Nina pl,
LACANA V liUTOVrNl
ZADRUGAH
GLASILO NABAVLJALNE ZADRUGE USLUŽBENCE V DRŽAVNIH ŽELEZNIC V
LJUBLJANI L E T O o X I V
Preden se odločite za nakup
pomladanskega blaga
si oglejte naše velike naj novejše izbire v kamgarnu, športnem suknu, blagu za damske obleke, plaščih in kostumih ter moških spomladanskih površnikov.
Opozorilo
Opozarjamo naše člane, naj v bodoče, zlasti v terminskih dneh prinašajo s seboj za nabavo mlevskih izdelkov platnene vrečice, kar je v interesu članov samih. Blago, ki ga prevzamejo v vrečicah, se ne raztrese, razen tega pa se članu hitreje postreže. S tem v zvezi naprošamo člane, naj prinašajo s seboj tudi nahrbtnike, odnosno košare, da bi se na ta način izognili zamudnemu zavijanju nabavljenega blaga in stroškom, ki za potrošeni čas in papir podražijo blago. Ljubljanski in mariborski člani naj pri naročilu v blagajni točno povedo, kakšno embalažo so oddali v trgovini; člani s proge pa naj isto označijo na naročilnici. Vreče, steklenice in drugo posodo je označiti z imenom, člansko številko in nazivom blaga, za katerega je dotična embalaža namenjena. Uvažujte to opozorilo, ker bo s tem zamenjava embalaže skoro nemogoča in bodo odpadle tozadevne reklamacije.
Dalje prosimo člane, da priložijo vsaki reklamaciji, ki jo je točno pojasniti, tudi originalni račun, da se s tem pospeši rešitev.
Mlevski izdelki
predvsem koruzna moka in zdrob, se zlasti v pomladanskem času kaj radi pokvarijo. Svetujemo, da hranite to robo odprto, v hladnem, suhem ter zračnem prostoru.
Med
Zelo učinkovito in blagodejno sredstvo proti prehladu, davici, angini in obolenju na dihalnih organih je čaj z medom.
Med je najbolj redilno hranilo, ki pospešuje prebavo in ojačuje kri. Najmanjša količina medu koristi otroku več, kakor vsa druga sladkarija. Zato dajte svojim otrokom medu!
ZADRUGAH
GLASILO NABAVLJALNE ZADRUGE USLUŽBENCEV DRŽ. ŽEL. Št. 4	Ljubljana, 50. aprila 1958	Leto XIV
Pred letno skupščino
O' loga jači, nesloga tlači! Tako govori star pregovor, znan vsem na-k_/ rodom že od davnih dni. Preresnične vsebine teh besed bi se morali vedno zavedati zlasti majhni narodi in usmeriti vsa svoja prizadevanja v enotne pravce, tako da bi ne šlo v izgubo ničesar, kar se da s skupno voljo in s složnim delom koristnega doseči. V dneh, ki nas še ločijo od XVI. redne skupščine naše zadruge, naj bi si citirani pregovor vzeli k srcu vsi zadružniki, zlasti pa delegati slovenskih železničarjev, ki bodo presojali dosedanje in določali o nadaljnem zadru-ginem delovanju.
Z ljubeznijo in polni idealizma so pred 16. leti začeli graditi našo zadrugo njeni ustanovitelji. Gradili so na zdravo in trdno podlago. Vzajemna pomoč naj bi vodila zadružnike do cilja: ustvariti ustanovo, ki naj strne vse naše železničarje v močni, krepko povezani in nerazdružljivi enoti, ki bo železničarje osamosvojila gospodarsko, jim v nesreči in stiski nudila pomoč, pa tudi socialno in kulturno dvigala železničarski stan.
Počasi je rasla stavba, kajti je bilo z vseh strani mnogo nasprot-stva, nezaupanja in nerazumevanja. Ali upravni odbori so pogumno gradili naprej. Po likvidaciji bivše uradne gospodarske poslovalnice južne železnice je zadruga sprejela pod svoje okrilje tudi njene bivše člane. Tako je nastala mogočna zgradba, ki že dolgo let ščiti slovenske železničarje in njih rodbine. Z nesebičnim delom so voditelji zadrugo dvignili na višino, ki je ne uvažujejo samo v naši domovini, temveč cenijo tudi izven mej države. Upravni odbori gotovo niso vsakega započetega dela brez napak izvedli. Ali greši lahko samo tisti, ki dela. Pri večkrat tako zamotanih poslih, ki jih vrši zadruga, so pogreške tembolj razumljive. Dejstvo pa je, da so si člani vseh odborov vedno prizadevali, dvigniti zadrugo v korist njenih članov in v dobrobit skupnosti slovenskih železničarjev.
Prijatelji zadružniki! Ali naj v dobi, ko se v borbi za skupne koristi vsi stanovi združujejo, naš železničar cepi svoje moči? Ali naj svojo lepo gospodarsko ustanovo slabimo, mesto da bi v njej zbrali prav vse železničarje, ki še niso pod njenim krovom?
Ali naj radi enega ponesrečenega posla grenimo življenje in izpodkopavamo ugled ljudem, ki so se zadružnemu delu posvetili z dušo in telesom, se za skupnost žrtvovali in pri tem premnogokrat morali zanemarjati svoje lastne družine? Ali naj plodonosno delo zadruge, oprto na podporo zavednega članstva, radi nebistvenih nesoglasij in različnih naziranj trpi v svojih temeljih?
S takimi in podobnimi občutki čitamo predloge po delitvi zadruge, spremembi pravil in pravilnika o volitvah delegatov, ukinitvi kolektivnega zavarovanja, ponavljajočo se zahtevo, naj se radi nekdanje mesarije sodijo in obsodijo odborniki itd.
Ker nam mora biti naša ustanova in njena bodočnost pri srcu, opozarjamo: Zadružniki! Presojajte vsa ta vprašanja trezno, imejte pred očmi korist skupnosti, izločite vsako miselnost, ki ogroža slogo m slabi gospodarsko moč železničarjev. Naša zadruga služi enako nam vsem. Čim jačja bo, tem lažje bo čuvala tudi krajevne interese na svojem področju.
Delegati! Ko boste na letošnji skupščini o teh resnih vprašanjih odločali, presojajte trezno, stvarno, brez strasti; tako kakor mora presojati slovenski železničar in pravi zadrugar.
Ponavljamo: V slogi je moč! Naša stavba še ni dograjena, še je potrebno smotrnega, skupnega dela. Slovenskega železničarja nikakor ne sme zadeti očitek, da je obstal sredi pota ali celo začel razdirati, kar je z vztrajnostjo zgradil.
Vabilo na
XVI. redno skupščino
Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic r. z. z o. j. v Ljubljani, ki se bo vršila po delegatih, izvoljenih dne 23. februarja 1936, v Ljubljani, dne 26. maja 1938 ob 8. uri v prostorih kina „Sloge“, palača Ljubljanski dvor,
Kolodvorska ulica.
DNEVNI RED:
1.	Konstituiranje skupščine.
2.	Čitanje poročila upravnega odbora o poslovan ju zadruge in letnih sklepnih računih za poslovno leto 1957 in predloga, kako naj se razdeli poslovni prebitek.
5.	Čitanje poročila nadzornega odbora o poslovanju zadruge in letnih sklepnih računih za poslovno leto 1937 in o predlogu za razdelitev poslovnega prebitka ter predloga o podelitvi razrešnice.
4. Razprava in sklepanje:
a)	o odobritvi poročila upravnega odbora,
b)	o odobritvi poročila nadzornega odbora,
c)	o odobritvi sklepnih računov,
č) o odobritvi predloga o razdelitvi poslovnega prebitka,
d)	o razrešnici članom upravnega in nadzornega odbora.
5.	Razprava in sklepanje o predlogu delegatov mariborskega okoliša »Delitev Nabavi j alne zadruge r. z. z o. j. Ljubljana v dve samostojni zadrugi, in to Ljubljana in Maribor s pripadajočima dosedanjima področjima.“
6.	Razprava in sklepanje o spremembah posameznih členov Pravilnika o volitvah delegatov in njih namestnikov za skupščine Nabavijalne zadruge po predlogih upravnega odbora in delegatov.
7.	Sklepanje o spremembi pravil po predlogih delegatov in upravnega odbora čl. 1, t. 2, čl. 19, t. 1, čl. 21, -t. 1, čl. 23, t. lc, čl. 30, t. 1, čl. 42, t. 2.
8.	Določitev najvišje vsote, do katere sme upravni odbor zadrugo zadolžiti s posojili in nakupom robe (§ 29. t. 4 zakona).
9.	Določitev najvišje vsote, do katere sme dajati zadruga zadružnikom robo na up.
10.	Dopolnilna volitev članov upravnega in nadzornega odbora in volitev namestnikov za člane obeh odborov.
11.	Sklepanje o predlogih upravnega odbora.
12.	Sklepanje o predlogih in pritožbah zadružnikov.
13.	Slučajnosti.
Skupščino tvorijo delegati na podlagi čl. 42 zadružnih pravil ter § 28. t. 5, zakona.
Ako skupščina ob določeni uri ne bi bila sklepčna, se bo vršila na istem kraju in z istim dnevnim redom pol ure kasneje nova skupščina, ki bo polnoveljavno sklepala ob vsakem številu prisotnih delegatov (čl. 31, t. 2, zadružnih pravil) izvzemši o točkah za spremembo pravil zadruge in delitev zadruge (t. 3. in 7. dnevnega reda), čl. 51, t. 5, pravil in § 33, t. 5, zak.
Letni račun je članom na vpogled v prostorih zadruge na Masarykovi cesti št. 17/11, soba št. 17 vsak delovni dan med 16. in 18. liro od vštevši 18. maja t. 1. naprej (§ 58, t. 5. zakona).
Popolno besedilo sprememb pravil, ki se predlagajo, bo 6 dni pred skupščino razpoloženo na vpogled zadružnikom v vseh poslovalnicah zadruge (čl. 45, t. 2, pravil).
Vsak delegat more na skupščini izvrševati svoje pravice osebno. Ako bi bil delegat zadržan udeležiti se skupščine, poveri z zastopanjem namestnika iz svojega volišča. Namestniku mora izročiti lastnoročno podpisano pooblastilo za zastopstvo in pooblastilo, katero prejme zase od zadruge (čl. 25 pravilnika o volitvah delegatov).
Vsak delegat mora prinesti pismeno pooblastilo, ki mu ga dostavi zadruga (čl. 56 t. 2 pravil).
Dnevnice se izplačajo delegatom po sklepu skupščine.
Opomba: Skupščini smejo prisostvovati, ako se izkažejo s člansko izkaznico. tudi drugi člani zadruge, ki niso delegati. Ti zadružniki pa na skupščini nimajo pravice razpravljati in odločati (čl. 48 t. 1 pravil).
V	sredo, dne 25. maja ob 15. se začne v glasbeni dvorani železničarskega glasbenega društva ,,Sloge" v Ljubljani, Pražakova ul. 19, konferenca delegatov, na kateri se bodo predhodno obravnavale točke dnevnega reda, da se pospeši uspešno delo na skupščini sami. Vabimo vse delegate, da polnoštevilno pridejo na to konferenco.
V	L j u b 1 j a n i, dne 30. aprila 1938.
Za upravni odbor:
Luschiitzky Josip, s. r.	Klebel Emil, s. r.
tajnik.	predsednik.
	Din	P	Din	P
1. Gotovina				143.934	76
2. Zaloga:				
a) manufaktura, obl. predm., porcelan .	,	.	3,685.220	50		
b) špecerija iu drugo		4,315.291	72		
c) kurivo		61.971	90	8,062.484	12
3. Vloge:				
a) čekovni zavod. Ljubljana		32.730	41		
b) denarni zavodi, Ljubljana		343.954	50	376.684	91
4. Dolžniki:				
a) razni		2,042.078	83		
b) člani		8,066.722	73	10,108.801	56
5. Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana:				
prioritetne delnice . 					300.000	—
6. Udeležbe in kavcije:				
a) pri Savezu Nabavljalnih zadrug, Beograd.	80.000	—		
b) pri Stavbni zadrugi „Bajtar“, Ljubljana .	1.800	—		
c) kavcije		6.753	90	88.553	90
7. Premičnine po odpisu				1,789.270	50
8. Nepremičnine po odpisu in parcele ....			3,164.131	90
9. Račun gradbe hiš:				
a) Savez Nab. zadrug, Beograd		254.994	53		
b) Ing. Pretner, Ljubljana		3.983	79		
c) zaloga materijala		16.086	97	275-065	29
10. Razni računi in prehodne postavke ....			177.060	85
			24,485.987	79
V Ljubljani, dne 31. decembra 1937.				
dan 31. decembra 1937.	Pasiva.
	Din	P	Din	P
1. Deleži 				2.381.598	
2. Upniki:				
a) Savez Nab. zadrug, Beograd		9,887.765	40		
b) Kred. zadr. usluž. drž. žel. Ljubljana . .	75.229			
c) razni		642.602	90	10,605.597	30
3. Fondi:				
a) rezervni		6,903.982	51		
b) kreditni	 		15.941	17		
c) posmrtninski		945.420	17	7,865.343	85
4. Nedvignjena štednja				14.633	19
5. Garancijska štednja članov				2,361.180	10
6. Kavcije				52.383	16
7. Račun gradbe hiš:				
prispevki za Mlad. dom v Gozdu				438.657	91
8. Prehodne postavke		15.275	—		
9. Dolžne davščine za leto 1934.—1937		713.854	25	729.129	25
10. Sklad dubioz				13.143	09
11. Poslovni prihranek				24.321	94
			24,485.987	79
				
	Din	P	Din	P	Din	P
1. Režija:						
a) Osebni izdatki:						
Plače in odškodnine osobju .	2,649.983	36				
Bol n. in pok. zavarovan je .	.	294.824	57				
Plače upr. in nadz. odboru .	.	151.800	—				
Odškodnine raznim		65.376	55				
Potnine		33.793	—	3,195.777	48		
b) Najemnine		86.013	50				
Kurjava in razsvetljava .	.	.	87.933	25	173.946	75		
c) Pisarniški stroški:						
Poštnina, telefon, brzojav .	.	52.136	55				
Tiskovine, posl. knjige in pi-						
sarniške potrebščine ....	72.275	15	124.411	70		
d) Zadružna propaganda:						
Glasilo „Zadrugar“, tisk in						
honorarji		145.802	37				
Zadružni koledar		15.308	—				
Zadružni cenik 		12.000	—				
Sprejemi gostov, proslava za-						
družnega dneva 		15.886	05				
Objave, listi in revije ....	12.551	—				
Izdatki za občni zbor ....	32.857	25				
Izdatki za razstavo in kongres						
v Ljubljani		15.441	70	249.846	37		
e) Vzdrževanje hiš in lokalov .	.	50.196	10				
„	inventarja .	.	.	17.379	38				
„	službene obleke .	16.872	96	84.448	44	3,828.430	74
2. Podpore						90.377	16
3. Obresti in provizije:						
Obresti Savezu		294.094	—				
Obresti ostalim		8.996	—				
Stroški čekov, zavoda		18.657	05			321.747	05
4. Adaptacije						67.155	65
5. Zavarovalnine						60.642	50
6. Davki in takse						969.876	93
7. Odpisi:						
Inventarja		194.526	48				
Nepremičnin 		55.413	86				
Neizterljivih dolgov		11.095	17			261.035	51
8. Pravni in drugi stroški ....					16.418	25
9. Poslovni prihranek						24.321	94
					5,640.005	73
V Ljubljani, dne 31. dec. 1937.						
na dan 31. decembra 193?.
Dobiček.
1.	Kosmati prebitek:
od manufakture....................
špecerije ..........................
kuriva .............................
2.	Dobiček mlekarne....................
3.	Dobiček železn. menze...............
4.	Blagajniški skonto..................
5.	Obresti v dobro.....................
6.	Provizija zadružnega zavarovanja .
7.	Vplačila na račun odpisanih dolgov .
8.	Vplačila na račun dubioze..........
Din
1,454.056
3,285.380
177.162
33
25
26
567.535
84.652
43.672
9.453
11.854
30
53 21
54 73
Din
4,916.598 1.964 4.274
717.168
84
20
38
5,640.005
III. Kretanje članov in deležev
Pričetkom leta 1937 je bilo članov .	.	.	7799 z	deleži 7799
Tekom leta 1957 je pristopilo članov .	.	349 „	349
„	„ 1937 je odpovedalo članov . „	„	1937 je prenehalo članstvo	155 „	„	155
vsled smrti in premestitve ....	97 „	„	97
Stanje članov dne 31. decembra 1937 .	.	7896 z	deleži 7896
Za knjigovodstvo:
Markov Vladimir s. r.
Tajnik upravnega odbora:	Predsednik upravnega odbora:
Luschiitzky Josip s. r.	Klebel Emil s. r.
Podpredsednik upravnega odbora:
Juh Leopold s. r.
Člani upravnega odbora:
Čerček Srečko s. r., Lavrič Jože s. r., Masič Pavle s. r., Maganja Jos. s. r., Artič Franjo s. r., Verhovšek Vojteh s. r., Brecelj Franjo s. r.
Na osnovi čl. 27 zadruginih pravil smo pregledali čisto bilanco, račun izgube in dobička ter izkaz kretanja članov in deležev, primerjali z glavnimi in pomožnimi knjigami in ugotovili, da so pravilni.
Tajnik nadzornega odbora:	Predsednik nadzornega odbora:
Feldin Hinko s. r.	Furlan Josip s. r.
Člani nadzornega odbora:
Ing. Fine Fr. s. r., Frole Iv. s. r., Žorga Rudolf s. r., Korošec Blaž s. r.
Pojasnila k bilanci za 1. 1937
Aktiva.
1.	Gotovina.	.
Stanje v zadružnih blagajnah 31.	decembra	1936	....	din	247.462'51
Tekom leta so blagajne prejele.............................„	48,764.956’04
Skupaj:	din	49,012.418'55
Tekom leta so blagajne izdale..............................„	48,868.483‘79
Stanje gotovine v blagajnah 31.	decembra	1937.	.	.	.	din	143.934"76
2. Zaloga manufakture.
V vseh prodajalnah je znašala dne 31. dec. 1937 zaloga
manufakture po nabavni vrednosti:
a)	Prodajalna Ljubljana glavni..........................din	2,384.077'20
b)	Prodajalna Maribor kor. kol...........................„	359.395'65
c)	Maribor glavni kolodvor...............................„	96t.747'65
Skupaj:	din 3,685.220'50
V tej zalogi je vpoštevana tudi zaloga stekla, porcelana, galanterije, konfekcije in zaloga šivalnice. Konec leta 1937 je bila nabavna vrednost zaloge tega blaga napram letu 1936 manjša za din 220.671'44, kar se deloma pojasnjuje tudi s tem, da je bil v manufakturnih prodajalnah tik pred popisom, v zadnjih dneh decembra, zelo živahen promet. Izbirna možnost v posameznih sortimentih je bila na zadostni višini. Promet manufakture se je v celoti napram letu 1936 zvišal za din 651.766'77, in sicer je porastel manufaktura! promet za din 587.447'69 v kreditnih nakupih, za din 44.519'08 v gotovinskih nakupih.
3.	Zaloga špecerije in drugo.
a)	V	centralnem skladišču	Ljubljana...................din	243.403'50
b)	V	prodajalni	Ljubljana	glav. kol.......„	1,355.707'75
c)	V	prodajalni	Ljubljana	gor. kol....... „	860.947'10
č) V prodajalni Jesenice................................... 386.756"95
d)	V prodajalni Maribor gl. kolodvor....................... 87.768'33
e)	V	prodajalni	Maribor kor. kolodvor...........„	1,305.185'90
Skupaj: din 4,239.749'55
Dalje zaloga živil v menzi, mlekarni, knjige in zaloga
lesa v mizarski delavnici........................................ 75.542'17
Celotna zaloga pod 3. predstavlja tedaj vrednost .	.	. din 4,315.291'72
Zaloga je napram letu 1936 por a st la za din 486.438*51, predvsem radi otvoritve nove zadružne prodajalne na Jesenicah (glej pod č). Na višjo vrednost zaloge pa so vplivale seveda tudi zvišane nabavne cene posameznih špecerijskih predmetov. Radi zvišanih tržnih cen je predvsem porasel tudi špecerijski promet napram letu 1936 za din 1,667.860"07, in sicer je porasel špecerijski promet za din 775.14L67 v kreditnih nakupih, v gotovinskih nakupih pa za din 894.718.40.
4.	Zaloga kuriva.
a)	V	prodajalni Ljubljana gl. kol.	(kolobarji) .	.	.	din	409'20
b)	V	prodajalni Ljubljana gor. kol.	(drva	in premog)	„	41.038'70
c)	V	prodajalni Maribor kor. kol.	(drvi	in premog)	„	20.524'—
Skupna zaloga kuriva po nabavni vrednosti	je znašala	din	61.971'90
in je bila napram oni iz leta 1936 večja za nabavno vrednost din 56.363'40. Z drvmi smo imeli znatne težkoče. Ker je splošna potrošnja v zvezi z omejenim izvozom v prejšnjih letih nazadovala, niso imeli dobavitelji na zalogi zadostne količine dovolj suhih in zdravih drv. Ko pa se je odprl trg za izvoz v inozemstvo, je doma pričelo občutno primanjkovati drv, cene so skokoma rastle in še kljub visokim cenam jih je bilo težko dobiti. V splošnem
smo članstvu vendar postregli po največji možnosti kljub dokaj močnemu povpraševanju. Kakovost drv v nekaterih primerih ni ustrezala in smo morali že dobavljena drva staviti dobaviteljem na razpolago. Da bi ne ostalo članstvo brez drv, smo, prisiljeni po razmerah, kupili stoječ les (brez zemlje) blizu Radohove vasi in na Pohorju blizu Maribora. Drva se napravljajo in dovažajo in bomo imeli na ta način poleti zdrava in cenejša drva na razpolago. V velikopotezne akcije, v nakupe večjih gozdnih kompleksov (z zemljo vred) se pa kljub večjim ponudbam radi riskantnosti nismo mogli spuščati.
5.	Vloge.
Najživahnejši denarni promet izkazujemo s Poštno hranilnico (s čekovnim zavodom). Vloge tekom leta so znašale din 23,091.558"01, izplačila pa din 23,058.807"60. Razlika din 52.730"41, ki je dne 31. decembra 1957 preostala v čekovnem zavodu, predstavlja ostanek vplačil dolžnikov izven Ljubljane. Vloge pri čekovnem zavodu nam služijo za kritje naših tekočih obvez do drugih imetnikov čekovnih računov v naši državi. Preostali večji zneski pa se redno prenašajo v bančne zavode, ker se tu obrestujejo, dočim se v Poštni hranilnici tekoče vloge ne obrestujejo. Vse naše obveznosti v inozemskem kliringu plačujemo po Ljubljanski kreditni banki in Prvi hrv. štedionici, kjer nalagamo v glavnem ves prosti denar tekom meseca. Vse naše vloge v denarnih zavodih razen zneska din 86.210"— na starem računu v Ljubljanski kreditni banki so likvidne. Konec leta 1957 smo imeli v Ljubljanski kreditni banki na novem računu din 8270"—, v Prvi hrv. štedionici din 125.840'—, v Kreditni zadrugi u. d. ž. v Ljubljani din 59.657"—, v Kreditni zadrugi drž. usl. v Mariboru pa din 65.977"50. Obresti so 4%, le vloga starega računa v Ljubljanski kreditni banki se obrestuje po 2%.
6.	Dolžniki.
Med dolžniki v znesku din 2,042.078"85 je vsebovana akontacija dinarjev 1,900.000"—, ki smo jo doslej plačali Fondu za zgradbo stanovanjskih hiš za odkup hiše na Masarvkovi cesti 17, kjer se nahajajo poslovni prostori centrale. Ostanek din 142.078.85 so naše običajne kratkoročne terjatve iz raznih poslovnih zvez.
Zadrugarji-dolžniki so 51. dec. 1957 dolgovali din 8,066.722"75, 31. dec. 1956 pa din 7,501.098"66. Dolg članov se je tedaj znatno povečal za din 565.624'07. — 4464 članov iz območja ljubljanskih prodajalen so dolgovali din 4, 540.928"40. kar je din 972"— povprečno na člana. 2897 članov iz območja mariborskih prodajalen je dolgovalo din 5,447.981"82, kar je din 1190"— povprečno na člana, 555 članov iz območja prodajalne Jesenice je dolgovalo din 277.812"51, kar je din 520"— povprečno na člana.
Pri članstvu 7896 in dolgu din 8.066.722"75 znaša povprečni dolg na člana din 1022"—.
Po višini so bili dolgovi razporejeni takole: do din 1000"— je dolgovalo 3024 dolžnikov (v letu 1936 — 5441), do din 2000"— je dolgovalo 1646 dolžnikov (v 1. 1956 -— 1439), do din 5000"— 747 (v 1. 1956 — 5%), nad din 5000"— pa 568 (v letu 1956 — 420) dolžnikov-članov.
Iz gornjih številk sledi, da je splošna zadolženost in terjatev zadruge do članstva znatno porastla. Vzrokov je več, glavna pa sta: porast cen življenjskim potrebščinam in prenizki prejemki železničarjev. Vprašanje raz-
clolžitve železničarjev postaja vsak dan bolj pereče. Naloga vsakega posameznega, predvsem pa nas vseh kot celote je, da se s smotrnimi ukrepi dokopljemo do boljših gmotnih in socialnih razmer. Zadruga doprinaša ogromne žrtve v korist celote, ne more in ne sme pa več dovoljevati, da bi zadolžitev še naraščala. Zadrugina uprava je skrajno pazljivo odobravala kredite, pa vendar ni mogla preko socialnih težkoč, v katerih živi naš železničar.
Prioritetne delnice Ljubljanske kreditne banke v vrednosti din 300 tisoč predstavljajo 5000 delnic po din 100'— nominalne vrednosti, ki se obrestujejo po 4%. Ta znesek je ta čas še nelikviden.
Naša zadruga je včlanjena pri Zvezi nabavljalnih zadrug v Beogradu in ima tam položen na vsakih 100 članov po en delež. Do sedaj smo imeli plačane deleže za 7900 članov, to je 79-krat po din 500'—, kar da din 39.500'— in smo ta znesek izkazali v bilanci za 1. 1956. Zveza nabavljalnih zadrug pa je lansko leto na svoji skupščini, ki se je vršila dne 50. VI. 1937 v Ljubljani, sklenila, da vplačajo pri njej včlanjene zadruge na vsakih 100 članov še po en nadaljnji delež din 500'—. Za 8000 članov znaša tedaj obvezna udeležba 80 krat 1000 = din 80.000'—. Razliko na udeležbi v znesku 40.500 dinarjev smo nadoknadili v letu 1937. radi česar izkazujemo iz tega naslova din 80.000'— v bilanci. Pri stavbni zadrugi ..Bajtarju" imamo 6 deležev po din 500'—.
Kavcije v znesku din 6.562'90 v Ljubljani in din 191'— v Mariboru so kavcije pri Direkciji drž. železnic in pri Direkciji pošte in brzojava.
7.	Premičnine.
izkazujemo po 10% odpisu v skupni vrednosti din 1,789.270'50. V tem znesku je vsebovana vrednost celokupnega inventarja v trgovinah in pisarnah v Ljubljani, Mariboru in na Jesenicah, v železničarski menzi v Ljubljani in vsa vozila, dalje inventar Mladinskega doma v Gozdu Martuljku. V letu 1937 smo dokupili inventarja za novo prodajalno na Jesenicah, za novozgrajeni Mladinski dom. za novo preadaptirano prodajalno v Šiški in ostale inventarne predmete.
Odprodali smo na inventarju Zvezi nabavljalnih zadrug za Ko—op hotel, Železničarski čebelarski zadrugi v Ljubljani in izvršili običajen odpis v znesku din 258.375T8.
8—10. Nepremičnine dograjene in nepremičnine v gradnji.
Vrednost dograjenih nepremičnin po odpisu je zaradi dovršenih stavb Mladinskega doma v Gozdu Martuljku, prodajalne na Jesenicah in gospodarskega poslopja v šiški porasla in se sestavlja sledeče:
a)	hiša v šiški...............................din
b)	hiša na Jesenicah...........................„
c)	mladinski dom v Gozdu.......................„
č) vodnjak v Gozdu.............................„
d)	gospodarsko poslopje v	Šiški...........„
e)	upravna hišica v Gozdu	z gospodarskimi	poslopji	,,
f)	tehtnica v Šiški................................ „
g)	tehtnica v Mariboru.................................
h)	baraka v Mariboru (za premog	in	drva)	....	,,
Skupaj	din
717.838'— 359.733'— 1,127.008'— 65.997'— 71.111'— 115.540-60 11.957-40 15.286'— 12.234-60
2,494.705-60
Na računu nepremičnin v gradnji je bilo konec leta 1937 še par postavk prehodnega značaja, ki so že odnosno bodo tekom leta 1938 dokončno likvidirane. Vprašanje in obračun bazena je v zvezi z odprodajo dela naše parcele v Gozdu Martuljku in bo rešeno v doglednem času z Zvezo nabav-ljalnih zadrug. Realna vrednost teh postavk znaša din 275.065"29.
Konec leta 1937 smo bili lastniki:
a)	parcele v Polju 3821 m2 v vrednosti.................din	28.603'60
b)	parcele v Gozdu 53.584 m2 v vrednosti..................... 149.102"70
c)	parcele v Mariboru 3487 m2 v vrednosti ....	„	491.720" —
Skupna vrednost parcel 60.692 m2........................din	669.426"30
Radi odprodaje dela parcele v Gozdu Martuljku Zvezi nab. zadrug za zidavo doma M. Vošnjaka se je površina parcel znižala za 5102 m2 in za znesek din 26.719"50. Zveza je plačala za parcelo din 28.240"—.
11. Razni računi in prehodne postavke v znesku din 177.060"85 se na-
našajo na sledeče: a) Dolg raznih zadrug dravske banovine za skupni koledar v znesku		din	23.790"—
b) Dolg raznih tvrdk za oglase v koledarju		„	51.090-50
Koledar za leto 1938 smo založili v 16.500 izvodih pod vodstvom našega urednika g .dr. Benka Leopolda skupno z drugimi zadrugami, ki so prevzele gotov del izvodov in nam do 31. dec. 1937 še niso poravnale svojih obveznosti. Isto velja za oglase, c) Dolg direkciji drž. žel. v Ljubljani za tehtnico v kurilnici v Mariboru v znesku			13.563-75
Tehtnico odplačuje žel. uprava z ubrano tehtarino. č) Razna predplačila			4.091"—
d) Akontacija za stoječ bukov les na Pohorju za napravo drv, ki se bo obračunala v 1. 1958 po konča-nem sekanju drv			54.525-60
e) Denarni odvod prodajalne Jesenice, odposlan 31. decembra 1937 po čekovnem uradu in sprejet v centrali šele 3. L 1938 			50.000"—
Skupaj	din	177.060-85
Skupna aktiva		din	24,485.987-79
Pasiva. 1. Deleži članov. Stanje plačanih deležev konec leta 1936 je znašalo .	.	.	din	2,384.560-50
Izplačalo se je in prepisalo tekom leta 1957 na račun deležev 			97.660-19
Ostane	din	2.286.900-31
Vplačali so člani na deležih tekom 1. 1957 		1*	94.697-69
Stanje članskih deležev konec 1. 1937. znaša		din	2,381.598-—
Tedaj manj za	din	2.962-50
2. Upniki pri zadrugi.
a) Zveza N. Z. skadentni račun			din	995.333'—
b)	.. tekoči račun			5,558.689'—
c)	„ robni račun 			1,865.812-50
č)	„ račun za dom na Masarykovi cesti .	„	1,297.553'—
d) „	„ račun zavarovanja članov 		99	2,170.377-90
Skupen	dolg pri Zvezi N. Z. znaša tedaj 31. XII. 1937	din	9,887.765-40
in je napram dolgu od 51. XII. 1936 				6,635.472'—
večji za.............................................................. 5,252.295'40
Porast dolga pri Zvezi N. Z. izvira predvsem iz sklepa lanske XV. redne skupščine, ki je sklenila kolektivno posmrtno zavarovanje zadruginega članstva pri Zvezinem zadružnem zavarovanju. Znesek din 2,170.377'90 smo prenesli iz računa garancijske štednje (1. 1934—1936), ki je bila knjižena do sedaj tudi v pasivi, na račun Zvezinih terjatev za zadružno zavarovanje.
Nadalje izvira porast dolga pri Zvezi še iz skadentnega kredita 995.333'— dinarjev. Ta dolg bo tekom leta 1938 povsem izravnan. Takozvani tekoči račun v znesku din 3,558.689'— v redu odplačujemo po sklenjeni pogodbi v mesečnih obrokih po 21.600'— dinarjev in bo v letu 1951 odplačan. Račun za dom na Masarjkovi cesti se tudi v redu odplačuje v mesečnih obrokih po din 25.000'— in bo likvidiran v letu 1945 v smislu sklenjenega dogovora. Robni račun je naš odprt račun pri Zvezi za blago, ki ga sproti dobavljamo preko Zveze in zopet odplačujemo. Konec decembra je dosegel znesek din 1,865.812-50.
Dolg raznim upnikom-dobaviteljem v znesku din 642.602"90 je deloma nastal radi tega, ker je bilo blago dobavljeno pred zaključkom leta, fakture za to blago pa smo prejeli šele po zaključku leta.
3.	Fondi.
Rezervni fond se je zvišal z dotacijo iz poslovnega
prihranka nedvignjenih povračil, itd. na...........din	6,903.982'51
Kreditni fond se je zvišal za din 1.942'08 na .	.	.	din	15.941'17
Dobrodelni f o n d je bil v letu 1937 z nakazili za podpore članov popolnoma izčrpan.
Posmrtninski fond je znašal konec leta	1936	.	.	din	868.097'—-
manj tekom leta izplačanih posmrtnin (124)...........„	159.477'33
Ostanek	din	708.619'67
smo dopolnili s prispevki zadružnega zavarovanja ZN Z za
152 primerov................................ • > • •	»	12.447'—
in v otiranjem garancijske štednje 1934—1956 ...........„	224.353'50
tako, da je ta fond koncem leta 1937 znašal........din	945.420T7
tedaj za din 77.323T7 več napram letu 1956. O pomenu in uporabi glej „Zadrugarja“ štev. 5—6/1937, 5/1938 in članek v tej številki!
4.	štednja.
Konec leta 1937 je na nedvignjeni štednji ostalo .... din 14.633'19 Garancijska štednja, t. j. vsakoletni ostanek članskih prihrankov, ki niso v celoti izplačani s povračilom in delnimi izplačili posmrtnin. Znesek te garancijske šted-nje, ki se je do konca leta 1936 nabral skupno z rednimi povračili od 1. 1936, in ki je bil v bilanci za leto 1936 knjižen pod postavko „garancijska štednja članov'1 v znesku din 4.417.127'— se v bilanci za leto 1937 ne pojavlja več, ker je bil izčrpan odnosno preknjižen na sledeči način:
a) kot povračilo za leto 1936 je bilo članom v začetku leta 1937 izplačano odnosno članom-dolžnikom odpi-
sano od njihovega dolga v znesku.........................din	1,990.501'35
b)	kot dolg Zvezi v obliki zavarovalnih premij za zadružno zavarovanje smo preknjižili...........................„	2,192.044'15
c)	na posmrtninski fond preknjiženo........................... 224.333'50
č) na nedvignjeno štednjo (od leta 1937).....................„	10.228'—
kar predstavlja likvidirano postavko v znesku . . . din 4,417.127'—-V bilanci za leto 1937 je knjižena tedaj samo garancijska štednja članov za leto 1937. Ta štednja znaša .... din 2,473.474'— Ker pa je bilo članom do 31. dec. 1937 po nakaznicah izdano blaga v vrednosti.........................................„	112.293'90
je v bilanci izkazana štednja per saldo v znesku .... din 2,561.180'10
Ta znesek se porazdeli na 2 % zavarovalno premijo za leto 1937 za zadružno zavarovanje po sklepu zadružne skupščine, ostalo pa se izplača članom kot povračilo za leto 1937, odnosno se pri članih - dolžnikih zniža zadrugi na terjatev za višino zneska povračila.
5.	Kavcije v znesku din 52.583T6 so garancije poedinih tvrdk za dela pri stavbah in drugo.
6.	Prispevki za Mladinski dom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
se sestavljajo konec leta 1957 sledeče:
Zbirka železničarjev, zbrana po direkciji drž. železnic, ki
jo je izročil kuratorij v korist gradbe doma..................din	225.000'—
Zveza nabavljalnih zadrug je darovala........................... 50.000'—
Kreditna zadruga usl. državnih železnic, Ljubljana ...	„	50.000'
Mestna občina ljubljanska......................................„	24.875'—
Udruženje jugosl. narodnih žel. in brod. Ljubljana ...	„	16.465'—
Čebelarska zadruga usl. državnih železnic......................„	2.000'—
Nabiralna akcija železničarjev in privatnikov..................„	107.482'15
Skupaj .	.	.	din	455.820'15
manj 3% normalni odpis od vrednosti Mladinskega doma za 6 mesecev.............................................  ,	„	17.162'24
ter je v bilanci izkazan znesek...............................din	458.657'91
V letu 1938 so prispevali v ta fond še železničarji in
privatniki.............................................. ,	,	„	11.252'45
tako, da dosegajo ti prispevki sedaj vsoto....................din	449.910'36
ki se bo pa še v teku leta 1958 povišala.
7.	Sklad dvomljivih terjatev
se je znižal do konca leta 1937 na znesek............din
8.	Dolžne davščine. Seni spada še deloma neplačani naknadno predpisani družbeni davek za leto 1934-36 v
preostalem iznosu..............................,	.	.	„
za katerega nam je finančni minister dovolil obročno odplačevanje. Delni znesek za leto 1957 predpisanega davka
v znesku......................................... ,	,	„
smo plačali v januarju 1938. radi česar ga izkazujemo v bilanci kot rezervo. Davčni predpis za leto 1957 smo prejeli šele v novembru 1937.
Med prehodne postavke so uvrščene še nekatere manjše postavke, ki se izravnajo v letu 1938 ...........„
Skupaj ad 8)................................ , , ,	, din
Skupna pasiva znašajo tedaj .......................... „
9.	Poslovni prihranek za leto 1937 znaša..............
13.143-09
386.877-50
326.976-75
15.275 —
729.129-25
24,461.665-85
24.321-94
Pojasnila k računu zgube in dobička.
Stroški.
1. Režija:
Osebni izdatki znašajo din 5,195.778*48 in so za din 45.585"71 višji na-pram letu 1956, ker so nekateri uslužbenci v svoji plači vsled mnogoletne službe napredovali. Plače upravnega in nadzornega odbora so se znižale za din 4.200, enako tudi potnine za din 2.763"50. Odškodnine za razna dela so se zvišale za din 5.900"25.
Za najemnino je zadruga izdala din 86.013"50, torej za din 1.896*50 več kot v letu 1936. Stroški za kurjavo in razsvetljavo so se znižali za din 1.787*35 kljub temu, da smo imeli izdatke za novootvorjeno prodajalno na Jesenicah.
Postavka pisarniških stroškov se je znižala za din 15.545*72.
Stroški zadružne propagande in tiska so znižani za din 12.372*78, kljub temu, da smo prispevali za Zvezino skupščino in razstavo z zneskom din 15.441*70 (Zveza je izdala za razstavo din 34.745*60).
Vzdrževanje inventarja, hiš in službene obleke izkazuje manjši izdatek za znesek din 4.959*04.
Podpore znašajo din 90.577*16 in iz dobrodelnega fonda 22.812*94 din.
Obresti Zvezi N. Z. so se zvišale za din 49.557*08, to pa predvsem radi tega, ker nam je Zveza zaračunala obresti za izposojeni kapital za zadružno zavarovanje članov v znesku din 43.567*16. V računu dobička pa izkazujemo din 43.672*21, ki nam jih je priznala Zveza kot inkaso-provizijo na račun zavarovanja. Obresti raznim so nižje za din 4.655*60 in razen tega so obresti nam v dobro (med dohodki) višje za din 27.651*53.
Stroški za čekovni zavod so višji radi zvišanja provizije čekovnega zavoda.
Izdatki za adaptacije so večji za znesek din 29.450*70, ker smo v letu 1937 preuredili poslovne lokale v naši prodajalni gor. kol.
Zavarovalnine znašajo din 60.642'50 in so se zvišale za din 12.206'— radi zavarovanja naših novih stavb.
Ves trud in napori za čim večje štedenje pa niso mogli priti do efektne jšega izraza v stvarnem zmanjšanju stroškov radi novih davščin, ki so v letu 1937 ogromno narastle. Izdatek za davke znaša v letu 1937 ogromno vsoto din 969.876'93. Ta znesek je višji od zneska davkov v letu 1936 za din 547.512'51. Ves za leto 1937 predpisani davek smo v redu odplačali, naknadno predpisani davek za leta 1934—1936 pa odplačujemo v obrokih (letno 110.000'—) in v višini, kakor nam je to finančni minister odobril.
Odpisi od inventarja so se zvišali za din 30.937'73, to pa predvsem radi zvišane vrednosti inventarja.
Odpis od vrednosti nepremičnin se je zvišal za din 12.959'56 z ozirom na odpis nove stavbe za otvorjeno prodajalno na Jesenicah.
Odpis od neizterljivih dolgov se je zvišal za din 11.007'67, ker smo morali odpisati dolgove članov, ki so umrli odnosno bili odpuščeni iz službe, to je take dolgove, ki so trenutno neizterljivi.
Pravni in drugi stroški znašajo din 16.418'25.
Dohodki.
Kosmati dobiček na blagu se je zvišal pri manufakturi in špeceriji, do-čim se je pri kurivu znižal. Brutto-dobiček pri manufakturi znaša din 1,454.056'33 in je višji od brutto-dobička v letu 1936 za din 144.791'59.
Vzrok zvišanja je pripisovati znatnemu povišanju prometa pri manufakturi in špeceriji. Prihranek pri špecerijskem blagu je za din 537.650"92 višji, dočim pri kurivu za din 39.081'05 nižji od leta 1936. Glavne živilske potrebščine smo skušali tekom celega leta in še tudi pri nastopajočem porastu svetovnih tržnih cen naprej vzdrževati na čim nižjem nivoju, da je bil naš mali človek čim manj prizadet.
Mlekarna in železničarska menza izkazujeta neznatni dobiček, in sicer mlekarna din 1.964"20 in železničarska menza din 4.274'38.
Blagajniški skonto v znesku din 567.535'30 je prihranek od promptno-plačanih faktur in je tudi pri tem vpoštevan letni ristorno nekaterih večjih dobaviteljev.
Na računu odpisanih dolgov so člani vplačali din 9.453'54, na računu dvomljivih terjatev pa din 11.854'73.
Končno pripominjamo, da so režijski stroški računani v % nap ram dejanskemu letnemu prometu padli pri osebnih izdatkih za plače upravnega in nadzornega odbora za 0.03%, pri plačah uslužbencev zadruge pa za 0.21%, dočim so stroški na davkih porastli od 0.98% v letu 1936 na 2.14% v letu 1937, tedaj za 1.16%.
V naslednjem objavljamo primerjalno tabelo blagovnega prometa v letih 1936 in 1937.
Blagovni promet.
Prodajalna:
Šiška
Ljubljana gl. kol. Maribor kor. kol. Maribor gl. kol.
Špecerija skupaj
19 3 6
Gotovina:	Kredit:	Skupaj:
din	4,041.486-90	din	6,589.821'64	din	10,631.308'54
„	3,987.160T5	„	7,719.075T0	„	11,706.235-25
„	2,910.378-75	„	5,464.068'80	„	8,374.447'55
„	1,054.155-50	„	1,502.893-60	„	2,557.049-10
din	11.993.181-30	din	21,275.859-14	din	33,269.040'44.
Prodajalna:
Gotovina:
Kredit:
Skupaj:
Man. Lb. gl. k.		1,270.691-07		4,976.156-56		6,246.827-63
Man. Mb. kor. k.		162.349-20		816.021-70		978.570-90
Man. Mb. gl. k.	„	366.574-55		1,400.410-50	„	1,766.985-05
Manufaktura skupaj	din	1.799.614-82	din	7,192.568-76	din	8,992.183-58
Mlekarna		7.724-50		295.337-—		503.061-50
Prodano po nakaznicah			„	462.500-50	„	462.500-50
Skupaj: špecerija, ma-						
nufaktura, mlekarna,						
nakaznice	din 15,800.520-62		din 29,226.065-40		din 43,026.586-02	
		19 3 7				
Prodajalna:		Gotovina:		Kredit:		Skupaj:
Špecerija:						
Šiška	din	4.055.647-10	din	6,124.515-07	din	10,178.160-17
Ljb. gl. kol.		4.207.727-90	„	7,844.934-84		12,052.662-74
Jesenice		405.168-95	,,	747.483-95		1,152.652-90
Maribor, kor. kol.	,,	5,158.748-95	„	5,519.495-80		8,658.244-75
Maribor, gl. kol.	„	1,082.606-80	„	1,598.625-15	„	2,681.231-95
Skupaj	din	12,887.899-70	din 21,835.052-81		din 34,722.952-51	
Manufaktura:						
Ljb. gl. kol.	din	1,328.422-50	din	5.427.656-55	din	6,756.079-05
Maribor, kor. kol.	,,	128.634-35	„	662.248-80		790.883-15
Maribor, gl. kol.	M	386.877-05	„	1,690.111-10	„	2,076.988-15
Skupaj	din	1,843.933-90	din	7,780.016-45	din	9,623.950-35
Mlekarna Prodano po nakaznicah	din	10.155-25	din	291.604'— 673.607-60	din	301.759-25 673.607-60
Skupaj: špecerija, manufaktura, mlekarna, nakaznice:
din 14,741.988-85 din 30,580.280-86 din 45,322.269-71
Rekapitulacija:
Celot, promet v 1. 1936	din	13,800.520'62	din 29,226.065'40	din 45,026.586-02
Celot, promet v 1. 1937	„	14,741.988-85	„ 50,580.280-86	„	45,522.269'71
Prirastek	„	+941.468‘23	„ + 1,354.215-46	„ + 2,295.683'69
S tem objavljamo članom in delegatom letni račun za preteklo poslovno leto s podrobnimi pojasnili njegovih posameznih postavk. Iz letnega računa in pojasnila je razvidno, da je upravni odbor v poslovnem letu 1937 delal z vso silo na tem, da se s skrajno štednjo in dobrim gospodarstvom v zadružnem poslovanju dosežejo kar največji uspehi v korist članov in v dobro zadruge, torej splošnosti. Tovariše delegate naprošamo, da letni račun pazljivo prouče in ga stvarno in objektivno tolmačijo zadruginemu članstvu.
Bolj ko kedaj so nam danes potrebne lastne gospodarske ustanove, radi česar poživljamo vse delegate in celokupno članstvo, da vse svoje delo usmerijo tako, da bo dejanski prospeh in razvoj naše zadruge čim lepši in dostojnejši. Na ta način bomo mogli postopoma v čim znatnejši meri prispevati k ublažitvi sedanjega neznosnega gospodarskega stanja naših železničarjev.
Neosnovana kritika
|XTeštetokrat smo priznali: kritika je potrebna! Ali kritika mora 1 M biti stvarna in se ne sme nanašati na stvari, ki so bile že ponovno pojasnjene, oziroma ki vobče ne potrebujejo pojasnil, vsaj ne za tistega, ki zna sam misliti. Trezne in samostojne presoje glede za-druginega poslovanja pa mnogi naši člani še niso navajeni.
Ob izplačevanju, oziroma obračunavanju skonta (povračila) za 1. 193? je med delom članstva zopet zavladalo običajno razburjenje. Vprašanja in očitki, ki smo jih slišali, so bili predvsem sledeči:
1.	Zakaj letos manjše povračilo kot lani?
2.	Zakaj je 2% razlike med skonti za kreditne in gotovinske nakupe?
3.	Zakaj se niso povračila izplačala vsem članom v gotovini?
4.	Zakaj sta se članom odtegnila 2% za zavarovanje?
Kot mnoga druga, bi bila tudi ta vprašanja nepotrebna, če bi bili člani pozorneje čitali svoje glasilo, v katerem bi ne bilo težko najti odgovora. Vendar naj slede na našteta konkretna vprašanja konkretni odgovori.
1.	Zakaj letos manjše povračilo kot lani?
Že pred par meseci smo v „Zadrugarju“ objavili, da je v 1. 1937 zadruga morala plačati Din 547.000 več davkov kot v 1. 1936. Kdor si je to zapomnil, bi se prav za prav moral začuditi, da so se vzlic temu mogla izplačati tako visoka povračila. Če bi tega poviška na davkih ne bilo, bi povračila lahko znašala 5 in 7 %, tedaj več kot v 1. 1956.
Visoko obdavčenje zadrug so dosegli naši prijatelji trgovci — v svoji skrbi za državno blagajno.
Vemo, da trgovci s tem svojim uspehom še niso zadovoljni. Dosegli bi radi še več. Privabiti bi hoteli čim več zadrugarjev v svoje prodajalne. Z reklamo, obljubljanjem, pa še z drugimi sredstvi uspehi tudi v tem pogledu niso izključeni. Pravi zadrugarji bodo znali preceniti svojo korist in bodo vršili nadalje svojo dolžnost; kdor pa misli, da zadruga lahko dela čudeže, pa naj poskusi s trgovcem. Prepričani smo, da se bo od tam prej ali slej ozdravljen povrnil v svojo zadrugo.
2.	Zakaj j e 2% razlike med skonti za kreditne in gotovinske nakupe ?
Upravni odbor je ravnal po sklepu občnega zbora. Sklep je bil soglasen in je imel namen, da se člani navajajo h kupovanju za gotovino. Kupovanje za gotovino je velikega vzgojnega in gospodarskega pomena, predvsem za člana samega. O tem vedo najbolje povedati naši delavci, ki se vkljub mizerni plači nočejo zadolžiti in kupujejo redno za gotovino; pravijo, da če bi začeli kupovati na kredit.
bi tonili v dolgovih. Z dobro voljo torej celo delavec spravi skupaj tisti prvih 500 ali 500 din, da začne kupovati za gotovino. Z začetkom je pa potem tudi že vse storjeno.
Razlika 2% ni nikaka „kazen“ ali zapostavljanje tistih, ki kupujejo na kredit. Ta razlika je predvsem spodbuda, da bi člani prešli h kupovanju za gotovino, šele v drugi vrsti pa povrnitev stroškov, ki jih ima zadruga pri kreditnem poslu (stroški kreditne pisarne, tiskovine odtegovanja, obresti, dubioza).
Stvar delegatov pa je, ali se obdrži ta razlika še v naprej.
5.	Zakaj se niso povračila izplačala vsem članom v gotovini?
Tudi tu upravni odbor ni postopal samovoljno, kot si nekateri mislijo, temveč se je ravnal točno po navodilih in sklepu občnega zbora. Namen sklepa je bil. da člani čimpreje odplačajo svoje dolgove v zadrugi. Večina članov je ta sklep pravilno razumela ter niso godrnjali, temveč bili veseli, da se je zmanjšalo njih breme — dolg na kartoteki. Kjer pa se je pokazalo, da član nujno potrebuje denar, s katerim je računal, tam je zadruga pomagala, kakor je vedno pomagala tudi med letom.
Onim, ki se hudujejo, bi povedali, da je naša zadruga edina v državi, ki izplačuje povračila v gotovini. Drugod jih dobe izplačane v blagu.
4. Zakaj sta se članom odtegnila 2% za zavarovanje ? Največ je bilo razburjenja tam, kjer smo to najmanj pričakovali, in sicer ob obvestilu, v katerem je zadruga člane obvestila, koliko znaša do sedaj njih zavarovana vsota in koliko prispevka dobi letos vsak član za svoje zavarovanje. Člani se hudujejo, da smo jim odtegnili 2% za zavarovanje. Pa so v velikanski zmoti! Ničesar jim nismo odtegnili' Letos smo člane samo obvestili, koliko se jim piše v dobro njih zavarovalnine (preje trajne štednje), medtem ko jih o tem preje nismo obveščali. Leta in leta se je nabiral posmrtninski fond, ki je bil skupna last vseh članov in ki so ga podobno plačali vsi člani kot plačujejo sedaj prispevke za zavarovanje. Preje se ni nihče razburjal nad tem denarjem, ki je šel v skupno blagajno za posmrtninski ali za rezervni fond, danes pa so člani nestrpni, ko so zvedeli, da so lastniki tega denarja.
V letošnjem obvestilu smo točno povedali, kako izgleda račun posameznika. To so zahtevali člani sami na občnem zboru, zato bodo gotovo uvideli, da je bila njih kritika neutemeljena.
Nekateri člani ugovarjajo, da se ne strinjajo z zavarovanjem, da jih k temu nihče ne more siliti, da jih bodo že kako pokopali, da potrebujejo denar sedaj in ne pozneje, da imajo že zadosti podpornih društev in podobno.
Kolektivno zavarovanje za vse člane Nabavljalne zadruge je bilo sklenjeno soglasno na lanskem občnem zboru. To zavarovanje je samo redno nadaljevanje prejšnjega da vanj a posmrtnin, ki so znašale od leta 1924 do 1. 1935 po 1000 din za moža in ženo, od takrat naprej pa po 20 oz. 25% po smrti člana in 15 oz. 20% po smrti žene. V prejšnjih letih je pokrila zadruga izplačila za posmrtnine iz posmrtnin-skega fonda. Ko je zadruga prišla pod davek in bi morala plačevati od vsake dotacije v posmrtninski ali rezervni fond 47 % davka, je upravni odbor s sklepom skupščine prenehal z nabiranjem posmrtnin-skega fonda, zato pa je uvedel trajno štednjo, s katere se je deloma krila posmrtnina, ki jo plačuje zadruga.
Pred letom je izšla uredba o nadzorstvu zavarovalnih podjetij, po kateri se bodo morale ravnati tudi vse ustanove, ki se bavijo s tem, da zagotovijo podporo za primer smrti ali bolezni. Po določbah te uredbe in po osnutkih pravilnika, ki bo tozadevno v najkrajšem času izšel, mora biti vsako davanje posmrtnin računsko pravilno utemeljeno in zasigurano. Ustanova, ki se bavi s takimi posli, se ne sme baviti še z drugimi posli, in tako bi morala naša zadruga sploh prenehati z davanjem posmrtnin. Prenehati je bilo nemogoče, kajti zadruga je imela do svojih članov obveznost, ki jo mora izpolnjevati. Pa tudi zadruga sama ima interes, da ne preneha z davanjem posmrtnin. Predvsem ima v nabranem denarju obratni kapital, ki ga skupno porablja, ima pa v tem denarju obenem delno kritje za posameznika, ki mu kreditira. Spremeniti bi morala ves svoj kreditni sistem, če bi tega ne bilo.
Zato se je upravni odbor odločil, da prilagodi in uredi davanje posmrtnin čim preje po določbah omenjene uredbe. Izbral je sistem, ki je uveden v Angliji, ter prešel na zavarovanje po naši Zvezi na-bavljalnih zadrug. Našemu vzgledu so sledile tudi mnoge druge zadruge.
Radi same posmrtnine in sistema zavarovanja, ki ni članom dovolj jasen, opozarjamo na pravilnik, ki je izšel lani v številki 15. „Za-drugarja". Vsem članom je po tem pravilniku zajamčena posmrtnina v najmanj dosedanjem iznosu 20 oziroma 25% od povprečnega letnega konsuma po smrti člana, oziroma 15 in 20% po smrti žene.* Ta denar
* Da bodo člani razumeli, kako se to računa, navajamo v naslednjem primer: Član Železnikar Karol je pristopil v zadrugo v letu 1929 in je nakupil in plačal v zadrugi sledeče:
v letu	1929	za	din	7.002'—
„	„	1930	„	„	6.418'—
„	„	1931	„	„	9.396'—
„	„	1932	„	„	10.951'—
Odnos	...	Din	33.767'—
se je izplačeval preje iz posmrtninskega fonda, sedaj se pa poleg tega fonda nabira še zavarovalna premija (preje trajna štednja), katero Zveza nabavijalnih zadrug obrestuje. Ko zadruga izplača posmrtnino, se porabi sedaj predvsem zavarovana vsota, kolikor manjka, doplača iz posmrtninskega fonda. Zavarovane vsote naraščajo vsako leto z vsakim ponovnim vplačilom, tako da bo ta vsota pri nekaterih članih že v petih, pri drugih pa v 10 ali več letih prekašala dosedanjo posmrtnino 20 oz. 15%.
Koliko znaša posmrtnina za člana danes, si lahko vsak sam izračuna. Povprečni letni konsum (najmanj 5 let) krat 20 oziroma 15%. Kako bo v bodoče naraščala zavarovana vsota, pa je odvisno od vsakoletnega vplačila, ki se spremeni po tarifi 1-c že takoj v zavarovano vsoto. V naslednjem prinašamo ponovno to tarifo.
Tarifa 1 c
Posmrtninsko zavarovanje z enkratno premijo
Pristopna starost	Zavarovanje za 1 Din	Pristopna starost	Zavarovanje za 1 Din	Pristopna starost	Zavarovanje za 1 Din
1 — 17	3"091	35	2-242	53	1-533
18	3"049	36	2-198	54	1-500
19	3"008	37	2-151	55	1-471
20	2-963	38	2-107	56	1-440
21	2-920	39	2-062	57	1-411
22	2-878	40	2-020	58	1-382
23	2-829	41	1-978	59	1-355
24	2-782	42	1-936	60	1-328
25	2-736	43	1-896	61	1-301
26	2-685	44	1-857	62	1-275
27	2-635	45	1-817	63	1-249
28	2-584	46	1-779	64	1-224
29	2-535	47	1-742	65	1-198
30	2-484	48	1-705	66	1-173
31	2-436	49	1-668	67	1-148
32	2-387	50	1-633	68	1-123
33	2336	51	1-599	69	1-098
34	2-291	52	1-565	70	1-071
Prenos . . . Din 33.767"— v	letu	1933	za	din	9.654"—
„	„	1934	„	„	7.143'—
„	„	1935	„	„	7.463'—
„	„	1936	„	„	7.460'—
skupno kupljeno in že plačano din 65.487'—.
Povprečni letni nakup se dobi, ako se ta svota deli s številom let, t. j.: 65.487 : 8=8185"50. Povprečni letni konsum znaša torej din 8.185'50. Član je umrl v juniju 1. 1937. Žena prejme 20% od letnega povprečnega nakupa kot posmrtnino, t. j. 8.185*50 X 20=din 1.637"—. Če pa umre članu žena, je pa račun isti, samo, da prejme član po ženi 15% od letnega povprečnega nakupa.
Član je n. pr. dobil obvestilo, da znaša njegova trajna štednja iz 1. 1934, 1955 in 1956 kot zavarovalnina zanj din 480"—, za ženo pa din 520'—; dalje, da znaša njegova premija (t. j. 2% od konsuma) za 1. 1937 din 220"—. Koliko znaša konec 1. 1957 zavarovanje za njega in njegovo ženo?
Član 1)0 računal tako-le: polovico od svote din 220'—, t. j. din 110"— gre na račun njegovega zavarovanja, druga polovica, t. j. din 110"— pa na račun zavarovanja njegove žene. Po tem, koliko je star on oziroma njegova žena, poišče v tarifi 1 c odgovarjajoči znesek za 1 din zavarovanja. On je star n. pr. 40, žena 55 let. Od din 110'— dobi on 110 X 2"020 = din 222"—, žena pa 110 X 2"242 = din 247"—. Konec 1. 1957 znaša tedaj skupno
zavarovanje za člana din 480"— + din 222 = din 702"—
„ ženo „ 520"— + „ 247 = „ 767"—
Člana zanima, kaj je z njegovo zavarovalnino, če izstopi. Če neha kupovati ali če izstopi, mu s tem ne zapade zavarovana vsota niti se ne zmanjša, kakor je bilo to do sedaj. Vsak član je in ostane lastnik svojega zavarovanja. Izplačilo se vrši po naši zadrugi, ki obračuna preje po pravilniku eventuelni dolg člana.
Na ta način ima zadruga za vsakega člana že garancijo za njegov dolg, ki bi nastal v zadrugi, in -samo tako je mogoče, da lahko obdrži sedanji elastični način kreditiranja. Če bi ne imela take garancije, bi morala postopati bolj strogo.
V splošnem pa veljajo za razmerje med zavarovanci (našimi člani) in zavarovalnico (Zvezo nabavljalnih zadrug) splošno določbe. Na podlagi teh sme član. v kolikor ga ne veže pravilnik Nabavljalne zadruge, tudi odpovedati zavarovanje. Dobi pač temu primerno manjšo vsoto (80% premijske rezerve). Tega se bodo posluževali, ako zaidejo v stisko, člani, ki so premeščeni iz našega območja in ki ne bodo več imeli prilike, biti član zadruge drugje.
Kakor vidite, ni nikjer skritih kotičkov, vse je pošteno, noben član ne izgubi ničesar od tega, kar mu je bilo obljubljeno.
Naše člane samo prosimo, da se bolj zanimajo za razna taka vprašanja, ki jih objavljamo v „Zadrugarju“. S tem bo tudi odpadla podobna kritika in beganje, kar ni v čast našemu železničarju, ki ga drugi sloji radi njegove organizatorične sposobnosti tako visoko cenijo.
Ako ni članom še kaj jasno, naj nam to sporoče, nakar bodo dobili vsa pojasnila.
O KAVI.
Kava in čaj spadata med dražilne pijače. Če ju uživamo zmerno, imamo od njih korist, če ju uživamo prekomerno, zastrupljamo z njima svoj organizem. Kofein vpliva na organizem poživljajoče in se ga poslužujemo tudi v zdravilne namene. Uporablja se n. pr. kot protistrup pri zastrupljen ju z alkoholom, v drugih primerih se vbrizgne bolniku v kri, da se spet vzbudi k zavesti. Kofein razširi možgansko obžilje in poživi srčno mišičje. Kri začne hitreje krožiti in človek se vrača k zavesti. Kofein draži živčno središče, ki potem refleksno poživlja ves živčni sistem. Pod vplivom kofeina tudi ledice laže delujejo in je pritisk na vodo močnejši. Prečno ležeča muskulatura se hitreje krči in razteza, človek ima občutek, da je močnejši. Kava se rabi kot zdravilo pri srčnih krčih (angina pectoris), ki so posledica obolenja srčnih arterij. Po kofeinu se krčne žile zopet razširijo in bolniku je odleglo. Čaša kave ali skodelica čaja brez limone vpliva dobro na prebavo in razpoloženje. V času prebave je črevesno obžilje bolj močno prekrvljeno in zato možgansko manj. Kofein uredi to zadevo tako. da stisne trebušno ožilje in razširi možgansko in človek je spet bolj pri sebi.
Preobilica zaužite kave povzroči nespečnost, nervoznost, razburjenje, močno utripanje srca, včasih tudi diarejo in bruhanje. Zastrupi j en j e s kofeinom je nekoliko podobno zastrup-1 j en ju s strihninom.
Mnenja o kofeinu so zelo različna. Resnica bo, da zmerno uživanje kave koristi, prekomerno pa škoduje. Tudi ne reagira na kofein vsak človek enako. Uživajo ga naj v obliki kave sa-
mo odrasli, otroci tega dražila ne potrebujejo, saj njihovi organi sami od sebe radi mladosti dovolj živahno delujejo. Po kavi postanejo otroci nervozni, nemirni, razburljivi in bolehni. Mi pa jim pravimo, da so poredni!
Priporočljivo je kavo kupovati surovo in jo pražiti doma. Kupljena pražena kava ima po navadi umeten sijaj in dostikrat tudi umetno aromo. Prav tako je tudi z žitno kavo.
L. M.
PRIPRAVLJANJE KAVE PRI NAS IN DRUGJE.
V	malokateri hiši pri nas uživajo ljudje res dobro pripravljeno kavo. Zdi se, kakor da gospodinje nimajo pravega smisla zanjo, čeprav brez nje ne morejo živeti. Niti kadar dobijo obisk v hišo, se ne potrudijo pripraviti malo boljše. Z mirnim srcem servirajo nekakšno sivo-modro tekočino brez okusa in arome. A to še ni vse. Dostikrat je kava mrzla, na vrhu ni ne smetana ne tistih okusnih živih pene, ki jih daje sveže zavreto mleko. Če se taka kava servira v zimskem času, je res muka, zaužiti jo. Tako strašansko draga kava pa tudi ni, da ne bi mogli niti gostu postreči z malo boljšo. Morda vas bo zanimalo vedeti, kako pripravljajo kavo drugje po svetu.
V	Ameriki: Za vsako skodelico črne kave denejo v posodo, kjer kuhajo. samo pičlo juhino žlico zmlete kave. Kavi dodajo rumenjak in dobro premešajo ter dolijejo toliko vode, kolikor .skodelic kave potrebujejo. Ko kava zavre, jo pustijo vreti deset minut ob robu štedilnika, potem pa jo odstavijo in kava je gotova.
V	varčni Škotski: Posodo za kavo najprej pogreje jo, nato pa denejo vanjo na vsakega pičlega pol litra vode po eno veliko žlico zmlete kave in par zrnc soli. Kavo zalijejo s svežo zavreto vodo, dobro pomešajo in pustijo deset minut na robu vročega štedilnika. V skodelico nalijejo
najprej mleko, potem šele dodajo kavo.
Ali pa zalijejo kavo z mrzlo vodo, zavrejo in pustijo stati deset minut ob robu štedilnika.
Ali pa dodajo kavi, čim zavre, mrzlo mleko, prevrejo, pustijo, da se kava usede, jo precedijo in servirajo.
Nemci in Francozi pa jo pripravljajo na strojčku. V posodico s cedilom na dnu denejo kavo in jo zalivajo z vrelo vodo. Kava se odceja v ročko, iz katere se potem naliva v skodelice. To delo je zamudno, čeprav je tako pripravljena kava res dobra. Seveda se za tako kavo potrebuje mnogo zmlete kave.	L. M.
POMLADANSKA JEDILA (Zapisi za 10 oseb).
Zeliščna juha.
lA kg zelišč, kot kislica, meta, melisa, krebuljica, pehtran, „limonikravt‘" dalje slan krop, 10 dkg surovega masla in 7 dkg kuhanega masla ali masti, 8 dkg moke, čebula, zelenjavna juha za zaliti, sol, poper, 1 Vi del kisle smetane, sok Vi limone; 2 žemlji, 2 dkg surovega masla ali masti.
Zelišča osnažimo, skuhamo v slanem kropu in pretlačimo skozi sito ali pa drobno sesekljamo. Iz masla (ali masti) in moke napravimo svetlorumeno prežganje, v katerem prepražimo malo drobno sesekljane čebule. Potem zalijemo z zelenjavno vodo (od zelišč), pridenemo pretlačena zelišča, solimo, popopramo in dobro prevremo. Slednjič pridenemo še sesekljan zelen peteršilj, kislo smetano ter juho še po okusu okisamo z limonovim sokom in serviramo z žemljami, ki smo jih na male kocke razrezali ter na maslu ali masti prepražili.
Juha iz kislice.
Pripravimo jo na enak način kot zeliščno juho, le da uporabljamo namesto raznih zelišč samo kislico in jo
na koncu nič ne okisamo z limoninim sokom.
Špinačni ponvičnik na juhi.
6 dkg surovega ali 4 dkg kuhanegt masla, 3 rumenjaki, 1 žemlja, 1 del mleka, špinača, slan krop, zelen peteršilj, česen, sol, poper, 2 dkg drobtin, 3 beljaki, mast in moka za pekač.
Surovo ali kuhano maslo umešamo penasto ter pridenemo polagoma v mleku namočene rumenjake, ožeto in pretlačeno žemljo, v slanem kropu kuhano ožeto in pretlačeno špinačo, sesekljan zelen petršilj in česen. Nazadnje po okusu solimo in popramo, narahlo primešamo še drobtinice in trd sneg iz beljakov ter denemo' za prst na debelo v pekač (z mastjo namazan in z moko potresen) ter spečemo v pečici. Pečen ponviček zrežemo na poševne kocke in serviramo kot vložek poleg precejene goveje juhe ali finejše prežganke (iz masla in moke).
Skledice iz salam.
10 rezin pariške salame, 10 dkg masti, 'A kg špinače, slan krop, 7 dkg masla ali masti, 7 dkg moke, česen, zelen petršilj, poper 1 del kisle smetane, 3 dkg masti, 2 jajci.
Debelo narezano pariško salamo (kožica mora biti cela!) denemo na vročo mast in hitro od obeh strani opečemo, če je treba še s kuhalnico pomagamo, da nastanejo lepe skledice. (Kožica se namreč v vroči masti skrči in vsled tega nastanejo skledice). Te skledice nadevamo tik pred serviranjem z gosto špinačo in povrhu okrasimo s pečenimi mešanimi jajci.
Špinačo pripravimo tako, da otreb-ljeno skuhamo v slanem kropu, nato jo odcedimo in pretlačimo skozi sito ali pa jo drobno sesekljamo. Iz masla ali masti in moke pripravimo svetlo prežganje, ki ga s špinačno vodo le toliko zalijemo, da se razpusti. Pridenemo sesekljan česen, pretlačeno špinačo, sesekljan zelen petršilj ter po
okusu solimo, popopramo in prevremo. Nazadnje izboljšamo špinačo še s kislo smetano.
Opomba: Skledice iz salam serviramo lahko kot zakusko (predjed) ali pa s krompirjevim pirejem kot glavni red.
Špinačni narastek.
10 dkg surovega masla ali 6 dkg kuhanega masla ali masti, 5 rumenjakov, V kg špinače, slan krop, zelen petršilj, 2 žemlji, 2 del mleka, sol, 2 del kisle smetane, 5 beljakov; mast in drobtine za posodo.
Surovo ali kuhano maslo (ali mast) umešamo z rumenjaki penasto. Potem pridenemo v mleku namočeni ožeti in pretlačeni žemlji, kislo smetano, kuhano, odcejeno in skozi sito pretlačeno ali drobno sesekljano špinačo, poper, če je treba še malo soli in slednjič trd sneg iz beljakov. Zmes denemo v skledo (z mastjo namazano in drobtinami potreseno) za narastke ali v navadno kozico in pečemo Vi do Vi ure v pečici in takoj potem serviramo v isti posodi.
Kadar pečemo narastek v kozici, jo postavimo za serviranje na velik krožnik ter jo zavijemo z ozko zloženo servijeto tako, da se vidi samo pečen narastek, ne pa posoda.
Špinačni narastek izboljšamo, če pridenemo še surovi zmesi 10 dkg kuhanega, sesekljanega prekajenega mesa. Namesto špinače uporabljamo lahko mlade prave koprive ali tudi samo del špinače in drugo regrat ali rdečo redkvico z listi vred ali liste od man-golta.
Špinačni puding.
Pripravimo zmes kot za špinačni narastek le, da jo denemo v z mastjo namazano in z drobtinami ali z moko potreseno obliko za puding in kuhamo 1 uro v pari. Kuhan puding zabelimo pred serviranjem s prepraženimi drobtinami.
Ocvrta karfijola.
3 karfijole, slan krop; vinsko testo: 1 Vi del belega vina, 12 dkg moke, sol, 1 žlica olja, 2 beljaka, Vi kg masti.
Cvet karfijole razdelimo na manjše dele, ki jih skuhamo v slanem kropu, odcedimo, potem zmočimo v vinsko testo in ocvremo v razbeljeni masti. Testo pripravimo tako, da raztepemo v lončku vino, moko, olje in sol in potem nalahko primešamo trd sneg iz beljakov.
Grali s šunko.
1 1 zelenega graha, slan krop, 10 dkg surovega masla ali 7 dkg masti ali kuhanega masla. 13—20 dkg šunke ali druge prekajene .svinjine, 3 dkg moke, zelen petršilj.
Svež, zelen grah skuhamo v slanem kropu. Na maslu ali masti prepražimo moko, pridenemo kuhano sesekljano prekajeno meso in kuhan grah. Nato nekoliko zalijemo z grahovo vodo, pridenemo sesekljan zelen petršilj ter prevremo.
Jajčna omaka iz surovih jajc.
3 surovi rumenjaki, 2 del olja, žli-čica gorčice, 2 žemlji, razredčen kis, sol, 3 kuhana jajca.
Rumenjake umešamo s šibico ter vkapamo olje, da dobimo gosto majonezo, kateri primešamo potem še gorčico, v razredčenem kisu namočeni in pretlačeni žemlji, kuhane pretlačene rumenjake, sesekljane kuhane beljake in po okusu soli.
Omako spremenimo lahko po lastnem okusu tako, da ji pridenemo še več kruha ali gorčice, ali pa primešamo tudi sesekljane kisle kumarce ali gobice, ali pa ji pridenemo samo drobno zrezan drobnjak ali pa sesekljan zelen petršilj.
Jajčna omaka — iz kuhanih jajc.
6 kuhanih jajc. sol, 1 del olja, 1 žlica gorčice, 3 kisle kumarce, vinski kis.
Kuhane rumenjake pretlačimo in umešamo z oljem in soljo, nakar pri-
denemo gorčico, sesekljane kuhane beljake in sesekljane kumarce ter po okusu še kisa. Omaki pridenemo lahko tudi po okusu nastrganega hrena. Omako napravimo bolj izdatno, ako ji primešamo v razredčenem kisu namočeni in pretlačeni žemlji.
Mesna štruca z zelenjavo.
'A kg sveže svinjine, 'A kg govedine ali teletine, 3 žemlje ali 15 dkg kruha, 3 del mleka, 2 dkg masti, čebula, sol, 2—3 jajca, zelen petršilj. 1 del zelenega graha, 1—2 korenini korenjčka, slan krop, 5—7 dkg moke ali drobtin, 10 dkg masti.
Meso hitro operemo, zrežemo in zmeljemo z mesnim strojem prav drobno. Zelen grah in ostrgan, na zelo male kocke zrezan, rdeč korenjček skuhamo — vsako posebej — v slanem kropu in odcedimo. Mesu pridenemo potem v mleku ali vodi namočen, ožet in pretlačen kruh, sesekljano, na masti prepraženo čebulo, kuhan korenjček ali grah, sesekljan petršilj, jajca, po potrebi moke ali drobtin in po okusu solimo. Iz zmesi oblikujemo ne predebelo štruco (lahko tudi dve), ki jo denemo v razbeljeno mast v pekač in polijemo tudi po vrhu z vročo mastjo ter potem počasi pečemo v pečici 1 do 1 / ure in jo medtem večkrat polijemo z mastjo ter z lopatko previdno privzdignemo, da se spodaj ne prime; obračati te pečenke ne smemo, ker rada razpade. Pečenko zrežemo pred serviranjem na precej debele rezine in naložimo kot strešno opeko na ploščo. Sok pa zalijemo z zajemalko juhe, prevremo, nato precedimo in serviramo posebej poleg pečenke.
Opomba: Mesni štruci lahko pridenemo tudi še malo na maslu prepraženih in mehko dušečih gobic, ali pa tudi samo eno vrsto zelenjave. Vsaka mesna štruca se lepše peče in je boljšega okusa, ako jo zavijemo še surovo v svinjsko pečico.
G. Prašnikarjeva.
ZADRUŽNA
PRODAJALNA
ŽIMA IN VOLNA V NAŠI PRODAJALNI.
Zadnje leto se je žima zelo podražila. Najcenejše vrste stanejo danes od 10—15 din pri kilogramu več kakor preje; to pa vsled tega, ker gre mnogo žime v vojne namene. Jugoslavija dobiva žimo iz Argentinije in Sibirije. Navadna žima je pripravljena iz kravjih repov in prešičjih ščetin. Boljša žima je iz konjske grive in kravjih repov. Cenejša žima je mnogokrat mešana s fibrom. Fib rove nitke so kratke in trde ter neprožne.
Radi velike podražitve žime smo začeli misliti na volno. V Italiji so že od nekdaj dajali prednost volni pred žimo. Zadnja leta je Italija kupila dosti volne pri nas in jo vso porabila za bolniške postelje v bolnicah. Volnene žimnice so mehkejše in toplejše kakor žimnične. Edino naj finejša žima se more primerjati z volno. Ker je v Italiji volna draga, si ljudje pomagajo tako. da obložijo žimnice samo na zunanji strani z volno.
Pri nas je volna po ceni. Kilogram najboljše volne stane din 42"— torej je veliko cenejša kakor žima. \ naši prodajalni smo preskrbeli našim članom najlepšo volno. Vsa je že kemično očiščena, razkužena in razčesana. Nobenega dela ni več z njo. V mnogih prodajalnah pa bomo našli tako volno vso zamazano in smrdečo. V njej so še odpadki in druga nesnaga. Preden bi jo mogli s pridom uporabiti, bi imeli z njo dosti dela. pa bi volna še nikoli ne bila tako higienično čista kakor jv naša.
Kadar se volna po letih uleže in je treba žimnico prenarediti, volno operemo v mlačni milnici in jo dobro speremo ter posušimo na vročem soncu. Sonce bo volno razkužilo in pa na-
rasla bo v sončili toploti, da jo bo kar preveč.
Za eno žimnico potrebujemo 15 kg žime. Dobra vrsta, ki je enaka volni, stane din 1200'—. Volne potrebujemo za eno žimnico 18 kg in nas stane v najboljši kvaliteti din 720'—.
Postelje v našem mladinskem domu v Martuljku so vse napravljene iz volne. Izkazalo se je, da smo zelo pametno ukrenili, ko smo se odločili raje za volno kakor za žimo. Prav iz tega razloga volno za žimnice priporočamo tudi našim članom. Vabimo vas, da si ogledate volno v zadružni prodajalni.
ZA BIRMO IN OBHAJILO.
Za birmanske in obhajilne oblekce smo dobili krepdešin v beli, nežni roza in modri barvi. Izredno lep je svileni pike v beli in modri barvi, žoržet, dagmar svila in bombažast rips.
Za dečke imamo primerno blago v črni, modri in sivi barvi, za srajčke pa svilen puplin.
Za botrce imamo v veliki izbiri razne modne svile za obleke v vseh barvah. V galanterijskem oddelku imamo lepe svilene nogavice in rokavice ter torbice.
Za birmanska darila dobite v naši prodajalni marsikaj praktičnega. Imamo tudi ure za dečke. Verižice za deklice in zapestne urice preskrbimo na-našim članom po naročilu. Kot darilo prihajajo v poštev tudi robčki in torbice. Tudi teh imamo v veliki izberi. X manufaktur nem oddelku dobite blago za perilo za deklice v lepih nežnih barvah. Letos so posebno lepi otroški vzorci. Toliko živahnosti ni bilo že
dolgo let v vzorcih. Blagovi so kakor pisana cvetlična polja. Otroci hočejo rož. Moda jim je letos ustregla.
Imamo tudi že lakaste čeveljčke za deklice in dečke. Pa tudi iz drugega finejšega usnja v ta namen imamo čevljev dovolj na zalogi.
DAMSKE POLETNE OBLEKE.
Letos se bo nosila skoro sama svila. Tovarne so vrgle na trg same svilene izdelke. Imamo krepdešin, krepžoržet, dagmar svilo itd. Vzorci so silno živahni. Odkar je bila nastala kriza, nismo videli toliko življenja v barvah. Kriza je za nami, razpoloženje se je dvignilo, v vsaki obliki življenja je več pestrosti in razgibanosti. Spet se je pojavil turški vzorec, ki je bil vedno tako priljubljen.
Tudi blagovi za športne obleke so letos v rožastih vzorcih. Posebno lepi so v tobralko pa tudi v njegovi imitaciji. To je spet neko novo blago, ki je cenejše kakor tobralko, ima iste vzorce ali pa še lepše in je nekoliko manj debelo, kar je za obleke še bolj primerno.
Za dečve smo dobili letos nove vzorce. Nosilo se bo letos takozvano tirolsko blago. Te vzorce letos nemške tovarne forsirajo po vsem svetu. Celo na Škotskem, kjer sami proizvajajo blago preko svoje potrebe so letos sprejeli od Nemcev te vzorce. Škot-kinje so se kar začudile pestrosti teh barv.
Vabimo naše članice, da si ob priliki nakupa v zadružni prodajalni ogledajo naše nove vzorce poletnega blaga.
Nabavljalna zadruga ima še nekaj krojev od otroške oblekce, ki je bila priobčena v lanski decemberski številki našega lista. Člani jih lahko dobijo v manufakturnem oddelku.
ZADRUŽNI VESTNIK
Razpis
za letovanje železničarske dece v Mladinskem domu Viteškega kralja Aleksandra I.
v Gozdu Martuljku.
Naš Mladinski dom stoji v Gozdu Martuljku, najlepšem alpskem predelu, 6 minut oddaljen od postajališča in ima 745 m nadmorske višine. Lasten vodovod ga oskrbuje s prvovrstno pitno vodo. Spalnice so velike, svetle in zračne, pri vsaki spalnici je posebna slačilnica in moderno urejena umivalnica. V vse prostore je napeljana električna razsvetljava, v umivalnicah in kopalnicah (kadnih in pršnih) je na razpolago topla in mrzla voda (centralno ogrevanje). Dom ima veliko in raz-sežno prosto teraso za	sončenje,	sonce je močno in bogato radioaktivno.	Plavalni
bazen v neposredni bližini doma	vabi h kopanju na prostem, prekrasna	okolica	pa
na daljše izlete in krajše sprehode. Prostrani lastni svet ob domu, sosednje livade, gozdovi, planinske jase in krasne gore nudijo najlepše prilike za razvedrilo v prelepi božji naravi na prostem. Klimatske in zdravstvene prilike so najprimernejše, kar vse vpliva, da se jači telo in krepi duh oslabelega in slabotnega otroka.
Sezija letovanja.
Ob velikih počitnicah bosta letos dva otroška počitniška tečaja:
za moško deco od	vključno	1. do vključno 29. julija •— 29 dni,
za žensko deco od	vključno	5. do vključno 50. avgusta — 28 dni.
Pogoji za sprejem.
V	počitniške tečaje sprejemamo slabotne, okrepitve in gorskega zraka potrebne otroke vseh železničarjev iz območja direkcije državnih železnic v Ljubljani od dovršenega 7. pa do dovršenega 16. leta starosti.
V	dom se ne sprejemajo otroci, ki bolehajo za nalezljivimi boleznimi, ki so duševno ali telesno anormalni, ki so nravno pokvarjeni, nesnažni, ki niso čisti (ušivi) in ki močijo posteljo.
Otroci, ki so preboleli kako infekcijsko bolezen, se sprejmejo le, ako poteče od tedaj, ko so ozdraveli in bili izpuščeni iz kontumacije, pa do odhoda v dom, najmanj en mesec in se izkažejo z zdravniškim izpričevalom, da niso več infek-ciozni.
Prednost pri sprejemanju uživa deca najpotrebnejših, potem pa otroci onih, ki so prispevali za gradnjo doma, v ostalem bo pa odločeval vrstni red prijave.
Najkasneje ob prihodu na letovanje v Gozd Martuljek se mora vsak otrok izkazati s potrdilom o zdravniškem pregledu; po možnosti pa naj vsak prosilec priloži to potrdilo že v svoji prijavi — prošnji za sprejem v Mladinski dom. Za izdajo potrdila naj zaprosijo roditelji pristojnega železniškega zdravnika.
Prijava.
Roditelji in skrbniki, ki želijo poslati deco na letovanje v naš Mladinski dom, morajo prijaviti svoje otroke in prositi za sprejem
1.	pri dečkih najkasneje do 25. maja 1938;
2.	pri deklicah najkasneje do 20. junija 1938,
in sicer pismeno na naslov: Nabavijalna zadruga uslužbencev državnih železnic r. z. z o. j., Ljubljana, Masarvkova cesta št. 17.
V	vsaki prošnji (prijavi) se mora navesti:
a)	rodbinsko in krstno ime očeta (matere, skrbnika), zvanje, službeno mesto, točen naslov, višina mesečnih prejemkov, število otrok in člani zadruge še člansko številko.
b)	krstno ime otroka, ki naj se sprejme v dom, njegove točne rojstne podatke, kateri učni zavod in razred je otrok obiskoval preteklo šolsko leto, njegovo splošno zdravstveno stanje, težo in kjer je potrebno, da jih na letovanju nadzorne osebe poznajo in upoštevajo, zaupno tudi morebitne posebne lastnosti in nagnjenja otroka.
O rešitvah bo zadruga obvestila prosilce pri dečkih najkasneje do 5. junija, pri deklicah pa do 26. junija.
Vsak, kdor je prosil za sprejem v letovanjski tečaj in je bil njegov otrok sprejet, pa se kasneje premisli in otroka ne odda v dom, mora to pismeno prijaviti na gornji naslov upravnemu odboru zadruge najkasneje do 8 dni pred začetkom letovanja, ker mu sicer zadruga zaračuna in odtegne 5 dnevno oskrbnino.
Oskrbnina.
Osnovna oskrbnina znaša letos dnevno po Din 12"— za otroke delavcev, a po Din 14"— za otroke nastavljenih.
V	oskrbnini je všteto prenočišče, prehrana (5 krat na dan), stalno nadzorstvo, tedensko po ena dopisnica, lahka bolniška oskrba v domu, kopanje v prostem bazenu, uporaba igrišč in igrač.
Potne stroške za vožnjo tja in nazaj plača vsak sam.
Izdatke za večja popravila oblačil in večje stroške, ki bi nastali pri težji bolezni, se zaračunajo posebej.
Da se omogoči letovanje tudi gmotno šibkejšim, je upravni odbor sklenil, da plačajo taki oskrbnino tudi lahko v 8 enakih zaporednih mesečnih obrokih. Kdor želi to ugodnost, naj zaprosi za njo že v prijavi.
Oprema.
Vso svojo opremo naj prinese otrok v nahrbtniku, kovčegu ali košari. Kovčeg oziroma košara naj ne bodo po nepotrebnem preveliki.
Dečki morajo imeti razen tega, kar imajo na sebi, še: eno obleko, plašč (dežni, pelerino ali hubertus), občutljivejši še sviter ali pulover, 1 par močnejših čevljev za daljše izlete v hribe in za primer slabega vremena, copate, po dvoje spodnjih hlač, srajc ali majic, tri pare nogavic, dve spalni srajci, 6 žepnih robcev, čepico ali klobuk, kopalne hlače, zobno ščetko in glavnik ter dve brisači.
Deklice naj imajo razen tega, kar imajo na sebi: dve oblekci (po možnosti pralni), dva predpasnika, en par močnejših čevljev za daljše izlete v hribe, copate, tri pare nogavic, po dvoje srajčk, spodnjih hlačk, spalnih srajc (pidžam), 6 žepnih robcev, čepico, kopalno obleko, plašč, zobno ščetko in glavnik ter dve brisači.
Vsak kos opreme (obleke, srajce, robci itd.) mora imeti všite začetne črke rodbinskega in krstnega imena otroka. Dragocenih predmetov, zlatnine in nakita otroci ne smejo prinesti seboj, denarja pa le manjše zneske za vožnje na izlete. Takoj po prihodu v dom izročijo otroci denar nadzorni osebi, kateri so prideljeni.
Vsakemu otroku naj napravijo roditelji pred odhodom na letovanje seznani vse obleke in predmetov, ki jih ima, da ve otrok ob povratku, kaj mora odnesti domov.
Če igra otrok kako glasbilo, naj prinese instrument s seboj.
Nadzorstvo, razvedrilo, prehrana.
Vsak otrok mora točno upoštevati hišni in poslovni dnevni red, ki ga predpiše zadruga za letovanje.
Vodstvo doma ima pravico, poslati domov vsakega otroka, pri katerem bi se izkazalo, da njegova navzočnost slabo vpliva na drugo deco, dalje otroke, ki so močilci postelj, nesnažni, anormalni.
Na vsakih 15 do 20 otrok bo dodeljena izobražena nadzorna oseba.
Za razvedrilo služijo otrokom izprehodi, poldnevni in celodnevni izleti, razne igre, taborni ognji, kopanje, čitanje, pripovedovanje, radio itd.
Vsakega otroka pregleda najmanj enkrat na 14 dni zdravnik. V primeru obolelosti pa je zdravnik takoj na razpolago.
Otroci dobijo 5 krat na dan obilno domačo hrano.
Vsak otrok dobi v domu tedensko po eno dopisnico, ki jo mora ob določenem dnevu redno pisati domov. Malim otrokom pomaga pri pisanju nadzorni organ.
Med otroci mora vladati pravo prijateljsko razpoloženje in sloga, sestrsko in bratsko morajo podpirati drug drugega.
Obiski.
Radi domotožja, kateremu nekateri otroci ob takih prilikah kaj radi zapadejo, večkratni obiski v Mladinskem domu niso dovoljeni. Za obiske naj izberejo obiskovalci nedeljo in šele, ko je otrok že vsaj 14 dni na letovanju.
Otroke odvajati z doma, ni dovoljeno.
Obiskovalci naj ne prinašajo otrokom raznih jedil, slaščic ali pijače.
Obiskovalcem dom ne nudi prenočišča, prehrane ali drugih udobnosti. Obiskovalci se pa morejo prehraniti v domu za odrasle, ki je v neposredni bližini Mladinskega doma.
Pripombe.
1)	Člani zadruge, ki žele, da jim zadruga zniža oskrbnino, morajo svojo željo v prošnji za sprejem otroka v Mladinski dom (prijavi) zadostno utemeljiti.
2)	Opozarjamo končno vse, ki nameravajo prositi oblastno upravo bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, da jim bolniški fond prispeva k stroškom za letovanje njihovih otrok v Mladinskem domu v Gozdu Martuljku, da morajo po tozadevni okrožnici bolniškega fonda vložiti svoje prošnje za prispevek, pa bodisi, da prosijo za dečke ali deklice, pri oblastni upravi bolniškega fonda najkasneje do 20. maja 1958, ker kasnejših prošenj oblastna uprava ne bi mogla več upoštevati.
Rešitve, ki jih prejmejo prosilci od oblastne uprave bolniškega fonda, morajo dotični potem priložiti prošnji, s katero prosijo zadrugo za sprejem otroka v Mladinski dom v Gozdu Martuljku. Prosilcem, ki prilože svojim prošnjam na na-bavljalno zadrugo rešitve oblastne uprave bolniškega fonda, ni potrebno prilagati prošnjam potrdila o zdravniškem pregledu otroka, ker so tako potrdilo morali priložiti že prejšnji prošnji, ki so jo vložili na bolniški fond.
Redna letna skupščina
V prednjem delu smo objavili vabilo na letošnjo redno letno skupščino. Opozarjamo, da se skupščina ne bo vršila kot je bilo prvotno naznanjeno, dne 29. maja,
temveč že na praznik, dne 26. maja. Rok smo morali spremeniti, ker je na 29. maj razpisala Zveza v Beogradu letno skupščino Zveze ter se obe skupščini ne moreta vršiti isti dan in mora biti skupščina zadruge pred skupščino Zveze.
Letošnja naša skupščina bo izredne važnosti, ker je na dnevnem redu predlog mariborskih delegatov, ki zahtevajo od-delitev mariborskega okrožja od naše zadruge. Po tem predlogu naj bi se ustanovila s sedežem v Mariboru nova železničarska nabavljalna zadruga in naj bi bil delokrog te zadruge Maribor s progami Maribor-Prevalje drž. meja. Št. IIj drž. meja do Celja, Pragersko-Kotoriba drž. meja in priključne stranske proge, ljubljanski zadrugi pa bi pripadale proge južno od Celja in proga Celje-Dravograd Meža. Mariborski upravni odborniki so dostavili upravnemu odboru obširno utemeljitev zahteve in predlog za razdelitev iinovine zadruge. Ta predlog upravni odbor študira. Prosimo vse delegate in člane, da tudi oni razmišljajo o zahtevi mariborskih zadružnikov, da bo možno na skupščini razpravljati in sklepati o njej stvarno, trezno in tako, kot zahteva da-lekosežnost predloga.
NOVA PRAVILA
Članstvo obveščamo, da je registrsko sodišče v Ljubljani potrdilo nova pravila, sprejeta na izredni skupščini dne 23. januarja 1938 in da je izvršen vpis v za-družni register. Nova pravila so postala s tem pravnomočna in zadruga posluje poslej po novih pravilih in novem zakonu o gospodarskih zadrugah.
Z ozirom na nedostajanje prostora bomo priobčili bistvene razlike novih pravil napram dosedanjim v prihodnji številki „Zadrugarja“. Ker je na dnevnem redu redne skupščine tudi točka o spremembi pravil, in to zlasti z ozirom na predlog mariborskih delegatov po delitvi naše zadruge, pravil za sedaj iz razlogov šted-n je še ne damo tiskati, temveč bomo storili to šele po redni skupščini s spremembami, ki bi bile na njej sprejete. Delegatom pa pošljemo izvod doma razmnoženih pravil pravočasno pred skupščino.
OBVESTILO.
Člane okoliša prodajalne Jesenice obveščamo, da je delegat g. Primec Janez
poverjen z nadzorstvom nad našo prodajalno na Jesenicah.
Vez, ki jo v tej funkciji tvori delegat tov. Primec Ivan med člani jeseniškega okoliša in upravnim odborom, bo lahko mnogo pripomogla k utrditvi pravilnih, zadružnih odnošajev med članstvom in vodstvom zadruge in k uspešnemu dalj-njemu razvoju naše prodajalne na Jesenicah. — Člani naj se s svojimi težnjami, glede poslovanja v zadružni prodajalni z zaupanjem obračajo na imenovanega delegata; prosimo jih pa, da upoštevajo tudi njegova tozadevna navodila in nasvete.
TERMINI IN NAKUPI V ZADRUGI.
Članstvo naprošamo, da se točno drži terminov, torej dnevov nakupa živil v zadrugi. Članstvo s proge naj ne prihaja kupovat takrat, ko so določeni dnevi za ljubljansko članstvo in narobe, člani iz Ljubljane naj izvršijo svoje nakupe točno ob dnevih, ki so zanje določeni. Naval v trgovino, večurno čakanje na postrežbo itd. povzroča le članstvo samo, ker ne upošteva predpisanih terminov ter prihajajo člani s proge in iz Ljubljane ob istih dnevih; zato jih osebje v trgovini vzlic najboljši volji ne more postreči tako, kakor bi želeli.
PRITOŽBE.
Dogodilo se je, da se je član v trgovini nedostojno obnašal nad uslužbenci, razsajal in kričal, česar si kot zadrugar pač ne more šteti v čast. Tudi uslužbenci morajo računati s časom in lahko odgovarjajo strankam le toliko, kar se njih posla tiče. Zato naprošamo in pričakujemo od članov, da iznesejo želje, prošnje in pritožbe radi blaga, postrežbe, obnašanja uslužbencev le v dostojnem tonu na pristojna mesta pri poslovodjih in upravnem odboru pismeno ali ustno. Vse take pritožbe se preiščejo in temeljito obravnavajo.
OREHI IN JEDRCA.
Kljub lanski razmeroma dobri letini so zaloge orehov v naši državi pred velikonočnimi prazniki skoro povsem pošle.
Glavni vzrok pomanjkanja robe je pripisovati velikemu izvozu v Nemčijo. Ker je bilo povpraševanje za orehi zlasti pred prazniki zelo veliko, robe pa je primanjkovalo, so posestniki, ki so imeli še male zaloge, izkoristili priliko in dvignili ceno celim orehom od Din 5"— na Din 8"— za kg in jedrcam od Din 18"— na Din 25"— za kg. Naša zadruga je bila založena z robo tako, da bi mogla kriti potrebo vseh članov za praznike. Ker nismo hoteli brez povoda povišati cene na škodo članstva, smo prodajali jedrca po nizki ceni Din 21"— za kg, kljub temu, da je bila prodajna cena privatnih trgovcev Din 26"— do 28"— za kg. Mnogi člani pa so vsled nizke cene nakupili robe preko svoje potrebe, in posledica tega je bila, da nam je zaloga jedrc in orehov tik pred prazniki popolnoma pošla. Podvzeli smo vse mere, da izvršimo nov nakup, pa robe ni bilo mogoče nikjer dobiti; primorani smo vsled tega prodajo orehov in jedrc ukiniti, kar naj izvoli vzeti članstvo na znanje.
KROMPIR.
Vsled posaditve je zaloga krompirja na deželi precej izčrpana. Cene so se dvignile za 15 do 20 para pri kg. Na zalogi imamo še nekaj lepega, zdravega krompirja po ugodni ceni; članom priporočamo, da ga nabavi čimpreje, ker izgloda, da se bo cena še dvignila.
MOKA.
Situacija na tržišču moke je v zadnjem času jako čvrsta; cene so se v Banatu dvignile od 15—50 Din pri 100 kg. Večji del mlinov sploh noče prodati moke, ker se težko krijejo s pšenico. Producenti pšenice nočejo prodajati, ker pričakujejo, da bodo robo lahko v kratkem prodali dražje; in res izgleda, da bo pšenica kmalu dosegla ceno preko Din 2'— za kg Iranko Banat. Važni vzrok dviga
cene moki pa je tudi ta, da je pričelo privilegirano izvozno društvo, kakor tudi privatni eksporterji izvažati v inozemstvo poleg pšenice tudi velike količine moke. Naša zadruga je nabavila moko za tekoči termin še po ugodni ceni in radi tega tudi nismo zvišali prodajne cene.
ŠUNKE IN MESNINA.
Letos so dobre šunke dražje kot prejšnja leta. Zadruga ne more nakupiti šunk pri posameznih mesarjih po par komadov, ker jih potrebuje za praznike ca. 400 naenkrat. Imeli smo slabe skušnje, ko smo pred leti naročali šunke pri več mesarjih. Zgodilo se je, da so bile nekatere preslane, premalo slane, imele duh pri kosti itd. Mnogo članov se je radi tega pritožilo in zahtevalo, da naročamo zanesljivo dobro blago, tudi če je cena nekaj višja.
Letos za veliko noč smo prodali ca 400 komadov najboljših šunk, ki smo jih dobavili iz Belovara po ceni 25"— Din za kg. Niti en član, ki je kupil šunko v zadrugi, se ni pritožil radi kvalitete. V mestu so se prodajale šunke enake kvalitete po 26—28 Din.
ČEBELARJEM!
Radi povečanja čebelarstva je na prodaj skoro popolnoma nov in zelo praktičen ter lahko zložljiv čebelnjak za 12 A. Ž. panjev. Čebelnjak je lično izdelan in vsled lahko sestave zelo pripraven za prevažanje v pašo. V njem se tudi lahko čebele prezimijo. Pojasnila v Čebelarski zadrugi usl. drž. žel. v Ljubljani.
IZ UREDNIŠTVA.
Štev. 4. „Zadrugarja“ se je zakasnila, ker je bilo treba čakati na predloge članov za letno skupščino. — Radi pomanjkanja prostora je moralo tudi mnogo predvidenega gradiva izostati.
..Zadrugar" izhaja mesečno 20tega in stane celoletno 24 Din, posamezna številka 3 Din. Naroča in reklamira se pri upravnem odboru N. Z. U. D. 2.. Ljubljana, Masarykova cesta, kamor se pošiljajo tudi dopisi. — Odgovorni urednik: Dr. Benko Leopold. Tyrševa cesta štev. 89. — Tiskali J. Blasnika nasled.. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. — Odgovoren L. Mikuš.
BOTRICAM IN BOTROM sporočamo, da smo prejeli za birmance veliko izbiro raznega blaga za deklice v krepdešinu, marokenu, pikeju v vseh barvah, za dečke lahke modre kamgarne in ševiote.
POMANJKANJE MLEKA.
V drugi polovici marca ter v mesecu aprilu se je pojavilo občutno pomanjkanje mleka posebno na ljubljanskem trgu. Pomanjkanje mleka je bilo posebno občutno pred velikonočnimi prazniki, ko je bila potreba največja. Tudi našim članom nismo parkrat mogli ustreči njihovi zahtevi.
Že 7 let oddaja naša zadruga mleko članom, pa se dosedaj še ni zgodilo, da bi bilo tako pomanjkanje mleka kot letos. Kje so vzroki? Lani so kmetje le težko vsled obilice dežja posušili krmo in je bil vsled tega pridelek slabši. Druge neprilike so se pojavile takoj letos spomladi, ko ni bilo dežja. Suhe krme je pričelo zmanjkovati. Pozno pomladi je senožeti pobelil večkrat sneg in tako ni bilo pričakovane paše, ki naj bi rešila kmeta skrbi. S temi težkočami se je morala boriti Moravška mlekarska zadruga, ki nam dobavlja mleko. Pomanjkanje mleka ni bilo samo pri nas, pač pa tudi v drugih banovinah in so morale za Vel. noč nekatere naše mlekarne pošiljati mleko v Zagreb, ker so bile razmere tam iste.
Upamo, da bodo ljubljanski člani, ki prejemajo mleko od nas, razumeli položaj in oprostili nedostatke, ki jih zadruga ni zakrivila.
IZ „ŽEGOZE“.
Članstvo obveščamo, da bomo imeli letos na razpolago ca. 10 mladih saanskih in ca. 10 solčavskih koz. vse od najboljših mater — mlekaric.
Člani „Žegoze“, ki se za te živali zanimajo in jih želijo vzeti v vzrejo, naj nam to z dopisnico javijo. Oddaja se bo vršila postopoma, ko bodo živali 3—4 mesece stare.
Vsak naročnik bo moral seveda nositi stroške za prevoz živali po železnici, oziroma jo sam prevzeti na določeni postaji in jo spraviti domov.
Poznejša zamenjava živali je nemogoča, eventuelni izgovor, da član živali ne more obdržati, ker mu ne daje mleka, se ne bo upošteval.
Kratka navodila o reji koz so bila objavljena v lanskem „Zadrugarju“, obšir. nejša pa bodo v kratkem izšla v brošuri.
Odbor.
Olje
Vsled novo uvedene banske trošarine na olje, ki znaša Din 1*— na 1, smo bili primorani zvišati prodajno ceno jedilnemu olju.
Šivalni stroji
znamke Heid Neu ima manufakturni oddelek zopet na zalogi.

Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic, r. z. z o. z. v Ljubljani
CENTRALA: LJUBLJANA, MASARVKOVA CESTA 17 e TELEFON ŠT. 46-52 IN 46-53
PRODAJALNE
Ljubljana:	Maribor:
Glav. kol., Masarykova cesta 17, telefon št. 4652-3	Koroški kol., Frankopanska c. 34, telefon št. 2061
Gcr. kol., Bleivveiscva cesta 35, telefon št. 4651	Glav. kol., Aleksandrova cesta 42., telefon št. 2825
Jesenice: Prešernova telefon št. 606’
Prodajamo samo članom.
CEHIK št. 4
Obračunske cene veljavne od 21. aprila 1938 naprej.
Zadruga si pridržuje pravico, objavljene cene med mesecem znižati event. zvišati. Na reklamacije se oziramoje takoj ob prejemu blaga,-
Hlevski izdelki
kg
Moka Ogg . .
Og .	.
„	št. 2 . .
„	št. 5 . .
„	ajdova .
„	koruzna
„	„ krmilna
„ pšenična krmilna „	ržena ....
Otrobi, pšenični	debeli
„	„	drobni
Zdrob, činkvantin . . „	koruzni	. . .
„	pšenični	. . .
3-50
350
3-30
3-10
5-—
1-80
1-45
1-75
3-	30 1-75
1-	45 325
2-	50
4-	25
Testenine
Domače
Fidelini...............kg
Krpice....................
Makaroni..................
Polži..................„
Rezanci...................
Špageti...................
Zvezdice..................
JaJčne
Riz
Carolina............-kg
la........................
Ila.......................
12-
8*-
7--
Dezelni pridelki
Čebula, egiptovska .
Čebuljček............
Čebula, pražena „Cepol'
Česen ...............
Fižol, prepeličar . .
„ cipro ... v Grah zelen, ....
Ješprenj ............
Ješprenjček ....
Kaša.................
Koruza, debela . . .
„ činkvantin
Krompir..............
Leča, la.............
Piča za kure .... Ptičja hrana .... Tropine, lanene mlete
Ječmen...............
Oves.................
Proso ...............
Pšenica..............
doza
4-75 12'— 6.—
Makaroni	kg Polži			10-		
	10*—		
iaične v kartonih		Sadje južne.	
Makaroni	kg	11 —	susene in sveže	
Špageti		11-—	Rozine, la	kg	14'—
Jajnine vseh vrst . . .	„	17"—	Rozine, Ila		13 —
A. C.	„		 „	18-—	Slive, suhe, bosanske . .	„	10-
Fige, dalmatinske Fige v vencih Hruške suhe . Lešniki, tolčeni Limone . .
Mak, plavi. Mandeljni, la Pomaranče Rožiči, celi Rožičeva moka
V
kom.
kg
kom.
kg
5-50
T-
5 38
13 54
O—
6	—
kg	6 — 3-25			
V V	3-50			
V	10—			
”	3-75 7-—	Sladkor		
	3-75	Kocke 		kg	15-50
	—•—	Sipa, drobna		V	14*—
	2-30	„ debela			1410
v	110	V prahu 		v	15-75
v	11-—	Bonboni		v	25-—
„	2-—	„	Fourres, la . .	v	40 —
	8--	»»	n	liti •	y>	30—
„	2-40	Kandis		kg	23-—
r>	2-20	Margo slad		n -	44-—
v	2T0	Šumeča limonada . . . kom.		1-—
	2-20			
	240			
				
Sel
Fina................kg	4’—
Morska...............„	275
Kava
Perl................kg	70 —
Portoriko.............. 80-—
Surova, la..............kg
,, Ila .....	»
Viktoria.................
Žgana....................„
,, , Rio...............*
„	* Special ....	„
Mag, mali..............zav.
„ veliki...............
Žitna kava
Ječmenova, slajena zadružna .................kg
Ječmenova, zadružna . .	»
Ržena, slajena, zadružna .	„
Dr. Pirčeva..............
Kneipp ..................
Perola...................
Proja....................*
Žika................ .	*
68-
60
56
78
69
91
14
27
11-— 7-50 12’— 12-— 12 — 12-— 8 — iz-
ostale
kavine primesi
kg
Cikorija Franck	a	V2	kg
„	Franck	a	x/4	kg
„	Favorit	5	V2	kg
„	kolinska	a	V2	kg
„	kolinska	a	74	kg
Enrilo..................
Figova kava ............
Redilna kava.............
17-— 17-— 16-— 1650 17--20-21’— 19-—
Mast
Mast la..........
„ v dozah . . Ceres, bel in rumen Cajno maslo la . .
11 n Hu.
Kuhano maslo . .
kg
doza
kg
18'-
95--
2Z-
36--
32-
29-
Hesni izdelki
Carsko meso .
Hrenovke .
Jezik, goveji .
„ svinjski Kare brez kože „ s kožo .
Krače . . .
Kranjske klobase Meso, prekajeno, vratina Ocvirki.................
kg
kom.
kg
*
2-—
24-
*
*
*
*
3-50
*
*
Prsni vršet . . . Reberca, brez kože Salama, jetrna . .
„	krakavska
„	letna
„	milanska
„	mortadela
„	navadna
„	ogrska .
„	pariška .
„	posebna
„	tirolska
Slanina, hamburška	.
„	krušna . .	.
„	papricirana	.
„	prekajena, deb.
„	soljena . .	.
„	tirolska .	.
Svinjske glave, brez kost Svinjski parklji . .	.
Šunka, domača, kuhana „	praška . . .
„	zvita ....
kg
*
*
25 — 24-— 2V-54-— *
12 — 54-— 22 — 22-22-— *■
19-
*
•»
*
*
*
*
*
*
*
*Po dnevnih cenah, ki so i zložene v prodajalnah.
Ribe - paštete
Polenovka, suha ... kg
Rusi....................kom.
Sardele, očiščene, v olju „ Sard. obr. s kaper., mala doza 11	11	11	11 velika „
Sardine.................
Slaniki .... Pašteta, jetrna .
„ sardelna Guljaž, goveji . Vampi ....
V
kom.
doza
24-— 1-— —•75 5-25 9--9 50 7-75 T-
4-	25
1-	50
2-	50
5-	—
6-	-7--7-—
Delikatese
Citronat..............kg	100-
Naš čaj.............zav.	6-—
čaj v dozah . . . vel. doza 28'— ii ,,	„	. . mal. „	16-—
„ „ zavitkih . . . . zav.	4'—
čaj v zavitkih .
„ brazilski „Mate“
„ odprti . . . Čokolada 5 14 kg
11 VlO 1, n /20 „
z lešniki
„	„ Vi« kg
mlečna 7“ • •
7,
Drobtine Gorčica .
zav.
y>
kg
tabl.
V
kom.
tabl.
kg
koz.
Jajca, štajerska, dnevna cena.......................
7-50 9-— 17*-
3-	50 130--10 —
4-	50 2-50 V— 6-50
iz-
š-
lo—
6-—
17-—
6-50
Na progo jih ne moremo pošiljati.
J uhan, mali ....	. steki.	9-50
„	veliki ....		23-—
„ na drobno . .	. dkg	1-30
Kaaba, redilna kava čok.		
okusa 		vel. zav.	14-—
Kaaba, redilna kava čok.		
okusa 		mal. „	T—
Kakao, holandski . .	. kg	50 —
„ I		„	35-—
Kapmi			50'—
Keksi v zavitkih . .	. zav.	6 —
tt >»	ff	3. 1 k?	•	V	18 —
„ na drobno . . .	• kg	18--
„ v pločev. dozah .	. doza	24-—
Kruh črn in bel . . .	. štruca	2--
Kumarce, kozarec . .	. 32'- do 64--	
Kvargelni			—•50
Kvas		• kg	38--
Maggi, mali ....		12-—
„	srednji . . .	•	V	18-75
„	veliki ....		31-50
„	na drobno . .	• dkg	1-60
„	kocke . . .	. kom.	1-25
Marmelada, jabolčna .	• kg	17-—
tf	tf doza		
a 1 kg			20-—
Marmelada, marelčna.	•	V	29-—
»»	tf doza		
a 1 kg		•	V	30--
Med, cvetlični . . .	•	V	20-—
„ cvetlični, mali kožar. „		12-—
„	„	vel.	kom.	21-
„	„	mali lonč. „		1-50
tt	tt	sred. tt		4'—
tt	t*	vel. a	V	T—
Desert šnite ....		1 —
Napolitanke, dolge . .	•	V	!•-
„ „ . .	.	15-—
Oblati		. zav.	15-—
Otroški piškoti . . .	.	n	15’—
Ovomaltine, mala . „ srednja „ velika Paradižniki, V« kg
%
Sir, Chalet, la .
»j	j)	Hn •
„	„	Ha .
„ emendolski, la „ Parmezan .
„ stiški . . .
„ trapistovski Soda, jedilna . .
doza
kom.
skati.
kg
10-50 24 — 43-4-25 11 — 3-25 1-50 750 26-— 75-— 24 — 22-— 20-—
zav.
zav.
kg
zav.
kom.
zav.
kom.
zav.
Tekočine
Kis za vlaganje ....	1
„ nav., dvojno močni .	„
„ vinski.............
Pudingi in pecilni praski
Citronin prašek za puding zav. 2-50 Čokoladna krema ...	„	3-50
Čokoladni prašek za puding ..................... 2-80
Malinov prašek za puding	„	2-50
Mandelnov prašek za puding ..................... 2-50
Pecilni prašek ....	„	1'—
Pripomoček za vkuhava-
nje ...................*	2 —
Rumenilo.................„	1*—
Vanilijeva krema ...	„	3 —
Vanilijin prašek za puding	„	2 50
Vanilin sladkor ....	„	l-—
Zmes za šartelj ....	„	12 —
Dišave
Cimet, cel in zmlet Ingver ....
Janež ....
Kamilce . . .
Klinčki (žbice), c< zmleti . . . Koriander . . .
Kumna .... Lavorjevo listje „ zrnje Majaron . . .
Muškatov cvet . Muškatovi orehi Paprika, huda .
„ sladka Piment, cel in zmlet Poper, „ „	„	.
Vanilija v šibkah velika Žafran.............
3--3-— 2-50 30--
2-50
2-50
2-	50 1-— 1-—
57-—
3-	— —•60
3 — 3-—
2-	50
3-	— 2-—
1
1
steki.
Olje, bučno	.	.
„	italijansko	...	„
„	namizno	....	„
„	olivno la	... .	„
Francosko žganje,	mala	steki.
„	„	srednja	„
„	„	velika	„
Brandy, a 0'17 1
„ 0'35 1	.
„	„ 0‘701	.
Liker, Balkan, grenki „	„ sladki
„ Pelinkovec „ razni . .
Rum la, a ^ 1 .
>i lo, ,,	11.
„ Ha, „ ^ 1 .
Esenca za liker .
Rumova esenca .
Žganje, borovničar,	a	%	1
„	brinjevec,	„	^	1
„	hruševec	„	^	1
„	slivovka,	„	^	1
„	tropinovec,	„	^	1
Vino, belo, štajersko . .
„ cviček..............
„ belo, dalmatinsko .
„ Opolo . .
„ Prošek . .
„ Vermut Malinovec, a K 1 „ odprti Malinov sok za kuhanje 1
malinovca............steki.
Radenska voda 14/io 1 .	.	„
„	,, y* i.	.	„
Rogaška voda 14/io 1 .	.	„
„	„ Donati 11	»
Grenka voda Fr. Jožefova	„
1
steki.
kg
13--19'-14 — 19--10-— 24-— 48-—
28-— 46---42-— 42-— 37 — 38-— 34-— 58--24-— 5--8-— 24-— 19-50 19-50 19-50 19 50 12 — 11 —
20-—
26-—
14-—
18--
9--
7-—
3-50
7--
6-50
11-—
Potrebščine *a perilo
Mila
Benzit . . . . Hubertus, sivo . . „ navadno „ terpentin Merima . . . Sunlight . . . Schicht, navadno „ terpentin Zlatorog, navadno „	terpentin
zav.
kg
55
zav.
kg
Pralni prašiti
1-—	„Henko“ soda . . . Lux	 Perion		. zav.
3-50	Persil		•	v
3-25	Radion		• »
5-—	Snežinka		•	v
5-9--11-— 12-— 12-— 2--12-— 13-— 11-50 13'—
55 —
3-
4-	50 4-50 6 — 525 4-50
„Tri„ soda . .		zav.	3-—
Zenska hvala . .		V	2-50
Radost peric . .		15	2-50
Teksil ....		55	2-50
Druge potrebščine.			
Soda za pranje .		kg	2 —
Lug				3-75
Boraks ....		zav.	2-50
„	carski .	. . . skati.		5-75
Škrob rižev . .		55	5--
		zav.	1-50
Plavilo v kockah		55	2-50
Plavilni papir		55	1-50
Pralni stroji, leseni, mali		kom.	13--
„ „ „	vel.	55	14-—
Pralni stroji, pločev. mali		55	15-—
„ „ „	vel.	55	17-—
Vrvi za perilo .	. 15 m		
” >» »»	. 20 „	Cene	
,, M ,,	• 25 ,,		
»>	»»	n	. 30 „	po kvaliteti	
„ „ „	• 35 ,,		
„ „ „	• 40 „ J		
Obešalniki za sušenje pe-			
perila ....	.	.	. kom.		20-—
Ščipalka za perilo	. . .	55	-•25
Toaletni predmeti „			
Milo, Bobi . .	. malo kom.		2-- A.
„ „ .	veiiKo	55	4:	
„ Favorit. .		55	8--
„	7 cvetlic .		55	7-50
„ Glicerin		55	5, 9
„ kopalno	. vel.	55	12 —
,, kopalno	. mal.	55	7-50
„ Ideal . .		55	17 —
„ Karbol . .	...	55	4‘—
„ mandeljnovo	. • .	55	6-50
„ Marija . .	...	55	10-—
„ Olivia . .	. mali	55	4-50
„ „ . .	. vel.	55	7-—
„ domače		55	4-50
„ Osiris . .		55	6-—
„ otroško . .		55	8-—
„ za roke .		55	4-50
„ Speick		„	8-—
„ za britje la		55	8-—
»»	>» n II^-	. . . tuba		3 —
Cimean,	„	„	55	6-50
Chlorodont,	99	55	650
Doromat,	„	„	55	8-50
Kalodont,	„	„	st.	6-50
Odol				22-—
			35 —
	. vel.		65-—
Olje, orehovo, pristno . .		55	8--
Olje za solnčenje in ma-			
sažo ....		55	6-—
Ustna voda Cimear	. .	55	18-—
Kolonska voda .	. mala	55	,13-—
”	. vel.	55	24-—
Esenca za kolonsko vodo steki. Krema za kožo Cimean . doza Krema za kožo Elida nočna tuba Krema za kožo Elida dnevna »
Nivea krema............doza
Uran „	....	*
Parfum ...............steki.
Puder Elida .... skati. Vazelin	.... doza
Šampon „	.... zav.
16
10
13
12
10
10
16
10
6
3
Potrebščine *a čevlje
Krema, črna
mal
sred
vel.
„ rujava „ rumena „ bela .
Mast za čevlje, črna .
„	„	„ rujava
Belin..................zav-
Olje za mazanje podplatov steki. Krtače	za blato .... kom.
„	„	mazanje
„	„	svetlenje .
Vezalke, črne, kratke „	„ srednje
„	„ dolge .
„	.	rujave,	kratke
„	„	srednje
„	,,	dolge
„	usnjene, črne
„	„	rujave
Razno
skati.
55
par
Barva za pirhe . .		zav.
Ostara papir . . .	.	»
Brusači			kom.
Celofan, papir . .	.	zav.
Čistilo za parkete .	mal.	doza
„ „ „	vel.	55
Črnilo			steki.
Elit		mal.	doza
„ 		vel.	55
„ s škropilko . .		kart.
„ škropilka. . .		kom.
Grafit			55
Hobby, prašek . .		zav.
Hranilniki ....		kom.
Kadilo			kg
Kolofonija ....		55
Kladiva za meso .		kom.
Kolesa moška, kromir „ damska, kromir. „ moška, poniklj. Plašči za kolesa . . Zračnice za kolesa . Krtače za obleko .
„	„	parkete .
„	„	ribanje .
Ia
„	„	zobe, male
„	„	„ velike
5-— 6 — 12-— 5*— 5 — 5-~ 4'— 4-— 2-— 8--4"— 1-50 12’— 125 1-50 1-75 125 1-50 1-75 2 — 2 —
—•75
2-50 13*—
2	50 10--20 —
3	— 16-— 29 — 51-— 22-— —•50
4'— 40 — 30-—
T— 12’— 1450 -1550-1200-55-— 17 16 27
4
5
8
12
Krtače za reke ....	kom.	2-50
„	„ roke, dvostr. .	v	5'—
.,Mali sadjar"		knjjga	5--
„Mali vrtnar" ....	55	j	5-—
„Mala papiga Skobčevka"	55	8--
»Rejec malih živali" . .	55	6 —
Metle, male		kom.	6-—
„ velike			9-50
Metlice, otroške . . .	„	5-50
„	za obleko. . .	55	6-—
„	„ posodo . .	55	1-50
Morska trava Ia . . .	kg	4-—
Muholovci		kom.	—•75
Nagrobne lučke ....	kart.	10 —
„	„ v keram.		
lončkih		kom.	3-75
Nočne lučke		skati.	1-75
Obešalniki, mali....	kom.	2-50
Olje za šivalne stroje . .	steki.	4-—
Omela, bombažna . . .	kom.	32-—
„	mala		v	12--
„	za parkete . . .		24-—
Omelčka za čiščenje ste-		
klenic		7.50 do 15-	
Pasta za peči		skati.	3-—
Peharji, srednji . . . .	kom.	4‘-
„	veliki . . . .		4-50
Peresniki 			2--
Pergament papir . . .	pola	1-—
Pesek za email posodo .	zav.	!•-
*> »* ** »*		1-50
„ „ „ „		2-—
n	m alum.	•		2-50
Pile, trioglate srednje .	kom.	5 —
„	„	velike . .		5-50
„ plošnate, male . .		9-50
„	„	srednje .		11-—
„	„	velike . .		13 —
Platn. vreč. za ca 8 kg	„	5-—
15 »5	55	5»	55	55	8--
55	55	55	55	55	55	11-50
45 55	55	55	55	55	55	17-—
Prašek za čiščenje zlata		
in srebra 		zav.	3-25
Prazne pušice ....	kom.	5, 10
Predpražniki Ia . . . ■	16-	do 49’-
„	Ha . „ •	kom. ! 10’—	
„	lila (slama)		4-—
Prijatelj gospodinj (za šte-		
dilnik)			no--
Pahljači, brez ročaja .		12 —
„	z ročajem . .		15-—
Semena zelenjadna . .	zav.	1-—
„	cvetlična . . .		1-—
„	grah, fižol . . .		1 —
Sidol 			5-50
Svitol		55	4-80
Sita patent		kom.	20’—
Snažilne gobice za po-	55	
sodo		55	1-50
Solnice, lesene . . . .	55	9 —
Stručnice, male . . . .		6-—
Stručnice, velike . . .	kom.	8-—
„	srednje . . .	„	7-—
Sukanec, bel, črn		
št. 10-12		valj.	4-50
Sukanec, bel, črn		
št. 16—36		valj.	350
„ 40—60 		55	2-75
Sveče, dolge		zav.	6-50
„ 			kom.	1-25
„ kratke ....	zav.	6-50
55	„	....	kom.	—•75
Svinčniki, navadni . .	55	1-50
„	tintni....		350
Šivanke 		zav.	1-50
Smirkovo platno, belo .	pola	1-50
„	„	sivo .	55	2‘—
Sparklet steklenice . .	kom.	150-
„	patroni, polni .	55	4-50
„	„	prazni.	55	2-50
Sted Regulator obroči:		
160—220 mm ....		60-—
230—240 			55	75-—
Sted Regulator plošče:		
18X12 col		55	115-
21X12 „		55	120-
Tepači, mali			8-—
„	srednji . . . .		13--
„	veliki . . . .		18-—
Umetno gnojilo ....	kg	2 —
Vim		zav.	2-50
Vžigalice		v	10-—
„ 		skati.	!•—
Zobotrebci		zvez.	—•25
Jedilni pribor, navadni,		Po
alpaka in kromiran . .		izbiri
Kurivo
Drva, bukova, cela . .
„	„ žagana .
„ mehka v kolob.
Premog, trboveljski, kosovec Dovoz se pri kurivu posebej zaračuna.
$> S
a a
* S o cu
Velika izbira manufakture, perila, nogavic, rokavic, galanterijskega blaga, dežnikov, klobukov in preprog. Emajlirana kuhinjska posoda, vse vrste porcelana, stekla, žarnice itd.
Naša prodajalna na Jesenicah, prodaja poleg špecerije tudi vse galanterijsko blago.
Naprošamo člane, da prilagajo k naročilu platnene vrečice za vse drobno blago. Vrečice lahko dobite v vseh naših prodajalnah po nizki ceni.
Svetujemo, da hranite vse mlevske izdelke odprte na zračnem in hladnem prostoru.