je Ni. VeJ.k-prepričarfja o interesu celo!
JUTRA
Maribor, torek 11. novembra 1930	$
khaja razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poStn«m i»k. zav. v Ljubljani it. t1.409 ^*lja mataine, prajaman v upravi ali po pošti 10 Din, doalavljan na dem pa 12 Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglaai po larifu
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Floreste
^pgtnfna plačana v gotoufn!
r .
Cena 1 Din
Oglata aprajama tudi oglaanl oddelek .Jutra" » Ljubljani, Praiarnova ulica it. 4
Maribor in meja odposlancem kralja
Ko se je raznesla vest, da obiščejo odposlanci Nj. Vel. kralja, njegovi ministri s. Predsednikom vlade na čelu, izvrševalci njegove in narodne volje, tudi Slovelo, je prešinila radost tudi naša srca.
Tembolj, ko smo izvedeli, da pridejo gg.
Ministri, izvzemši g. predsednika vlade, to mora biti danes navzoč v Beogradu Pri odkritju spomenika hvaležnosti Franciji, tudi v Maribor ter Celje 1n Ptuj, to-rei v naše obmejne kraje, ki tvorijo ^edstražo naše edinstvene države ob severni meji, in ki imajo baš z ozirom J* ta svoj čas tudi svoje posebno obilje, svoje posebne interese in potrebe.
Ako je kedaj poprej prihajal kakšen g.
Minister v te naše -kraje, je prihajal kot 5artizan, in zgodilo se je žal celo, da so ^ ob takih prilikah izigravali iz parti-2ainskih razlogov naši nacijonalni inte-resi.
Danes prihajajo odposlanci Nj. Vel. toalja med nas kot vršilci velike misije, to iim jo je naložil kralj: da s složnim 'felom na konsolidaciji v okviru narodna in državnega edinstva ubogo in izmučeno državo, ubogi in izmučeni narod ^Peljejo v obljubljeno deželo notranjega ujedinjeja naših duš in src ter ekonomskega blagostanja in življensike sreče. —
Slovenija — o tem ni dvoma — je že 0(* nekdaj zibelka jugoslovanske misli, ki io gojili in negovali in propagirali na-‘ najboljši možje, zlasti tudi v naši oblini mariborski pokrajini. Zlasti mi tu Jezikovno-nacijonalni meji smo vsik-j*ar najbolj občutili, da nam je samo v prodnem in državnem edinstvu zaga-*«ntiran nacijonalni in obenem gospodarski obstoj in napredek. Odtod svoje-borbeno sodelovanje Maribora in
Ee,e naše obmejne pokrajine doli do;,,„_________.	Q.,
^vinjske in Savske doline za majsko j 'ž*j‘i:,lova ^laracijo in kasneje še odločnejša bor- . DJ/ aber’ k» se.	"
fr za popolno ujedlnjenje v eno enotno I 1neJe?.,cek. "? /Cb *	•	1
J1 močno jugoslovansko državo. Odtod	*!	-^^e s
frfneje veliki napori Maribora in cele	TV8 “ ' ■	8n?p' ' li •‘f
J°krajine okrog njega za nacijonalno in	rwerv,™ P-1;
sr*’k»v'- *
.jpacljonalnem edinstvu in gospodarski!
jofi.se, da
^ajvečjl dokaz svoje popolne in nese-j globokega udanosti do jugoslovanske ideje in ureditve v
ruiu£d
KRŠČANSKI SOCIJALCI HOČEJO ZA VSAKO CENO OBDRŽATI KRMILO VLADE. — DR. SCHOBER JEZIČEK NA TEHTNICI.
DUNAJ, 11. novembra. Ker nobena stranka pri nedeljskih volitvah ni dobila take večine, da bi mogla sama sestaviti novo vlado, sedanja koalicija med krščanskimi socijalci in Heimwehrom pa je ostala v manjšini, vlada glede nadalj-nega razvoja političnega položaja v Avstriji popolna nejasnost. Volitve same v razmerju strank niso mnogo izpremenile. Krščanski socijalci so . res precej izgubili na glasovih in izšli iz volitev oslabljeni, vendar so kljub temu meščanski mandati po številu v premoči nad socialističnimi:
Po splošnem razpoloženju sodijo, da koalicija med socijalisti in dr. Schob-rovim blokom ni izključena. V vladnih krogih zatrjujejo, da bo v Času do sestanka parlamenta prišlo med strankami do razčiščenja. Nekaj dni bo še trajalo, predno bo !o končno razdeljeni mandati, zlasti oni, ki odpadejo na ostanke glasov. Med tem se bodo vršile priprave za sestanek parlamenta, ki se mora v smislu ustave sestati najkasneje mesec dni po volitvah. Med tem časom se bodo tudi stranke definitivno konstituirale in določile smernice za svojo bodočo politiko.
Po konstituiranju parlamenta se bo vlada predstavila novi zbornici, Jasno je, da si mora biti vlada na čistem, kake naloge hoče še izvesti in če je rezultat volitev povod za rekonstrukcijo vlade. Dejstvo, da mora parlament do novega leta rešiti vprašanje proračuna, sili stranke, da se čimprej sporazumejo za delovni program.
Kar se tiče posameznih strank, so krščanski socijalci pripravljeni sodelovati z vsemi meščanskimi strankami in bodo najbrž že prihodnji teden stavili dr. Schobru tozadevne svoje predloge. Iz pisave njihovih glasil ter izjav njihovih voditeljev pa je obenem razvidno, da se krščanski socijalci kljub porazu ve mislijo umakniti iz vkfie, marveč hočejo za vsako ceno obdržati vladno krm »o v svojih rokah in nadaljevati proti tvnriiM-stični kur«, ki ga ?e uvcJ.a sedana
v!ada.
Stankom parlamenta. Glede načina, kako je dr. Seipel izzval padec dr. Scho-brove vlade, pa v Schobrovem bloku niso nič kaj navdušeni za koalicijo s krščanskimi socijalci.
Socijalni demokrati sicer ne računajo s tem, da bi sami prevzeli vlado, vendar pa stoje na stališču, da mora sedanja vlada, ki je ostala po volitvah v manjšini, takoj odstopiti in napraviti prostor novi vladi. Kljub vsem nasprotstvom med meščanskimi strankami in socialističnim taborom pa socijalni demokrati ne bi bili nenaklonjeni koncentraciji z natančno določenim programom. Soci-jalistični listi obenem opozarjajo na posledice nadaljevanja dosedanje proti-marksistične borbe, ki ni rodila prav nobenega uspeha ter poudarjajo potrebo novega političnega kurza v Avstriji.
Rnfceta o krizi lesne trgouine u Celju
CELJE, 11. nov. V četrtek 13. tm. bo v Celju anketa šumskih podjetij in žag, na kateri se bo razpravljalo o kritičnem položaju lesne trgovine, in tudi o korakih, ki bi jih trebalo storiti za izboljšanje položaja in reševanje težke krize. Anketo so sklicale prizadete organizacije lesnih trgovcev za Slovenijo. Sklepi ankete bodo dostavljeni g. ministru za šume in rude ter ostalim merodajnim činiteljem v Beogradu.
Duonajsta obletrvca premirja
PARIZ, 11. novembra. Povodom dvanajste obletnice premirja v svetovni vojni šo danes, kakor običajno vsako leto, opoldne po vsej Franciji zvonili zvonovi v spomin na veliki zgodovinski dogodek.
Komun?5t!čnrfzcjrec)i u Berlinu
DF.RUN, 11. novembra. Ker je bil ko-
nniiiistični dnevnik »Die Rote Fahne« ;;stavl;en, jo prišlo snoči do krvavih spopadov ned komunisti in policijo. De-i>oivtiranji, sp napadli policijo s kamenem ter raz'. Hi vse ulične svetiljke. Ker jv f?osri?s)r- pr>’.o?a» vedno bolj resen, je j" r e n roiR^a stresati in je bilo pri tem i;vr' r - r: Venih. Končno se je ojačeni "i \c /tiri'} posrečilo obnoviti mir
,Je narodnega in državnega edinstva J splošnega rašera	•	h
(.»večji dokaz gy0W popove udanosti j Vsa naša meja se zuved J« Hi kra,Ja kot nos,lca teh Mel Pa danes v dobi. ki je rravial... . .K,; , j.; . jJJf1 Maribor in je dala cela naša po-j ločilna, kakor ie bila dcou < > nvi: C ‘na' ko sm0 br*z pridržka z navdu-j takrat nam je šlo za to.-a!i	m-
1920, »ozdravil! manifest od 6. jan. 'gjslavljo imeti, danes gre sr Ut, r ;• io 3. .jJ11 akt od 3. okt. 1939. DasIJeakt od bomo znali očuvati. In ja PČ-isva«?« ,! i-^29 pometrl demobilizacijo Ma- goslavije ter za njeno kfoisoMacl« Ut c-OKt.:®* « J« z uklnltvo velike županije in krepitev bos Ja tudi Maribor 1» cela tn-ja
i in
v gospodansko-v nacijonalnem po-
samouprave
ye?0tT1skem pa tudi •	.. _____________ _________ ______
1 otrpel silne, milijonske izgube, se nam Je edinstvena Jugoslavija očuvala
obmejna pokrajina doprlnaša vso mogoče žrtve, v trdnem prepr-črr«!«, da
*** temu Maribor in se je cela ma- j naše nacijonalno življenje.
*>rl«lrlu W)krajilla’ ce,a naga nela brer ■ Ko t0 sporočamo gg. odposlancem Nj. JoVj 1 terekla za novo stanje In za Vel. kralja, pa obenem Izrekamo toplo !fr®d,tev države. Doprinesli smo željo, naj bodo v vladi in na najvišfem žrtev na vcHU Ideii. zaveda-i mestu verni tolmači teh naših čusi " • Sn,
• •' i pa tudi tolmači našega r rr^rlranja, da naša nacijo-:■ p d .el- uje prav posebne po-‘•aj i^ora biti znano tudi naj-in mestom v Beogradu, s>i-;sčdih še vedno ni pogašen pa po delih naše države. Še ; !.;“ajo,želje po naši slovenji !'oviAl, po našem slovenskem a 'bi.zelenem Pohorju, po naših j goricah in ravninah. Živimo 'no na vulkanskih tleh, ki Jim je treba prs.večati največjo pozornost.
Ko pozdravimo prav iskreno v svoji sredini Člane kraljevske vlade, naj jim bo obenem sporočena naša iskrena že^a, da bi se v okrilju vlade našim specijalnim obmejnim prilikam posvečala res očetovska skrb in pozornost.
Um jv;-/
jprCKnlvf tu 2e v
11. novembra. V bližini .j zavozil osebni vlak v neko lokomotivo, ki je manevrirala na progi. 8 potnikov je bilo pri tem ubitih, 15 ranjenih.
Po pamet! ga pijmo, da pamet ne zgubimo!
Lepe so te besede mladinskega voditelja, vladike Slomška, ki je tudi sam rad prihajal v Slovenske gorice v čričkove domove; žal da se posebno naši mladeniči premalo po njih ravnajo. Človeku se srce krči bolesti, ko sliši malo ne ob vsakem »cerkvenem žegna* nju« in večjih praznikih o žalostnih pre-tepaških izgredih v alkoholu posurovele moške (so vmes tudi ženske) mladine, Tam uboj, tam telesne poškodbe, pa razbitje gostilniške opreme, pa vznemir*-janje sosedov ob povratku na dom. Posebno nastopa ta črna kuga ob dobri vinski letini po trgatvi, ko se toči poceni sladki, a opojni ruj v Slovenskih goricah. Skrajni čas je že, da oblast a vso strogostjo postavi mladim surove« žem neprestopno ograjo pred vhodom v gostilno. Ne šele čakati na uboj ali dru« ge zločinske izgrede, da se prepove obisk gostilne temu in ovemu »nožarjut za določen čas. Oblast bi naj zahtevala od županstev seznam vseh prijateljev noža in jih že naprej svariti pred pogubnimi koraki. Sicer, kam zaplove naša mladina?... Ob »Vseh svetnikih« je v gostilni Matjašič postal žrtev takih brezsrčnih Junakov mlad družinski oče viničar Fras. Izkrvavel je pod noži »človeških zverin«, ki se bodo seve pred sodiščem izgovarjale na pijanost... Pomagajte rešiti in zaščititi slovensko mladež pred alkoholno zverino!...
Komunistični proces v Beograda.
V pondeljek, dne 10. t. m. se je vršila pred državnim sodiščem v Beogradu raz prava proti štirim Mariborčanom, Gol-tesu Antonu, Zalokarju Milanu, Letonji Štefanu in Jenisy Maksu, ki so bili obtoženi po zakonu o zaščiti države. Zalokar, Letonja in Jenisy so bili oproščeni vsake krivde in kazni, dočim Je bil obtoženi Goltes Anton v odsotnost! obsojen na 7 let robije. Obtoženega Je-nisy Maksa je pri državnem sodišču za zaščito države branil g. dr. Avg. Reta-man, odvetnik v Mariboru.
Avtomobilska nezgoda na Aleksandrovi cestL
Davi je stal posestnik J. Cartl lz Lor* manja pred Kličekovo gostilno blizu železniškega prehoda. Na enovprežnem vozu so bila tri teleta in posestnica Julijana Ploj iz Oseka pri Sv. Trojici. Kar se je od zadaj zaletel v kmečki voz neikl luksuzni avtomobil ter prevrnil vozilo. Takoj pozvani mestni fizik dr. Ludvik Novak je ponesrečeni Julijani Ploj, k! J« dobila več ran, nudil najpotrebnejšo p*» moč.
Tatvina kolesa.
Delavcu Ivanu Glelnerju Iz Trstenjak kove ulice je včeraj neznani storilec Izpred gostilne Vlahovič ukradel moSko' kolo. —
O, t! avtomobilu
stražili svoja domovja, odkoder Nečak (ujcu): Ujec, povej vozi tvoj avtomobil tudi ■ cina!
Ujec: Dragi .Tar*M navozi, tudi če j. ,
.iim
rvil,
ifc
a !i
Evropska gospodarska kriza In ml
Pri nas se je splošno ukoreninilo
mnenje, da je sedanja evropska gospodarska kriza le posledica svetovne vojne in njenih odmevov v ekonomski struk turi sveta. To mnenje je pa samo deloma pravilno, kajti temeljni vzrok je vse resnejši in težji in ga nobena, tudi ne najpopolnejša likvidacija zadnjih posledic vojne ne more docela odpraviti. Ta vzrok je namreč dejstvo, da se je pričelo na vsej črti rušiti ono svetovno ravnovesje, ki je dolga stoletja postavljalo Evropo v docela svojevrsten privilegiran položaj. To ravnovesje je bilo vsebovano v razmerju:	Evropa:	kolonije!
Za Evropo so od odkritja delali vsi ostali kontinenti: Azija, Afrika, Avstralija in Amerika in večino svoje materijalne in duhovne moči je Evropa gradila s sredstvi truda teh kolonij.
Razvoj civilizacije je pričel sicer ta stari red rušiti že davno pred svetovno vojno, vendar pa ne tako naglo in temeljito kakor po vojni, ko je vsa Amerika, ne samo USA, obrnila Evropi hrbet, ko se je Azija na Kitajskem, v Indiji itd. uprla, ko se je Avstralija zabarikadirala za svojo ekskluzivistično avstralsko politiko in ko se osamosvojuje celo Afrika. Razen tega so pa postale Združene države, Japonska in republike Južne Amerike same središča kakršno je poprej za ves svet bila edina Evropa, ki je celo še sama postala gospodarsko, posebno finančno odvisna od — Amerike. Evropska industrija, ki je poprej bila edina kupovalka kolonijalnih sirovin in jim je zato sama diktirala cene in je na
drugi strani bila zopet edina producentka industrijiskiih proizvodov za ves svet, je našla v mladi ameriški, japonski, avstralski, kaplandski, indijski in javanski industriji tekmeca, ki jo že duši.
Čimbolj pa se osvobojajo ostali kontinenti, nekdanje kolonije Evrope, in čimbolj raste njihova lastna gospodarska, industrijska, kulturna in politična moč, tembolj se rušijo osnove stare Evrope. Rušenje teh osnov pa baš povzroča sedanjo krizo, zato je jasna in neizogibno pravilna naša uvodna trditev, da ta kriza ni le posledica vojne. Vojna jo je samo pospešila in povečala, ne pa niti rodi la niti povzročila. Ker pa je Evropa kljub vsem diferencam vendarle neločljiva celota, je jasno, da čutijo in morajo čutiti to krizo vse države, tudi tiste, ki same nikdar niso direktno živele od dela kolonij, tujih kontinentov in ljudstev.
Kriza angleške, nemške, italijanske in vseh drugih evropskih industrij, kriza agrarne produkcije Poljske, Romunije, Madžarske. Jugoslavije itd., vse te krize so le nujna in logična posledica dejstva, da so sirovine za te industrije predrage, prodajne možnosti v tuje dele sveta pa vedno manjše in da je prevelika produkcija agrarnih pridelkov Amerike itd. prevelika in precenena, da bi bila mogoča uravnovešena konkurenca s strani a grarnih proizvodov Evrope. Jasno pa je spričo tega tudi, da se ta kriza ne da tako lahko in hitro odpraviti in da nikakor ni mogoče misliti na skorajšnje izboljša' nje, ampak je nasprotno treba pričakovati še vse hujših in težjih časov.
mariborsko glečaliSče
REPERTOAR:
Torek, 11. novembra ob 20. uri »Gospa ministrovka« ab. C. Kuponi.
Sreda, 12. novembra. Zaprto.
Četrtek, 13. novembra ob 20. uri »Lutka« ab. B.
Petek, 14. novembra. Zaprto.
Sobota, 15. novembra ob 20. uri »Škrjan-čkov gaj«. Kuponi. Gostovanje gdč. Milke Michl.
Iz gledališča. V četrtek, 13. t. m. se bo ponovila Audranova opereta »Lutka«, ki je pri nedeljski premijeri publiko kar najbolj zabavala. Sodeluje kot gost g. Harastovič, dirigira g. Herzog, režira g. Trbuhovič. — Pri ponovitvi Leharjeve operete »Škrjančkov ga]« v soboto, 15. t. m. bo pela znana zagrebška subreta gdč. Milka Michlova partijo Marice. Radi velikih simpatij, ki jih uživa omenjena pevka v Zagrebu, bo njeno gostovanje v Mariboru vsekakor zanimivo.
Lutka
(Premijera).
V	nedeljo je bila premijera Audrano-ve klasične operete »Lutka«, pri nas bolj poznano pod imenom »Punčka«. Delo se bolj radi humorističnega dejanja po svetu mnogo izvaja. Vsebinsko je stvar o-peretno lahka, polna komike, preračunana v zabavo operetne publike. Glasbeni del nima nobenih posebnih zanimivosti, Isto velja tudi za uverturo, ki kljub ognie vitemu tempu ne more ogreti.
Predigra se vrši v samostanu in se začenja z raznimi kapucinskimi posvetnimi »pobožnostmi«. Prvo dejanje v trgovini za lutke, nudi mnogo komike in zato pride publika posebno v tem dejanju na svoj račun. Isto velja tudi za drugo dejanje, ki se vrši na dvorcu barona Chran-terelle, medtem ko je zadnje dejanje zopet v samostanu, manj posrečeno.
G. Trbuhovič (Sancelot) očividno ni Ml glasovno disponiran. Tudi Igralsko je bil v prejšnjih ulogah mnogo boljši. Gdč. Udovičeva (Alezija) je bila v ulogl lutke srčkana in kakor vedno — prav dobro razpoložena. Dober je bil tud) g. P. Kovič (Makslmij) v ulogl predstojnika zavoda. Lepo je podal tudi svojo baritonsko ulogo. G. Skrbinšek (baron Chante-rella) je morda edini Izmed ostalih Igličev ohranil igralsko mirnost. Pretiravali so svoje uloge predvsem ga. Savl-nova (Henrik), g. Gorinšek (Loremois) in g. Tovornik, posebno logi Baltr.zarja.
Sploh je bilo opaziti, da so igralci ušli režiserju z vajeti. Gostoval je g. Harastovič v ulogi Hilarija, lastnika tvornice za lutke in vzbujal s svojo komiko, ki je bila tudi pretirana, med občinstvom salve smeha. Gdč. Kovačeva je bila za svoj balet pred prvim dejanjem nagrajena z velikim aplavzom. Obetanih baletov, ki bi se morali po napovedi vršiti, pa smo zaman pričakovali. Scene so bile po mož nosti okusno izdelane — režija pa kakor rečeno na šibkih nogah.
Dirigent gosp. Herzog je manj vredni glasbeni part vzel zelo resno, kljub temu pa so se ponavljala nesoglasja med orkestrom in odrom. — Prepričan sem, da bo ta opereta, radi lahke in smešne vsebine, skozi vso sezono polnila hišo in kar je glavno tudi gledališko blagajno.
K. P.
Ob sv. Martinu.
Četudi se v veku splošnih reformacij marsikaj odpravlja, nam ostane vendarle sv. Martin trajno ljub nebeški zaščitnik. Kmet-vinogradnik — med letom trpin, — se široko nasmeje, ko je Martinovo pred durmi. Še za davke ni prehude brige; kajti letos je bilo podeželje razveseljivo zaščiteno pred plačilnimi nalogi, ker se je čakalo na čas kmetove celotne bilance, katero mora podpirati — sv. Martin. In zakaj ima v pratiki sv. Martin poleg sebe naslikano gos? — Marsikdo tega ne ve; tudi poklicni pobožnjaki so v zadregi radi odgovora na to vprašanje. — Mična zgodba je to. — Kdor pozna življenje svetnikov božjih, ve, da je bil sv. Martin
—	sprva konjeniškii stotnik. Znana je legenda, da je podaril sredi zime pol svojega plašča zmrznjenemu beraču. Plašč je razpolovil z mečem. Nekoč je bil v hudi, naporni službi vojaškega poveljnika. Utrujen je zaspal in ko so gosi na dvorišču njegovega stana začele glasno gagati, se je pravočasno prebudil in rešil sebe in svojo odgovorno nalogo. Odsihdob je ostala gos njegova ljubljenka. Ko je zapustil vojaško službo, je vsled vzglednega življenja postal duhovnik in pozneje škof. Vedno je spoštoval gos, ki jo tudi sedaj, ko uživa kot svetnik rajsko veselje, stalno slikajo v pratiki poleg njega, kateremu na čast se mora žrtvovati. Tako je mična legenda postala trdno vkoreninjena tradicija, ter je še dandanes martinovanje brez refene gasi skoro nemogoče... _ Ponekod velja sveti Atartin kot likvidator plodnega leta in napovednik zime. — Širok je njegov delokrog, še širša pa njegova odgovornost za dejanja in nehanja svojih varovancev v tej folzni do’
Mariborski in dnevni drobil
Spomenik hualežnosti Franciji
Danes, na 12. obletnico premirja, odkrivajo v Beogradu spomenik hvaležnosti Franciji. Že včeraj ob prihajanju gostov iz Francije so se vršile v Beogradu velike manifestacije in ovacije francoskemu narodu in Franciji, ovacije hvaležnosti Franciji za usluge in pomoč, ki jih je nudila mučeniški Srbiji med vojno. Te ovacije niso samo izraz čustev Beograjčanov, in tudi spomenik ni samo izraz hvaležnosti Beograda, ampak vsega jugoslovanskega namda, kateremu je v prvi vrsti pomoč Francije izbojevala svobodo ter narodno in državno edin-stvo. Francija ta spomenik zasluži tembolj, ker ni samo med vojno doprinašala ogromne žrtve za te ideale, ampak jim je ostala dosledno zvesta tudi do današnjega dne z odkritim, nesebičnim prijateljstvom in zavezništvom.
Značilno je, da se ta spomenik hvaležnosti odkriva baš na obletnico velikega dogodka pred 12 leti: dne 11. nov. 1918 ob 12. je potekel rok, ki je bil od antante stavljen Nemcem za sprejem pogojev premirja. To je trenutek, ki se ga teoretično lahko smatra za kone. svetovne vojne. Zato se je tudi danes že skoro po celem svetu udomačila navada, da se spomin na ta zgodovinski trenutek ob navija s tem, da se na dan 11. nov. ob 12. uri ljudstva v dveminutnem molku spominjajo žrtev svetovne vojne in po svetijo svoje misli pacifistični ideji.
Spomenik, ki ga danes odkrivajo v Beogradu, je na 7 metrov visokem po-stamentu 5 metrov visoka figura, delo največjega jugoslovanskega kiparja Iva na Meštroviča. Figuro so lili v Zagrebu, v livnici Umetniške akademije, koje rektor je g. Ivan Meštrovič. Figura je lita na isti način kakor znameniti »Indijanci« v Čikagu in Grgur Ninski v Splitu. Celo tehnično delo na spomeniku je trajalo 3 mesece. Litje je vršil domači mojster Franjo Antolič, ki se je učil te umetnosti v Italiji. Pri vseh delih so sodelovali isti mojstri kakor na gori navedenih svetovno znanih in priznanih spomenikih. Delo na postavitvi spomenika samega v BeO' gradu je trajalo 8 dni. Za litje figure so upotrebili 20 klaftrov drv. dva vagona koksa, 1000 kg voska, 2 vagona sadre ter 5 in pol tone bronce.
O	Ivanu Meštrovlču bomo te dni spregovorili v posebnem članku.
KINO
»*g  Orafski:	—
Samo še par dni — Velefilm TANGO LJUBEZNL
govoreči zvočni film v nemškem jeziku. Presega dva srca v Vk taktu. — WILLY FORST, PAUL OTTO, FEE MALTEN.
Union:
Samo par dni
NAJINA JE NOC.
CHARLOTTE ANDER. HANS AL-BERS, LUCIE ENOLISCH. WALTER JANSEN.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19. 21. url: ob nedeliah in praznikih ob 15., 17.. 19 In 21. ori. Predprodaja dnevno: od 10. do 12.
ure na biaeaini. XXVI
APOLO KINO
Soboto 15.. nedeljo 16. nov. KEU MAYNARD _ TOM MIX. KARAVANA V PUŠČAVI.
Prihod kraljeuih odposlancev danes ob 4. popoldne
Kraljevi odposlanci ministri dr. Srskič, dr. Švrljuga, inž. Sernec in Ivan Švegel se pripeljejo danes, ob 4. popoldne z avtomobili iz Celja v Maribor. Do meje mestne občine na Teznu se jim peljeta nasproti župan dr. Juvan in podžupan dr. Lipold. Na trgu pred magistratom bodo sprejeli odlične goste zastopniki oblasti, šolska mladina ter kulturne in gospodarske organizacije. Takoj nato se bo vršila slavnostna seja občinskega sveta, po kateri si bodo gospodje ministri ogledali razne zanimivosti v mestu in okolici, zvečer pa bo v hotelu »Orel« ntimna večerja ministrov.
Jutri, v sredo, ob 9. dop. bo v kazinski dvorani konferenca ministrov z zastopniki mesta ter obmejnih okrajev, da se informirajo o željah prebivalstva.
Ob 13. uri bo pri »Orlu« slavnosten banket, ki se ga udeleže povabljeni zastopniki občin, društev in korporacij.
Smrt ugledne Istrske korenine.
V	Lanišču, v koperskem okraju v Istri, je zatisnil svoje sokolje oči 871etni daleč naokrog spoštovani posestnik Jakob B u ž d o n, znan tudi številnim mariborskim beguncem. Kljub preganjanju je ostal zvest svoji grudi in ko sta njegova sino* va Ivan, ki je zvaničnik mariborske P°* šte, in Anton, ki živi v Varaždinu, odhajala od njega, ker sta bila prisiljena, jim* je dejal v slovo: »Čemu odhajata od tu? Preganjali nas so, a pregnali nas ne b°‘ do; z vilami in kosami bomo do zadnje' ga branili čast naše zemlje!...« In sedal počiva to zlato srce v svoji rodni zem$ katere se je s tako veliko ljubeznijo klepalo... Naj bo njegov spomin svet^ med nami, žalujočim pa naj čas posfl» solze žalosti!
Oblastni Odbor Jadranske Straže v M* riboru.
Iz Prage nam poročajo, da sta Imel* predstavnika Jadranske straže g. N&0 Bartulovič in g. Admiral Koch povsod kjer sta se pojavila, prav prisrčen sprejel in da bo njuno potovanje po Čehoslova* ški veliko pripomoglo k izgradnji še tes* nejšega prijateljstva med nami in Cehi ki so jako navdušeni za naše morje P°‘ sebno pa še za našo »Jadransko stražo«, katere ogranke želijo ustanoviti po vse) čehoslovaškl republiki in dvigniti tudi med češkim narodom smisel za naše slovansko morje. Mariborski oblastni odbor »Jadranske straže« je povabil ta dva pred stavnika, da se na svojem povratku v domovino ustavita tudi pri nas v Mariboru. Zal je pa glavni tajnik »Jadranske straže« g. Niko Bartulovič obolel, tako da se vrača preko Maribora v domovino jutri dne 12. t. m. samo naš admlr® Koch, ki se ustavi tudi v našem mestu, da si ga ogleda in spozna razmere za Š® uspešnejši razvoj tukajšnje naše organizacije za naše morje. Naprošeni so vS’ odborniki tolibo mestnega kakor obte' stnega odbora »Jadranske straže«, d* pozdravijo g. admirala Kocha pri njegovem prihodu v Maribor jutri popoldne pri brzovlaku, ki prihaja iz Prage. —
TRENCHOATI,	.
površniki, hubertusplagfil, usnjeni Jopic** kože, pllšl, snežni čevlji, snežni SkoruJ** galoše, kakor tudi razno manufaktur«0 blago na obroke. ORNIK. Maribor, Koroška cesta 9.
Vse fotoamaterje
opozarjamo na predavanje, ki bo drevi ob 20. uri v Zadružni gospodarski banki pod okriljem Zimskosportega odseka SPD. Vstop je prost Darilo.
Družina Weingerl-Flucher je darovala namesto venca za umrlo gospo Marijo Gruber mariborskemu reševalnemu oddelku znesek Din 100. — Prisrčna hvala! Komanda.
Mariborsko slov. žensko društvo priredi kot običajno tudi letos Miklavžev nastop za deco s kratkim sporedom, na var opozarja mariborsko občinstvo in druge organizacije. —
Smrtna kosa.
Sinoči je umrl v splošni bolnici Pj®* glednik fin. kontrole Anton Falk, »j” 56 let. Pogreb bo jutri ob 16. na P°brf.Zi ju. — Davi pa je umrl v Jandranski 23 delavec Anton Polše, star 75 let* “ greb v četrtek ob 15. na Pobrežju- —’ Družabni večer Glasbene Mata se bo vršil v soboto v Narodnem “onL in ne v kazinski dvorani, kakor **. nameravalo prvotno. To dvorano Je ^ stopila Matice Rplary-k1ubu, ker je t) najbolj prikladna In gre s svojimi * in člani v Narodni dom. Posebnost večera bo prvi nastop domačega banda. Prijatelji in razni pevci. d došlil -
VMarlboru, dne 11. XI. 1930.
■—f anr r v- ^1111™^^““*"
___________MartKorctr?	V	V	č	P	p	V	l	K	Tttfr«
Tajnost vile v Sartrouviiieu
KOMUNISTIČNA CENTRALA ALI FAŠISTIČNI BLUFF?
Organ italijanskih socijalistov »Avan-ti«, ki izhaja v Ziirichu in ki vodi ostro kampanjo i proti fašitom i proti komunistom, piše o odkritju protifašistične centrale v Sartrouviiieu na Francoskem,
o	kateri trdi del francoskih listov in ves fašistični tisk, da je bila v zvezi z Moskvo in da je organizirala teroristično akcijo proti italijanskim fašistom. »Avanti« iznaša detajle o odkritju, vendar se vzdržuje končne sodbe in izraža nado, da bo sodna preiskava vse razčistila. Značilni so nekateri dogodki pred razkritjem (»Avanti« jih imenuje simptomatične!), ki jih je fašistični tisk takoj izkoristil v toliki meri, da je ponovno započel kampanjo proti antifašističnim emigrantom in zahteval od francoske vlade, da jim odpove gostoljubnost. Kaj se je zgodilo?
Pred kakimi dvemi tedni je pariška Policija izsledila dva italijanska delavca, ki sta nosila peklenski stroj. Bila sta takoj aretirana in sta izjavila, da sta iz Gorice, baje Cancian in Zitten. Značilno ie, da sta brez pomišljanja priznala, da sta hotela peklenski stroj pustiti v poslopju italijanske fašistične organizacije v Parizu. Dogodek ni vzbudil posebne Pozornosti v javnosti. Nekoliko dni pozneje pa je bil najden na cesti, ki vodi X Sartrouville, neki Italijan Carti, švicarski državljan. Bil je ranjen. Prenesli so ga v bolnico (dogodek smo tudi v našem listu kratko registrirali!) Tam je izpovedal, da so ga v neko vilo v Sar-trouville primarnih italijanski komunisti, tam obsodili na smrt in takoj oddali nanj par strelov iz revolverjev, potem Pa se umaknili v klet, da mu izkopljejo 8rob. Toda'on ni bil mrtev in uspelo mu ie, da je pred njihovim povratkom pobegnil.
Kasneje se je doznalo, da v tej mi-^rijozni vili v Sartrouviiieu cele noči ropače nek motor. . Izvršena je bila Preiskava. V vili niso našli žive duše, Pač pa radio-aparat, mnogo spisov, komunističnih brošur in letakov. Med zaplenjenimi spisi je tudi okrožnica, v kateri se pravi med drugim: za uspešno Pobijanje vojne je treba z vsemi sredstvi rušiti fašizem in ravnotako se bo-
riti proti socijalistom, katere je treba kot pomočnike buržuazije onemogočiti. Iz tega sklepajo, da je bila to centrala komunistov. Kljub vsemu pa še ni jasno, kdo je ranjeni Carti in ni ugotovljena njegova identiteta.
»Avanti« upravičeno vprašuje, če ni to morda kak fašistični špijon in agent-provokater. Alco je res komunistična centrala, se bo to kmalu dokazalo, če je pa vse le fašistična intriga, bo tudi kmalu jasno. Vsekakor pa mora francoska javnost biti zelo oprezna, dokler ni vse pojasneno, ker fašistična Italija s tem špekulira.
Čudno je, pravi »Avanti«, da so komunisti — če je to bila njihova centrala — pustili temu vse dokumente nedo-taknene, dasi so imeli časa dovolj, da jih uničijo. Nedvomno je, da je odkritje misterijozne vile v Sartrouviiieu hudo zadelo italijansko emigracijo, ki radi teh dogodkov trpi, ker sO francoske oblasti dale aretirati in izgnati iz Francije mnogo italijanskih protifašistov, ki niso imeli v redu dokumentov, ker jih niso mogli v redu imeti, zakaj pobegnili so iz Italije naskrivaj. »Avanti« apelira na francoske oblasti in na javnost, naj bo oprezna, ker fašistična Italija' hoče s tem odkritjem kompromitirati italijanske emigrante in Francijo prisiliti, da jim odpove gostoljubje. Pri tem pa mora francoska policija računati z dejstvom, da niso vsi emigranti komunisti, dasi so vsi protifašisti. »Avanti« priznava, da Franciji ne more biti prijetno, ako se na njenem ozemlju organizirajo politične zarote. Toda takšne neprilike so imele vse svobodne države, ki so dajale gostoljubno streho političnim emigrantom, tako tudi Belgija in Anglija začasa Napoleona III. s francosko emigracijo, Švica, Francija in Anglija pa z italijanskimi emigranti začasa Risorgi-nienta. Vendar je pa to svobodoljubnini deželam na čašt.
Italijanska emigracija — končuje »Avanti« — ki sedaj dela Franciji nekaj neprilik, se tega zaveda in prišel bo dan, ko bo svobodna Italija z zahvalo uredila ta svoj račun s Francijo.
mec deli zaušnice, da jih še dolgo skeli in jim šumi po glavi. Prav kakor družina, je pa urejena fudi večja enota, skupina. Vsak rod ima svojega voditelja, ki je nekakšen absolutistični vladar. On odreja rajone, kjer si smejo poedine družine iskati hrane in on jih tudi vodi, kadar se je treba seliti iz ene pokrajine v drugo. Sicer pa se družine ne družijo rade med seboj, vsaka je srečna in zadovoljna, če more hoditi svoja pota. Tako je torej življenje v mednarodno priznanem »kraljestvu« goril.
Italija najbolj oborožena čržaua
Pariški list »Petit Parisien« odgovar-a na kampanjo raznih nemških in italijanskih listov proti francoskemu »militarizmu« in objavlja primerjavo številčnega stanja armad evropskih glavnih držav. Francija vzdržuje armado 520.000 mož, od teh v Franciji samo 317.000 mož. K tem je prišteti še 35.000 orožnikov, 18.000 carinikov in 7000 oboroženih gozdnih čuvajev, skupno torej
377.000 mož. V primeri s predvojnim stanjem v 1. 1913 pomeni to redukcijo za 3CO.OOO mož. Nemčija, ki ji je po mirovnih pogodbah dovoljenih 100.000 mož, ima izven teh še 150.000 mož in častnikov policije, ki so vsi izvrstno iz-vežbani in se jih v slučaju potrebe ta-toj lahko porazdeli v polke. Izven tega je nedavni kratkoročni poskus poziva »Stahlhelma« v Koblenz pokazal, da Nemčija lahko v 24 urah postavi armado 140.000 mož, ki ji manjkajo samo puške in topovi, tako da lahko Nemčija v slučaju mobilizacije trenutno postavi
470.000 mož. Glasom številk, ki jih je italijanska vlada sama predložila Društvu narodov, razpolaga Italija s stalno armado 714.600 mož v Italiji in 52.000 mož v kolonijah, skupno 766.600 častnikov, vojakov in članov milice. Prava italijanska armada šteje 303.000, fašistična milica 353.000 mo?. Velika Britanija ima armado 780.000 rjiaž, od teh
297.000 mož v kraljestvu in 483.000 v Indiji in kolonijah.
V kraljestvu naJvelilh ooic
STARI RIMLJANI IN GORILE. - ZAŠČITNO OZEMLJE V KONGU. - ŽIVLJENJE GORIL.
Prvi, ki so prinesli vesti o največjih briških opicah v Evropo, so bili še stari Rimljani. Po silnih naporih se jim je Posrečilo, da so iz obale Sredozemskega ^orja preko ogromne puščave Sahare Prodrli v osrednjo Afriko in ko so se Vrftili, so začudenemu svetu pripovedo-vali, da so tam doli v tistih neizmernih gozdovih našli ogromne, z dlako porast-7 divje ljudi strašne zunanjosti. Ime so dali — gorila. Dolga stoletja je po-tem bila vsa Evropa prepričana, da žl-Viio v osrčju Afrike zares kosmati div-J3ki. gele potovalci in raziskovalci črne-8:3 kontinenta prejšnjih stoletij so spoznali to rimljansko pomoto in ugotovili, la gorile niso ljudje, temveč navadne in 7 izredno velike opice.
\Kakor se povsod vse spremeni, kamor s*°pi noga belega človeka, tako se je fPrernenilo tudi v Afriki, ko je postala £?lonija Evrope. In prve, s katerimi je ^ropeč prišel v navskrižje, so bile ve-*ke zveri, med njimi seveda v prvi vrsti *°rile. Te velike opice se namreč hranijo z rastlinsko hrano, zato povzročajo 5° Plantažah ogromno škodo. Domačini l*1 s svojim primitivnim orožjem do pri-°da Evropcev niso mogli zlepa do ži-ne8a, kajti gorila je v borbi na bližino ^nevarnejši nasprotnik. Človeka, katera dobi v svoje roke, zmečka in zdro-,! kakor mušico. Posebno nevarni so še ^e*)i zobje v velikih orjaških čeljustih. H61! naseljenci v Afriki so zato začeli ne-v piljeno uničevati gorile, kjerkoli sojih flek ^ nekai desetletjih so jih pole*-0^ docela iztrebili in v zadnjem sto-
l	Ju so gorile sploh postale že zelo red-J^ikazen.
ttv ° *e prec* ne*fal	napotilo znan-
et"ke prirodoslovce. da so Dri vladah.
ki imajo v Afriki svoje kolonije, povzeli energične korake v zaščito goril. Zahte-vali so, da se pod kaznijo prepove še nadalje loviti in ubijati te ogromne opice, ki merijo z razprostrtima rokama do metra 80 centimetrov. Ta akcija jim v polni meri sicer ni uspela, vendar pa se je v belgijskem Kongu določilo zelo veliko ozemlje kot »Narodni park«, v katerem se gorile, kakor tudi ostale zveri in živali ne smejo niti zasledovati, niti Ig viti ali ubijati. Vse mora ostati tako, ka kor je Bog ustvaril in kakor se samo razvija.
Tako je ta ogromni narodni park v o-srčju Konga postal pravo pravcato kraljestvo goril, kajti one so med vsem prebivalci najbolj razvite, premetene in silovite. Letos spomladi je bila v to opičje kraljestvo odposlana posebna znanstvena ekspedicija, da prouči, kako se gorile v svoji svobodni »državi« počutijo in po njenem prvem poročilu, objavljenein te dni, posnemamo, da je — vse v redu. Zaščitno ozemlje obsega ravnine, močvirja pa tudi gorovja do več tisoč metrov višine. Porastlo je največ z bambusovim trsjem, ki je tako gosto, da ga je morala ekspedicija sekati in si tako delati pot, ako je hotela priti naprej. V takih okoliščinah seveda ni bilo lahko zasledovat in opazovati življenje ter »šege in navade« goril. Vendar je ekspedicija zbra la mnogo dragocenega materijala.
Pred vsem je njeno opazovanje znova potrdilo, da živijo gorile zelo urejeno življenje. Enoženstvo je strogo v veljav in se nikjer ne krši. Samec je zaščitnik družine, družina pa se mu mora za to oddolžiti s tem, da mu je vedno pokorna in da mu pomada preskrbovati prehrano. Če so mladiči nenokorni. iim sa
Reprezentanca proti Gradcu sestavljena!
Za medmestno tekmo Maribor-Gradec, ci se bo vršila v nedeljo dne 16. t. m. v Mariboru, je MO kapetan g. Nerat nominiral naslednje igralce: Koren I, Koren
I	(ISSK Maribor), Wagner, Frangeš (SK Železničar), Kirbiš (ISSK Maribor), Ro-njak (SK Žel.), Paulini (SK Žel.), Domi-celj (ISSKM), Bačnik, (SK Žel.), Bertoncelj in Starc (ISSKM). Rezerva: Barlo-vič Klippstatter Herman (Rapid), Konif 'ISSKM).
Mariborski zimsko športni podsavez, službeno.
Upravni odbor JZSS je na svoji seji dne 3. t. m. imenoval za okoliš mariborskega zimskošportnega podsaveza sledečo izpitno komisijo za sodnike v smuš,-cem teku na daljavo: dr. Orožen, Golu-oovič, dr. Sekula, Parma in Vetrih. Komisija bo po potrebi pozvala kandidate za sodniške izpite.
Ožji upravni odbor ima redno svoje seje vsak četrtek ob 20. uri v hotelu Orel«.
V	dnevih 30 XI.—12. XII. se bo vršil tečaj za klubske trenerje na Veliki Planini pod vodstvom g. inž. Janka Janša. Vsak klub ozir. društvo naj pošlje vsaj enega vnučarja, da si s tem pridobi svojega učitelja. Tečaj za tekmovalce se bo vršil pri Mariboru, ako se prijavi vsaj 10 smučarjev. Tečaj bo brezplačen-Glede priobčevanja vremenskih poročil se naprošajo Člani, da pošljejo iste n? naslov Srečko Voglar, Maribor, Mariborska tiskarna. — Tajnik I.
Prstani za — ločene žene
To novost je uvedla seveda — Amerika. Namen teh specijalno izdelanih prstanov je, da se ženam, ki so ločene in ki nočejo več nositi zakonskih prstanov, daje možnost razlikovanja od deklet in omoženih žen. Prstan je zelo enostaven. Narejen je iz črnega oniksa in nosi se na sredincu leve roke. Na notranji strani prstana so vgravirane štiri črke, ki skupno tvorijo magično besedo svoboda« (free). Prstan se tudi naziva »Reno« po ameriškem mestecu Reno v državi Nevada, kjer se mnogi razočarani ameriški zakonski, pari dado ločiti. V Nevadi se namreč po tamošnjih zakO' nih dado zakoni mnogo lažje ločiti nego v katerikoli drugi ameriški državi. Razentega so v Reno tudi izvrstni ho teli, ali bolje rečeno, hoteli so dobri za to, ker prihaja tja velika množica parov, ki se žele ločiti.
Spori
Sokolgtm
Seja župnega načelstva
mariborske sokolske župe bo v sredo, dne 12. tm. ob 8. v Narodnem domu. Vse člane načelstva pozivam, da se seje sigurno udeleže. — Načelnik.
Koliko jezikov je na svetu?
Nešteto učenjakov se je že trudilo, da bi ugotovili število jezikov, kateri se, govori na naši zemeljski obli, vendar ss dosedaj še nobenemu ni to posrečilo, pač pa imamo približne številke. Ameriški učenjak dr. Schurzer je leta in leta študiral, zbiral in zapisoval podatke o tem, koliko jezikov se govori na svet«. Čim je končal svoje delo, je ugotovil, da je vseh jezikov na svetu 2.976. Po njegovem zatrjevanju ima 860 jezikov samostojen izvor in sicer 48 v Evropi, 153 v Aziji, 424 v Afriki in 117 na raznih oceanskih otokih.
Sabor pravoslavne cerkve na Poljskem,
Dne 6. in 7. t. m. se je pod predsedstvom pravoslavnega metropolita v Var šavi vršila seja članov predstavništva pripravljalne skupščine za sklicanje cerkvenega sabora poljske pravoslavne cerkve. Priprave za sklicanje sabora bodo skoro končane in bo sabor pričel zasedati že začetkom decembra-
V	motornem čolnu čez Atlantski ocean.
Iz Michigana so prispeli v Halifax (Nova Škotska) štirje možje, ki imajo namen, pluti čez Atlantski ocean v Nemči* jo na 10 metrov dolgem motornem čolnu. Za svojo vratolomno vožnjo sprav* ljajo na čoln že potrebni materijal.
Moderni gusarji.
Te dni so neko noč napadli zločinci grško ladjo »Dionisios« v Iu'ki Galac in jo pričeli pleniti. Približali so se ladji
v trdi temi na svoji barki, razbili straž-niku-mornarju na grški ladji črepinjo s steklenico in začeli pleniti. Toda mornarji so jih opazili in pričel se je na ladji hud boj, tekom katerega se je raz* bojnikom posrečilo v temi zoj»#t izginiti
Amerika zvišuje svojo tonfllmsko industrijo. e
Iz Los Angelesa javljajo, da tamošnji ateljeji zvočnih filmov napovedujejo za bodočo sezono pojačano produkcijo zvočnih filmov v raznih jezikih. Razun Metro Goldwyn Majerja najavlja tudi Compania Artur Loew R) filmov v francoskem, nemškem in španskem jeziku. Iz Evrope je v to ,svrho angažiranih mnogo odličnih igralcev, igralk in ravnateljev*
Podaljšanje šolske obveznosti v Angliji.
Angleška spodnja zbornica je sprejela zakonski načrt, s katerim še radi pobijanja brezpocselnosti raztegne . šolska obveznost do 15. leta,-z 294 proti 225 glasovom.
Židi bodo zopet smeli v Palestino.
Kakor smo poročali, je angleška vla» da pred nekaj tedni izdala začasno prepoved za nadaljno naseljevanje Židov v Palestini. .Židovske organizacije celega! sveta so proti tej prepovedi organizirale veliko akcijo. Sedaj poročajo iz Jeruzalema, da je angleška vlada sporočila Jewish Agency, da je ta prepoved ukinjena. V prihodnjih 6 mesecih bo odo brenih 1500 prošenj za naselitev.
Pomorska sila Japonske.
V	nedelfft 26. t. hi. se je vr5il’a v Kobe (zaliv Osaka) velika revija japonske vojne mornarice, -na kateri je ‘■‘Sodelovalo 165 vojnih ladij in 72 vodnih letal voine mornarice. Reviji je prisostvoval tudi iaconski cesar
O današnji Gospe Sveti in slovenski kneginji Emi Krški
(Popotni vtisi z zgodovinskimi oponbami.)
Železna ograja spomeniku je kvadrat, čigar vsaka stranica meri 9 korakov. Na ledni, zapadni strani spomenika vodi cesta v Celovec, ostale 3 strani so obdane od travnikov, na sever in jug brez kakšne bližnje meje, na vzhod pa je do bližnjega gozdička kakih 400 korakov,
—	tam teče železnica proge Celovec -Št. Vid - Krška dolina - Breže (ob ko-roško-štajerski severni meji). Od leta 1286 do 1651 je 7 vojvod na tem prestolu osebno sprejemalo poklonitve (Mein-hard 1286, Oto 1335, Albrecht 1342, Rudolf 1360, Ernst 1414, Karol 1564, Ferdinand 1597), a dva, Ferdinand III 1631 in Ferdinand IV 1651, po posebnem svojem namestniku. Po uvedbi absolutističnega vlad. sistema se je izgubil pomen ustoličevanja.
Na jugovzhodnem in jugozapadnem robu Gosposvetske doline sta, kakor prej rečeno, dve cerkvi. Jugozapadno 'e Vt ure oddaljena od prestola, daleč vidna ker vzvišeno nekaj metrov nad dolino sezidana cerkvica sv. Petra ob vznožju že omenjene Koroške gore v vasici imenovani krnski grad (Karn-burg), kjer je stal na prostem 100 m od cerkve stran takozvani knežji kamen t. j. v travnik postavljen nad H metra visok ostanek okroglega rimskega stebra In sicer njega spodnji del, obrnjen na vzgor (sliko glej Grudnova zgod. I. zv. str., 35., kjer je v ozadju videti tudi stolpova Gospe Svete). L. 1862 ga je kupilo Zgod. društvo v Celovcu in ga preneslo, ker je bila nevarnost razpada, v dež. muzej, kjer je stal pod Avstrijo v veliki deželni dvorani v Celovcu, kakor kaže njega slika v Grudnovi zgodovini 1. zv. str. 37; a sedaj v novi eri je postavljen brezčastno pod kap:	našel
tem ga pri svojem obisku dež. muzeja v Celovcu dva dni pozneje v veži pri vhodu med drugimi izkopinami omenjenega mesta Virunum; torej je povsem o-ropan svojega posebnega značaja in pomena. In ta je ogromen. V srednjem veku, ko je ta kamen stal prosto v zemlji (gl. brošurico Družbe sv. Mohorja z naslovom »Gospa Sveta. Začetek, zgodovina in znamenitosti te božje poti«. Celje 1929 str- 18, kjer je opisan tudi obred ustoličevanja) je na tem kamnu tam pri cerkvici Krnskega gradu (o tem slednjem
zdaj ni več sledu) sedel priprost kmet in pred zborom plemičev izpraševal novega vojvodo po njegovi pravičnosti In pravovernosti in sicer v slovenskem jeziku, ki je bil takrat občilo nanj ponosnega naroda, kot izraz lastne državotvornosti in zgodovine; kajti ta narod je zahteval, da se mora vojvoda zagovarjati pred cesarjem v slovenskem jeziku, če je bila proti njemu kaka pritožba. Odtod je vojvoda šel, še vedno kot kmet oblečen, v pol ure oddaljeno Gosposve-to, prisostvoval tam službi božji, sprejel blagoslov, bil pri slovesnem obedu in od obeda šel k vojvodskemu prestolu, sedaj že v knežji obleki, da na njem oddaja deželne zajme in sodi pritožbam. Ti kraji so sploh živa zgodovina. V svojem Krnskem gradu, ki se je takrat visoko in slikovito vzpenjal nad ravnino, je, kakor omenjeno, cesar Arnulf praznoval božič 1. 888. Tu je daroval soprogi Heimona (ta Heimo je menda prednik kneginje Eme, ima z njo ime francoskega izvora po škofu Emeranu iz Akvita-nije in je sin slovenskega plemiča grofa Vitogoja), ki ga cesar imenuje »dilectus poticularius«, ljubega točaja, neke podložnike; ta Heimo je pol leta preje dobil od cesarja v daljnem Nižj. Avstrijskem, v okvirju Grunsvita v dolini Traguše (Traisen) sev. od St. Poltena sodstvo istotam, kjer je že prej njegov oče Vito-goj imel dvor (Kos, Gradivo za Zgodovino Slovencev II listina št. 277 in 288. Takrat so torej slovenski plemiči imeli posestva na Zg. in Nižjem Avstrijskem, kjer so bili slovenski prebivalci). V Gospe Sveti je solnograški nadškof Adal-bert podaril 1. 927 pokrajinskemu škofu Gotabertu cerkvico sv. Petra pri Krnskem gradu, ki je takrat že obstojala in je torej silne starosti — dih ne le stoletij nego tisočletij veje v teh krajih, tu preko je vrvelo življenje slov. vojvod in plemičev in tu je takrat že dolgo oral našo zemljo slovenski kmet.
Ker sem pred vsem hotel videti Gospo Sveto, ki je morda četrt ure oddaljena od vojvodskega prestola, sem jo mahnil počez preko velikega travnika na jugovzhodni obronek Gosposvetskega polja, kjer stoji slavna zgodovinska cerkev na kakih 20 metrov visoki terasi, s katere obvladuje svoje polje. Sezidana je na
robu gričevja, ki se razteza ob vzhodni strani polja, zapadni rob tega obronka pada precej strmo proti polju in zato so v srednjem veku cerkev prezidali v nekakšno trdnjavo z okopi in obrambnim zidovjem, ki je še danes vidno. Prvo, kar občutiš, ko stopiš čez obzidje na prostor, kjer je sredi pokopališča in obdajajočih ga raznih kapiteljskih zgradb stoji današnja po dveh svojih stolpih in bazilikalnem slogu impozantna cerkev sv. Marije (v listinah S. Marie de Solio ali ecclesia Carantana sanctae Mariae imenovana), je vtis veličastne, vsak drug moment lepote izpodrivajoče starine: vzidani ne le nagrobni kamni, ampak pravi umetniški rimski reliefi iz Vi-runskega polja (Ahil zmagovalec vlači ob svojem vozu Hektorjevo truplo, relief rimskega voza za potovanje, volkulja z Romulom in Remom) starogotski steber na pokopališču, mišljen in vzgra-jen kot večna luč tu počivajočim mrtvim
—	kako lepa ideja! — zlasti pa prasta-rinski, kot mala cerkev zidani osmero-kotni baptisterij, pozneje grobna kapela, oktogon ali rotunda imenovan, od ljudstva pa »poganski tempelj«; v veliki romarski cerkvi sami pa grob sv. Mode-sta, apostola koroških Slovencev, za kterega je prosil solnogr. nadškofa Vir-gilija še slovenski vojvoda Hotimir okr. 1. 760. Sv. Modest je postavil to cerkev in ustanovil tu prvo slov. škofijo, ki je delovala in širila odtod kulturo do okr. 950. Gospa Sveta je torej bila 2GO !et škofijski sedež, kakor je bil bližnji Krnski grad nekdaj stolica koroškega vojvode in še prej Virunum glavno mesto rimskem province Noricum, segajoč od Karavank do Donava. Pozneje pa si solnograški nadškofje, katerim je že I. 860 izročil kralj Ludovik Nemec v last Gospo Sveto in nje zemljiško posest v o-kolici, iz političnih in cerkvenih vzrokov niso več hoteli prepuščati svoje oblasti tukašnjim pokrajinsko-karantanskim ško fom in vodili sami cerkvene posle in škofijo opustili; bazilikalna, zdaj gotsko-baročna cerkev z mnogimi umetninami pa ima še nakazano prečno ladjo, znak škofijske cerkve. Pozneje, ko se je 1. 1072 zopet ustanovila Krška škofija po zaslugi 'kneginje Eme, je dobila njej na čast svoj sedež v Krki ob Eminem grobu, a Gospa Sveta je postala proštija s kanonikatnim kapitljem, ki obstaja v malem obsegu še danes; proštija pa je bila — in to je zanimivo — 1. 1781 vte-lešena Lavantinski (Labodski) škofiji in je šele od zadnje regulacije škofij od 1.
1859 izročena Krški škofiji. Kaj je pa5 čutil naš škof Slomšek, ko je kot zakoniti nadpastir obiskal svojo Gospo Svfr-to! Zanimivost je tudi veliki Gosposvetski zvon iz I. 1687, ki s svojim mogočnim glasom doni čez Gosposvetsko polje kot skrivnosti polni odjek slavnejše davnine. A skoro več vredno nego vse to mi je bilo odkritje v izložbi nabožnih in lokalnozgodovinskih knjig, ki jih ima cerkovnik ob vratih svojega stanovanja poleg cerkve: med njimi je bila izložena tudi že omenjena brošurica Moh. Družbe o Gospe Sveti v slovenskem jeziku, znak, da navzlic režimu morajo računati tudi v Gospe Sveti s slovenskim prebivalstvom, — kakor je tudi v škofijskem seznamu duhovščine krške škofije iz 1. 1918 str. 75 pri Gospe Sveti narod' nost tamošnjega prebivalstva označena še s pripombo: Sprache deutsch u. slo-\venisch. Kupil sem si jo že kot zgolj dokaz slovenstva v tej naši ljubi Gospe Sveti ki je bil vesel kot zaklada nad zakladi. Začel sem izpraševati nekega dečka, po čigar naivnosti sem menil bolje izvedeti pravo istino, o narodnostnih razmerah v Gospe Sveti in dobil povoljne odgovore: da tu bivajo tudi Slovenci, da jih je precej in še naštevati mi jih je pričel. Za njim mi je neka ženica na vprašanje o tem odgovorila značilno, da je tu mogo Slovencev, ?. da nočejo slovensko govoriti t. j. si ne upajo priznati svojega jezika radi pritiska re* žima.
Trg sam se razprostira za cerkvijo na vzhodno stran in je od spredaj koniai viden; obsega precej lepih hiš, vmes nekaj starin in kot romarski kraj razmeroma mnogo gostiln. Šel sem na okrepčilo v jedno izmed njih, ker je gospodar imel slovensko rodbinsko ime in doživel tam nov dokaz, da je še slovenstva v Gospe Sveti: zahteval sem postrežbe takoj v slovenskem jeziku in hišna gospodinja, žena v starejših letih s profilom in izrazom, tudi z nošnjo slovenskih žena na Štajerskem ali Kranjskem mi je takoj odgovorila in potem tudi dalje stregla V razločni slovenščini in se v nji razgO' varjala z menoj o domačih razmerah. DO bro je razumela mojo knjižno slovenšSl' no in jo celo sama na pol govorila. Vesel in tega doživetja bogat sem se od' pravljal iz Gospe Svete in še pri odhodu ugotovil zanimivost: pod cerkvijo se nahaja velika zgradba, konvikt za der klice z gospodinjsko šolo; prostrana terasa pred poslopjem, ki izgleda kot sa* mostan.
Dekle za vse,
z znanjem hrvaščine in nemščine, ki tudi dobro kuha, iščem za Zagreb. Ponudbe s sliko je poslati na Hafner Pa-vao, Praška ulica 9.___________________3225
Maianck« in rdeča labolka
kupuje po najboljših dnevnih cenah Exportna družba Matheis, Suppanz in drug, Maribor, Cvetlična ulica 18.
3223
Razna knjieoveška dela
dobro, hitro In ceneno prevzame papirnica — knjigoveznica Novak, Gosposka ulica 9. Na zalogi tudi knjigoveške potrebščine. XXXV
Gospoda sprejmem kot sostanovalca.
Zidovska ulica 12 I.	3228
Med (strd)
pristen se ceneno proda na drobno in debelo. Ornik, Aleksandrova cesta 64 I.	3223
Prodajalko
prekajavalne in delikatesne branže z znanjem nemščine in hrvaščine sprejmem za bufet. Ponudbe s sliko je poslati na Hafner Pavao, Zagreb, Praška ulica 9.	3226
Premog Peklenica
4750 kalorij, brez smradu, žlindre In kamenja, malo pepela. Din 38.— fran-ko. B. Guštin, Cankarjeva 24.	3053
Dijak učiteljiščnik,
želi inštruirati učenca meščanske ali osnovne šole. Naslov v upravi lista-
322'
»
rokavice, pletenine ter vse druge modne potrebščine v modni trgovini
Anton Paš,
tfaiibor, Slovenska ul. 4.
Sobo z dvema posteljama
v bližini koroškega kolodvora oddam.
 ---------   Naslov	v	upravi.	3227  ....
Razprodaja Meljska cesta 29
Na zalogi fe še prvo« vrstno sukno za moške obleke, ševiot za marine oblekce, moška in ženska sukna za plašče.
Kvalitetno blago od Din89a- naprej
Sadno drevje:
Jabolke, hruške, šlive, črešnje, orehe itd. dobit« v Drevesnici JOSIP ROSENBERG. MARIBOR.
Tržaška cesta št. 64. Brzojavi: Rosenberg, Maribor. Telefon interurban št. 23—01.	3140
ZAHTEVAJTE CENIKI
TOVARNA GLASBIL IN GRAMOFONOV
MEINEL
HEROLD
Gramofoni	od Din 298'— dalle		
Mandoline	•	»	136- „
Violine		11	«5%- „
Gltare	H	M	207-— ,
Trombe	V		505*- B
Bolni harmsnlke	»	„	85- .
PRODAJALNA: TRG SVOBOD®
Nova £cher^aumova zgradba
Vati KonzorcH »Jutri« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: FRAN BRO ZOVIčTMariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETEU
v Mariboru,