1936 št. 39. Svetozar Pribičevič SMRT najstarejšega zaGORSKEGA OBČANA. Po kratki bolezni je umrl najstarejši zagorski občan, rudarski upokojenec g. Drnovšek Martin. Pokojni se ie rodil 1. 1843. v Košci pri Polšniku In je štel torej 93 let. Pred 70 leti je dobil v Zagorju delo pri Hin-kovih apnenicah, nato je delal v rudniški cinkarni in ko so to ukinili, je bil zaposlen pri raznih rudniških obratih. Vsega skunai ie služboval do upokojitve 1. 1926. pri Trboveljski premogokopni družbi 50 let. V zakonu se mu je rodilo več otrok, izmed katerih živi 60-letna Antonija poročena v Nemčiji. Jesen svojega življenja je preživljal pri najmlajšem sinu Rudolfu, ki je rudniški nameščenec. Moža, ki je bil zaradi svoje prirodne dov-tipnosti med ljudstvom prav priljubljen, bomo ohranili v lepem spominu. Njegovim svojcem naše sožalje! SCovemo&t aUchaM Sekoiov miMiMmti ■ ^immŠM""' večkratni jugoslovenski minister in znan politik, je umri, kakor smo že poročali, nedavno v Pragi. Naj v miru počiva! SOKOL N.\ VRHU DROGA NOVI PRAPOR ŠIŠENSKEGA SOKOLA POGLED NA RAZVITJE PRAPORA. Številne patriotične prireditve je zadnji mesec deževje močno oviralo. Posebno sprevodom so nalivi, ki niso ves dan prenehali, zelo nagajali, kljub temu pa je šišenski Sokol slovesnosti svojega svečanega razvitja novega prapora do kraja izvedel in na svojem lepem telovadnem prostoru poleg sokolskega doma razvil prapor, ki spada med najkrasnejše sokol-ske prapore. Sliki prikazujeta pogled s strehe sokolskega doma na balkon s častnimi gosti in mnogimi prapori ter prizor, ko pripenja kumica, sestra Lajo-včeva spomniski trak na nov prapor, ki ga drži kum brat Mirko Štepic. Zadaj je videti praporščaka brata Tušarja, ki bo odslej nosil novi prapor kot simbol preroda in napredka šišenskega Sokola. PSE,*' - s* ss..^ PO OKUPACIJI IRUNA. Vojaki uporniških generalov na straži pred neporušeno hišo MESTO, KI JE PADLO BREZ BOJA. Vojaki generala Mole so v nedeljo vkora-i »• _. d___—««« njimiiov on nroi nmdbnilp vk/lnA rfttp hrP7 ndnftra.. NA FRONTI SMRT, ZA BOJIŠČEM VESELI PLES. Španski miličnik in mili-čar^a plešeta ob zvokih kastanjet POGLED NA ARSENALSKI MOST V BILBAU, zadnji odporni postojanki španske vlade v severozapadni Španiji V ZRAK SO JO POGNALI. Trdnjava Alcazar s štirimi utrjenimlolpi. STROJNICA PROTI LETALOM. V okolici San Sebastiana se pripravljajo vojaki proti napadom iz zraka. Z BOJIŠČA PRI CORDOBI. Kamioni (tovorni avtomobiU) upornikqig|M-j& " " poškodovala letala vladnih čet OFENZIVA ZA VREČAMI PESKA. Uporniki napadajo postojanke vladnih JECE SO POLNE ... Miličniki v Madridu stražijo jetnišnico, fiet pri San Sebastianu izza vreč, ki jih ščitijo pred streli s sovražne strani ki je polna nasprotnikov Španija kruaui čalie.,. POGLED NA SAN SEBASTIAN, mesto, ki je zdaj v rokah vojakov uporniškega generala Mole JETNIŠNICA NA DVORNEM DVORIŠČU. Escurial, bivališče blvšeg»anskega kralja, je madridska vlada preuredila v jetnišnico. Na dvorišču postijo jetniki — v precejšnji udobnosti DELO NA POLJU SE NE DA USTAVITI. Na aragonski fronti se poljsko delo navzlic španski državljanski vojni nadaljuje — toda s puško na rami... ŠPANSKA TRDNJAVA GUADELUPE je prišla v roke upornikov. TEDENSKA KRONIKA ANGLEŠKA LETALKA mrs. MARKHAMOVA (v krogu), ki Je preletela zračno progo od Londona do Amerike in njeno letalo »The Messenger«. AMERIŠKA LETALKA AMALIJA EARHART-ova na svojem aeropla-nu. Ta aparat stane 70 tisoč dolarjev in lahko preleti progo 7000 km brez vmesnega pristajanja. Ženeta ga dva stroja po 650 k. s. Letalo je v prvi vrsti na razpolago znanstvenikom s kalifornijske univerze, Francoska vojska se je pri zdanjih manevrih posluževala takšnih motoriziranih opazovalnih balonov, ki napravijo 50 km na uro NEMŠKI OREL ZOPET KRALJUJE ... Pred orlom novega režima v Nemčiji pozdravljajo zastavonoše naskakovalnih oddelkov pred Luit-poldovo areno v Nttrnbergu kance-larja Hitlerja. NAJHITREJŠA ŽENSKA V ZRAKU. Francoska letalka Marysa Hilsz je te dni pri letalski tekmi dosegla največjo povprečno brzino 366.760 km na uro in to na progi Parlz-Cannes, ki Jo dolga 689 km, in za katero je potrebovala eno uro in 52 minut. m LETALA ZBLIŽUJEO CELINE IN NARODE. Nemški hidroplan »D 18 Zephyr«, ki so ga pognali v zrak s katapulta (odbijalnega stroja) na ladji »Schwabenland« pri Azorih in je brez vmesnega pristanka srečno priletel v Ameriko. Hidroplan ženeta dva motorja na težko olje.