novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CTVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spm.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir • 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 37(1122) Čedad, četrtek, 26. septembra 2002 naroči se «•GiHisss Slovenski upravitelji razpravljali o izvajanju zaščitnega zakona V Špetru predsednik paritetnega odbora Prihodnjo sejo paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine v Furlani-ji-juljiski krajini so preložili s 27. septembra na 18. oktober. Do polovice oktobra naj bi se namreč vse občine, kjer so zgodovinsko naseljeni Slovenci izjasnile in zaprosile za vljuči-tev v območje, kjer bo veljal zaščitni zakon štev. 38. Doslej je bilo na pismeno prošnjo paritenega odbora izredno malo odgovorov, je na zasedanju sveta slovenskih upraviteljev videmske pokrajinev soboto 21. septembra povedal v Spetru predsednik Rado Race. Od tu odločitev prenesti sejo a hkrati tudi utemeljitev špetrskega sestanka, ki ga je sklical Davide Ciodig. To je že drugi sestanek sveta slovenskih Upraviteljev videmske pokrajine. Prvi je bil februarja lotos, ko ni bil še paritetni °dbor imenovan. Udeležba v soboto v Spetru ni bila množična, zastopane pa so bile vse slovenske občine od Rezije do Svetega Lenarta, prisojni so bili tudi Zupani iz Ti-Pane Elio Berrà, iz Podbo-nesca Pier Giorgio Domeniš, iz Spetra Bruna Dorbolò, iz Srednjega Claudio Garbaz in iz Grmeka Paolo Canalaz. Sestanek je pa vsekakor bil koristen in učinkovit. Določitev teritorja je pr-va, najvažnejša in najnuj-Uejša obveznost, kot je Uvodoma podčrtal Rado ^ace. Na osnovi seznama °bčin in njihovih delov se Rado Race bo namreč sprožil postopek zaščite. Sicer so jezikovne pravice na ravni odnosa z javno administracijo že zagotovljene z zakonom 482, kot izhaja iz okrožnice, ki jo je dr. Piana, direktor Ministrstva za dežele razposlal 12. junija letos na vsa ministrstva, od notranjega in pravnega do šolskega in kulturnega oz. ministrstva za komunikacije. V njem jih vabi, naj se opremijo in pripravijo na izvajanje zaščitnega zakona ter jih opozarja na dejstvo, da so v zakonu 482 predvidena v ta namen tudi določena sredstva. V svojem poročilu je Race podčrtal, da gre s postopkom opredelitve zaščitenega območja za zgodovinski moment, ko se vprašanje končno zaključi in zakoliči. Pri tem seveda ni skrival težav, ki se bodo pojavile še zlasti v mestnih jedrih Trsta in Gorice, obenem pa je tudi izpostavil pozitivne spremembe, ki jih Davide Ciodig povzročajo evropski integracijski procesi. Pozitivno je ocenil tudi odnos Rima do teh vprašanj ter izrazil prepričanje, da bo do določitve teritorja vsekakor prišlo do konca leta. V drugem delu zasedanja je bilo v ospredju vprašanje slovenskega šolstva v videmski pokrajini. V ta namen je Davide Ciodig povabil ravnateljico špetrskega dvojezičnega didaktičnega ravnateljstva prof. Živo Gruden, naj predstavi sedanjo situacijo. Iz njenega poročila je izšlo, da je dvojezična šola utesnjena v zakonskem besedilu, ki jo po tolmačenju deželnega šolskega ravnateljstva fiksira glede osebja in finančnih sredstev na ravni leta 2001, ko je bil zakon sprejet, (jn) beri na strani 4 Ob vrhu ministrov Sep prejšnji teden v Trstu Minister Franc But med Slovenci F-JK V okviru kmetijskih dne-vov in vrha ministrov za kmetijstvo držav Srednjeevropske pobude, ki se ga je udeležilo 17 ministrov, je bil prejšnji četrtek v Trstu slovenski kmetijski minister Franc But. Dopoldne je sodeloval na zasedanju Sep, ki se je zaključil s sprejetjem sklepne deklaracije, v kateri so podčrtali, da so razvoj kmetijstva, varna prehrana in integracija različnih kmetij-stev ključna za oblikovanje skupnega evropskega gospodarskega prostora. Minister But je slovesno otvoril dan Slovenije na tržaškem razstavišču, s sodelavci in ob spremstvu slovenske generalne konzulke Jadranke Sturm Kocjan se je dolgo zadržal s slovenskim predstavništvom, ki ga je seznanilo z vprašanjem kmetijstva in varstva teritorja na področju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. V ospredju pa je bila problematika Benečije in širšega območja videmske pokrajine, kjer prebivamo Slovenci. beri na strani 2 Stop ai corsi di sloveno alle medie? Stop ai corsi di sloveno alla Scuola Media statale di S. Pietro al Natisone. Questo sembra essere il paradossale obiettivo raggiunto dopo l’approvazione del regolamento attuativo della legge 482 del 1999 sulla tutela delle minoranze storiche e dopo la promulgazione della legge n. 38 del 2001 di tutela della minoranza slovena in Italia. E dire che proprio quest'ultima legge obbliga la scuola media statale ad attivare i suddetti corsi dietro richiesta delle famiglie, seppure senza oneri aggiuntivi per lo Stato. Le richieste dei genitori certo non mancano. Anzi sono pressanti, sebbene fin qui contenute in termini estrema-mente rispettosi e civili, nonostante le inadempienze delle autorità scolastiche nei loro confronti. Ed allora si potrebbe pensare che manchino le risorse economiche! Ma qui viene la prima parte del bello, di una situazione a dir poco scandalosa. E’ necessario sapere che il Comune di S. Pietro al Na- SPETER Beneška galerija MARCO PREDAN razstava - mostra otvoritev v soboto 28.9.2002 ob 19. Sodelujejo Beneške korenine risone, sul cui territorio ha sede la Scuola Media, per diversi anni ha presentato alla Regione autonoma Friuli Venezia Giulia, domanda di finanziamento di programmi per la valorizzazione della cultura locale, ai sensi della legge regionale 46 del 1991.1 fondi relativi ai programmi degli anni 1999 e 2000 giacciono ancora presso la Direzione regionale dell’assessorato alla cultura, in attesa di essere ripartiti tra tutto coloro che hanno presentato domanda. Le risorse sembrano essere piuttosto limitate rispetto alle domande. Esiste però una direttiva regionale che dà priorità al finanziamento dei corsi scolastici. Sulla base di ciò infatti, il Comune di S. Pietro al Natisone, con ampie rassicurazioni da parte dei funzionari regionali, ha anticipato gli 8 milioni di lire per il completamento dei corsi di sloveno dell’anno scolastico 2001/ 02 che rischiavano di interrompersi a metà anno per mancanza di fondi. Nonostante diversi solleciti alla Regione, quella somma non è stata ancora rimborsata al Comune di S. Pietro. Come pure non si conosce il destino dei 20.700.000 di vecchie lire previste per il programma dell’anno 2000 con i quali potrebbero essere finanziati i corsi di sloveno per quest’anno scolastico. Prof. Ciccone Nino Assessore del comune di S. Pietro al Natisone segue a pagina 4 PERCHE' SI POSSONO ELEGGERE Dl RETTA ME KITE MlGS E mi NE E NON IL 0 PRESIDENTE DEUA RE© 10*4E If a kEFERENDUaA. © ^VATrró" Domenica si vota per il referendum In un silenzio “assordante”, come ha scritto qualcuno, si sta svolgendo nella nostra regione la campagna per il referendum di domenica prossima, 29 settembre. Siamo chiamati ad esprimerci sulla legge elettorale regionale, voluta dall’attuale maggioranza di centro-destra, ma sostenuta anche da Rifondazione comunista. Dall’altra parte l’Ulivo che ha raccolto 52 mila firme ed ottenuto il primo referendum regionale. In primo piano, naturalmente, le elezioni regionali della prossima primavera che vedranno scendere in campo per il centro-sinistra Riccardo Illy a patto però che vincano i “no” e la legge regionale venga abrogata. Il referendum è confermativo quindi chi desidera bocciarla vota “no”, chi la vuole mantenere il “si”. Non c’è quorum e il referendum è comunque valido. Noi, come sempre, invitiamo i cittadini a partecipare attivamente alla vita politica e quindi ad andare a votare. Se vince il “no” si vota direttamente per il presidente della regione come avviene nel resto d’Italia, per i sindaci e i presidenti di provincia. Se vince il “si” si da solo un’indicazione ed il presidente lo vota il consiglio regionale. KULTURNO DRUŠTVO IVAN TRINKO prireja v petek 4. oktobra ob 19. uri v cerkvi S. Maria in Corte v Čedadu Večer v spomin na predsednika prof. Marina Vertovca Bodo sodelovali: Luciano Morandini, pesnik in prevajalec, predsednika kd “Ivan Trinko“ Viljem Cerno in Michele Obit ter pevski zbor “Matajur” četrtek, 26. septembra 2002 2 Odvetnik preverja možnost prijave Morattijeve in Berlusconija Šolski sindikat Cgil o uresničevanju zaščite Deželno tajništvo šolskega sindikata CGIL, ki ga vodi Antonio Luongo, je dalo odvetniku vsedržavnega vodstva Corradu Mau-ceriju mandat, naj preveri, če so možnosti prijave sodišču ministra Morattijeve in premierja Berlusconija zaradi neizpolnjevanja določil zaščitnega zakona. V zelo ostrem dokumentu je deželni tajnik Luongo opozoril na sedem odprtih vprašanj glede katerih je vlada oziroma šolska struktura v hudi zamudi in torej ne izvaja določil zaščitnega zakona. Prvo je vprašanje slovenske besede in domače kulture na ravni predšolskih otrok, ki ga predvideva 12. člen zakona in o katerem ni ne duha ne sluha. Sole ne poznajo za- kona, šolska uprava pa ni storila ničesar. Luongo opozarja nadalje, da 12. člen zakona 38 predvideva, da se v obveznih šolskih ustanovah pouk slovenščine, krajevne zgodovine in kulture ter jezikovne tradicije vključijo v kurikularni urnik. Naloga šol je določiti, kako organizirati te dejavnosti, kriteije za ocenjevanje in oblike zaposlitve osebja. Ob predv-pisu imajo starši možnost izbire, če želijo prijaviti svoje otroke k pouku slovenščini ali ne. V videmski pokrajini so to storili v lepem številu, šolska uprava Slovenski minister But na srečanju s Slovenci FJK s prve strani Uglednega gosta je najprej pozdravil predsednik kmečke zveze Alojz Debeliš, nato sta o kmetijstvu v videmski pokrajini, o povezanosti med teritorjem in zaščito manjšine, o možnosti razvoja še zlasti na osnovi evropskih projektov in čezmejnega sodelovanja spregovorila Viljem Cerno in Giorgio Banchig. V imenu krovnih organizacij SKGZ in SSO pa sta pozdravila Jole Namor in Sergej Pahor. pa ni v stanju jim zagotoviti to kar zakon predvideva. Tudi glede pouka slovenščine na srednjih šolah ni sledu. Zaščitni zakon, nadaljuje Luongo, predvideva ustanovitev deželne šolske komisije, ki naj bi bila jamstvo avtonomije slovenske šole. Sestavo, način imenovanja in delovanje bi morali določiti z odlokom predsednika ministrskega sveta v roku 18 mesecev po sprejetju zaščitnega zakona. Rok je potekel a tudi glede tega vse miruje. Isto velja za slovenski deželni šolski urad in njegov ravnatelj ter za slovensko sekcijo Deželnega instituta za raziskovanje na področju vzgoje. Od tu preverjanje CGIL možnosti sodne prijave. Pismo iz Kima Stojan Spetič V nedeljo so volili v Nemčiji. Po mojem je najlepši volilni poziv dala režiserka Margarethe Von Trotta: “Volila bom Schroederja, ker nočem, da bi desničarska Nemčija stala Berlusconiju ob strani.” Nemci so ji prisluhnili, tudi po zaslugi pacifistov, ki so podprli stališče rdeče-ze-lene koalicije proti ameriškemu napadu na Irak. Skratka, nemške volitve so v Evropi ohranile dosedanja politična ravnotežja. Najprej je šla na levo Švedska, sedaj še mogočna Nemčija. Ce bi v Franciji levica ne bila tako razdrobljena, bi najbrž zmagali tudi tam, pa imajo Chiraca. Vseeno pa je pozitivno, da se je izjalovil desničarski juriš na Evropo, za katerega so se dogovarjali v Berlusconijevi vili na Sardiniji in potem, med razkošno madridsko poroko Aznarjeve hčerke z ambicioznim Agagom, bivšim tajnikom evropske ljudske stranke. Ravnotežje sil v Evropi je po- * membno zaradi pogojev procesa širitve na vzhod, ki nas pobliže zanima zaradi skorajšnjega vstopa Slovenije v EU. Zato nam niti ne bo vseeno, kdo bo vladal naši deželi čez leto dni. Pa smo pri referendumu o volilnem sistemu. Tudi v tem pogledu so nemške volitve prepričljiv dokaz o pomenu volilnih sistemov. Ti niso nikoli nevtralni, ker pač usmerjajo volilce in omejujejo njihovo sicer svobodno izbiro. Po združitvi deluje v Nemčiji agilna in spoštovana stranka prenovljenih komunistov, PDS Gregorja Gysija. V vzhodnih deželah je včasih celo močnejša od socialnih demokratov, ki z njo sklepajo priložnostna zavezništva, čeprav si tega ne upajo storiti v Bundestagu. Tu so komunisti PDS imeli doslej 36 poslancev, kar je bila vsega spoštovanja vredna politična skupina. Letos jih bodo imeli samo dva, dejansko so iz Bundestaga izginili. Zgodilo se je namreč, da so zdrknili pod vstopni prag 5%, ki je osnovna značilnost nemškega volilnega sistema. Ta je namreč propor- čen, vstopni prag pa so določili z odkritim namenom, da se komunistom in nacistom ne dopusti vstopa v parlament. S tem pa so Nemci dobili v bistvu bipolarni sistem, v katerem nastopata zelenordeča koalicija med socialdemokrati in zelenimi ter desnosredinska koalicija med demokristjani in liberalci. Združitev Nemčije pa je pripeljala prenovljene komuniste v parlament za celo desetletje, dokler niso klonili na vstopnem pragu. Dva poslanca so dobili le v enomandatnih volilnih okrožjih, kjer sta imela za seboj večino ljudstva. V nedeljo se bomo odločali na referendumu o volilnem sistemu v naši deželi, kjer so si prav tako izmislili vstopni prag, giljotino 4%, pod katero naj izgine vsaka manjša stranka, od komunistov do zelenih, od socialistov do furlanskih avtonomistov in Slovenske skupnosti. Tak volilni sistem, ki idejne in manjšinske stranke utaplja, kakor mlade mačke, nato pa nagradi koalicijo nad 35% z absolutno večino v deželnem svetu, ni s proporčnim niti v sorodstvu. Zadosten razlog, da glasujemo proti in ga vržemo v staro šaro, kamor spada. O tem naj se zamislijo tudi na skrajni levici. Nemška lekcija je neusmiljena. Janez Pavel II in Aleksij II v Sloveniji? Cez manj kot mesec dni bo zapadel rok za vložitev kandidatur za mesto predsednika slovenske republike. Doslej se je v boj za predsedniško mesto vključilo kar 16 kandidatov. Ti so: France Arhar, Anton Bebler, Barbara Brezigar, Jure Cekuta, Janez Drnovšek, Stefan Hudobivnik, Zmago Jelinčič, Lev Kreft, Marko Kožar, Dušan Mi-hajlovič, Tomaž Rozman, Stane Sevčnikar, Blaž Svetek, Joško Joras, France Bučar in Gorazd Drevenšek. Spisek kandidatov jasno kaže, da jih lahko uvrstimo v tri kakovostne kategorije. V prvo spadajo tisti, ki imajo resne možnosti, da zasedejo Kučanovo mesto. V drugo skupino sodijo taki, ki bodo zbrali zadovoljivo število glasov, ne bodo pa posegli v sam boj za zmago. Tretja skupina pa je namenjena tistim, ki nimajo nikakršnih možnosti uspeha. Redna mesečna javnomnenjska anketa, ki jo prireja ljubljanski “Dnevnik” jasno kaže, da Drnovšek ohranja veliko prednost pred protikandidati. Po javnomnenjskih podatkih je 83,3 odstotka vprašanih zatrdilo, da se bodo volitev udeležili, 9,2 odstotka jih je zatrdilo, da bodo ostali doma, 7,5 odstotka vprašanih še ne ve, ali bodo odšli na volitve ali ne. Toda o nečem ni več dvoma - večina volilcev bo v prvem krogu predsedniških volitev glasovala za Janeza Drnovška. Ce bodo novembrske volitve postale središčni politični dogodek, zna Slovenija zasloveti v svetu zaradi nečesa drugega. Ruska pravoslavna cerkev je načeloma sprejela slovensko pobudo o srečanju poglavarjev vzhodnega in zahodnega krščanstva v Sloveniji. “Ce bodo rešena te- meljna nesoglasja med rusko pravoslavno in rimoka-toliško cerkvijo, potem bi bilo primerno mesto za srečanje med ruskim patriarhom Aleksijem n. in poglavarjem katoliške cerkve papežem Janezom Pavlom II. kaka majhna država, ki ima ugled kot nevtralna skozi zgodovino,” je v soboto izjavil tiskovni predstavnik Ruske pravoslavne cerkve Vsevolod Caplin-“Ena takih držav je Slovenija.” Patriarh Aleksij II. je bil prvi sogovornik slovenskega predsednika vlade Janeza Drnovška, ki je bil konec prejšnjega tedna na svojem prvem uradnem obisku v Rusiji. Drnovšek ga ni le povabil, naj pride v Slovenijo, ponudil mu je tudi, da bi se na podoben način, kot sta se v Sloveniji prvič srečala ruski in ameriški predsednik Putin in Bush, tam prvič sestala tudi poglavarja zahodnega in vzhodnega krščanstva. Kot kažejo izjave njenega tiskovnega predstavnika, je Ruska pravoslavna cerkev slovensko pobudo vsaj načeloma sprejela. Se pred petimi leti, ko se je zdelo, da vendarle obstaja možnost srečanja verskih poglavarjev, so kot najverjetnejšo mesto sestanka omenjali Avstrijo, zdaj pa je pobudo prevzela Slovenija. “Moskovski patriarhat je razvil zelo tople odnose s poglavarjem Slovenske katoliške cerkve Francem Rodetom. A navkljub Ca-plinovim izjavam možnosti za skorajšnje srečanje cerkvenih'poglavarjev v Slo-veniji ni zagotovoljeno-“Čeprav imamo dobre odnose z nekaterimi katoh' škimi cerkvami, v odnosih med Vatikanom in Rusko pravoslavno cerkvijo m prišlo do nobenih resnih sprememb,” pravi Caplin-(r.p) Ai nastri di partenza in sedici Tanti sono in Slovenia i candidati alla carica di presidente della repubblica. Tranne France Bučar, 79 anni, primo presidente del parlamento della Slovenia indipendente che ha dichiarato di essere disposto a candidarsi se questa è la volontà dei cittadini, ma non ad attivarsi per raccogliere le 5 mila firme richieste (probabilmente lo farà il partito dei giovani -SMS), gli altri 15 candidati invece hanno già avviato le procedure. Secondo l’ultimo son- Sedici candidati alla presidenza daggio d’opinione il maggior consenso va all’attuale presidente del consiglio Janez Drnovšek che ottiene il 25 per cento dei consensi. Seguono, con notevole distacco, France Arhar (ex governatore della Banka Slovenije) e Barbara Brezigar che si aggiudicano il 6,9 per cento, France Bučar il 5,5 per cento, Anton Bebler il 3,4 per cento e via calando. Dialogo costante Lo stato dei rapporti tra Slovenia e Croazia non è critico perché tra i due paesi il dialogo è aperto, costante e l’atmosfera dopo gli ultimi incidenti nel golfo di Pirano si sta normalizzando. Lo ha dichiarato il ministro degli esteri sloveno Rupel lunedì a Lubiana. Incidenti non si dovrebbero ripetere perché è entrato in vigore un regime provvisorio per la pesca ha ricordato Rupel annunciando che il prossimo ottobre ospiterà nella capitale slo- vena il suo omonimo croato Tonino Picula. Visita francese Su invito del ministro per gli affari europei Janez Potočnik è stata nei giorni scorsi in visita ufficiale in Slovenia il ministro francese per le questioni europee, la signora Noelle Lenoir. L’esponente del nuovo governo francese si è incontrata anche con il ministro degli esteri Dimitrij Rupel. Putin riceve Kučan Il premier sloveno ed il presidente della repubblica si passano il testimone e dopo Drnovšek anche Kučan incontra Putin. È accaduto nei giorni scorsi quando in viaggio verso il Kazakistan si è fermato a Mosca dove è stato ospite del presidente russo. Al centro dell’attenzione le vicende internazionali, in primo luogo la crisi del Medio Oriente e dei Balcani, ma anche i rapporti economici e gli scambi culturali tra i due paesi. Efferato omicidio È stato condannato all3 pena più alta - trent’anni di carcere - il 31 enne Janez Kovač che il 5 marzo scorso ha ucciso il padre con una scure cogliendolo nel sonno-Durante il processo, in cui i periti lo hanno giudicato perfettamente in grado di i°' tendere e volere, non ha mostrato il benché minio10 segno di pentimento. Da 9ul la pena esemplare. Sono già 21 gli ornici 1 commessi nel cors° dell’anno in Slovenia. Il16 cord negativo è stato rag giunto nel 1992 con 43 0 micidi. — Kultura --— Giovedì 4 ottobre una serata dedicata al prof. Vertovec “Trinko” è Obit il nuovo presidente četrtek, 26. septembra 2002 Il consiglio direttivo del circolo culturale Ivan Trinko si è riunito nel corso dell’estate ed ha eletto il giornalista, poeta e traduttore Michele Obit presidente dell’associazione che è probabilmente l’istituzione culturale più prestigiosa della minoranza slovena della provincia di Udine. Fondato nel 1955, il circolo Ivan Trinko è stato infatti il nostro primo circolo sloveno, dal quale poi si sono sviluppate tutte le iniziative successive di carattere culturale, educativo e politico, ma anche sociale ed economico. A Michele Obit abbiamo chiesto: “Con quali sentimenti ha assunto la guida dell 'associazione?” Con un leggero timore misto alla voglia di fare. La storia del circolo è una delle spine dorsali dell’attività della nostra comunità in questi ultimi decenni, un punto di riferimento indispensabile. Credo che negli ultimi anni, con la maggiore apertura verso l’Est, il suo ruolo sia diventato ancora più importante, e tale deve rimanere. Non sarà facile, confido nell’esperienza di chi da tempo lavora per la comunità slovena ma anche nelle giovani generazioni. “Quando sei entrato Per la prima volta in contatto con il circolo?” I miei primi contatti con la realtà slovena (tardivi, lo ammetto) sono avvenuti alla fine degli anni Ottan- Michele Obit ta. Quindi anche con il circolo Ivan Trinko il primo incontro risale a quel periodo. Credo però di essermi avvicinato maggiormente negli anni successivi, quando l’attività del circolo ha subito una svolta in positivo. “Qual è il progetto culturale del circolo Ivan Trinko oggi, in quale direzione intendete muovervi?” Continuando ad essere cardine dell’attività culturale slovena nella nostra provincia, penso che il circolo dovrà sempre più rappresentare il punto di incontro tra la cultura slovena e altre culture (italiana, friulana, di altre minoranze). Il ciclo di incontri “Spoznajmo se - Conosciamoci” rappresenta bene, già nel titolo, questo sentimento. Questo bisogno di conoscenza lo vedo sempre più urgente, serve agli altri ma serve anche a noi, forse ci può aiutare a conoscere meglio anche noi stessi. Penso che questo potrà avvenire con va- rie iniziative culturali ma anche con nuovi mezzi (penso ad esempio all’uso di internet). Il recente riconoscimento della Regione, che ci ha inseriti tra gli enti di interesse primario della minoranza slovena, ci permette di pensare anche a nuove opportunità. “La ripresa dell’attività avverrà con una manifestazione culturale dedicata al ricordo del prof. Marino Vertovec, recentemente scomparso. Qual è il programma della serata?” Ci sembra giusto ricordare il professor Vertovec, come presidente del circolo e come persona sempre aperta e disponibile al contatto. Non vuole essere, quella che si terrà venerdì 4 ottobre nella chiesa di S. Maria di Corte a Cividale, una commemorazione. Sarà un momento in cui la cultura, affidata a musica e poesia, si fonderà con il ricordo di persone, italiane e slovene, che l’hanno conosciuto. 23. septembra začetek tečajev slovenščine Uspeh koncerta na Sv.Višarjah Lansko leto jeseni je prišlo do prijateljskega srečanja med nekaterimi slovenskimi pevskimi zbori na Višarjah. Letos so Slovensko kulturno središče Planika iz Kanalske doline, kulturno športno in rekreacijsko društvo Rojanski Krpan iz Trsta ter Župnija iz Zabnic tisto prvo srečanje nadgradili in v nedeljo 22. septembra priredili pevsko revijo Višarje pojo. Na njej so nastopili pevski zbori iz Primorske in Benečije in sicer oktet Odmevi iz SaleZa, moška pevska skupina Akord iz Podgore, oktet iz Škofij ter mešana pevska skupina Beneške korenine iz Srednjega. Vsi štirje so najprej s skupnim petjem sodelovali pri maši, ki je bila ob 12. uri. Ob 13 uri se je začela pa revija, na kateri je vsak zbor predstavil pet pesmi. Koncerto pa zdruZeni zbori sklenili z Vrabčevo Zdravljico. Rudi Barthalot, predsednik slovenskega središča Planika, je s tem v zvezi povedal, da je njihova žela, da bi pobuda postala tradicionalna in se razširila že prihodnje leto še na Koroško. Vsako leto septembra, naj bi torej na Višarjeh potekalo srečanje oktetov treh obmejnih deZel. Z nedeljskim koncertom na Višarjeh se je začela nova sezona delovanja slovenskega kulturnega središča Planika iz Ukev. V ponedeljek 23. septembra se je namreč začel pouk slovenskega jezika za šoloob- vezne otroke. V načrtu zaenkrat imajo tečaj na sedežu Planike v Ukvah in pri sestrah v Zabnicah. Prvi teden oktobra se bo v Zabnicah začel tudi glasbeni pouk , ki ga organizirata domača Glasbena šola “Tomaž Holmar” v sodelovanju s Glasbeno matico. TEČAJ DIATONIČNE HARMONIKE Tudi letos Glasbena matica-Ppeter prireja tečaj diatonične harmonike pod vodstvom prof. Zorana Lupinca. Tečaj, ki se bo začel v drugi polovici oktobra, se bo odvijal v desetih lekcijah vsako drugo soboto. Pouk bo lahko individualen ali skupinski, odvisno od števila tečajnikov in posameznikovih potreb. Sprejeli bomo vpise najkasneje do 11. oktobra. Za informacije se lahko obrnete na tajništvo Glasbene matice v Spetru (tel. 0432 727332, od ponedeljka do petka, od 11.00 do 12.30 in od 16.30 do 18.30). Anche quest’anno il Centro musicale sloveno -Glasbena matica di San Pietro al Natisone organizza un corso di fisarmonica diatonica, tenuto dal maestro Zoran Lupine. Il corso avrà inizio nella seconda metà di ottobre e sarà articolato in 10 lezioni che si etrrano il sabato con cadenza bisettimanale. Le lezioni potranno avere carattere individuale a seconda delle esigenze dei corsisti e del numero degli iscritti. Il termine fissato per le iscrizioni è 1’ 11 ottobre. Per informazioni potete rivolgervi alla segreteria della scuola di musica (tel. 0432 727332, dal lunedì al venerdì col seguente orario: 11.00- 12.30 e 16.30- 18.30). Pagine da risfogiiare - 2 La Slavia del Podrecca Verso la fine del XIX secolo viene alla ribalta la questione degli sloveni del Friuli “L’Europa, dominata da stati accentrati, da imperi e repubbliche unitane, esprimeva questo singolare Personaggio - Carlo Podrecca - il quale, prima ancora che il problema venisse alla coscienza, considerò 1 8>'uppi etnici-linguistici Minoritari (esemplificandoli nell'esperienza a lui Prossima della Slavia Italiana) come funzionali a capponi meno contradditto-d fra gli stati”. Paolo Petricig, prefazione alla riedizione di “Slavia haliana”, 1973 Studioso, patriota, ap-Passionato di musica e tea-tr°, impegnato in battaglie civili e sociali, Carlo Po- drecca nel 1884 diede alle stampe “Slavia Italiana”, libro che per primo sollevava la “questione slava” ai confini orientali della neonata Italia. Oltre a trattare brevemente le peculiai'ità storiche e linguistiche delle popolazioni del Distretto di San Pietro, l’opera suggeriva le soluzioni per uno sviluppo culturale, sociale e e-conomico della zona, rimarcando la ricchezza della parlata locale e le sue potenzialità. L’entusiasmo progressista di Podrecca, combattente garibaldino con origini slave, somma di cultura o-rientale e occidentale, gli faceva intravedere un futu- ro roseo per quelle zone che avrebbero potuto tornare, liberate dall’oppressore straniero e sotto l’egida del nuovo stato italiano, le fiere e fedeli vedette dei confini, come al tempo della gloriosa Repubblica di Venezia. Purtroppo le cose andarono all’opposto e la volontà di “fare gli italiani” dopo aver fatto l’Italia prevalse. A quei tempi dobbiamo, infatti, l’inizio della repressione di ogni traccia di lingue e culture estranee a quella italiana, la volontà di politicizzare e dare accezione negativa all’attaccamento alle proprie origini, le difficoltà poste allo sviluppo economico e sociale delle Valli del Natisone. Già allora, infatti, le idee del Podrecca furono osteggiate dagli studiosi italiani dell’epoca, che temevano che tali pubblicazioni fomentassero l’irredentismo e le spinte panslavistiche. Fu così che la prima opportunità di migliorare la condizione delle Valli del Natisone fu sacrificata alla causa della coesione nazionale italiana e le proposte di Podrecca, pur destando interesse all’estero, rimasero lettera morta entro i patrii confini. Negli anni ‘70 del ‘900 gli scritti di Podrecca sulle Valli furono ripubblicati a cura del Centro Studi Nedi-za: i tempi parevano maturi per la riappropriazione di u- na cultura negata per decenni, le associazioni culturali creavano eventi, momenti d’aggregazione, dibattiti e studi per riaccendere l’interesse sulle vicende passate e contemporanee delle Valli del Natisone. In quest’ottica le opere di Podrecca denunciavano un’incredibile attualità, dimostrando che la questione era quanto mai aperta e lo strappo generato a fine ‘800 riemergeva nelle coscienze. Anche in quel periodo, tuttavia, il peso di un confine tanto carico di significati, le lotte e le rappresaglie politiche, ostacolarono ulteriormente lo sviluppo armonico di una coscienza culturale. Oggi le riedizioni di opere come “Slavia Italiana” e “Polemica” illustrano le i-stanze, le necessità e le frustrazioni di due epoche (la fine dell’8()0 e gli anni ‘70 del secolo scorso) rendendo amaramente presenti le me- desime questioni. Nonostante gli innegabili progressi, infatti, notare che il dibattito si svolge da decine d’anni sugli stessi argomenti testimonia il ritardo, la miopia e spesso la malafede di generazioni di amministratori, studiosi, autori di pubblicazioni. La speranza è che, ora che i pericoli di guerre irre-dentiste sono anacronistici e ridicoli, che si va verso un’Europa senza confini e identificata dalle nazioni che la popolano, si dovrebbe far tesoro degli insegna-menti del passato, al fine di spostare finalmente il dibattito su questioni più pressanti e attuali. I testi di Carlo Podrecca, SLAVIA ITALIANA, EST 1977 e POLEMICA, EST 1978 sono disponibili in prestito presso la Biblioteca del circolo Ivan Trinko di Cividale (tei 0432 - 731386 in orario d’ufficio). Michela Predan Četrtek, 26. septembra 2002 4 S. Pietro, l’assessore Ciccone lancia l’allarme Corso di sloveno alle medie in forse Segue dalla prima Dopo l’entrata in vigore delle leggi 482/1999 e 38/2001, la legge regionale 46/91 è stata abrogata. Oggi i programmi e le domande relative ai corsi scolastici di lingua e cultura locale sono di competenza degli istituti scolastici. Tra le proposte di destinazione dei fondi assegnati dalla legge 38/91, che i Sindaci delle Valli hanno presentato al Commissario straordinario della Comunità Montana Giuseppe Si-bau, il Comune di S. Pietro ha indicato come prioritario il finanziamento dei corsi di sloveno alle scuole medie. La risposta è stata che tale misura non poteva configurarsi a sostegno dello sviluppo della minoranza slovena (!), trattandosi di un intervento meramente culturale. Poi per coerenza è stato inserito il finanziamento della ristampa di un libro del Comune di Drenchia ! Intanto all’inizio di quest’anno scolastico è cambiato il Dirigente scolastico dell’istituto comprensivo di S. Pietro al Natisone. Le assicurazioni che a suo tempo erano state date ai genitori non hanno avuto al momento alcun seguito, dato che erano sempre subordinate alle disponibilità finanziarie. A questo punto è lecito chiedersi: 1 - è concepibile legittimamente che in applicazione di ben due leggi nazionali (482/99 e 38/2001) che si propongono la tutela della minoranza slovena della provincia di Udine, di fatto venga cancellato anche quel poco che si riusciva a fare applicando la vecchia legge regionale 46/91? 2 - l’Istituto comprensivo di S. Pietro al Natisone ha presentato domanda di finanziamento di un proprio progetto in applicazione delle leggi 482 e 38, considerate le richieste presentate dai genitori all’atto delle iscrizioni? 3 - perché è stata esclusa a priori la possibilità di inserire, almeno in una sezione, l’insegnamento cur-ricolare dello sloveno e delle tradizioni locali? Occorre ricordare che con l’autonomia scolastica il Collegio dei Docenti ha la possibilità di gestire fino al 15% del monte ore (4 ore settimanali) per programmi didattici che corrispondano anche a particolari e-sigenze legate ad istanze del territorio. 4 - E’ forse ipotizzabile una grave inadempienza del corpo docente che, non considerando questa opportunità con la quale potrebbero essere raggiunte le finalità della legge 38, ha ignorato di fatto la realtà sociale e culturale nella quale opera? 5 - E’ giusto che un gran numero di famiglie delle Valli del Natisone vengano gravemente penalizzate dopo aver per diversi anni sostenuto con le proprie finanze l’istruzione sulla lingua e sulla cultura locale dei propri figli, presso la scuola bilingue, allora privata? Le risorse investite non possono essere da un momento all’altro vanificate dalla scuola media pubblica, senza tra l’altro nemmeno considerare il rilevante contributo in termini di iscrizioni, che deriva da allievi residenti in zone esterne alle Valli del Natisone, provenienti dalla scuola elementare bilingue, che desiderano proseguire la propria formazione linguistica e culturale presso la Scuola Media di S. Pietro al Natisone. Sono queste domande che esigono una risposta urgente e costruttiva. Le Valli del Natisone si trovano oggi in una situazione eccezionale, per la gravità della situazione di degrado socio economico e per le opportunità che vengono offerte dalle due nuove leggi dello Stato Italiano a tutela della minoranza slovena. Sarebbe estrema-mente grave se una componente culturalmente ed istituzionalmente così importante sul territorio, come lo è la struttura didattica della Scuola Media Dante Alighieri di S. Pietro al Natisone, operasse i-gnorando le aspettative della popolazione e le finalità delle leggi. Una conferma di tale ipotesi sarebbe estremamente spiacevole ed offenderebbe profondamente sia la dignità di tutte le famiglie che hanno mantenuto verso la scuola un atteggiamento di fiduciosa aspettativa, sia l’insieme dell’intera comunità che si riconosce e che vuole valorizzare e tutelare la lingua e la cultura slovena locale. Prof. Ciccone Nino Assessore del comune di S. Pietro al Natisone ZELENI / LISTI Ace Mermolja Zakaj je Schroeder zmagal Zmaga socialdemokrata Schroederja in izjemen uspeh njegovega zaveznika Fischerja je prišla nepričakovano. Rdeče -zelena koalicija je zmagala potem, ko se je pred kakim mesecem zdelo, da bo tudi NemCija spremenila barvo in se vrnila h konservativnim kriščan-skim demokratom in liberalcem. Tako bi sledila evropskim državam, kot so Italija, Francija, Španija, Portugalska (v Angliji laburisti tekajo za desnico). Razen izjem bi veter desnice odpihal v Evropi vlade, ki so botrovale nastajanju skupne valute, to je evra. Razlogi za zmago desnice so bili mnogi: gospodarska recesija, upanje v liberizem kot formulo za bogatenje, znižanje davkov, strah pred priseljenci, muslimani, itd. Je v Nemčiji vse to izginilo? Ni, dogodilo pa se je nekaj pomembnih stvari. Evropske desničarske vlade niso držale obljub. Niso znale uresničiti smisel evra, ki naj bi bil v večji samostojnosti Evrope in so se priklopile na ameriški voz. Italija je v tem prednjačila in prednjači. Ko Bush zahteva vojno proti Iraku, ki je sami Američani vključno z ekonomisti v resnici ne razumejo in jo le delno odobravajo, so evropske desne vlade s sklonjeno glavo. To tudi potem, ko je guverner ameriške banke jasno povedal, da bi Amerika lažje pretrpela petrolejsko krizo, kot bi jo drugi in med njimi Evropa. Vojna proti Iraku in še hujša destabilizacija na Bližnjem in Daljnjem Vzhodu bi poslabšali svetovno in predvsem evropsko gospodarsko konjunkturo. Obstaja še globlji problem. Ljudje berejo in slišijo, kako so dobri, uspešni in zavidanja vredni ameriški menedžerji v bistvu okradli lastna podjetja in z njimi številne ameriške delničarje. Bi-strejšim se vsiljuje dodaten sum. Ni morda razlog za sedanjo krizo dejstvo, da se je v devetdesetih letih ogromno kapitala nakopičilo v maloštevilnih rokah?Vsak lahko sam primerja. Na eni strani so se pomnožili in utrdili multimilionarji v evrih, na Crimini di guerra in Slovenia Il popolo sloveno durante la seconda guerra mondiale è stato vittima di un genocidio e ora si tenta di presentarlo come un popolo di carnefici che hanno perseguitato in particolare gli italiani. Tutto ciò è inaccettabile, il popolo sloveno e lo stato sloveno devono alzare la voce. È questa la decisa presa di posizione emersa nel corso di una conferenza stampa, indetta la settimana scorsa a Capodistria dalla Zveza borcev - Unione dei combattenti e partecipanti alla guerra di liberazione di Capodistria, Isola e Pirano, dall’Associazione che coltiva la tradizione del Tigr del Litorale e dal movimento d’opinione per l’Istria slovena. Gli organizzatori della conferenza stampa, assieme ad altre associazioni e singoli cittadini, sono anche firmatari di una denuncia contro i soldati i-taliani che durante l’occupazione della Slovenia si sono macchiati di gravi crimini di guerra. La denuncia è stata presentata già nel maggio del 1999 presso la Procura della repubblica di Lubiana, ha un’ampiezza di 50 pagine, poggia su una ricca documentazione storica e riguarda 54 criminali di guerra italiani. Ma l’iter è ancora fermo. Da qui la conferenza stampa del 17 settembre a Capodistria che si proponeva di richiamare l’attenzione dell’opinione pubblica ma anche di accelerare l’indagine dell’autorità giudiziaria slovena. Non siamo degli estremisti, hanno spiegato i promotori dell’iniziativa, siamo consapevoli anche del fatto che questa questione potrebbe rallentare il cammino della Slovenia verso l’Unione Europea, ma non possiamo nemme- no assistere in silenzio alla criminalizzazione del popolo sloveno - e questa tendenza negli ultimi anni si è molto rafforzata in Italia - ed alle accuse infondate contro gli appartenenti al IX Corpus, quando nemmeno uno dei criminali di guerra italiani è stato chiamato a rispondere dei suoi crimini. drugi strani ostajajo plače odvisnih delavcev iste in daleč pod inflacijo. Zato se niža množična potrošnja, ki je steber sodobne ekonomije. Bogataši lahko kupujejo fera-rije, vendar tovarna prestižnih avtomobilov ne bo nikoli nadomestila posledic krize kolosa, kot je Fiat. Vse te misli so se ljudem pričele rojevati v glavah, ko so mediji z objavljanjem številk o gospodarstvu in borznih padcih, dokazovali, da so bile napovedi preoptimi-stičnih analitikov ponovno zgrešene: kot leta 2001 in 2000. Je v takšnih razmerah še pametno siliti v neoliberizem? Gerard Schroeder in Joschka Fischer sta razumela dvome ljudi in odgovorila z močnimi potezami. Ob poplavah je Schroeder namesto nižanja davkov investiral sredstva v pomoč ljudem. Ni gledal visoko z okna in tarnal, kako nima sredstev. Ko se je Bush odločil za vojno, je bil Schroeder v Evropi edini, ki si je upal izreči jasen “Ne!” enosmernim vojaškim akcijam ZDA. S tem je vrnil Nemčiji vlogo in ponos. Nemški kancler in njegov zunanji minister pa sta nakazala tudi novo pot Evropi: ne sme se bati latne samostojnosti in združiti mora moči. To ne pomeni biti proti ZDA, vendar mora tudi Evropa imeti pogum, da reče ZDA “ne", ko svetovna velesila objektivno dela proti interesom Evrope. Zaradi tega sporočila bo Schroeder sedaj za Evropo problem. Tudi v državah, kjer so ljudje volili desnico, se danes sprašujejo, če so storili prav. Je na primer za Italijo res najboljše, da je finančni minister Tremonti dopuščal potrošnjo kot v času blagostanja ter da se Berlusconi objema z Bushem in obljublja vojaško pomoč? Ko se bo bencin dodatno podražil, ju bomo dodatno kleli... Predsednik paritetnega v Špetru s prte strani Nove razrede, nove dvojezične Sole ali njihove podružnice, ki jih sicer zakon izrecno omenja, se lahko odprejo, a brez dodatnih stroškov za državo. Problem se s tem v zvezi pojavlja tudi glede slovenskega pouka drugod v obmejnem pasu videmske pokrajine in tudi na ravni nižje srednje Sole. Pouk slovenSCine na Spetrski srednji šoli so doslej financirali iz deželnega zakona 46 (in tu je dežela v veliki zamudi pri izplačevanju) in vsedrža- vnega zakona 482, kar je odloCno premalo. Predvsem pa se ne ve, kako bo s financiranjem za komaj zaCeto Šolsko leto. Z velikimi težami, kot je sama županja Bruna Dorbolò obrazložila, se sooCa občina Speter, kjer deluje Dvojezično šolsko središče, breme za vzdrževanje katerega pa je padlo vse na ramena Spetrske občine. Očitno gre za probleme, ki presegajo pristojnosti paritetnega odbora, zahtevajo sodelovanje in usklajevanje med kraje- vnimi upravami ter politične odgovore. Na partitemi odbor, ki je izraz krajevnih, deželne in vsedržavne institucionalne ravni se pa lahko naslovijo taka in podobna vprašanja, je podaril predsednik Race, in se ga vpraSa za mnenje. Iz sobotnega zasedanja v Spetru je izšla tudi potreba, da bi paritetni odbor pripravil komparativno analizo in vskladitev zakonov 482 in 38, da se ne bi ponovilo to kar se sedaj dogaja na ravni pouka manjšinskega jezika za Slovence v videmski po- krajini, kjer je pravica dvakrat oz. v obeh zakonih zagotovljena, a je m možno uveljaviti. Nova ravnateljica nižje srednje Sole v Nadiških dolinah, ki ne ve, kako do sredstev pa že predlaga, da bi starši sami financirali pouk slovenščine. Vprašanje manjšinskega skupnega zastopstva in občinskih statutov, ki jih je treba prilagoditi novim zakonskim inštrumentom, so sklenili v soboto v Spe' tru, bodo obravnavali na prihodnjem svetu slovenskih unraviteliev. (in) Aktualno novi matajur četrtek, 26. septembra 2002 5 Anica Micelli to je president od Pro Loco, ki mamo tù-w Reziji ano si jo barala či na mòre nin račyt kej. W nadéjo 8. satembarja je bila na lipa fjčšta ta-na Ravanci zajtò ki se og’ala ta pà-rwa sede od Pro Loco. Onica, či ti mòrés nin račyt kej, da kako to bilo. Za-nas to bila na lipa zomada anu pa importent zakoj somo si mislili, da wsi jiidi, ti naši anu ti fu-rešt ni moréjtè živit isi din wkup ziz nami. Somò si pumislili, da to nima byt makoj na rič òkul no bene-dicjun wo diškorse, ma pa morèt pokazat morét stat wkup anu se spomanut wkup da ko sa mòre wowdelat. Mamo karjé rici anu kada sa ni vi, da kaku morèt je g’at wkup za morèt delat wsy wkup pa za pokazat wsy wkup, da ko sa dila vič za te furešt. Alora ziz isò mi somò se špartili, da čemo paračat no zomado wo fješto zakoj Pro Loco se Spira da na pridi ta-òiz te lita ki čejo prit no mestu tu ka jiidi morajo prit, si rumunyt, delat wkup. Da Pro Loco na durjavej byt ito ka ni so nas barjiiwali wse ise lita Ci na mòre prit no mestu tu ka itu wsy parajajo anu ni morajo delat reči. Za isò somo barali naše jiidi ti ka vijo Sče naredit, delat te stare réci ma pa te nòve reči, zakoj vimo da pa ti naši ni majo ne lipe roke za delat, ni so kopač, za raCyt da pridita anu čemo naredit štunte tu ka wsak an mòre zdelat pokazat da ko an dila anu kaku an di-la. Somò meli te naše, ti ka so delali te stare reči nu pa te nòve. So bili briisarji, ka ni so kazali da kaku ni di-lajo ščale ziz bičikleti anu krosrni. Bil Nicola tu-w Bili ka an parnèsal to ka an pondamel: bob, kartufule, wsò tò ka an mél ta-w njivi injyn anu pa reči ka wun anu pa Michele Zanetti to dopara ko to dila òkul ti tarinjuw anu o-kul živine ka to so te stare imprešte ka ščale ni dopa-rajo. Somò mèli pa to wošojsko žano ka na nare-ja pupice. Wona na si pu-mislila za naredit te naše Pupe anu je wublič ziz wanti od Gruppo Folklori-stico. Anu pa isa to je na Anica Micelli to je president od Pro loco tu-w Reziji wže šejst lit Pro loco, tu ka judi morajo prit, si rumunyt, delat wkop Inaugurata la sede della Pro loco Resia in festa E’ stata una giornata di festa allietata anche da uno splendido sole settembrino quella che si è svolta domenica 8 settembre a Prato di resia in occasione dell’inaugurazione della sede della Pro loco Val Resia. La manifestazione ha avuto inizio con l’apertura degli stands con gli artigiani ed hobbisti locali. Gli espositori sono stati: Nicola Di Lenardo con prodotti agricoli ed attrezzature, i fratelli Siega con prodotti apistici, Anna Madotto con confezioni lavorate ai ferri, O-dorico Quaglia con oggetti in legno e ferro battuto, Lina Madotto che confeziona bambole di pezza, Luca Zanaga con lo stand dedicato al tradizionale piatto locale, le “čalčune”, la Pro loco con pubblicazioni e materiale informativo, il forno “Ta na Woreja” con i suoi prodotti dolci e salati, Barbara Giusti che confeziona i caratteristici “scarpets” (opanke), calzettoni e fiori, Daniela Negro con quadri e arazzi e gli arrotini di Stolvizza con la loro caratteristica attrezzatura. Alle 12 si sono tutti raccolti attorno alla sede della Pro loco al 'M - ■ m piano terra del Municipio per la benedizione impartita da don Gianni Pellarini. Ha preso poi la parola Anna Micelli, presidente della Pro loco che ha ricordato il percorso compiuto dall’associazione a partire dal 1966, l’attività che svolge attualmente e l’importanza di poter finalmente disporre di una sede. E’ seguito il saluto del sindaco Sergio Barbarino, cui hanno fatto seguito gli interventi dell’assessore provinciale Lanfranco Sette, del commissario della Comunità montana Canal del Ferro Val Canale Mario Bergamini, del direttore dell’AIAT di Tarvisio Stefano Mazzolini. Questi ha ricordato la stretta collaborazione instaurata in questi anni tra Pro loco e l’APT del Tarvisiano e Sella Nevea in particolare con la gestione dell’ufficio Iat. Ciò ha permesso quest’anno di sottoscrivere la convenzione che garantirà la presenza dell’ufficio Iat a Resia per due anni. Infine è intervenuto Dino Persello direttore dell’Associazione regionale fra le Pro loco. É seguito poi il taglio del nastro. Nel pomeriggio la festa è proseguita con il programma dedicato ai bambini a cura della cooperativa Damatrà. Successivamente nella sede del parco è stata inaugurata la mostra fotografica di Santino Amedeo “Coritis. un passato senza futuro?”. Alla vernice sono intervenuti il sindaco Sergio Barbarino e Luigia Negro, presidente dell’associazione culturale “Museo della gente della Val Resia”. La giornata si è conclusa con un bel concerto nella pieve di S. Maria Assunta. (L.N.) lipa rič. Jè bila Daniela Negro ka na nareja arazzi anu Odorico Quaglia ki nam pokazal da kaku so mòre narejat rožice ziz lis anu kazat da kaku wun jè kopac je narejat. Somò mèli Barbaro Giusti anu nji mati Nerino Foladore ka ni so pokazale naše škufune/ hlače anu opanke/ škalete. Wone ni so spet počnele je narejat anu pa Barbara na ma wòjo da isa rič na bodi poznata; na jè dišpunibil pa za pokazat da kaku se dila. Anu pa isa to na lipa rič. Pa fornar ti tu-w Bili an paračal bujadnik, kru, kolače wse te stare reči ka so paračawali prit naši stari za morèt stat w fjèSto anu za mèzino. Somò barali Giovannina Micelli anu Gianni Lega za nam prit citirat anu bun-kulàt. So paršly ti mali od Gruppo Folkloristico plesat. Somò mèli wojo da to ma byt na fjèsta za wse zakoj so si mi'sli da Pro Loco na ma byt za wse. Ko se ri vala čerimonija somò jédli wsy wkup. Po-puldnè somò si mislili naredit kaj za te male anu na ne sštiri Parko wkup ziz asočacjun museal jè inaugurai mostro litratuw od Korita. Anu pa isò bilu g’-anu tu-w inawguracjun od naše sede. Anu na ne Sèjst somò tèli rivàt ziz nin kon-čerton ta-w cirkuw ta-na Ravanci. Somo barali naše jiidi, ka ni so karjè kopac, Matteo Rotta, Sara Clemente anu Annamaria San-tarossa anu Stefanino Paletti ni so péli. So parSly pa ti furešt ore w Rezijo za iso fješto. Ka to je je poklicalo? Ni parajajo sami zakoj to jè taj tyt na nazèt, tyt ta-w no driigè mestu, ta-w dan driigi svit. Ta-w rumunyt, ta-w jiidi, ta-w pokazat ko sa dila ta-w plesat, ta-w citirat to jè se čut lopo pa ziz te male rčči ka ja si mìslin jiidi grejo j'i- skat, za stat lòpu. Se jè bojè semplici anu jiidi ni se čujajo za byt ta-par ji'Si. Iti din uštirije so para-čale kej za jést. Kako to šlo isò? Litus somò barali wse te mesta ka ni kiiajo da ni morèSajo naredit tej no pot tu ka wsaki an morósi si zbrat da kè tyt jist. Tu-w Bili ni so paračali minjè-štro ziz strok anu wsaki mèstu an vidél paračat kej ki to bilu riidi kolegano ziz te stare rèci, ki se jidal. Wsakè mèstu an mèl njagà plàt. Ja si mi'slin da powsod so bili jiidi jèst. Anu ja si mi'slin da to mòrè byt na rič ka so mòrè spet proponinat. Mi'slin da jiidi čejo prit radè. Onica, ti si president wže Sèjst lit. Ito ki jè bilo w nadèjo to jè bila forč na rie ta-mi tèmi nejbojè wridnimi ki jè naredila Pro Loco. Ti ka si misliš od isaa ? Si kontent anu vin pa da ise lita Pro Loco anu pa te driige asočacjuni ni majo se g’at delat. Alora to jè dan awgurjo za morèt delat Sóè vič ziz jiidi anu né se wstavit izdè. Somò duSly ka marnò sede ma wod sede za dojtyt driige rèci jè Sóé na vl'ika pot. Za tyt ta-na iso pot jè trèbè t'imp, pacincijo anu pa volontà. Somò delali anu jè Sóè karjè poti. Za iso pot so ma mét jiidi anu volontà nu so ma delat wkup, zame, za Rezijo anu da Pro Loco na pridi dan punto di riferiemnto anu na mòréj delat Sóé vič za Rezijo. Pro Loco èè morét dyrZet ž'iwo Rezijo? Ja si mi'slin da g’o, to je dan punto di riferiemnto za wse asočacjuni ta-w no sede tu ka jiidi si rumunijo, tu ka so jiidi ka ni pi'Sajo, ni dilajo, ni progetawajo kej wsy wkup. To mòrè byt no mèstu ka an dila, ži'w, ka wsaki lètu an mòrè parg’at kaj anu an mòrè tyt na ta prit. Je karjè dèla! Jè karjé dèla. Ja si m't-slin da ise so lita tu ka so mòrè naredit karjè riči za turismo. Makòj jè karjè dèla anu to ma byt no délu ka Pro Loco ziz wse ištitu-cjoni anu asočacjuni ni majo si pomagat anu se g’at wkup. Dan sami, na sama asočacjun na nima rat farče. Ma či to jè no délu tu ka wsy se vèrwajo nu ni so kopac delat wkup ja si mi'slin da so ma več pošibi lita da rèci ni moréjtè tyt na ta prid lòpu. Anu ti mlodi? Te mlade se ma je wzet za roko ano se ma je nistyt. Ja si mislin da ti vli'ki, tej ni so dèlali nur noga timpa ti stari, ni majo wuóit. Se ma mèt pacincijo za wuóit nu kompanjàt anu ko dan jè kopac an si gre sam. Ti mladi za-me ni so, ni mòrajo byt intirišani, so ma je intirišet. So ma je wzet za roko anu je nistyt ziz pacincijo ano ko to bo za je spustit so je puščiiwa paračni. L.N. Mali Tončič NOČE BITI «SCLAV» Zapisano ob stoletnici priključitve Beneške Slovenije v Italiji Spomnil se je tistega strašnega dne, ko mu je bilo ko-niaj sedem let. Vojna vihra je najbolj razsajala in ni bilo videti konca. V vas sta Prišla dva karabinjerja in vprasala ljudi za BliSčavnja-kovo družino. Na njihovem dvorišču se je zbrala vsa vas, kajti videti karabinjerje v vasi, je bila redkost. Običajno njihov obisk ni obetal nič dobrega. Karabinjerja sta stopila v hi So. Četvero otrok se je stisnilo k materi, ona pa je vsa trepetajoča vprasala: "Kaj želita?” “Ali ste vi Marija Bla- žič?” “Jaz sem!" je izjecljala. “Kaj se je zgodilo?" je povprašala in stisnilo se ji je srce. Zla slutnja se je je polastila. Zbala se je za moža, ki seje vojskoval na ruski fronti. “Si faccia coraggio, si- gnora!” je rekel brigadir. Mariji so začele klecati noge v kolenih. Srce jo je vedno bolj stiskalo. “Jakob!” je obupno zakričala. "Si, signora. A noi ci è stato affidato il triste compito di portarle la brutta notizia." “Jakob moj, Jakob!” je spet zaklicala. Srce ji je bilo z nedopovedljivo hitrostjo, v grlu jo je dušilo. Otroci so se Se bolj stisnili k materi in sovražno gledali v vojaka. Stisnili so se k njej, kot da bi jo hoteli obraniti pred sovražnikom. Niso razumeli, kar je bil brigadir izrekel, a dojeli so, da je njihova mati v nevarnosti in sta prinesla to nevarnost moža v uniformi. “Signora” je spet povzel brigadir, a ona ga skoraj ni več slišala, “il suo marito, Giacomo, è caduto da eroe per la Patria sul fronte russo!”. Otroci niso razumeli teh besed. Prvič v življenju so slišali neki jezik, ki ni bil njihov, toda bali so se, da so te besede prinesle materi smrt, kajti ta ja padla takoj v nezavest in se zgrudila na tla. Otroci so se vrgli na mater z obupnimi kriki. “Mama, mama, mama!” je odmevalo kričanje iz štirih m-ladih grl. Vlekli so jo za roke, za noge, jo poljubljali in poskušali dvigniti, a je niso mogli premakniti s tal. Priskočila sta na pomoč tudi karabinjerja in drugi vaščani. Nesli so jo na posteljo, jo močili z vodo, z žganjem. 2- Izidor Predan gre naprej 6noyLmata|ur_______________________________________________________ ^ četrtek, 26. septembra 2002 jj fj {j j ^ Iniziati i campionati di calcio di prima categoria, juniores regionali, allievi e giovanissimi ,TU« \a ^omar\\Cx Quattro passi per Cividale Il Gruppo Podisti Longobardo, con il Comitato Provinciale FIASP ed il patrocinio del Comune di Cividale, organizzano domenica 13 ottobre nella città ducale, la “Fieste dai Cjami-nadors”. La manifestazione podistica non competitiva a passo libero, è aperta a tutti con la possibilità di scegliere tra due percorsi, uno di 6 e l’altro di 12 chilometri. Le iscrizioni si ricevono prima del via dalle ore 8,30 alle 10 presso il Polisportivo “Martiri della Libertà” versando il contributo di partecipazione di 1,50 Euro. Da questa località i podisti potranno partire dalle ore 9 alle 10. La chiusura della manifestazione è prevista con l’arrivo dell’ultimo partecipante, comunque entro le ore 13. Alle o-re 11,30 sono previste le premiazioni alle quali seguirà un rinfresco con buffet a tutti i partecipanti. La manifestazione si svolgerà con qualsiasi tempo. L’incasso netto sarà devoluto alla giornata della solidarietà FIASP. Una Valnatisone corsara Dopo i due successi esterni in Coppa Regione la squadra espugna Colloredo Grazie alla rete messa a segno da Maurizio Suber dopo soli sei minuti di gara, la Valnatisone ha ottenuto la prima vittoria nella gara di esordio del campionato sul campo del Colloredo di Monte Albano. I ragazzi allenati da Fulvio Degrassi, hanno giocato u-na gara esemplare sotto l’aspetto tattico, portando a casa tre punti importanti in attesa di presentarsi domenica 29 davanti al proprio pubblico ospitando la formazione di Tricesimo. Affrontando gli udinesi, indicati dagli addetti ai lavori tra i pretendenti alla promozione, i ragazzi del presidente Daniele Speco-gna avranno la possibilità di saggiare le proprie forze. Nella seconda gara casalinga di Coppa Regione la Savognese è riuscita a pareggiare dopo essere stata in svantaggio con il Ci-seriis. I gialloblu hanno riequilibrato il risultato Claudio Dorbolò, Allievi con il gol realizzato da Michele Martinig. Domenica 29 ad Attimis i ragazzi di Fedele Cantoni giocheranno con la Stella Azzurra, formazione che grazie a due vittorie consecutive ha strappato anticipatamente il biglietto per giocare la seconda fase del torneo. Sabato 21 settembre gli Juniores della Valnatisone hanno iniziato il loro cammino nel girone A del campionato regionale ospitando il Centro Sedia. I ragazzi valligiani guidati dal tecnico Claudio Baulini, sotto una pioggia scrosciante si sono imposti con il risultato di 4-1. Mattatore della giornata Gabriele Miano, autore di una tripletta, mentre il quarto sigillo è stato firmato da Raffaele Iussig. Sabato 28 la squadra sarà impegnata sul campo di Pagnacco. Vittoriosi all’esordio anche gli Allievi della Valnatisone che con la seconda rete personale realizzata da Claudio Dorbolò, nei minuti finali hanno superato il Centro Sedia. I ragazzi allenati da Renzo Chiarandini si erano portati sul doppio vantaggio con le reti di Mattia Iu-retig e Claudio Dorbolò, ma la reazione degli avversari riportava la parità. Domenica 29 è in programma la trasferta di Cussignacco. I Giovanissimi della Valnatisone sono ritornati a mani vuote dalla trasferta di Villanova dello Iudrio, ospitati dal Centro Sedia. I ragazzi valligiani, in ritardo di preparazione, hanno disputato una gara in salita a causa della mancanza di gare amichevoli ed all’organico che è stato assemblato all’ultimo istante. Per questa squadra c’è molto da lavorare, anche se i dirigenti ed il tecnico Franco Mauro sono fiduciosi nel lavoro appena iniziato dai ragazzi. Domenica 29 alle 10,30 esordio Bis di Strenghetto a Castelmonte Inviato dalla Valnatisone in agosto materiale sportivo in Romania Da Cugir invito ai nostri ragazzi I ragazzini rumeni hanno posato e ci hanno inviato la fotografia con la divisa offerta dalla Valnatisone e con l’invito ad un incontro a Cugir in Romania La vittoria nella 25. edizione della corsa automobilistica intemazionale in salita Cividale-Castelmonte, organizzata dalla Scuderia Red White, nelle giornate di sabato 21 e domenica 22 settembre è andata a Paolo Strenghetto su Bmw, con il tempo complessivo di 7’32”. Il pilota trentino ha messo alle sue spalle i centotrentadue avversari al termine della seconda manche combattutissima. Nella prima salita verso il santuario, il miglior tempo 3’49”89 era stato realizzato dal pilota goriziano Rodolfo Aguz-zoni, che non si è ripetuto, registrando 7”25 in più di Strenghetto consentendogli di realiz- zare il bis ad un anno di distanza. Al terzo posto a 18”84 è arrivato Claudio De Cecco (Ford Focus wrc). Il pilota valligiano Pietro Corredig (Peugeot 106 rally) in 8’56”42 si è classificato al ventesimo posto. Nella categoria delle “Auto Storiche” è arrivato l’ottavo successo del pilota Luca Moreschi (Osella Pa7) in 8’06”26. Al quarto posto si è classificato il pilota cividalese Edo Muner (Porsche 911). Infine da segnalare il secondo posto del pilota locale Rino Muradore nella categoria delle vetture di scaduta omologazione. Una delle auto storiche in gara nella Cividale - Castelmonte Gli Esordienti della Valnatisone con l’allenatore Renzo Chiarandini scenderanno in campo sabato a S. Pietro al Natisone casalingo con i Fortissimi. Ultima amichevole degli Esordienti della Valnatisone che hanno vinto la partita di Reana per 2-1 grazie alle reti di Emanuele Chiacig e Matteo Cencig. Sabato 28 alle ore 15,30 i ragazzini allenati da Renzo Chiarandini ospiteranno la Serenissima di Pradamano. Saranno due le squadre al via per l’Audace A e B nella categoria Pulcini. I ragazzini allenati da Michele Podrecca, Vladi Predan e Moreno Valentinuzzi esordiranno in campionato sabato 28 ad Udine con il Libero Atletico Rizzi. Paolo Caffi V 1 novi matajur ^7 xV A (/A (Cv/vll Četrtek, 26. septembra 2002 j fPlf jih prave Giovanin je guzieru ne samuo po Benečiji an po Laškem, pa kaj-šan krat je šu tudi na Štajersko an na Koroško. Predaju je žimnice an spodnje hlaCe (materase an mudante). Zadnji tiedan je biu šu na Stajarsko, kjer opravila so mu šle posebno dobro an subit je poklicu na telefon njega ženo: - Halo Milica, naco ti dam ‘no lepo novico! Teli tiedan sem predau štierdeset žimnic an tristuo paru spodnjih hlac takuo, de sem prejeu okuol dva taužint evro! - Nu, nu Giovanin, imaš malo, ki se hvalit gor na cieli tiedan, ki guzieraš okuole. Ist brez se ganit od duo-ma, z adnim matera-sam an brez mudant sem zaslužila na do- plih, ku ti! *** Rožina je bila zabu-ljena tu dva pievca. Gianni Morandi an Vasco Rossi so bila nje idolja, an nie imie-la druzega tu glavi, ku nje dva. Kupila je vse njih CD an cieli dan je poslušala tiste piesmi. Je tudi odločila za nanest tetoviranje (tatuaggio) od njih obrazu gor na stegna. Sla je h adnemu specjalistu an mujala: - Gianni Morandi naj bo na desnem stegnu an Vasco Rossi pa na tim Cepamim. Specjalist se ji je stuoru slieC do nazega an dvie ure potlè dielo je bluo nareto. Rožina je subit šla se gledat tu špiegu an hitro zaueka-la tu moža: - Ka’ ste mi nare-du? Tela dva nista nic podobna mojim dvie-mam pievcam. Vam na bom dala še adnega evra za telo slavo dielo! - PaC so jim podobna - je potardiu specjalist - an Ce na vietje-te, ušafam adnega moža, de bo pricu Ce je resnica. Te parvega, ki je ušafu je biu an pjanac an ku mu je pokazu nago Rožino, je pogo-demju: - Tista dva gor na stegna na viem, duo so, ampak tist tam med njim je Sigurno Lucio Dalla! Dva sejma v tiedan dni za lieško faro Bandimica an Kuatarinca SPETER Ažla - Hlocje Je paršla Aurora Luca Clodig - Kocjanu iz Hlocja se je oženu z lepo CeCo iz Šempetra pri Gorici, z Dragico SimiC (Sonia) tri lieta od tegà. Seda sta ratala pa tata an mama. Rodila se jim je Cinica, kateri so diel ime Aurora. Aurora je parnesla ve-seje njim, pa tudi nonam an bižnonam, vsi žlahti an Parjateljam. Cicici, ki živi v Ažli, želmo sreCno an veselo življenje. , PODBONESEC Ruonac Vmaria je Marta lerep Taz Torina, kjer je živi-ela, je paršla novica, de je amarla Marta lerep. Imiela je 80 liet. Žalostno novico so spo- ročil navuodi Teresina, Giancarlo, Luciano, Franca an vsi v družini. Marta nie živiela tle doma, pa je želiela počivat venCni mier tle, kjer se je rodila, an kjer so vsi nje te dragi. An takuo nje družina je uslišala tolo željo an jo parpejala damu. Nje pogreb je biu v Ruoncu, v to-rak 17. setemberja zjutra. PRAPOTNO Bardon Pogreb V videmskem Spitale nas je zapustila Mafalda Moroldo, uduova Bordon iz Bardona. Učakala je vesoko starost, 91 liet. Na telim svietu je zapustila hci Fosco, zeta Carmela, navuodo Lauro an navuoda Giannicola z njih te dragim, kunjade, navuo-de an vso žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali par Cubci v Cetartak 19. setemberja popudan. SVET LENART Utana Smart mladega moZa V Utani so zgubil mladega moža. Umaru je njih vasnjan Natale Chiacig. Po domaCe so ga klical Nada-ljo go par Genje tih (al pa Go par Pii tih). Kak dan pred Božicam bi biu dopu-nu 54 liet. Nadaljo je puno liet die-lu v Zviceri. Biu je pridan zidar an tudi kar se je var-nu damu je puno predielu. Ziveu je sam, saj njega brat Romildo an njega sestra Graziella žive z njih družinam dol po Italiji. Pogostu so ga hodil gledat damu, posebno tele zadnje cajte, ki ga je boliezan maltrala. V žalost je pustu nje, vso drugo žlahto an parja-telje. Na pogrebu, ki je biu v nediejo 22. setemberja v Podutani so lepuo počastil njega spomin an njega pa-rjatelji alpini. GRMEK Topoluove Trideseti dan V pandiejak 30. setemberja bo miesac dni, odkar nas je za nimar zapustu naš vasnjan Giuseppe Dre-osti - Bepi Moholju. Rodiu se je lieta 1918 takuo, de lietos bi biu dopunu 84 liet. Kako lieto od tega mu je bla umarla ljubljena hci Maria, ki je bla zaries premlada za zapustit tel sviet. Bepi, ki je zadnje cajte svojega življenja preživeu v Cedajskem rikoverje zak je biu zboleu, je na telim svietu zapustu ženo Pierino, sinuove Claudia an Riccarda, hci Softo, navu-ode an vso žlahto. VenCni mier poCiva v topoluškem britofe, kjer je biu njega pogreb v pandiejak 2. setemberja popudan. Lieška fara je v adnim tiednu imiela kar dva sejmà. V nediejo 8. je bla Marija Bandimica an ku nimar puno ljudi se je z-bralo v cierkvi na Liesah, kjer sta par sveti maši ubrano zapiela zbora Pomlad iz Podboniesca an tisti iz San Gottardo iz Vidma. Po maši so parpravli dobro an o-biuno kosilo za vse farane blizu cierkve. V nediejo 15. so se spet vsi zbral pa za Kuatarinco go par svetim Martine. Pred cierkuco svetega Martina se je z-bralo tarkaj ljudi, de je ki. Po navadi jih je nimar puno, pa ku lietos jih na puobnajo, so nam jal. Lohni tudi za videt an se kupe veselit zak tisto lepo cierkuco gor na varhu briega so jo tele SOVODNJE Podar Žalostna oblietinca Donas, 26. setemberja, je 17 liet ki ti, dragi Romeo, si nas pustu. Ostaneš pa za nimar v naših sarcih. Tata Bepo, mama Sofia an vsi tisti, ki te imajo radi. Era il 26 settembre di 17 anni fa quando Romeo Go-lop ci ha lasciati per sempre. Rimane però nel cuore di mamma Sofia, papà Bepo e di tutti quelli che gli hanno voluto bene. zadnje cajte pru lepuo po-strojil an drugo lieto, luja, jo tudi inaugurajo. Par maš so ku po navadi piel mladi iz lieske fare. An potlè vsi dol na PlešišCu, kjer je bla pastašuta za vse. Skoda, de an par kapjic daža je storio uteC damu vic ku kajšnemu. Senjam je šu napri z ra-monikam od Claudia an od Roberta. Fotografije nam pričajo, kakuo je bluo parjetno na te-lih domačih sejmah. Domaci zak so pru taki, kot so bli že lieta an lieta nazaj an ki pm zavojo tegà parkliCejo puno domačih, an tiste, ki žive proč od duoma. Postrojena cierku sv. Martina. Gor na varh: ljudje se vračajo iz varha do Plešišča, kjer je bla pastašuta za vse i Puobje nesejo podobo Matere božje... ... čičice pa po stari navadi trosejo rože 1932 - Začel smo pit to biele, seda, ki imamo 70 liet pijemo to čarne. An če Marija na Stari gori nam bo pustila, srečni an veseli ga bomo še pili. Takuo je bluo napisano na etiketi, ki tisti od klaše 1932 so napravli za njih liep senjam, za vičerjo koškritu. Tele lepe besiede jih je pomislu Gianni Bosu iz Ošnijega, ki že od nimar se “briga” za de se srečajo kupe, za de bojo kupe se veselili. Kjer je napisano na “to biele”, je mislu na mlieko, sevieda, saj je blizu narisan, diženjan tudi an “biberon”. Doložemo, de tise biele, ki so ga tek-rat pil, ko so se rodil, jim je storio dobro, saj če pogledata na fotografijo, bota vidli, kuo se .dobro daržjo. Mi poznamo nekatere med njim, ker jih srečamo vič krat na naši poti, pa nam je težkuo ' ier-vat, de jih imajo sedamde- ma, ušafu cajt za jim prit cKemamacetv 30-08-2002 Sačel smo pil ta liete/... sada ki imana sedandesel liei hijena ta čarne/... sAric/č/ Cyyicniana Stati ^aii/ nan la pustila sterni an veselica/ lama se/ pila. ¥tasa 1932 cìhuLuklk ’SbaÙn set! Pa jih imajo an za telo veselo parložnost so orga-nizal vičerjo, ku vsako lieto ja, pa lietos je bla še buj posebna. Je bluo na 30. vošta, kar so se zbral gor na Stari gori za sveto mašo, ki jim jo je zmolu gaspuod iz Codroi-pa, Oscar Morandini, ki je tudi on njih klaša. Vsa k-laša mu je hvaležna, ki je miez tarkaj opravil, ki jih i- mašavat an se z njim u-stavt. Vsi so se vičkrat spomnili an na tiste, ki na žalost so že zapustil tel sviet, al pa ki nieso mogli prit na srečanje, s troštam, de druge lieto se bojo vidli zaries vsi. Po maši so se parstavli, ku pridni šuo-larji, pred fotografsko makino za narest spominsko sliko an potlè so se spustil v dolino za iti na vičerjo. An tle vse tiste, ki so se rodile lieta 1932 so vidle an zastopile, de možje njih klaše se daržjo ja dobro, ku one, pa so tudi zlo vljudni, galanti, saj vsaki so šenkal lepo ardečo rožo. De bi se tuole navadli an možje drugih klaš!!! Vičerja je šla napri v veseli atmosferi, an plesal so jo do pozno. Buog jih var an jim di srečo se srečat vsi kupe an druge lieto. — Buohloni mama I settantacinque anni di Adele Mažercova di Savogna četrtek, 26. septembra 2002 Sedandeset liet an adan ardeč altruž za vse žene Pomislita na adno veliko hišo. Ta zamizo sedi ’na velika an liepa družina: so hčere, zeti, navuo-di... an kajšan krat je pre-stor an za kajšnega parja-telja... Za vse tele ljudi le-puo skarbi že puno, puno liet mama an nona Adele Canalaz. An seda je paršla parložnost, de vsi tel ljudje, ji diejo: Buohloni mama an nona za vse kar die-laš za nas, zak takuo lepuo skarbiš, de bomo lepuo an veselo živiel, de kar se varnemo trudni damu iz Suole an diela ušafamo nimar parpravjeno kosilo an vičerjo an na varh tega še toje dobre, sladke besiede. Tela vesela parložnost je rojstni dan od Adele, ki an miesac od tegà, na 22. vošta je dopunla 75 liet. Za telo parložnost ji še ankrat Zeljo vse narbuojše hčere Marisa an Alba, zeta Salvatore an Roberto, na-vuodi Emanuela kupe z Giannam, Anna an Antonio. Pa Adeli Mažercovi (nje mož je biu nepozabljen Toni) ji željo vse narbuojše tudi vsi tisti, ki gredo v nje oštarijo an ki se čujejo, ku de bi bli doma, pru takuo vsi nje pa-rjatelji. Immaginate una grande casa con un grande tavolo. Attorno al tavolo figlie, generi, nipoti ed anche amici. Immaginate un’atmosfera, calda, familiare... Ecco, questo è quello che trovate a casa di Adele Canalaz Loszach - Mažercova di Savogna. Adele, pur lavorando tantissimo (sono anni che “tiene” l’osteria a Savogna, prima ad aiutarla c’era anche il marito Toni, ancora presente nei pensieri dei paesani di Savogna e non solo), ha sempre trovato il tempo di crescere bene le figlie Marisa ed Alba ed o-ra di continuare ad avere a cuore il loro benessere, la loro serenità e quella dei generi Salvatore e Roberto, dei nipoti Emanuela (che le ha portato in “dote” anche Gianni), Anna ed Antonio. Il 22 agosto questa mamma e nonna insostituibile ha compiuto 75 anni. E questa è l’occasione per dirle un grazie grande quanto il suo cuore per tutto quello che fa per loro. “Grazie mamma, grazie nonna!”. Un augurio ad Adele anche da parte di tutti i suoi clienti, amici e paesani. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ul Predsednik zadruge . MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PEMTAGRAPH s.rJ. Videm/Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 2692 NaroCnlna-Abbona mento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski posti): 60 evro Avstralija (po letalski posti): 63 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska,75-Sežana Tel.067-73373 2ko raCun SDK Sežana Sl 51420601-27926 Letna za Slovenijo. 5.500 SfT Včlanjen v USPI Associato alf USPI Laboratorio guba- , ne cerca apprendista pasticciere/a. Per informazioni telefonare allo 0432/727234 Planinsko društvo Kobarid Postaja Gorske reševalne službe Tolmin, skupina Kobarid 50. OBLETNICA USTANOVITVE DRUŠTVA IN GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE sobota 5. oktobra - ob 15. uri vaja gorskih reševalcev na Napoleonovem mostu - ob 16.30 prireditev na Ganzlranču Nastop okteta Simona Gregorčiča ter mladih planincev - Podelitev priznanj - Bogat srečolov - Planinska včeija in zabava s plesom Cercasi apprendista commesso/a Market Despar Terlicher - Scrutto. Telefonare allo 0432/723012 Traduzioni commerciali, tecniche, legali italiano e tedesco. Tel. 0432/727733. e-mail: korsch@libe-ro.it A Cividale Cedesi avviata rivendita giornali, cartolibreria, giocattoli, articoli profumeria, regalo e altri servizi. Alto giro d’affari dimostrabile. Se interessati o per ulteriori informazioni telefonare al 347/0342802 Vendesi recente villa a schiera di testa zona Castello • Cividale del Friuli. Tel. 335/7764573 Cai Valnatisone V nediejo 29. setemberja PIANCAVALLO CIMON DEL CAVALLO ob 6.30 puodemo iz Spietra za iti na Piancavallo ob 8.30 se začne hodit al po stazi 924 pruot Forcella del Cavallo - varh al pa po Alta via dei Rondoi - Cimon Furlani - Cimon del Cavallo (al pa Cima Manera). Tri ure hoje. V dolino se vamemo al po navadni stazi al pa po Alta via dei Rondoi - Cima Colombera. Inf.Dino 04321726056 - Gregorio 432/727530 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 28. SETEMBERJA DO 4. OTUBERJA Čedad (Minisini) tel. 731175