Ufo um jfcwnRo 10. o ustnem, v sredo M. umoma 1925. Cena Din 150. Izbila vsak Aaa pojoldat, UraaaUl atdtlia la praaalka. — laaaraU : do 30 pctft 1 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p. večji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, laiave. reklame, preklici beseda 2 0.— Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „Slovanakl aTare«** velja letno v Jugoslaviji 240 D, aa inozemstvo 360 D. Upravatattot Baatlova ulica Atta. S, pritličja. — T ltfoa itev. 104. Vraaalitvoi Kaiafiova allaa iL 5, I. aadatrapta. — Taleloa ilav. 34. M* Poštnina plačana v gotovini. Kakšen bo izid volitev ? Opozicija, ki je kazala ob razpustu parlamenta veliko borbenost in napovedovala pri volitvah svojo triumfalno zmago, je v zadnjem času postala čudno tiha in matodušna. Vse kaže na to, da se je temeljito vštela v svojih računih. V teh računih je imela na prvem mestu vknjiženo Radičevo stranko kot svojo najaktivnejšo postavko. Radič je znal svoje zaveznike tako vešče voditi za nos in jih tako spretno varati, da Je celokupna opozicija vse svoje načrte zasnovala na podstavki, kakor da je HRSS tako močan politični faktor v državi, da se je ne da na noben način Izločiti iz javnega življenja. Kakor hrvatske ljudske mase, tako so tudi opo-zicijonalni voditelji vse slepo verjeli gobezdavemu Radiču in bili prepričani, da je njegova bahava napoved, češ da dobi pri novih skupščinskih volitvah najmanj 150 mandatov, suho zlato. Na ti varljivi postavki so zgradili vso svojo volilno taktiko in volilno bilanco. Sanjali so o 200 in več mandatih, ki bodo opozicijonalntm strankam za-sigurali trajno in zanesljivo večino v parlamentu in absolutno gospodstvo v državi, ki jo takoj po končanih volitvah preosnujejo in preurede v smislu želja in programov glavnih opozicijonalnih skupin. Pa je prišla »obznana«, uporaba zakona v zaščito države proti Radiču in njegovi stranki, s čimer niso računali niti opozicijonalci, še manj pa Radič sam. Na podlagi tega zakona je bila raz-puščena HRSS in njeno vodstvo vtak-njenb v zapor. Naravna posledica te odredbe je, da se razveljavijo vse kandidatske liste, ki jih je vložila ta stranka. Situacija se je torej bistveno spremenila. Sugerirana nada opozicijonalnih skupin, da dobi Radič pri volitvah 130 do 140 poslancev in da po njegovem hrbtu splezajo tudi one na površje, je splavala definitivno po vodi. Med opozicijonalci so davidovl-čevcl sprejeli uporabo obznane nroti Radiču z jedva prikrito radostjo. Smatrali so namreč za gotovo, da jim sedaj, ko se razveljavijo kandidatske liste HRSS, padejo vsi radičevski glasovi kot zrela jabolka v naročje. To bi bila zanje, ki se zavedajo, da bo zanie izid volitev v srbskih pokraiinah naravnost katastrofalen, velika pridobitev. Toda preko teh nühovih računov je potegnil debelo črto Stjepan Radič. Kakor smo poročaM včeraj, je izdal na organizacijo H^SS na Hrvatskem, v Slavoniji in v Dalmaciji ukaz. naj se vzdr-že skupščinskih vol'tev ?n n**j ne glasujejo za nobeno Izmed obstoječih politič-n:h strank. Ker so Davtdovičevi demokrati vložili svoje kandidatske liste izven Srbije, Bosne in Vojvodine samo še v teh pokraj:nah, je jasno, da je Radič s svojim ukazom hotel v prvi vrsti zadeti DavidoviČa, to tem bolj, ker le v isti sapi zanovedal svojim pnsta-šem v Bosni, naj glasujejo za dr. Spa-ha, v Sloveniji pa za dr. Korošca. Pikantno bi bilo razmotrivati, zakaj ie Radič izmed onozic^jonamth voditeljev baš napram Davidoviču hotel na tako drastičen način pokazati svoje ne-razpoloženje in svojo nevoljo, no, to si prihranimo za drugo priliko. Za sedaj nas zanima stvarni efekt te Radičeve odredbe. Ako se Radičevi pristaši dejansko po pretežni večini vzdrže volitev, bo imelo to za prvo posledico, da bo volilni količmk izredno nizek. Posledica nizkega količnika pa bo. da pridejo večinoma do mandata vse maniše stranke, ki so vložile kandidatske liste. Poleg radikalne in samostoino-demokratske stranke, ki sta se združbi v Narodni blok, pridejo torej na Hrvatskem, v Dalmaciji in v Slavoniji v poštev še stranka prava aH takozvanl frankovcf, pučka stranka (klerikalci). Davidovlče-vi demokrati, zemljoradmki, Sur*~»inova skupina. Radičevi disidenti pod vodstvom Lovrekoviča in socijalisti. V tej skupini strank, ki je poklicana, da prevzame Radičevo dedšxino, je, naravno, najmočnHši Nacijonalni blok, zato je gotovo, da mu pri volitvah pripade Opozicija se tolaži, da vlada tik pred volitvami odstopi. Zagrebško sodišče je bilo nepristransko. — Predsednik senata je Radičev prijatelj. — Preiskava proti Radiču in tovarišem se prenese v Beograd? —Beograd, 13. januarja. (Izv. Ob 12.30.) V notranji politiki ni bilo danes nobenega važnejšega dogodka. Opozi* cija napenja vse sile, dm izrabi v svoje politične namene sklep sodnega stola v Zagrebu glede ustanovitve kazenske: ga postopanja proti članom vodstva HRSS. Opozicijonalni tisk je danes zjutraj zagnal nepopisni krik in v do* men jeni kampanji začel generalni nas pad na vlado, da jo strmoglavi. Slično. kakor ljubljanski »Slovenec«, pišejo tu* di nekateri beoqradski in drugi listi, da je vlada s sklepom sodnega stola v Zagrebu doživela poraz in da se nahaja v neprijetnem po'ozaiu. Nekateri krogi — to so pobožne Že*je orozicijo* nalcev — zatrjujejo, da mora vlada ta» koj po kraljevem povratku podati ostavko. To je po mnenju teh krofov logična posodica »odneha sklepa. Slič* no izjavo ie Iz Zagreba ins^iriral v današnjo »Politiko« Radičev branitelj dr. Trumbič. Vaš dopisnik je na merodainem mestu dobil zagotovilo, da sklep zagrebškega sodJšča nikakor ne spremeni odločnega In neodpornega st^Pš^a vlade. Vlada je danes dobila točnejša poročila o poteku tridnevne razprave. Ugotovljeno je, česar tudi trezni za* grebškl, vladi nenaklonjeni krogi ne za* nikajo, da so sodniki postopati precej pristransko. Predsednik senata je vei;k Radičev prijatelj in simpatizlra s HRSS. Tudi ostali sodu^l so bili v tesni zvezah z vodstvom HRSS. V Beogradu so so mnenja, da se poveri nadatjna preiskava proti članom HRSS beograjskemu sodišču. Izjavo dr. Trumbiča v »Politiki« in sličra od enotne strani inspirirana poročila o odstopu vlade so vladini krogi sprejeli z ironičnimi onazkami. Nikjer na svetu se še nI zgodTlo. da hi morala vlada odstopiti radi dveh sodnikov. Kakor so Vašemu dom*sn;ku iziavili nekateri člani vlade, vlada nikakor ne obstoji na polpoti, marveč bo z močno roko nadaljevala začeto delo. da zaščiti v državi jnvni red m mir. Ce bi vlada sedaj prekinila rkdio proti Radiču, hI Inoremstvo smatralo, da r*e!o zakon v Jugoslaviji favorlzVa boljševizem. Vse nade onozicHonalnega bloka so zaman. Onozicija dela tudi v tem slučaju račun brez krčmarja. Delovanje Rarfičevih agitatorjev med narodom. 7animivo pismo, vtaknj^no med Radičevci pravijo, da je vse so republikanske idej 3 j — Zagreb 13. Jan. (Izv.) Sklep sodne ga stota so Radičevi agitatorji takoj raznesli med široke množice hrvatskega naroda. V raznih letakih so kmetu naznanjali, da Je sodišče us'avTo kazensko preiskavo proti članom vodstva HRSS. V teh letakih kmetu dokazujejo, kako je sodišče prlzra'b republiko, kako je treba 9 februarja samo še glasovati za repubXru se nahajajočim Članom vod* stva HRSS, rarvn proti preds-dni'"'i S*ie» pano Radiču Ta sklep je izzval v Zagrebu in drugod pravi alarm in nekateri listi so naznanjali, da je sploh ustavljena karen« sl*a preiskava proti vsem članom vodstva HRSS Več novinarjev se je obrnilo za toč* nejša poiasn^a na preiskovalnega sodmVa dr. Slavišo KörHerja. ki pa ni hotel dati nikakih informacij. Kazenski s^nat «odne* ga stola je bil sestavlj-n iz treh sodnikov, in to dr. B a č a c a, predsednica sodnega stola kot predsednika senata, in dveh v o* tantov sodnikov Ručeviča in Janko« adalje v zaporu. — Poslanska o razpustu skupščine. v i Č a. Senat ie o potrditvi preiskovalnega zapora proti S*iepanu Rtdiču in tovarišem razo-avljal tri dni. V nedeljo zvečer, kakor je bil<"> iavlieno, je serat pro^'i^il zelo va» žen aH~p, ki je izzval v političnih krogih prav živahne komentarje. Sklep na^USa m**d drvg'm. da članov vodstva HRSS ne i*iti imuriteta. Za neka« tere. razun za Stjepann Radija, ni dokazan obie^tivn Čin in ni do'azana subjektivna krivda. Zato se jih ne more kazensko prc» gam'ati, marveč se jih ima izpustiti na svobodo in »e proti njim ustaviti kazensko postopanje. Zelo zanimiva ?e motivacija sklepov senata. Senat kr. sodnega stola nagla**, di selfačka internacij on da ni isto. kar je lil. pretežna večina hrvatskih mandatov, Prištejmo k temu mandate v ostalih pokrajinah — najmanj jih lahko računamo HO do 150, pa si bomo na jasnem, da prinesejo bodoče skupščinske vol'tve Narodnemu bloku, t. U sedanji vladi Impozantno večino, tako večino, da ho absoluten gospodar situ~c*!e In da se bo prihodnji parlament !*hko brez vsa-kejca motenja s strun! zločeste In nagajive opozicije posvetil Štiriletnemu mir- I rtemu In uspešnemu delu za blagor naroda In države, Krkršen je položrl sed-J, je to gotovo, kakor amen v očensiu! S tem nr*j računajo pred vsem slovenski voPlcl in naj uvažujejo, da bo izgubljen vsak *!*s, neoddan za Narodni blok, ki bo, kakor stvrrf sedaj stoje, poM'can, da nam dolsa štiri leta reže kruh! internaetjonala, ker »e od nje razlikuje po programu in po taktiki. Državni pravdnik je proti tej trditvi predložil poročila o prvem kongresu se« Ijačke internacijona! , obenem rudi vsebino govorov voditeljev seljačke, odnosno ko» munistične internacijonale: Z i n o v j cv a, Smirnovi in Dombaja. — Državni pravdnik je opozoril senat na to, da na podlagi teh govorov brezdvomno sledi, da je »eljačka internacijonala sestavni det lil. internacijonale. Senatu sodnega atola Je bil predložen ves materija!, ki jasno govori, da je seljačo ka internacijonala v tesnih zvezah s komunistično internacijonalo. Sasprotno je se* nat zavzel stališče, da program HRSS ni istoveten s programom komunistične intern nacijonale. Senat je sprejel ta*Ie sklep: 1. Odbija se pritožba Stjepana Radiča, da je kršena njegova poslanska imuniteta sploh in dr. Vladimir ja Mačka kot podpred* sednika narodne skupščine in drža\-nef*a odbora. 2. Uvažuje se pritožna dr. Vladtmirja Mačka, dr. Stjepana Košutiča. drja. Jurija K r n i e vi č a, Josipa Preda v ca in Avgusta K o i u t i č a, da ni na mestu predlog državnega pravdnika v soglasni od« redbi preiskova'nega sodnica, da se proti njim uvede preiskava radi zločina po Členih 1., 2. in 5. zakona o zaščiti države, čes da so sumljivi, da so vstopili v III. komunistično no internacijonalo s ciljem za dosego popolne nacijonalne in politične neodvisnosti hrvatskega naroda, za kateri cilj je HRSS v skrajnem slučaju pripravljena sc lotiti revolucije. Kazensko postopanje proti njim se ustavifa. 3. Zato se uvažuje pritožba zgoraj omeniene petorice proti odreditvi preisko« valnrga zapora. 4. Od'oca se, da ni utemeljen predlog državnega pravdnika, da se proti omenjeni petorici uvede preiskava v smislu § 84. k. pr. r„ čeii da so sumljivi, da ie ta petorica vod»'a organizirano propagando ▼ tej smeri, da se vojni obvezanci ne odzovejo vojaškim dolžnostim, in so tako vodili pror:** gando proti vojski ter tako zakrivili zločin po členu 1., točka 4. zakona o zaščiti države. Kazensko postopanje proti omenjenim se zato ustavlja. 5. V smislu § 10. k. pr. r. se odloča, da se Stjepan Radič, ki je odklonil vsak odgo* vor preiskovalnemu sodniku povodom nje* pove pritožbe o kršenju poslanske imuni* tete, ie nadalje obdrži v preiskovalnem z** poru do pravomočne re$it\*e prttotbc. KANDIDATSKE LISTE NA HRVATSKEM. — Zagreb, 13. januarji. (Izv.) Današnja »RijeČ* objavlja kratko infor-macijzo j^ede kandidatskih list na Hrvatskem. V vseh volilnih okrožjih Hr* vatske je postavljenih okoli 80 list, od teh so potrjene: v mestu Zagrebu 8, v zagrebški županiji 9, v bjelovarsko* križeva/ki 9, v osiješko*virovitiški 8, v požeški 10, v modruško-reški 9, v li» ško»krbavski 3. v vuraždinski 4. — Za županijo Srem liste še niso znane. Zunanje-pclifinni položaj os države. — Beograd, 13. januarja. (Izv. Ob 12.30.) Danes popoldne se vrši v ministrstvu trgovine in industrije konferenca zastopnikov trgovinskega, finančnega in zunanjega ministrstva pod predsedstvom ministra dr. Gj. S u r —i i n a. Na tej konferenci se izdelajo končna navodila na*i delegaciji za nadalje«; vanje pogajanj v Benetkah, ki se prično dne 15. t. m., kakor je žc bilo opetovano jav* ljeno. N*a$a delegacija pod vodstvom predse 1 \ila dr. R v b a f a odpotuje koncem te* ga tedna v Benetke. V zunanjem ministrstvu je bilo danes dopoldne zelo živahno. Zunanjega ministra je por tilo več članov diplomatskega zbora. Dr. Ninxi! je sprejel poslanika čcskoslova* Ske republike g. Jana S e b o. nemSkcga poslanica Odlshauserja. avstr. poslanika g H o f f i n g e r j a. Bolgarski poslanik V a* k a r e v s k i je ves dopoldan vodil posvc* tovanja z načelnikom oddelka za izvedbo mednarodnih pogodb, pooblaščenim minij strom g. dr. O. Rvbafem. Gre za izvedbo lansko leto v Sofiji sklenjene pogodbe gle^ de izplačila odškodnine za rekvizicije. zunanji minister je opoldne na svečan n- :m sprejel janonskega poslaniku H o r ■* g u č i j a, ki je bil kot zastopnik Japonske akreditiran pri vseh balkanskih državah in ki sedaj odhaja ▼ Tokio na svoje novo službeno mesto kot pomočnik janonskega z\u> nanjega ministra. Pri tej priliki so bili iz* menjani diplomati?ni instrumenti glede ratifikacije trgovinske pogodbe, ki je bila sklenjena med našo državo in Japonsko. Ta pogodba je bila prva pogodba, ki fo sklep* naša mlada država z Japonsko. Napram vi. šemu dopisniku »e je poslanik Horaguöi zelo laskavo izrazil o naši državi, dal je izraza globokemu in prisrčnemu veselju za topel in iskren sprejem, ki ga je bil deležen v Beogradu. Zeli jugoslovcnskemu narodu najlepši nanredek in največje blagostanje. !z naše kraljevine odnaša najlepše spomine, L*p*» da se vzpostavijo med obema drža? vama prijateljski odnosa jL K. temu pri po* more sklenjeni trgovinska pogodba. Kriza nemške vlade se bliža koncu. — Berlin. 13. Januarja. (Izv.) Podajanja mandatorja dr. Luthra za sestavo vlade ugodno potekajo. Centrum je predložil ponudbo, po kateri naj bi vstopili y vlado centrum, demokratje, nemška ljudska stranka En nemški nacijonalci. Vse te stranke na* bi odposlale v vlado po eneca svojega zastopnika. DruRi ministrski sedežf naj bi bih" zasedeni po neDarl^mentarcih. Nemška ljudska stranka ohrani v vladi dosedanjeta /o-ranjesa ministra dr Stresemanni. centnm dr. Brauna. nemški naciionalcl odpošljejo v Luthrov kabinet Wallrafa, bavarska ljudska stranka dr. ErnminKerja. demokratje pa v. Gesslerja. Centrum le soflasen za ta način rešitve vladine krize. Nemški nacljo-nalci sami izjavljajo, da no bodo easproto--vali kabinetu dr. Luthra. AVSTRIJA SKFIVA OROŽJE IN MUNICIJO. — Düna]. 13. jan, (Itv.) Po poročila »N. \V. Journala* te medzaveznlška kontrolna komisija, ki nadzira izvedbo mirovne poxodbe v Avstriji, odkrila v neki hIM na Dunaju 20 topov. Dunajska vlada se Izio-varja. da rnerodajmm oblastem niso lastniki hiše javil!, da so tam shranjeni topovi fn di tako nI mogla vedeti ta tako shrambo. — Kakor znano, se nahajajo ogromne količine orožja in municlie na Koroškem, osoblto na. levem bregu Drave. To orožje so skrili nemški nacijonalct, toda koroške oblastt prikrivajo medzavezniski kontroli vsak« shrambo orožja. Borzna poročila. Dinar v Curihu S.35. Ljubljanska borza. Lesni trg brez prometa. 2ITN1 TRG. Pšenica, domača, fco. Ljubljani, denar 440; koruza, nova. dcf., umetno .-njšena, fco, Ljubljani, blago 230; koruza, nova. gar.» fe. sremska postaja. I vag., denar 187-50, blago 1S7.50. zaključki 18730; oves, bački, fco. skladišče Ljubljana, blago 360; laneno seme. fco. Ljubljana. d*jnar 650; pšenični zdrob, Donj. Miholjac, fco. Ljubljana, blago 700; pšenična moka, »0«, Bjelovar, fco. Ljublja^ na. blago 675; pšenična moka, Bjeto* var. fco. Ljubljana, blago o25; pšenična mo= ka »0«, Bjelovar. fco. Ljubljana, blago 500; otrobi, pšenični. srednje debeli, fco. gor, postaja, blago 225. EFEKTI. 2K^drž. renta za vojno škodo 132.75—133 —132 75. 7% in vest. pos. L 1921, 64 H, Celjska posoilnica 210, Ljubljanski kreditna banka 225, Merkantilna banka 124—127, Prva hrv. šted. 900; SIave*iska banka — Nihag 37—40; Združene papirnice 100, 4S^(& kom. zad. dež. bke. 90. Zagrebška borza. Dne 13. januarja. — Sprejeto ob 13. Devize; Curih 11.93—12.03. Praga 183.75-186.75. Pariz 331.50—336.80, New-york 61—62, London 298.20—301.20. Trsi 259 7s -2*2.75, Dunaj 860—888. Efekti; 7% invest. pos. 1921, 65—66 2*4% drž. renta za ratnu šteta 128—130. Ljubljanska kreditna 224—227, Centralna banka 28—29, Hrv. eskp. banka 110—113. Kreditna ba-nka, Zsb. 110— U2. Hipatek. 62—63, Jugobanka 103—104 Praštediona 900— 905, Slavenska banka 83—85, Eksplo-ataclja 70—72. Drava d. d. Osijek 200. Se-Čerana, Osijek 690—700. Gutman 780. Slavonija 63—64 Trboveljska 398—405. Unioe parom lin 525—600. Ino7emske borze« — Curih, 13. jan. Današnja borza; Beograd 8.35, Pariz 27.78. London 24 79, New* york 518. Milan 21.6S, Berlin 1.233, Prajr« 15.55, Dunaj 0.0073. — Trst 13. jan. Borza: Beofrad 3».40 —38.55. London 114.40—114.50, Pariz 127.7« —128.25. Newyork 23 80—23 87. Curih 46* —462. Dunaj 0.0335—0.0345. Praga 71.50— 71.75. — Düna I 13. jan. Devize: Beorn* 1150—1163, London 340.300—341.300. Mila« 2979— 2091, Newyork 70.935—71.185. Pariz 3802—3S18, Praga 2133—2143, Curih 13.680 13.730. Berlin 16.845—16.945, BudimpeSt* 9S.30—99.10. Stran 2, »SLOVENSKI NAROD« dne 14 januarja 1925. Stev. 10 Politične vesti = Da rarcovanmo. Pepe. tisti, Ki Je skril copate pod uredniško tajnost, da lahko bije zmagovito volilno bitko, ima poleg migrene v glavi Se vse polno druge golazni. Sanja se mo o bombah in granatah, bodalih in sulicah, bridkih mečih in šajkačah, o razmrcvarjeni svobodi hi mučeniško razdejani pravici, o terorju in celo o prosvetni diktaturi — o! Pa Je dejal zadnjič, da se je raz. tegnila diktatura prav na vse, kar mo je pri srcu. Pepeta, tistega, ki ima klasično lepočutje, so izenačili gospod X ali Y iz Belgrads z realnimi copatami in zdaj je konec njegovega potrpljenja. Atentat na slovensko srednjo solo mu Je vse! vsako veselje do življenja. Pepe, tisti, ki ima ceio nohte prevlečene s slovensko trobojntco, se ne da posr-biti. Njega, je dejal, da so samo pomotoma zapisali v balkansko matriko, ker da vsa njegova romanska zgradba in precizno izražanje v jasnih pojmih v najodločnejšem smislu temelj] na klasiki Pepe je sam vseskozi klasičen. Pa Je mnenja, da se je on na podlagi latinske gramatike ter romanskega in germanskega besednega zaklada lahko toliko izobrazil tudi v angleščini, da brez posebnih težav plese hupa, hupa. a naš bodoči gimnazijec bo s svojimi francoskimi frazami kvečjemu lahko plesal kadriljo — o! Ce to ni prosvetna diktatura, potem on ni več do popka naslikani kandidat temeljne točke državnega programa vseh Slovencev, je dejal Pepe. Pa je Še dejal, da bode (Pepeta namreč rado bode) naša mladina stopnjo univerze polagoma potisnila navzdol, ker bode morala ustanoviti vsaka univerza še posebno plesno fakulteto, na kateri bode plesal bodoči gimnazijec s francosko frazo angleško kadriljo. To da ni več prosveta nego oficijelno poniževanje umskega in moralnega nivoja naše mladine, bizantinska kultura v rimskem pomenu germanskega besednega sklada. Zato da se namerava Pepe s copatami odločno upreti taki prosvetni diktaturi, ki da jo je utemelji! dovolj, da lahko vsaka zelj-nata glava razume, za kaj gre. Pene namreč ni samo vitez, ki z uma svitlim mečem bije v uredništvu zmagovito volilno bitko, nego tudi slovensko ljudstvo kat'eksohen. In pravi, da mora biti srednješolska reforma v skladu z miselnostjo, težnjami in potrebami tega ljudstva pod njegovo kapo. Na resor romanske in germanske kulture v Sloveniji da spadajo samo gospod Korošec, s katerimi Pepe večkrat razgova-ra m so mu rudi zabičiu. naj tako zabeleži. Obljubil jim je tudi, da bo volil kot en sam mož proti prosvetni diktaturi, ker noče, da Jbi mu gospod X. deco posrbfli. = Skromna želja. Klerikalci so v zelo hudem in neprijetnem položaju. Na praiu so volitve, ki pometo Is našega političnega življenja vse, kar Je spravila na površje povojna psihoza, in zato so klerikalci v skrbeh, kaj bo s tigri, ko Um volitve izpodmaknejo stolčke. In tako Je prišel »Slovenec« na originalno idejo, da bi bilo le najboljše, če vlada tik pred volitvami odstopi in omogoči klerikalizmn s palico dirigirati volitve v SlovenUL V brzojavki domačega fabrikata piše »Slovenec«, da se Je v nekaterih krogih (ti krogi so seveda v prvi vrsti klerikalni) včeraj zelo resno govorilo o odstopu vlade m z oziram na vrnitev kralja zatrjevalo, da bo vlada po njegovi vrnitvi podala ostavko in napravila prostor poštenejši vladi. O, ta presneti »prostor«! Kako si ga žele tigri. Razumemo to skromno željo in obžalujemo klerikalne backe, če ne vidijo, kaj tiči za njo. ==: »Obzorova« bajka. Današnji »Obzor« piše v svojem uvodniku med drugim: »Štiristo let se je mučila Avstrija, da bi asimilirala Slovenijo — no-tabene ni bilo nobene verske razlike — pa je dosegla to, da je Slovenija v vojni (?) skočila na noge, čim se je pokazala možnost separacije. Avstrija je imela neprimerno več sredstev, več ljudi, boljše metode in več časa, da bi neovirano izvajala to asimilacijo. Danes po šestih letih te asimilatorske politike se Slovenci mnogo bolj diferencirajo od Hrvatov in Srbov, nego v 50 letih avstrijske hegemonije. Takrat so nas skupni interesi držali skupaj, Slovenci so se celo radi imenovali »planinske Hrvate«. Danes so Srbi in Hrvati v Sloveniji — talci, ki jih sicer na dostojen, toda odločen način bojkotirajo na vseh poljih javnega življenja. O tem se mnogo ne piše, toda distanca postaja vsak dan večja ...« Zagrebški tovariš je o slovenskih razmerah tako Izvrstno poučen, da sliši semtertja celo travo rasti. O kakšnem bojkotu Srbov in Hrvatov v Sloveniji ne vemo prav ničesar, nasprotno sprejemamo ; jih povso-di v svojo sredo kot prijatelje in brate. Res pa je to, da nočemo imeti nobenega opravka s tistimi poedinlmi hrvatskimi zgagarji, ki prihajajo k nam samo zato, da bi zaseiali mržnjo in sovraštvo med rodnimi brati. e= Aretacija madžarskih bulskačev v Subotlcl. Te dni so izročili okrožnemu sodišču šest aretiranih članov madžarske stranke, in sicer predsednika dr. Szanta, oba kandidata Strellckega in dr. Nagvja, glavnega nrednika »Hirla-pa« dr. Szenta, odgovornega urednika Havasyja in glavnega upravnika istega lista Szilagyja. Vsi so obtoženi, da so prejemali za list in protidržavno agitacijo denar iz Madžarske. Volilna borba. — Dr. Ravnlhar torej kandidira! Danes dopoldne je bila pri deželnem sodišču vložena za skupščinske volitve v Ljubljani lista z dr. Vladimirom Ravnikarjem kot kandidatom in Rudolfom Juvanom kot namestnikom. Iz volilnega predloga ni razvidno, pod katero strankarsko firmo nastopa dr. Ravnl-har. Pod narodno-radikalno firmo ne sme, a bi tudi za to firmo ne pridobil narodnih socijalistov, ki so, kakor je znano, strupeni sovražniki radikalov. Ako to namreč sklepamo iz pisave njihovega glasila »Nove Pravde«, drugače seveda to sovraštvo ni tako veliko, zlasti kadar gre za to, da se izposluie kakšna »drobtinica« od vlade. Najbrže Jadra dr. Ravnihar pod firmo »bratskega sporazuma«. Kakšen bratski sporazum bodo ustvarili ti možje, ki so proti vsakemu sporazumu zlasti med na-prednjaki, dasi imajo vsi eden in isti program. — Dr. Korošec predstavlja vso Slovenijo, tako blebeče njegovo glasilo v nadi, da bo zdaj, ko je postavljen za nosilca liste v vseh treh slovenskih volilnih okrožjih, bolj imponiral napredni javnosti. Daleč so padli tigri, da si ne upajo drugače pred ljudsko sodbo, nego za hrbtom »moža visoke kulture«, kf mu pa ne bo nič pomagalo, če si naprti na rame poleg vseh treh kandidatskih list še dvajset skrahlranlh tigrov. Žalostno bi bilo, če bi predstavljal vso Slovenijo eksponent črne reakcije in antisocijalnega rimovstva. — Zastarela notica. Po Imenovanju Davidovičeve vlade je »Slovenčevo« uredništvo napisalo notico, da začne po informacijah iz dobro poučenega klerikalnega vira takoj drugi dan izplačevati državnim nameščencem dolžno razliko med starimi in novimi prejemki. Ta notica je ležala iz previdnosti v uredniškem košu, dokler so b!H pri koritu tigri. Sele sedaj so Jo privlekli na dan in ii prikazali stalni kotiček v rotacijskem stroju. Če bi se izpolnila tigrom vroča želja, da bi zopet zoball iz vladnih Jasli, bi notica romala nazaj v uredniški kol — Senaacijonalna klerikalna raca. Po znanem leglu klerikalnih laži in ob* rekovanja, mariborski »Straži«, pnsne* ma »Slovenec« bedasto izmišljotino, da trguje narodni blok pri sedanjih vo» lirvah z Živim mesom in krvjo složen« skega naroda, ker kupuje poedine kan* didate kar po 100.000 Din. Ce bi bile kandidature res tako drage, bi ne os ta* lo na klerikalnih listah nobenega kan« didata, ker bi se za 100.000 Din z dušo in telesom prodal prvi tisti hip, ki je to glupost napisal. — Devet kandidatskih Ust v vom« nem okrožju Ljubljana-Novo Mesto. Danes sta vložili pri deželni sodišču kandidatske liste obe socijalno-demo-kratski frakciji Korun-Peričeva in Bernotova. Osma skrinjica pripada Korun-PeriČevi socialistični stranki. Nosilec te liste je Mihael Cobal. Deveta skrinjica pripada Bernotovi socijalistični stranki. Nosilec liste je Pastorek. — Trlnatet kandidatnih flst v Maribora! Pr! mariborskem okrožnem sodiSču je dosedaj W1© vloženih 12 volilnih predlogov. Včeraj je vložil kandidatsko listo tudi urednik gospodarske revije »Meja« v Zagreba Alfons Hribar. Mož je bil nekaj časa zaposlen v okolici Dol. Lendave In je zato prepričan, da ga bodo vsi Prekmurci soglasno volili v narodno skupščino. Kot dva- najsta je vložila svojo listo Bernotova sod-jalistična stranka. Nosilec te liste je Vinko Mördern dorfer. Pričakujejo, 5eviljski brivec*. Oost poje zlav vlogo grofa Almavlve. oleg njega nastopijo Se: ga. Lovšetova, sg. Betetto, Popov hi Zupan. Brczdvomno bo predstava v vsakem ozlru prvovrstna. Vrši se za red \. — V »Travlati«. Josip Rtjavec, nal priznani in obče priljubljeni rojak, ki s svojim blestečim tenorjem zadivlja petje ljubečo publiko kjerkoli nastopi, gostuje v Četrtek 15. tm. v »Traviati« kot Aliredo. Ker se viši predstava v korist »Udruženja 2'..J igralcev« pričakujemo, da bo cenjeno občinstvo in vsi prijatelji Igralskega stanu napolnilo operno gledaliSče in s tem tudi dokazalo svojo naklonjenost našemu odličnemu pevcu g. J. Rijavcu. Predstava se vrši izven a bon m an a. — Priprave za udeležbo na svetcnni razstavi dekorativne umetnosti v Parizu. V svrho organiziranja udeležbe naše države na razstavi dekorativne umetnosti v Parizu se je na inicijativo ministra trgovine in in* dustrije sestavil v Beogradu glavni odbor, kateremu načeluje minister Šurrain. Nadalje se je sklenilo, da se sestavijo pokrajin« ski odbori, in sicer v Zagrebu, Sarajevu in v Ljubljani za Slovenijo. V" to svrho je pric spel dne 0. t. m. v Ljubljano dlan glavnega odbora, načelnik umetniškega oddelka mi* nistrstva prosvete dr. B. Senoa. Bil je takoj sklican sestanek poedinih članov iz strokovnih krogov ter odposlancev strokovnih korporacij. ki se jc vršil v oddelku za trgo* vino in industrijo v vladnih prostorih. Na* čelnik dr. Senoa je poročal ter obširno in razločno pojasnil nujnost, da se Jugoslavija razstave vendarle udeleži. Seveda je za pri« prave na razpolago skrajno kratka doba. ker se razstava otvori že dne 1. aprila. Na nujni predlog načelnika Senoa se je takoj konstituiral tukajšnji odbor, in sicer iz pe* tih članov, kot je bilo v Beogradu dolo* čeno. V odbor ao bili določeni sledeči go spodje: prof. univerze arhitekt Jos. PIe& nik, akad. slikar in umet. konzulent Fr. Tratnik, prof. Tehnične srednje 5ole in predsednik društva i*Prohudejnica zapušča svoje glavno premoženje očetu in stricu. — Podjeten mohamedanec Husejln Be-šlagič iz Prijedora se je lani nastanil v Kočevju kot čevljarski mojster V kratkem času je več strank osleparil zi skupno vrednost 6500 Dm ter dne 5. tm. s svojo priležnico, Kočevarico Mar. Maichen neznano kam pobegnil. Iz Celja. —c Mestno gledališča. V petek, dne 16 januarja se vprlzorl Izven 2bonementa pri znižanih cenah veseloigra »Zora, dan in roč<. katere premiera se je minuli petek Igrala z dobrim uspehom. —c Redni sestanek SDS za mesto Celle se vrši v sredo 14. tm. ob 20. zvečer v rdeči sobi restavracije Narodnega doma. —c Glasbena Matica mariborska priredi v nedeljo 1. februarja ob 17. popoldne v veliki dvorani »Celjskega doma« velik koncert, na katerem se bo med drugim prodajala tudi monumentalua Dvo*akova afcladba »Mrtvaški ženine. — Kako so klerikalci hi koarardsti na ro-tovzn hfše zfdafl. Bivši občinski svet pod županom dr. Tavčarjem je dal zgraditi na Prulah prvo uradniško hišo in je imel v principu že sklenjen načrt tudi še za drugo uradniško hišo. Ko so prišli na magistrat klero-komunisti z dr. Perlčem na čelu, so pa skovali načrt: predno se zgradi šc ena stanovanjska hiša za uradnike se morata zgraditi dve stanovanjski hiši za mestne delavce. In tako so tudi naredili! Torej: za 150 uradnikov dve stanovanjski hiši z — 20 stanovanji, za 50 do 60 mestnih delavcev pa tudi dve stanovanjski hiši s 45 stanovanji! To pa seveda zato. ker je med delavci ena polovica — klerikalcev, druga pa — komunistov. — Dovoz ledu. Včeraj so pričeli v našem mestu dovažati prvi letošnji led. Plošče so debele 8 do 10 cm. Ljubljana potrebuje vsako leto, kakor znano, 100 do J 20 voz letu. — Prodajama mestne ekk'rarne, V bivši Galletovi hiši, kjer je bil v prifičju dozdaj nastanjen mestni popisovalni urad in volilni kataster so se pričela pretekli teden adaptacljska dela za prodajalno mestne elektrarne, ki bodo do konca tega meseca končana. — Zidarska dela v zimskem času. Na Resljevi cesti se izvršujejo v starem mestnem poslopju poleg plinarne (preJSnjem skladišču) zidarska dela vsled ugodnega zimskega vremena nepretrgano in bodo tekom enega meseca dovršena. Mestna ob* čina Je dala prejšnje prostore adaptirati v I. nadstropju za dvoje stanovanj, v.pri ličju pa za druge potrebne prostore. Prostori bodo do 1. rmla letos suhi in uporabni. — Artilerijske delavnice v LJubVanl. Ministrski svet fe sklenil, da se Izplačajo na temelju člena 141 zakona o državnem računovodstvu naknadni krediti za artilerijske delavnice v LJubljani, kjer je bilo svoje-Casno odpuščenih več kvalificiranih profe-sijonfstov, ki Jih delavnice niso mogle pli-čevati, ker ni bilo za to dovolj kredita — Vabilo na XIV. redni občni zbor »Slovenskega lovskega društva v Ljubljani«, ki se vrši dne 2 februarja 1925. ob pol de* setih v steklenem salonu restavracije na Južnem kolodvoru v Ljubljani. — Dnevni red: 1. Poročilo o društvenem delovanju; 2 roročilo računskih preglednikov; 3. po« delitev odre*nice odboru; 4. volitve (even« tualno); 5. določitev pristopnine, članarine In ustanovnine: 6. določitev nagrad tajniku, blagajniku, uredniku in gospodarji: 8 sa* mostoini predlogi, ki jih je poslati do všte* tega 24. jantarja 1924 do 18. »Slovenskemu lovskemu društvu«; 8. interpelacije: 9. slu* č-rinosri. — Ako bi ne bil sklicani občni zbor sklepčen, se vrši pol ure pozneie isto* tam drugi občni zbor, ki je sklepen nc glede na število udeležencev. Pooblastila so v BTm'sH § 21., VT. odstavka dr'5tv»nih pravil dorv-^tna, vendar sme zastorati vsak član na obxnem zboni samo Še pet dr"tf;b članov. — Dr. Ivan Lovrenčič, predsr^^V SLD. 114/n — Glasilo Slovenskega tm'*ke<*i dru* štva »Lovec* št. 1 za leto 1925. je do*i'an in se bo začel razpošiljati v nel*aj dneh članom, ki so za letos poravnali članarino. Kdor Še ni plačal, pa reflektira na »Lovca«, naf nemudoma pošlje članarino v znesVu Dm 50.— dniStvpnemu blagajniku g. Ivanu ZtTATj v Ljubljani, Gosposvetska c-s*a Št 17 HTn — Lovef In lovski prl'atefll no»or! K<*r fe bPa radn;a 1^;ava glede okln>n'a fovo-donnVnega časa nelasra, !e v fomjto |rno» polnVemo, da ho lovodopn^tnl čas na kro-kaHe IM. nktt'en radi na'vec'e letošnje predpr»**ne prireditve. vePkeara lovsVeara plesa, ki se vrši v noč? od 1. na 2. sve<*3»»a, v vseh prr*c*«-ih narodnega doma v LJubljani. — D. S. L, — Članice Snlošneca žensketfa društva. ki so kupovale v trgovinah na društvene ?** laznice, naj se zglasijo s kuponi v sredo dne 14. t. m ali petek od 16. do 18, ure v društvenih prostorih. Kdor se v tem roku ne iavi, zapade njegov popust v drušfv-ne »vrhe. 126/n — Zadntfa sfavbntkn\> t* Slovemft s sedežem v Ljubiiant. sklicuje za četrtrk dne 15. januaris 1925 redni letni zadm*ni zbor ob desetih dopoldne v novo nn-ida* nem »alonu restavracije MiMič v Kolodvor* ski ulici št. 43 v Ljubljani. Ker se bodo obravnavale na zboru jako važn?* radeve. je v interesu zadružnih Članov, da se zbr*ra v čim več iem/številu udeleže. 115'n — Poflt'cno In gospodarsko dmštvo za kolodvorski In šentneterslrl okra! vabi svoje člane, da se po mo?rto«tf ndefefe pogreba prerano umrlega člana g. Marljan Ravn'har-ja. ki se vrši v sredo 14. tm. ob 4. ur' ^oo. iz Leonišča. 125 /n — Plesne vaje maturantov tehniške srednje šole se vrše v sredo dne 14. t. m. ob osmih zvečer. — Za tekmovalce že oh sedmih zvečer. — Odbor. U5'n — Orjuna St. Jakob-Tmovo ma s^-»J redni mesečni sestanek v sredo dne 14. ♦m. ob 8. zvečer pri Kavčiču Prlvoz 4. Sestanka se udeleži tudi delegat oblastnega odbora. Z ozirom na razvitje prapora Orjune Beograd in na predstoječi kongres poživljamo članstvo, da se sestanka sigurno udeleži. — Odbor. ii7/n , — 12. svečana se bo vršil medicinski ples v veliki dvorani »Uniona«. ng>n — Pevci In pevke »L jo bi j. Zvona!« V sredo, dne 14. tm. točno ob pol osmih zvečer skupna vaja. 124/a — Zločinsko pobalinstvo. V noči na 13. t m. je nekdo pred Petelinčevo trgovino na Sv Petra nasipu razbil 1000 Din vredno pljnovo svetilko. — Prikladno ime zrn svoj poklic ima ljubljanski policiji dobro znani berač in žganjar, ki se piše FrakeL Včeraj je Frakla policija zopet zaprla radi beračenja. — Pijanci, Snoči je policija radi pijanosti aretirala dva moška, ovadila pa enega moškega m eno žensko. Kazalo bi, da se taki nezmerneži izkažejo ▼ javnost a pol« — Zopet tatvina v mestni klavnici. Mesar Mat. Kumar iz Rudnika jc prijavil policiji, da mu je nekdo vzel v mestni klavnici 7 kc slanine. Iz Maribora. —m Morilec Mlakar prijet. Pred dobrim mesecem je blizu Gor. Polskave noto-ričen pijanec Mlakar umiril ni zverinski načm svojo ženo, mrtvo pa obesil. Morilec je pobegnil ter se potikal ob hrvatski mej!, dokler ga te dni niso prijeli orožniki pri Podčetrtku ter ga pripeljali k okrožnemu sodišča v Maribor. Mlakar pride že v prihodnjem zasedanju pred mariborsko porotno sodišče. —m Nov poklic V Maribor je pri Sel z Dunaja Z\d Jakob Pilpel ter otvoril brez-oblastne prijavnice nekako posredovalniCv"» za konkurze In poravnave. Obiskoval je slabo stoječe trgovce ter se ponujal, da j:m za »malenkostno* odSkodnvn^ 3-n.OOO *o 50 tisoč dinarjev preskrhi izvensodno porav« navo z lepim zaslužkom. Slepariu ie prišla policHi pravočasno na sled in ga zanHa -m PoFmoščen morilec. Kakor je že javnosti rnano, je lani v Ljutomeru 50 letni Rus Vasilij Cermijenko, sluga pri ruskem inženerju, v moževi odsotnosti posj'11 njegovo ženo, nato jo zadavil, otroka pa esil Pred mariborsko poroto je bil morilec obsojen na vešala, te dni pa je prišlo Iz Beograda njegovo pomiloščenje na dosmrtno Ječo. —m Znak Časa. Pri mariborskem okrožnem sodišču je zaprtih 340 kaznjencev in aretlrancev, kar Je vsekakor rekord. Po svetu. julijska krajina. — V Vipavo je prikorakal oddelek na-redne mVAcc v svrho vzdrževanja miru in reda v trgu In okolici. Oddelku poveljuje poročnik Ricci. Prebivalci gledajo začudeno, zakaj je tu milica za vzdrževanje miru In reda, ko se vendar nI nič zgodilo, kar bi se kazalo, da se bo javni mir motil! Ako je morda doli v Italiji potrebna mobilizacija milice ra vzdrževanje javnega miru in reda, tega v Julijski Krajini ni potreba. Slovensko ljudstvo hoče, da v?iva mir In da Ima nemoteno prtt'.ko za delo. Milica v Vipavi naj to vpošteva v polni .neri! — V Pazinu je bil napaaen fasistovski tajnik Bruno Camus. »Komunista so ga Pretepli In baje celo kamenjali. Tako poročajo italijanski listi, ki navajajo tudi imena aretirancev. Z druge strani pa se poroča, da je Camus nahrulil na cesti one štiri »komuniste«, ker so nekaj rekli, kar mu ni bilo všeč. Za hrulacijo so ga pretepli. Fašisti bi morali nastopati pomirjevalno. S hrula-cijami se dosežejo le nepotreonl prepiri in pretepi. Istra je potrebna miru In dela ne pa prerekanja in pretepanja. — Tudi »La Provlncla- obsojena. V Trstu se je vršila razprava proti novemu demokratičnemu tedniku »La Provincia« radi članka »Za čast Italije«. Glavni urednik lista N"coIa Cupolo je bil obsojen pogojno na 15 dni zapora, čeprav je državni r_ravdnik predlagal oprostitev, če$ da v Inkrlmhirarem c'mku ne v^ krivde v smislu § 26. kaz. zak. Sckolstvo. — L^blJanskl Sokol naznanja tužno vest, da je preminul njega dolgoletni član brat Marijan Ravnihar; pozivamo svoje članstvo da ga spremi k poslednjemu po-citira v čim večjem številu. Pogreb s: vrši Iz Leonišča v sredo 14. t. m. ob 16. Zbi-raMšče istonm: kroj civilni z znakom. — Zdravo! Odbor. 122'n — Godbcnl odseH Sokola 1. poziva vse Člane, da se orkestralne vaje v sredo 14. t. m. ob 8. uri zvečer zanesljivo in točno udeleže. 121 /n — Društvo za zgradbo |n vzdrževanje Srkolskeda doma na Vču 'ma sv M redni občni zbor v torek dne 20 I. ti. ob 8. zvečer v Sokolskem domu na \ IČu. Dnevn' -ed običajen. 120n Turisfika in šport. — S. K. »ILIRIJA«. Službene objave seje 30. doc. 1921 Odborove redne načel-stvene sej2 se vrše vedno vsak torek, redne plenarne vsak prvi torek v mc^eju in sicer stalno v damskem salonu kavarne Emona, rlčetek sej točno ob 10 In pol. V prvi polovici januarja In februarja prične inkasant s pobiranjem članarine. Glasom sklepov zadnjega občnega zbora znaša mesečna članarina Din 5, In vstopnina enkratno D!n 5; članarino Je vplačevati v polletnih obrokih. Pobotnie se glase na celoletno članarin j, vendar je mkasant upravičen na željo člana znižati svoto za polovico leta. Za prvo polletje je treba poravnati članarino najkasneje do konca februarja, ^er se bode po preteku tega roka Črtalo vse ne-plačnike iz imenika članstva, člaistvu «-e bode razposlalo clrkularje s katerimi se 'Ih poživlja k nabiranju novih c'anov. Potrebne prijavnice se dobe takoj pri inkasantu ali pri g. L Komarju, Inseratni oddelek »Jutra« v Prešernovi ulici, kjer se tudi lahko osebno plača članarino, nak*r se zlasti opozarja člane, h katerim pomotoma n- bi prišel inkasant. Prijavnice novih članov se p-o-si izročiti ali kakemu odborniku ali pa dostaviti na naslov. Fran Jerala, Ljubljanska kreditna banka. Članstvo prosimo, da se v polnem številu odzove temu našemu pozivu, ker je povoljnl uspeh te akcije emi.i?nt-ne važnosti za nadaljno "<->ešno delovanje kluba. Reilektante na klubove znake opozarjamo, da bodo isti kmalu posli, a nove pošiljatve m pričakovati pred koncem čaja. Znaki se dobe pri rvrdki Goreč, na drsališču in pri g Komarja. — Odbor. 119 n — Skaatl na pohodu. Po statistiki mednarodne skautske pisarne je bilo lani v (skautskih organizacijah 1,344.610 Članov, raj več v Z jedrn jenih državah, namreč 661.452, v Angliji 383 317, v Češkoslovaški 26.000, v Poljski 51.615, koliko jih je bilo v Jugoslaviji?. —r - • Strahovit umor v Budapest!. 3£Ieml klobasar F. Kondelka je nedavno šel obiskat svojega prijatelja orožn ^kega nadporočnika Gustava Ledcrerja. Seboj je imel 100 milijonov madžarskih kron. Od takrat le Krndelka izginil. Sedaj se je dognalo, da Je Lederer s pomočjo svoje žene klobasarja umoril, truplo pa razsckal In pometal v Donavo. • Dobra kupčija Pri nekem pariškem starinarju je kupil domačin za 10 frankov stari hranilnik, ki Je bil pokvarjen. Ko so nerodno starino dvignili na voz, se Je odprla stena in iz hranilnika se je vsula množina starega denarja. Sedaj starinar seve ni hotel priznati kupčije, toda policija je hranilnik z vsebino vred prisodila kupcu, ki le na ta način dobil za 10 irankov Čez 50.000 frankov. • Samomor nemškega Izumitelja, V Oardnu se je zastrupil nemSki kemik Josip Born. Pri truplu so našli listek z napisom: »Umreti moram po lastni iznajdbi, ali ni to smešno? * Bom ie prišel lani z ženo in otrokom na Angleško da bi prodal svojo kemič- | no iznajdbo. Iznašel Je namreč način, kako je mogoče kokain in nikotin izdelovati sintetičnim potom. Predno pa je našel kupca za svoj izum, so mu pošla vsa denarna sredstva, vsled česar je šel v prostovoljno smrt • čudna bolezen. V Trentonl v Ameriki je zbolel pred petimi leti Jos. Sloboda na čudni bolezni rhinorkleroma. Najprej mu Je otrpnit nos nakar se je otrpnelost začela širiti proti grlu, da ga je hotelo zadavit!. Pred dobrim mesecem je prišel S'oboda v bolnico v Filadelfiji kjer so zdravniki stali nekaj časa pred zagonetko. Izrabljati so začeli žarke in mu vbrizgavati antimonijevo tinkturo. Kmalu se je bolnikovo stanje obrnilo na bolje. Zdravniki Izjavljalo, da bo to prvi sin čaj, di bo *a bolezen popo' ioma ozdravljena- • Nepoznan jezik. Ruski etnograf P. Koz'ov je prebil zadnjih 20 mesecev v Mongoliji ter prinesel seboj nad 50 zabojev raznih predmetov, ki imajo veliko zgodovinsko in umetniško vrednost. Večinoma Jih Je našel v puščavi Gobi. Med drugimi stvarmi Je prinesel seboj celo biblioteko 2500 zvezkov knjig v sedmih različnih jezikih, med temi Je bil en jezik dosedaj §e popolnoma neznan. Na pod'ngi njegovih poročil organizira sedaj umetniška akademija v Petrogradu posebno ekspedicflo, ki bo nadalje zasledovala Ko-slova odkritia. • Ognjenik na prodaj. V Boliviji je na prodaj močan vu'kan oziroma ga Je mogoče dobiti tudi samo v najem na več let. Tz ognjenika prihaja stalno toliko pare, da bi bilo mogoče v enem letu proizvajati 400 milijonov ki'ovatov elektrike. 0 Tatov! v aeroplana. V Berlmu so aretirali bando mednarodnih tatov, k! so prišli z Odansketra z aeroplanom za Novo leto v Berlin In tam v Sllvestovi noči izvršili štev:Ine vlome in tatvine. Na policiji so izjavili, da se jim ie polet dobro izplačal. • Letala, ki se vodPo brezžično. Generalmajor Patrick je v zbornici Zjed. držav povedal, da razr^l^ga ameriško zračno letalstvo z bojnimi letali, ki se dajo voditi fciez*Tčno in za polet ne potrebujejo no- ♦Vellkanska buča. V La Palllse (Francija) je vrtnar Gacon vzgojil bučo, ki je merila v obsegu 2 metra in tehtala 57 kg. • Rahločuten ženin. V nekem norveškem časopfsu je bilo nedavni citati s'edecl J oglas: »Ker moram odpotovati v Ameriko, I da nastopim novo službo, a moja nevesta ; ne mara iti z menoj, Iščem tem potom do- j stojnega in premožnega moža, ki bi jo po- i ročil. Moja nevesta je 23 let stara, blondin- I ka in zelo lepa. je na prav dobrem glasr \ in ima nekaj premoženjac. • Najemniki In hfšnl posestnifel. Kako j se vrši v Veliki Britaniji boj najemnikov in . hišnih posestnikov, nam javlja ta-le vest iz : Londona: Več najemnikov v Glasgowu, Id 1 Že več mesecev nočejo plačati zvišanfh na-| jemnin. je bilo od hišnih posestnikov po-; stavljenih na cesto s pomočjo hišnikov. Na-j slednje jutro po se je zbrala množica več j tisoč ljudi v Dalmuirju pri G'asgowu in s silo spravila nazaj v stanovanja štiri od petih deložiranih rodbin. Policija je oba dneva postopala s popolno nepristranostio. Boj se nadaljuje med hišnimi posestniki in najemniki, ki dajejo del stanovanja v pod-najem, a nočejo ničesar plačevati hišnim j posestnikom. Udruženje slednjih je zahte-j valo vladno zaščito. — UzgajateJj. Izašao le novi broj Uz- gajatelja, časopisa za moralno poboljšanje društva (l. januara 1925, broj 1.) sa ovim sadržajem: Prijatcljima našega pokreta, Müjcnko Vldovič: Sadizam; Kamilo Brös-sler: O novoj godlni; dr. P. Radosavlje-vič: Vokacijoni motiv u školskoj prosvjetl; Josip Boko: Vježbanjc volje; Stj. Uijlč: Božji čovjek; Davorin Trstenjak: Sporo sazrijevanie genijalnih ideja: Jagoda Tro-hclka: Uzgajanje djece prema tempera-men ima; S. Hondrey: Covjek-bog: Prof. S. Pavičič: Diletantizem naše vrhovne školske uprave; Maurice Maeterling: O ljcpoti duše; Pctar Dvor/.ak: Utisci sa pu-tovanja; Davorin Robotič: Idealizam; Emil Petrovič: Pesimlzam; Miljenko Vidovič: Laž, novac i mač; Ivo Bogojevlč: Ljubav i mržnja; Marijan Jurkovič: Moral i društvo: Davorin Trstenjak: Kulture blijede 1 gasnu; U. Talija: Stidljivost; Cvijetin Ra-dovanovič: Novo strujanje života; Salth Ljubunčič: Prlmjeri jačanja moralne volje; Emil Petrovič: Ideje i život; Vojislav Pro-danovič: Moč uzgoja: Josip Rukavina: Dobrota i zloča; Andrija Aždajič: Peslmi-zam i optimizam; Tajanstvene pojave; Tu-gomir Ujčič: Mladenački greh; Omer Tre-binjac: Iz života u život; Josip Geiser: Materljalizam i dijete; Franjo Crnčič: Moral 1 društvo: M. Milohnič: Tri najteže rane: Ivan Ncvistič: Smjernice savremene filozofije; N. VV. Atkinson: Vrhovna mu-drost; inž. P. Tumin: Covjek-bog 1 čovjek-zvijer; Ervin Schlesinger: Pismo »Uzga-ja tel ju«. — Pregled. — Oodišnja pretpia-ta Din 60. — Uredništvo I upre/a S ar a J e-yo, Skcriiča ulic* br. T- »SLOVrNSFC! N A P O D« gne 14 jan g ari a t9?o srcv m To in ono. Se na morilcu je dobre »olje. Sarajevski m drugI listi objavljajo obširna in pretresljiva poročila iz Kolašina o usmrtitvi nekega odmetnika ln razbojnika V Kolašinu je prve dni januarja okoli 16. popoldne privozil pred okrožno sodišče velik avtomobil, v katerem je sedelo večje število orožnikov. Množica radovednega občinstva je takoj opazila, da morajo orožniki voditi s seboj velikega razbojnika. Iz avtomobila so polagoma začeli izstopati orožniki eden za drugim, a zadnji orožniki so krepko držali v rokah težke verige, v katere sta bila vkovana dva moža. Množica je takoj spoznala v okovanima dva obsojenca, ki sta bila pred letom dni od okrožnega sodišča v Kolašinu obsojena na smrt. Prvi obsojenec je bil Milovan Matijev Bulatovič iz Rovaca kolašinski ekraj. Zagovarjati se je moral pred letom dni pred sodiščem radi 15 izvršenih zločinov, med temi tudi radi več umorov. Te zločine je Bulatovič zakrivil za časa svojega odmetni-Štva od 1. 1920 do 1923. Bulatovič je stasit mladenič, star 17 let. Ko je stopil iz avtomobila, je upognjene glave in bledega obraza korakal proti sodišču. Kdor ga je preje poznal, je mora) takoj opaziti, da Je Bulatovič v enem letu ki ga je preživel v kaznilnici v Zenici, izgubil več nego polo vico svojega prejšnjega trdnega zdravja. Ljudje so pozneje izvedeli, da je temu vzrok okolnost, ker je Bulatovič iz kaznilnice poskušal pobegniti. Radi poskušenega bega je moral prestati strožji zapor, ki mu je škodoval na zdravju. O Bulatoviču so govorili, da je bil velik zločinec, brezsrčen razbojnik, ki Je svoje žrtve ubijal brez par-do na. Ljudska govorica trdi, da jc neki svoji žrtvi dajal v usta žerjavico in da je nekoga, ki ga Je obesil, še enkrat obesil, ker se tna Je pri prvem obešanju konopec pretrgal DrugI obsojenec je bil kolašinski meščan Boško Boričič, ki Je bil na smrt obsojen radi uboja, katerega Je priznal, in radi soudeležbe pri drugem uboju, kar pa ni priznal. Boričič je star 26 let, zdrav rdečih Te in Živahnega pogleda. Prisojno množico motri veselo in se smehlja. Njegov oče, njegova mati, bratje in sestre so prišli k nfe-mu in začeli vsi jokati, toda on se je smejal Začel jih je karati, zakaj jočejo in znancem Je vzklikal: Zdravo! Zdravo!« Boško Boričič Je postal odmetnik ia. osVete. Neki Milikič mu }e ubil brata. Ko jc bil Milikič sojen pred sodiščem, je nastopil kot priča neki Dimitrije Had?ič, ki je prea sodiščem sveto prisegel, da ni MiMkič ubil Borčičevega brata. Milikič je bil nato oproščen. Sedal na smrt obsojeni Bosko Boričič je bil trdno prepričan, da je Hadžič p<» krivem prisegel in zrklel se je, da se mu osveii. Pri prsi priliki ko ga je srečal je Boričič Dimitrija Hadžiča ubil. Pobegnil je nato v gozd. kjer se je pridružil odmst-nikom. V tem času ko je bil Boričič odmetnik m se je klatil po šumah. le bil izvršen v bližini Kolašina na takozvanem vPajko-vem viru* umor podporočnika Petka B a o-Š i 6 a iz Kolašina. Pokojni Petko je bil zelo hraber vojak in je brez vsake šole napredoval v vojski do podporučnika. Boričič je bil obsojen, da se le udeležil umora tega podporučnika. Ta umor ga Je največ obremenjeval in zato je bil obsojen na smrt. Kmalu po umoru podporučnika Baošiča je namreč veliki župan na Cetinju vsem prebivalcem kolašinskcga okraja naznanil, da so porniloščeni vsi politični zločinci, ki so pobegnili v šume, da nikdo ne bo sodno preganjan za svoje zločine, razun oni, proti kateremu vloži obtožbo privatna oseba. Med prvimi odmetniki. ki so se nato javili oblasti, je bil Bo«ko Boričič. Tri mesece se je svobodno sprehajal pt Kolašinu. Nekega dne pa je bila vložena privatna ob tožba od strani rodbine ubitega Hadžiča in rodbine umorjenega podporučnika Baošiča Naravno, da je moralo sodišče na podlagi te. ovadbe uvesti kazen*ko postopanje in zapreti Boričiča. Boričič je že popreje izvedel za ovadbo. Drugi na njegovem mestu bi mogoče zopet pobegnil v šumo. Tega Bo-ričič ni hotel storiti, nego se je srni javil sodišču ter zaprosil da ga zapro Pri razpravi je odkrito prizmi, da je ubil HcdžJ-ča iz osvete za svojega brata, glede umora Baošiča pa je zanikal vsrko udeležbo. Govoril je pred sodiščem jasno in nastopal energično. Občinstvo je bi'o prepričano, da se je Boričič pred sodiščem n jboljše zagovarjal in da ni bil soudeležen pri umoru podporučnika. Toda sodišče je bilo nasprotnega prepričanja in je obsodi'o Boričiča radi obeh umorov na smrt s stre'janjem. Boričič Je obsodbo mirno pos'usal in ni da) niti znamenja kakega presenetenia. Preteklo je leto dni. Poričič jc ta čas preživel v zeniški k?zni"n!ci. Vs-kciru v Kolašinu je bilo takoj Jrsno, zrkaj sta bila Boričič in Bu'atovic prIpelJnn-> v Kola Sin. Vsi so znali, da nad njima izvrše smrtno kazen v 48 urah. V mestu se je opažala velkn vzncm:r-jenost in razburjenost. Vsrk meSčrn Jc skušal reši i Boričiča, toda na k?k n"čin? Že preje so mešVnl odpos'a'i m kralja ii. vlado nad 20 prošenj za pomPoSčcnjc, toda vse zaman. Meščani niso izgubili po^umj» in so vedno ponavlja'i svojo prošnja, dn bi tako olajšali tudi bolest rodbini Borci-ča. Od srede zv^č^r do četrtki opoldne pred jrstif'kr>ci>o se je vrstil brzoiav za br-zojavom iz Kolajna v B~ojrrnd, kralja so prosfi za pomiloščenje starci, nrSčani. Upali so, da pride pomi'oscenje. Vedeli so, d« je kralj podpisal smrtno obsodbo in da m more sedaj te obsodbe preklicati k^r se nahaja v Parizu. V Četrtek popoldne se Ji polastila velika obuoanost prebivalstva. Neki meščani so prišli na rešilno id^jo. Po-kllcaM so brata ublfega podpornika Bao šiča, ki je st?r orožnk pri sreski fin. upravi. Zove se Maksim. Stari človek j« večni orožnik m poznan kot poSten siromak. č uglednih meščanov je zaprosilo orožnika Makslma da edpmri Boričiča In da tudi on prosi kralja za milost Siromak Maksm re* žaluje za svojim bratom, toda sam izjav* J j a, da ni prepričan, da bi ga ubi! Boričič. Bolelo ga je srce, ko je videl žalostno rodbino Boričiča. zabolelo ga ie srce, ko Je zagledal mladega, na smrt obsojenega Boričiča in izjavil je končno meščanom: »Ci je od mene odvisno, da ga rešim, tedaj st ne branim,« Ob 15. popo'dne so bile odposlane na Ni. Vel. kralja v Pariz tri nujne brzojavke od strani orožnika Maksima Baošiča. Brzojavke so se g'asile: Boško Boričič je obsojen na smrt, ker so mu dokazali, da jc ubil mojega brata Petka. Jaz s svojo rodbino mu odpuščam vse in prosim in zakli-njan: Vaše Veličanstvo, da podeli milost Boričiča. Brzojav je bil odposlan, toda meščani so se bali, da pride prepozno. Smrtna obsodba se je Imela izvršiti v petek ob 16. popoldne. Pred vhodom zaporov se je zbrala vc'ikanska množica, da bi videla oba obsojenca, ki sta se zadnjikrat šetala po pred-p'sih jetnišnice. Bu'atovic je bil sklonjene g'ave, v težkih okovih in je zamišljeno zr» pred se. Nasprotno se je vedno smejal Boričič. Mnogi so se čudili, kako more n*. smrt obsojeni človek biti tako veselega obraza. To so tolmačili tako. da je hotel z ves lim obrazom ublaži.i težko bolest svoji rodbini. V petek zjutraj, mnogi meščani so s\ spali, poseben sel je hitel s pošto proti sodišču, kjer je izročil sodnikom kra'Jev brzojav. Kmalu je meščanstvo izvcde'o z« vsrbino brzojiva in po ulicah so se vršili kriki veselja in radosti: »Živel kralj!« Kralj le usMšal prošnjo Mrksima Baošiča in opro-sMl BoričičT smrtne obsodbe. V mcs'u it nastalo velikansko navdušenje in vs^k it skorr-J pozabil na drugega obsoj nca, na Bu-la4ovlč-\ katerega sn morali isti dan v petek popo'dne rstrelltl. Okoli 16. popoldne se je zbralo več sto ljudi, moških, žensk, dece pred vratmi zaporov In so skušali prisostvovati justifika-ci j 1 Bulatoviča. Priš'1 so sodniki, zdravnik 1"» d'Tbo'.»*"k V z~pore sta se podala tudi obsoienčeva miti in njegov brat. PusM'1 so jih na dvon Sče. da se poslove od Bula'ovica. Pričako-vali so, da bo s'ovo zelo ganilivo. Med ten. Je m?M, s4ara ženica pristopila k sinu in ga po'jubila, ne da bi spregovorila. S~m ob-«:ol^nec Bu'atovic. neko'iko vznem:r'*»n, ji zrčel govoriti materi in bratu: »Ne ž lu'*e za m^noj. Za svoje zločine sem zns'u/*l smrt Bog mi pomagpj, da naj pVča z glavo oni ki me je prvi navedel na z'oč;n* Na materino vprašanje, kdo je ta, se Je obsojenec nagnil in JI na uho tiho povedal neko ime. Obsojencev brat je izoolnil z?dnjo željo. Bulatovič Je zaprosil brata, da mu kuni novo obl-Vo. R"s, kupil mu jo je in v t'i obleki je korrkal na morlšče. Korakal Je p^koncu, s cie^reto v ustih. PrečitaM so mu še enkrat sodb^. ki je navajala vsp n;e» gove z'oein«. Kratko je izjavil: »Vs~ Jc res'« Sodnik je prlnomhil: »Sodba mj si tak^i izvrri!« Povelm-k orožnike čete Jt zaukazal: Puške na gotovo!« 10 orožniko\ ]e namerilo puške, >Nlsan!« se |e glasno Povelje: »Pali!* in 10 pušk je oddalo smrto- cu ki je mirno stal In dalje puSil cigareto. Povelje: »Pali!« In 10 pušk je oddalo $mrf. nosni strel. Obsojenec se je mrtev zgrudil. LITERARNI DVOBOJ. Znameniti španski pisatelj BHsco Iba-nez, ki biva radnje čase v Parizu, je Izdal nedavno novo knjigo v francoščini. V tem literarnem delu napada zelo ostro španskega kralja Alfonza XIII. in diktatorja Pri-mo de Rivera V knjigi je več poBučnih očitkov na naslov kralja radi njegovega vedenja med svetovno vojno. Poleg očitkov sp'oäncga značaja napada loancz kralja tudi osebno. Očita mu, da /e špekuliral na borzi na račun državnega imetja. Ko je lz?Ia knjiga, je špansko poslaništvo v Parizu zahti valo od francoske vlade, da mora Izročiti njenega avtorja šp m^klm oblastem. Francoska vlada je to zahtev3 odklonila. Na to je poklicalo madridsko državno pravchi*tvo Ibancza pismeno na odgovornost. Pisatelj je odgovoril, da se bo zagovarjal za svoj čin takTat. ko v Španiji ne bosta več vladala ne Alfonz XIII. ne diktator Primo de Rivera. Pamflet proti Španskemu Kralij je l~et za posledico dvoboj. Španski žurr.alist Be-nino Farella. izdajatelj lista »M.marhistc, Je pozval Blasca Ibaneza na dvoboj. Ali Ibanez smatra, da je treba po!it;čne zadeve reševati z drugačnimi argument«, nego je pištola ali sablja. Zato ni verjetno, da bi se odzval temu pozivu. Gospodarstvo. Opozorilo našim izvozničarjen. Odkar je prevzela Angleška Protektorat nad Palestino, so se življenske razmere v tej deželi zelo izpremenile. Iz vseh držav priha;ajo tja številni izseljenci, večinoma seveda židovske narodnosti in ustanavljajo nove naselbine. Palestina je zadnje čase oživela. Kulturno in gospodarsko zaosta'a djžela se naglo razvija in postane kmalu arena tekmo\anja mednarodne izvozne tr* govine. Izseljenci pa potrebi jejo že s-.*d«j mnogo gradbenega materij*Ia. Zlasti lesa in cementa potrebuje Palestina v ogromnih koli'inah, ker cementne ind istrijo v hliiiM sploh ni, pa tudi les je v onih krau:x zelo redek pojav. Lesni izdelki, vrat-%. o'c.vi. po* bistvo vseh vrst. lesena poseda, lopat*, ko« šare in dr gi predmeti, brez «tcrih kolo« nisti nc morejo ustanoviti svojca« fcospo. darstva, bi bili Palestini zelo dobrodošli. Poleg tega potrebuje dežela večje količine hrane. moke. krompirja, fižola, konservira» nega sadja in zelenjave, sliv itd. Druge države so že začele prav pr'dno izvažati v Palestino, dasi se po cenan in kvaliteti blaga ne morejo primerjati z Ju» goslavijo. Celo Grs'-a in Turčija u/a/r.ri mnogo blaga, ki ni domačega izvora. Nnj« bolj si pa prizadeva francoska, nemška in italijanska izvozna trgovina, da pribori svo* jemu blagi pot v Palestino. Iz Jugoslavije izvažamo les in lesne izd ike v Italijo, ita* liians'.i izvozničarji pa dalje v Palestino, kjer so cene neprimerno ugodnejše, nego pri nas. Ce bi se naša izvozna trgovina za« nimala za iz%oz v Palestino in dobro orga* nizira'a prevoz in razpečevanje svojega blaga, bi z lahkoto konkurirala z inozem« skimi izvozničarji. Organizirati bi bilo tre« ba v prvi vrsti nlovbo. tako di bi mogle naše trgovske ladje redno prihajati v paJc* stinska pristanišča. Romuni ia je že poskr* bela za redno zvezo s Palestino. Tri tovor« ne in ena potniška ladja vozi redno med Romrniio in Haifo, odnosno Jafo kot g'iv* nimi blagovnimi lukami v Palestini. Ro* munske ladie voziio dva':rat na mesec. Na« ša država bi morala ukreniti vse potrebno. da omogoči domačim izvozničsrjem izvt« žati blago tja, kjer sc poraja novo trgovsko življenje. —g Hmelj. 50. poročilo Hmelj, društva v 2alcu, Zatec. CSR. 10. jan. 1923. od dne 6. t. m. se je zopet oživela hrncljska kupčija in se je od pričetka leta prodalo že čez 10^0 sotov a 5" kg, tako da zn: ša vsa zaloga ie pičlih 5300 stotov a 50 kg. Cene po kakovosti da č!< za 5T kg. Razpo'ozcnje zelo čvrsto — cene dvigujoče. Ccski odbor Jednoty chmelafske. —g Avtomobilska razstava v Newyor- ku. Ameriška avtomobilska industrija proslavlja te dni svoj 25-letnl obstoj z avtomobilsko razstavo, na kateri je lzložcn:h 300 različnih avtomobilskih tipov; cene so od 500 do 10.000 dolarjev. Razstavni prostor obsega 180.000 kvadratnih čevljev. —g Dabave. Vršile S*j bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 2>. jan .t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Llub'Jani glede drbave 15.000 kg ciindersk .a olja za pregreto paro. — Dne 3L iebr. t. 1. pri ravnatelqstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave 2S00 ton premoga kosov-ca: pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu g'edc dobave 100 ton krksa, glede dobave delov Diesel-motorja ter glede dobave raznega orodja in inventarja; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave 100 mg borovih d^sk: pri ravnateljstvu državnih Ze'cznic v SrboticI glede dobave rcbrpstega jekla in glede dobave 5 vagonov lesnega og'ja. — Odcle-nje za mornarico v Zemunu sprejema do 1. febr. t. L ponudbe glede dobave 3'X) službenih pasov iz usnja za podoticirje. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Oravni ttrrcfn>k: RA STO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urcdn:k: VLADIMIR KAPUS 112 Tu?n'm srcem favlamo sorodnikom, prila^e^em fn znancem žalos no vest. da je Vsemogočnemu d> padlo našo sično ljubljeno soprogo in mamico Marijo KlemenCic roj. lTlafek po dolg! bolezni, nrevideno s tolažili «v. vere, poklicati dines ob 3. uri ponoldne v boljše z'vlienie. Pogreb se visi v torek, dne 13. t. m. ob 3. uti poredne iz hiše žalosti, Šutna št. 39, na pokopališče na Ž^fah. Sv. maSe zadušnice se bodo brale v petek ob pol 7. ml z jutra* v farni cerkvi na Šutni. Blaeopokojno priporočamo v prijazen spomin in molitev. Y Kamniku, dne 11. januarja 1925. Josip IhmtnčU, soprog. Joško KlomončiCp Mirka Klatnenčlč, sinova. Inkaso terjatev, menic in Čekov izvršuje t^fno in naj-ugodnfMšc dr. lwmn t "me Gospodarska pisarni Ljub'ja na. Miklošičeva 6/1 ^ ^ ran? ^ ^ Na prodal 115 itdi preuredile lrgciiie po Izredno nizk cen« dva ko*n-pletns trgovski port^la rs m* ntif ikturn > ah sTceHsk-» bgovno vsak ima no d\e irloJbl In rn-» »»sta, \eiiko*t iz o?b ne^s s ekl.i 150x?30cm. Oebo o«t stekla 7 mm. Cel porrsl \el k m z ro ctsmi. Dafle mu vrsta 11 dve Jcmpietni Izložbi z *elernimi vraM t**f ka-mrnit mi banpa»1!» Piipravno za trpovino aH s«l«"ii;če r»s deže''. Vse v d hrom stsnm. Malo iab-IJeno. Oslcda se lahko vsak dan na Heu me« a pri Ignaciju A-»dra£iču, Kranj. Moli e>-wl*«v. ki alsr« »o v nosp'tiovotnn fn «ool«l-■•«* nsm*n* nbA'ait»st SJaJmanJll znettk Din 8. ITiHLI 0GLHSI Z«jn'tv«j. dni'iotmS ter oq sil atrosjo troov-»ke^-i zna£«'i, vsaka bsanda Din I*-. Najmanjši znesek Din 10 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodmkom fn znancem, da je včeraj predpoldne boguvdano preminul naš predobri soprog, oče, stric in brat, gospod MARJAN aadknilgo*od]i ^Km^tsk« p#sollln!ee — se odda. — Več se pcizve v upravi »Slov. Naroda«. 90 POZOT I Dam 50.000 K brezobrest* nega posojila-7a par let nroti jamstvu in plaram| ti'di neVaj najemnine za «♦anovanjc, obstoječe iz dveh ali ene veli'*p sobe s kuhinjo in priti,_linami. — Cenjene ponudbe nod »Stanovanje 50.000 102« na upravo »Slovenskega Naroda«. j | fazno | Sprejemam vsakovrstna motorna ko« lesa, dvokolesa v emajli« ranj? in ponikljanje po najnižji ceni. — Josip Pntsnik, mehanik. Kam« nik 7861 Strofno p!etcnjc Pred Skofiio l/I — pre« vzema v delo vsakovrst» ne nogavice, ka'-or tudi "»odolctanje. — Cene so« lidne. 78 Diesel-motorjev i>opravila sprejme večletni strokovnja'': ponrej v Gradcu, tvrd'a A G. Writzer. Naslov: Franc Tomcc, Stari trg^Rakek. Pohištvo ! Kdor si želi nabaviti krss* no in trpežno pohištvo po zelo t'godnih cnah — nroda ia isto Matiia Arw dlovic. \fidovdanska cesta it. 6 (nasproti hiralnice). •Ja r Perje, kot-olje. rsčie In gosie. n'?h. odda is vsako mno« žino po zmerni ceni — tvrdka E Vajda, ftato« vec 52'T »uori«, nov pretzkuSen in edino strt-Trn lek proti ksns* vici (trlner) ter rsstsre« lemu (kroničnemu) tri« perju ter vnrtiu mrhur» ia. Za ponolno ozd-av. lienie treba ses* lončkov >*r^l^ I^ — T^ 1 _ ^ nf, ,-rtr1;*r>rn stane 45 Dn — Proizva« ia in po poŠti razpošilm ti'di na zdravniški pred» pis lekarna Penič. Zanrr. prešič. Hrvatska 99/T Učni teče j *a risanje krojev in z« "ivanje rarnovrstr.'h ob* 'ek, kostumov in plaščev. Srrcjemam dame v p*".*'«;, tičrn pouk ter urez ijem t"di obleke, prinrivir»| 7t izg^tovitev. — Modni C»m sof>isi na razpolaqo. — E. Schlehan. konces. lols ra nsanie krof*v in šivanje «I.imskih oble V, Ljublana, Stari trg 21 I. 7^ Sprejme se dober, trezen in zanesljiv sčetarski mojster. ki ie zmožen samostojno voditi delavnico in po* oče vati vaiencc. Nastop s 15. janvarjem t. 1 — Hrana. stanovanje ter snloh vsa oskrba v hiši. Prednost imajo neožc ni^ni. — Ponudbe pod »Mojster 75« na upravo »S'ov. Naroda*. RADIO aparate 1, 2, 3 In 4-cevne rrvovrstne, Wakor tudi razni deli stalno na za'og*. Re^ni interesenti imajo rri' ko poslušati brezplačno koncerte in predavanja vseh evropeisk'h rado-pos aj pri Jugoslovensk' el-d d. Brcwn Boveri (praie Jtebi m TuieQ Ljubljana« Rasi Java casta 4. Proda se makulaturni papir kg a PIn v upravi »Slovenskega Naroda1 Franc Szantner L|aMIlani. fclalRlRi" mu n^rn 1. Trinisi nt) mt inliei n ptiodi. tm h ttnkt Specialist za orlopcdtena In anatomlCna obaoaUL lastnina ia tisk »Narodna tiskarnec4 BBBaaaa 9XU