Obisk pri miličnikih - godbenikih MOJSTRI KORAČNIC GODBENIKI LJUDSKE MILICE DOMUJEJO V ŠIŠKI V NEKDANJEM GALETOVEM r. GRADU — V ŠIŠKI PA KLJUB TEMU ZELO MALO NASTOPAJO ... Praznik ... Zastave plapolajo v zgodnjem jutru ... Pihalna godba v sivomodrih unifor-raah krene, da prebudi omahljivce krmežlja-vih oči. Rezki zvoki trobent, tub, klarinetov se zlivajo v znane koračnice, prešerno udar-janje činel odmeva med velikimi sivimi bloki in se izgublja v bližnjem šišenskem hribu... 30iETNA TRADICIJA • Godba Ljudske milice je ena najboljših poklicnih jugoslovanskih pihalnih godb. Do-movanje ima v bivšem Galetovem gradu, ne-daleč od ostankov nekoč priljubljene 70jmelr-ske skakalnice. Sedanji dirigent tovariš Hriberšek me je prijazno sprejel. • »Prihodnje leto bo godba praznovala 30-letnico. Ansanibel je bil ustanovljen leta 1948 na pobudo takratnega ministra za notranje zadeve Petra Zorka. Začetki so potekali v iskanju godbenikov. Pod vodstvom Vinka Štruolja starejšega je godba zaživela in čez dobra dva rneseca imela že prvi nastop. Kas-neje je iprevzel taktirko Rudi Starič. Godba se je raz/vila tudi kvaftitetno. Danes, na pri-mer, po glasbeni plati zahtevamo od vsakega člana visaj srednjo glasbeno šolo, za ključna mesta v orkestru pa tudi glasbenoakademi-jo.« KVALITETA JE V IZOBRAZBI • Tako imajo sedem akademlkov, devet članov pa se izobražuje ob delu. Kandidat mora za sprejem v godbo izpohijevati poleg glasbenih pogojev tudi splošne pogoje za sprejem v Ljudsko milico: • »Biti mora kar nekakšen ,superman',« se je nekoliko pošalil tovariš Hriberšek: »Po-leg rednih skupnih, skupinskih in vaj posa-mezntkov so bistvo našega uspeha proste ro-ke pri izbiri programa. V okviru naših mož-nosti se približujemo sodobnim tokovom to-vrstne glasbe v svetu. Znano je, da so pihal-ne godbe severnih dežel na izredno visokem nivoju, zlasti v Holandiji in Angliji. Tudi skla-datelji resne glasbe se lotevajo komponira-nja za tovrstne ansambte.« • Dirigent Hriberšek se že vrsto let ude-ležuje različnih festivalov iin tako prenaša no vosti: • »V tem je morda tudi prednost našega orkestra. Žal pa že nekaj let ni izvinne slo-venske skladbe za godbo na pihala. Med slo-venskimi skladatelji za kaj takegaui prave-ga zaninianja ...« MNOGO USPEHOV • Letno imajo 120—180 nastopov, kar Je zelo velkio. Posebno zasedeni so v aprilu, maju, juniju in juliju. Največ nastopajo na Ijubljanskem območju, precej po Sloveniji, pa tudi v jugoslovanskem prostoru in tujini. Radi se odzovejo vsakemu vabilu, cena za so-delovanje je simbolična, koncerte, ki so vi-šek njihovega glasbenega delovanja, pa si or-ganizirajo tudi sami. • V tujini jih poznajo na Holandskem, Italiji, Nemčiji in Avstriji. V Nemčiji so po-sneli za družbo RCA graonofonsko ploščo polk in valčkov. Uspeh te plošče jim je pri isti firmi zagotovil novo ploščo. Na tako ime-novani HIT-PARADI v Linzu so sodelovali kot častni gostje in s Slovenskim oktetom ter folklornim ansamblom »France Marolt« po-sneli štiri televizijske oddaje, ki še vedno krožijo po tamkajšnjem področju. POMEMBEN JE KOLEKTIV • »Nekateri pripisujejo vse zasluge za u-speh dirigentu... Ne bi želel, da zveni kot puhla fraza, vcndar, če ne bi imeli kolektiva, ki takrat, kadar je to potrebno, da od sebe vse in še več, tudi uspehov ne bi bilo. Brez tovartštva in požrtvovalnosti še tako dober dirigent ne pomaga nič ... Največje tplačilo za trdo delo in napore je pošten aplavz za-dovoljnih poslušalcev ...« • Svoje bogate izkuštnje ipihalni orkester Ljudske milice prenaša tudi na amaterske or-kestre v okvlru združenja teh godb. Posojajo notni material in pomagajo strokovno. Pet članov ansambla LjudSke milice vodi različ-ne amaterske godbe na pihala. Tovariš Hri-beršek je kapelnik godbe vevških papirničar-jev. • »Zdaj imamo pogoje za delo urejene. Stavba je prenovljena, dobili smo tudi pri-merno dvorano za skupne vaje. Polagoma za-mesnjujemo instruinente. Tu se držimo na-čela, da kupujemo kvalitetne izdelke.« IZZIV OBCINSKIM MO2EM • »Zanimivo, da pravzaprav najmanj na-stopamo v sami občini šiška. Nekako se ne najdemo, ni pravega organizatorja ... Pred stavbo občmske skupščine, kjer je lep pri-meren prostor, kjer bi bilo lahko tako rekoč mestno jedro s tradicijo stare Šiške, na pri-mer... Tam bi se lahko venomer nekaj do-gajalo. Naš ¦prispevek bi bi5i lahko pogostejši promenadni koncerti,« je povedal tovariš Hri-beršek. Bogomir šefic