w ■■.■i >' - 'W GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. 35Te w IS. it=LO^vr-e-m ~fo=c?gb 1899. Leto V JJL. Sramota 19. veka. Kako postopajo vojaki proti delavci Slepa pravica še drži v rokah tehtnico. Wallac e, I i »a m >, S. nov. Volitve so pri kraju in vajete, ktere ao soldat**ski poslednje tedne holj nategnili vsled povelja iz \\"a-ahingtona, so zopet spustili. Crnopoltne pošasti, ktere v Stric Samovej višnjevi suknji vzdržujejo „red" in teptajo unijo rudarjev in po nje članih, gospodarijo zopet z neovirano surovostjo, Eden teh uniformiranih lopovov, kteri je pred kratkem izvršil hladnokrven umor, je bil postavljen pred p<»rotoTin l>il seveda tudi oproščen. Porota je bila sestavljena iz istih elementov kakor ona, ki je unijaki'ga delavca Pavi Corcoran a obsodita na 171etno ječo, ker se je baje udeležil izgredov v Wardn^rju. Dokazali mu itak niso nič. Poče-mu »i pa potem tukaj imeli šerifa Sutherland, ki je najboljši tipus jnilitičnega hlapčonstva /a kapitaliste, kteri razume najti poroto, kakoršno je potreba v varstvo in na korit sprejeti, akoravno je ista glede Panama kmalu zelo vabljiva. | London, 15. nov. Na parniku ,,Patria" hamburške družbe, kapitan Frohlich, kteri je dne 4. nov. iz New Yorka odpljul z 44 potniki v kajitah in 78 v medkrovju, je nastal po noči v kanalu ogenj, potniki in moštvo so le s težavo rešili življenje. Ob času nesreče — „Pa-tria" je bila že Bkoraj popolnoma v plamenu in dala znake sile — je dospel na morsko površje ruski parnik Ceres'* in zelo brzo vozil k gorečemu parniku, takoj so v vodo spustili vse rešilne čolne, na ktere sprejeli potnike in možtvo 150 osob. To pa ni bilo tako lahko, ker rešitev je zahtevala nujnost. Mnogo potnikov je bilo zavitih v odejo in le samo svoje življenje rešilo. Ob polunoči je dospel ,,Ceres" v Dover. Takoj je kapitan brzojavnim potom obvestil ameriškega konzula Francis W. Prescotta, ta pa v soglasju z višjim uradnikom luke najel vlačiluo ladijo ,,Lady Vita", da rešene na kopno spravi. Med tem časom je Prescott preskrbel stanovanja za ljudi v raznih hotelih. Ko se je vlačilna ladija vrnila, je bila zelo napolnjena. Med potniki je bilo 6 žensk in 26 otrok z 6 dojenci. 5.pstanjenje seje brzo izvršilo. Po pripovedovanju rešenih bo imeli Bicer mrzlo, toda prijetno vreme, na vsej vožnji se ni nič posebnega pripetilo, dokler niBO v sredo ob s. uri dospeli v kanal in vse potnike na krov poklicali. Ko bo tem povedali, da je tovor parnika v plamenu, se je polastil velik strah m«d njimi, to pa tem bolj, ko možtvo ni bilo kos plamen zadušiti, med tem se je pa vzdigoval goat dim. Mnogo potnikov je pomagalo mornarjem pri gašenju, ali vse ni nič izdalo, ker velik del tovora la-nonega olja je pričel goreti. Ženske in otroci so bili zelo razburjeni, a so jih možki in zelo hladnokrvni pomorščaki in častniki pomirili. Kapitan Frohlich je ukazal rešilne čolne v vodo spustiti in jih preBkrbel z možtvom, kar se je v izglednem redu zgodilo. Možtvo Be je izvrstno obnašalo. S čolni so b tako sigurnostjo odrinili, kakor bi se nahajali v kakej luki. Ženske in otroci, ktere so prve spustili v Čolne, so se srčno poslovili od očetov, predno so ostavili parnik, in marsikaka solza soje pri tem porosila na obrazih. Ker ni bilo mogoče dospeti v ka-jite in prostor za prtljago, so potniki večji del zgubili Bvojo prtljago in jim ni oBtalo druzega, nego kar so imeli na telesu, ali v rokah nosili. Mnogo jih je bilo opravljenih v same nočne srajce. Med Bkrcevanjem potnikov v rešilne ladije, ste dospeli na pozori-šče dve ribiški ladij i, kteri sti mož-tvu ponudili svojo pomoč, a ti bo to odklonili. Kmalu nato je dospel ruski parnik ,,Ceres" in na krov vzel vse rešene potnike. Kapitan tega parnika je hotel sprejeti tudi možtvo „Pa-trie", toda kapiian Frohlich je bil mnenja, da je vendar še mogoče parnik rešiti, akoravno so že bile stene parnika žareče, nameraval je s paruikom doseči obal. Od „Ceres" so potem opazovali kako je drugi parnik pljul k ,,Pa-triji". Potnike „Patrie" bo okolu polunoči izkrcali ter bili zelo utrujeni in gladni. Ti niso od nre zjutraj nič jedli. London, 16. nov. Ob 6. uri zjutraj. Od možtva „Patrije" še ni nič čuti. »Patria" je bila leta 1894. zgrajena v ladjedelnici „ Vulcan" v Stettinu. Imela je dva vijaka, bila 460 čevljev dolga, 52 široka in 35 čevljev globoka, prostora je imela za 7118 ton in za 2500 potnikov v medkrovju, kakor tudi za 500.000 funtov mesa v ledenih shrambah. Za prevožnjo med New Yorkom in Hamburgom je potrebovala 10 do 11 dni. Med potniki medkrovja je bila Slovenka Ana Z v i r, iz Liberal, Ariz., in šla v Rečico na spodnjem Štajerskem in Frank Mesojedec, iz Hacket, Pa., namenjen v Novo Mesto. Parnik jPatria1 bodo v Hamburg zvlekli, tako saj upa kapitan Frohlich, a ogenj na njem še ni zadušen. Potnike bode v Hamburg dovedel parnik „Kaiser Friedrioh", kteri je na poti iz New Yorka v Hamburg. Družba upa, da bode samo tovor uničen, a ta je zavarovan kakor tudi parnik. Od ljudi ni nihče ponesrečil. Poslednja vest. Hamburg, 17. nov. V pisarno Hamburg-Amerik, paketne družbe je danes dospel brzojav iz Cuxhaven, da je tja dospelo na krovu ,,Ahe-sia" možtvo ,,Patrie". To pa pustili v plamenu lastnej osodi. K položaju na Španskem. Nad jednim delom španske pokrajine Cata'onija, posebno nad mestom Barcelona, je odrejen izjemni stan. Politične organizacije opozicije, med temi tudi delavske organizacije, so razpuščene in časnikarstvo podvrženo cenzuri. Vojno sodišče zauzema sedaj mesto meščanskega prava. Uzrok tej naredbi je iskati v organiziranem uporu mestnega prebivalstva proti davčnemu pritisku, ktero so mu naložili. Branili bo se zelo visoke davke plačevati, ktere jim je vlada v Madridu predpisala. Monarhistična vlada, ktera tako silno novce potrebuje, uporablja sedaj silo v iztirjanje davkov. Davčne rubežni Be vrše pod vojaškim varstvom. Prebivalstvo, meščani in delavci, rabijo proti tej sili zasedaj še pasivno silo. Kako se pri tacih okoliščinah postopa, si lahko predstavimo, da vladni briči kruto postopajo in ni dosti razločka med njimi in navadnimi roparji, kteri oplenijo meščane in delavce ob njih imovino. Dosedaj še ni prišlo do resnih boj ev z orožjem v roki, akoravno bode vlada vbo storila, da zadrži veBti o kakem nastalem nasilnem boju. Ako se pa sama opozicija, posebno meščanski element, zelo prizadeva, da ohrani mirni značaj upora proti davčnemu pobiranju, je pa komaj pričakovati, da bode vlada zamogla po tem potu naprej korakati. Nasilen boj med vojaki in ljudstvom v Barcelonii pa ne pomeni nič druzega kakor revolucijo na Španskem. Napetost med vlado in pokrajinami je taco huda, da zamore najmanjši uzrok prouzročiti polom. Pokrajine se upirajo proti centrali-ziranej vladnej moči v Madridu in se pogajajo za višjo samostojuo glasovalno pravo za posamezne pokrajine, in tako hrepene po federativni zvezni državi, ktera pa zamore biti le republikanska vlada. Že se je odpovedal minister prava Duran y Bas, kteri je doma iz Catalonije in obrednem federalist, ker ni hotel potrditi odpravo ustavnega jamčenja za njegovo domačo pokrajino. Sedaj ga Bmatrajo mučenikom za politično slobodo Catalonije in njegov odhod iz ministerstva daje re-gionalističnemu gibanju spodbudo. Vlada si je gotovo b vesta nevarnosti, ktera jej preti iz borbe davčnega zanikanja v Barceloni. Zato je odredila stroge naredbe proti mestu in energično postopa proti zanikalci davkov. Toda te stroge naredbe vlade po-ojstrujejo tudi upor in vprašanje je, ako ne bode upor bolj vBpešen, nego uapadajoča vlada. Ako se pa to zgodi, potem bode pa tudi odklenkalo monarhiji na Spauskem, kar tudi že davno zasluži. Razne yesti. Tragičen konec ljubosumnosti. Grozovita žaloigra se je vršila te dni v hiši št. 850 na 3. Ave. v New Yorku, ne da bi drugi prebivalci kaj o tem slutili. Henry Lubbonje umoril svojo soprogo Mary in potem segel po lastnem življenju. Trupla so našli še le 8 do 10 ur po groznem činu. Kakor y mnogih slučajih, tako je tudi tukaj peklenska strast ljubosumnost razdjala zakonsko srečo in uničila dva človeška bitja. Dvojica se je poročila l. 1892. in imela 61etnega sinka. Pred jednim letom se je žena ločila od Lubbena ker jej je njegova neopravičena ljubosumnost neznosna postala, in dosedaj sama skrbele zase in otroka. Ko bo vlomili vrata njenega stanovanja, kazal se je grozen prizor. Na naslonjači tik vrat je sedelo truplo žene in pri njenih nogah je ležalo truplo soproga, poleg tega pa nov revolver, iz kterega so bili izstreljene tri kroglje. Dve rani na sencu žene in jedna za desnem ušesom moža, je jasno kazalo tragičen in grozen konec nesrečnega zakona. Kako varijo pivo. V New Yorku so te dni nadaljevali preiskavo o varenju pive. Gospodje pivovarnarji, kteri so bili zaslišani kot priče, niso bili nič kaj zgovorni in glede varenja ne pOBeb-no odkritosrčni, ne tako, kakor včeraj, ko so nekteri kar naravnost izrekli, da čisto iz ječmena in hmelja vareno pivo postane kislo. Naj-prvo je bil zaslišan pivovarnar Huepfel in izpovedal, da pri varenju pive rabijo ječmen, hmelj, koruzo in vodo. Da se uvede postava, po kteri bi bilo prepovedano rabiti škodlj ive tvarine pri varenju pive, ne ugovarja. Za njim je bil zaslišan Henry »T. Lippe od Elias pivovarne, kteri sicer nič ne ume o vare- ZAKAJ ® i imajo ljudje raj še naše SUPERIOR STOCK pivo nego vsako drugo? ZATO, J ker vedo, da ojb stoji samo iz ječmena, hmelja in čiste vode, in da mu ga ni jednacega — TO JE ZAKAJ! Bosch Brg. Co. LAKE LINDEN, - - - MIOH. POVSODI NA PKODAJ. __!__ _.____ ___ ___L ia_ ____._,___ Entered as second clas matter at the New York, N. Y. Pout office October 2. 1893 „GLAS NARODA". Liat slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko 13.—, ca pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, h m h pol leta----- 3.50, f. n » čatrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list Bkupno dve 6tevilkit ,Glas Naroda" in izhaja vsako sredo soboto. „GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. potuje v Guatemalo. Nato je s hli-njenim sočutjem vprašal, ako imajo že vožne listke do New Orleansa. Odgovorili so mu, da je to stvar podjetnika družbe signor Augusto Azzalija. Dejstvo, da umetniška družba ni imela vožnih listkov je bilo v očeh uradnika dovolj uzroka, jo cdtirati na Barge Office. Velika nevolja je nastala med umetniki radi te uredbe. Prvi tenor je klel kakor Tolmiuec, primadona je žvr-golela kakor ptiček ko ga zaprejo v kletko, basist pa je godel kakor medved. Toda vsi ugovori so bil zaman. Med kričečo in razsajočo družbo je etal uradnik kakor skala v viharnem morju. Vso družbo so natlačili v mali parnik, pri tem pa ni manjkalo burnih prizorov, kajti primadona in druge pevke se niso hotele ločiti od svojih psičkov, toda uradnik je ostal pri svoji zahtevi, da morajo pse tam pustiti. V Barge Office so morali umetniki deliti mali prostor z drugimi italijanski mi priseljenci. Fino oblečene dame so se od pomanjkljivo oblečenih priseljencev kaj čudno odlikovale Agent italijanske družbe v New Yorku je obvestil italijanskega po-Dopisi brez podpisa in osobnosti slanca v Wushingtonu o neprijet-86 ne natisnejo. nem položaju svojih rojakov. Denar naj se blagovoli poslati p Mon Order. Pii spremembi kraja naročnikov oroaiino, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. Premeteni sleparji. V New Yorku imajo v zaporu več članov premetene sleparske tolpe, kt'Ta je z manipulacijo dragocenih • kov in menjic prisleparila skoraj £50.000. Med zaprtimi je načelnik tolpe, kteri je bil nekdaj milijonar in političen veljak. Med tremi njegovimi pajdaši je tudi jeden odvetnik. Policija je bila že dalj časa na sledu zviti zločinski tolpi in vse je bil pripravljeno jih vjeti v PittB-burgu, kamor so bili namenjeni. Prišli so tudi res tja in brez obotavljanja pričeli izvrševati svoj na- nju pive, pač pa kupuje vse za to potrebne tvarine. Njegova tvrdka rabi ječmen, hmelj, koruzo, riž in sladkor. Tudi je priznal čim slabejši je ječmen in hmelj, tem slabejše j firt, "amre«'- s popačenimi menjica-je potem tudi pivo. Postavo, kt» ra od kterih je bil del že vložen v bi določevala moč pive smatra kra jevnih bankah, doseči lepo svo-nesmiselnim, ker je okus različen, I tico S2500. Nakana je spodletela, nekteri imajo raje lahko, drugi zo-lkaJti ko ju njihov sodrug hotel pet bolj močno pivo. Predsednik vzdigniti denar, so ga zaprli. Drugi Long Island pivovarne je pripom- j člaiii sleparske tolpe so se hitro nil, da po njegovem mnenju več umaknili iz Pittsburga in odpoto gostilničarjev pt kvari pivo, ker ne vali v New York, kjer so jih vtak-razumejo ž njo ravnati. Drugije|uili Pod ključ. Narodna banka v zopet rekel, daje malo razločka v va- i Lawrence in mnogo druzih bank je renju tukajšne pive in v Evropi I ali mauj oškodovanih. Skoraj v samo tam zahtevajo močnejšo pija- veih večjih mestih dežele so sjepa čo. Pivo ne bi smelo dalj časa biti rili in p°vsod zelo drzno postopali uležano nego tri mesece. Pivo v Zjed. državah je tako čisto in zdravo, kakor le kje na svetu zamore biti. Vse priče so bile v jedni točki jednoglasne, ako namreč narede kake, postave glede varenja, da se to zgodi po kongresu, kajti po državnih postavah bi lahko prišlo tako daleč, da bi poštene može ugonobilo umazano tekmovanje. Ravo zašli na slaba pota. Te dni so stali v New Yorku trije mladi zločinci pred sodnikom. George Brown 12 let star, Joe Ome-rio 11 let star in Toni Raffini IB let star, so bili zatoženi tatvine. Zasačili so jih ko so v prodajalnici kradli rokavice. Agent Gerry družbe je slikal sodniku životopis tro j ice, ktera kaže da isti v kljub njihove mladosti v tem oziru nikakor niso novinci: Raffini na pr. je pri-fiel 1. 1895. prvič v roke policiji. Vtaknili so ga v Juvenile zavod, od koder pa je ušel in pozneje radi novih prestopkov zopet prišel v navkrižje s postavo in izročili so ga katoliški Protectory. Od tod je pozneje še trikrat ušel. Pri jedni priliki je skočil iz okna kriminalnega sodišča 40 čevljev globoko in ušel. Potem so pripeljali jednookega 14 letnega Tomaža Dinigana pred sodnika, kteri je poznan kot vodja „The Joung Ituffians4* tolpe. Kral je grškemu prodajalcu podzemske orehe. Pred šesti mi leti je izvršil prvo tatvino, ko je na trgu ukral ribo. Pred štirimi meseci je oropal s pomčjo dveh članov njegove tope možu v Newarkn uro in verižico. Zadržani (imetniki. Ko je te dni dospel v New York parnik „Tartar Prince" si je radoveden našel ni Ski uradnik potnike ▼ kajitah nekoliko natančneje ogledal. V salonu prve kajite je našel iz 42 oaob obstoječo italijansko operno družbo, ktera ga je zelo zanimala. Uradnik je vprašal kam je družba namenjena in zvedel, da Nit- ni bilo videti. 1 - dni i>i se imele zvezde otri-njati in nemški profesor Falb je prerokoval konec sveta", a se zopet hudo motil. Pri nas v New V rku ni bilo nič videti, ker je bilo lačno in se še le v četrtek proti I. uri zvedrilo. Tudi iz Washing-toua poročajo, da na tamošnjem | pomorskem opazovanju niso nič videli zaradi oblačnega neba. M i n m h a p o 1 i s, Mind., 15. nov. Brzojav ,,Journala" iz Webster City, Iowa poroča, daje včeraj večer v tamošnjej gozdnej okolici padel velik meteor, v zemljo napravil pet čevljev veliko luknjo in bil še tako hudo vroč, da se niso zamogli prepričati o njegovej velikosti. Ljudje iz bližine so se izjavili, daje padanje meteorja sprem-ijevalo glasno šumenje. Nasprotno pa so bili zvezdogledi v Parizu bolj srečni. Vaulx, kteri se je vzdiguol v zrakoplavu, pripoveduje, da je videl 100 krasnih meteorjev. Pri Lima v Peru je kakih 30 zvezdog'edov splezalo na goro San Cristobal, da bi opazovali meteorje. Vso družbo je zaprla policija, ker so si naredili .,špas" in za-palili na gori umetalni ogenj, ker j" visoka gosposka smatrala za velik prestopek. Prihodna svetovna razstava v Parizu bode tudi Hobočanom mnogo koristila. Vaaj tvrdke ob vodi, hoteli in parniške družbe se pripravljajo na večjo žetev. Na stotine delavcev je šlo te dni na delo, da ob obrežju popravijo stare in zgrade nove stavbe, llamburška in Bremerska črta nameravajo svoje pomole za ls0 čevljev podaljšati in so baje z delom že te dni pričeli. Oba sta segla po revolver. V Yonkersu se je 16. nov. v sivo glavo ustrelil pred ogledalom stoječ TOletni premožni mož George Thomas. Povod smrti je baje žalost, ker njegova žena že dalj časa boleha. OBtavil je precej premoženja, vdovo, tri odraščene Binove in ravno toliko hčera. V New Yorku seje na isti način ustrelil v hiši št. 120 3. Ave. trgovec z smodkami, Salomon Prowler, še le 34 let star. Uzrok samomoru je denarna zguba pri špekulaciji z delnicami. Oranata razletela. Troy, N. Y., 16. nov. V zveznej orožarnici v Watervliet se je danes popoludne razletela palce v premeru mereča kroglja nabita z smodnikom. James Shaughnessy je bil v spodnjem delu telesa tako hudo poškodovan, da je malo minut nato umrl. Delovodja skladišča pa bil po obrazu hudo obžgan. Ze od začetka vojne z Španijo so v jednem delu poslopja nabijali male granate in Shaughnessy je vprav v kroglje vtikal užigalno nit, na kar seje granata razletela in hudo razmesarila. Prišla v roke sleparjem. Angello Calla in John Rosa sta prišla te dni iz Pittstowna v JerBey City in kupila vožne listke za parnik, kteri je imel popoludne odriniti v Evropo. Na potu proti par-niku sta ju ustavila dva rojaka, češ tudi onadva se peljeta z istim par-nikom. Ko so izpili nekaj čaš pive predlagala sta rojaka ves denar jednemu od njih izročiti v varstvo. Ker je bil Rosa predlagan blagajnikom, šla sta na limanice. Rosa je položil v robec $210, Calla je dal 6200 in druga dva sta rekla da njihova svota znaša $420 in vrgla zavitek z denarji v robec. Rosa je zavil robec skupaj in vtakuol v žep. Rojaka sta imela še važen opravek in obljubila priti kmalu nazaj. Ker se pa čez 3 ure le še nista vrnila, odprl je Rosa robec in našel zavitek papirja in le $1. Njunih novcev pa ni bilo centa več notri. Policija je bila hotela sleparja zasledovati, ako bi hotela Rosa in Calla kot priče tukaj ostati. Ker sta pa že imela vož-ni listek za parnik, odjadrala sta brez novcev v domovino. To je čin italijanskih lopovov. Brezuspešen železniški rop. Erie, Pa., 16. nov. Med Erie, Pa., in Conneaut so danes nameravali našemljeni roparji opleniti ekspresni voz vlaka Lake Shore železnice. Na vlak so stopili pri Ashtabula in na samotnem kraju iztočno od Conneaut, Dock Junction imenovanem, je skočil eden od tolpe, ko je ekspreBui služabnik za treno-tek ostavil voz, v istega. Toda ni se še polaBtil nikakega denarnega zavoja, ko se je ekspresni služabnik povrnol in klical na pomoč. Roparji so brzo potegnili za vrvico v znak sile in vlak se je vstavil, roparji pa pobegnili. Roparje zasledujejo policaji in šerifi, ker pa nemajo nikakega popisa od njih, jih bode težko dobiti v pest.a Nesreče na železnicah. Reading, Pa., 14. nov. Na Filadelfia in Reading železnici bo danes na dveh krajih vlaki trčili, prvo trčenje se je dogodilo zgodaj zjutraj med dvema premogarskima vlakoma južno od Pottstown. Kon-dukter je bil usmrten in več voz bilo razbitih. Druge trčenje se je pripetilo pri Landingsville, nedaleč od Pottsville tam je oBobni vlak zadel ob zadnji konec vlaka s premogom. Osobni vlak je bil hudo razbit od druzega vlaka je bilo pa več voz razbitih. Strojevodja osobnega vlaka je hudo poškodovan in tudi zaviralec pre-mogarskega vlaka; potniki so odšli le z velikim strahom. Louisville, Ky., 16. nov. Iz New Orleansa prihajajoči osobni vlak Illinois Central železnice je danes pri Pleasure Ridge Park, Ky., osem milj južno od LouiBvil le zadel v osobni vlak namenjen v St. Louis, med potniki na prvem vlaku je bil tudi kardinal Gibons in detroitBki škof Foley. Pet železniških služabnikov je bilo več ali manj poškodovanih. Potnikom se ni nič žalega pripetilo. Kardinal Gibons in škof Foley sta se vračala iz New Orleansa, kjer sta imela posvetovanje z nadškofom Chapelle. Uzrok nezgodi je bila gosta megla. Ponesrečen poskns bančnega ropa Cleveland, O., 14. nov- Danes so zločinci poskusili oropati Garfield hranilno banko v Euclid, v predmestju Clevelanda. Blagaj-nično obočje banke je bilo vsled razstrelbe smodnika popolnoma razdejano, pročelje poslopja pa razrušeno. Čuti je bilo dvoje razstrelb in vsled teh so se zbudili sosedje. Več teh je streljalo za bežečimi roparji, kterih je bilo četvero ; roparji so ubežali, ker jih ni noben strel zadel; znanoje, da niso nič vplenili, akoravno je bila velika svota denarjev pod obokom banke. Tmsti delajo dobre knpčije. Washington, 14. nov. Pred obrtnijsko komisijo se je danes spričalo, da amerikanski žični trust samo v Londonu proda vsak dan za $25.000 do $40.000 žice in sicer po nižji ceni, nego v Zjed. drživah. Le na Nemškem zamorejo še ž njim tekmovati, ker tam dobe tovarnarji podporo od vlade. Glede izdelovanja jekla pravijo, da se je pro-vspela kakor nikdar popreje in ima toliko naročil, da istih ni moč v prihodnjih devetih mesecih izvršiti. Dewey poklonil liišo soprogi. Washington, 15. nov. Admiral Dewey je baje storil že prve korake, da prepiše mu od naroda poklonjeno liišo svoji soprogi kot ženitovansko darilo. Ko se dvojica povrne v Washington, bode De-weyeva soproga kot posestnica stopila v hišo. Mesar Rollinger obešen. Chicago, 17. nov. Michael Emil Rolliuger, tretji nemški mesar, kteri je svojo žeuo umoril, da bi se zamogel z drugo oženiti, je bil danes obešen. Njegova prednika sta bila: Leutgert, kteri je bil zaradi enakega zločina obsojen v dosmrtno ječo, je v ječi umrl; minoli teden so pa obesili Avgust Beckerja. Leutgert iu Becker sta na enak način umorila žene; Rollinger je pa drugače izvršil umor. Dne 16. dec. m. 1., ko se je njegova žena domu vrnola od težkega dela, je isto zadavil. Drugi dan je truplo del v omaro za obleko, to zakril z oljem napojenini hišnim orodjem in zažgal. Prednoje hišo ostavil je vzel seboj zavarovalno listnino za $50; terse nameraval potem poročiti z Lena Hecker. Rollinger jedo poslednjega trenotka zagotavljal svojo nedolžnost. Parnik potopil. Chicago, 16. nov- Parnik ,,Conestoga" od Anchor črte se je pri uhodu v luko potopil. Parnik je bil namenjen v Bullalo, a se imel med potjo tukaj ustaviti, v gosti megli pa je zadel v pomol 1A milje pred vhodom v luko in dobil veliko luknjo. Kapitan je privel jiarnik z uporabo vse sile v luko. ,,Conesto-ga" leži v nizkej vodi in je gorenji krov nad vodo. Tovor je vreden $100.000. Parnik bodo vzdignili. Potapljači so že na delu. Mrliče je prodajal. St. Louis, 14. nov. V prostorih za prtljago na Union kolodvoru so danes zasačili štiri kovčege, v kterih so bili trupla; kovčega so bili taki, kakoršne rabijo trgovski potniki za uzorce. Frank Thompso-na, mestnega pogrebnika v Memp-hisu, Tenn., so pa zaprli VBled trgovine z mrliči. Policija je že dalj časa vedela, da se vrši trgovina z mrliči čez St. Louis, in ko je bila obveščena, da se na kolodvoru nahaja četvero kovčegov naslovljenih na \Y. H. Ilamsen v Keokuk, Iowa, so te zaplenili. V policijskem glavnem stanu je Thompson pripoznal, da ima pogodbo za zagrebanje siromakov v mestu Memphis in že dalj časa mrliče prodajal zdravnikom. Mrliče je dal v kovčege in spremljal do St-Louisa. Za trupla je dobival 850 do $200. Navedeni naslov na Ham-sena v Keokuk je izmišljen. Ni hc-tel povedati, za koga so namenjeni zaplenjeni mrliči. V teh štirih kovčegih, kteri so bili znotraj obiti s cinkom, so bila tri trupla zamorcev, od teh dva moža in jeden deček in belopoltna žena. Poslednja je imela redne poteze iu črne lase; nje zobje so bile se zlatom zaliti. Trupla so bila dobro ohranjena. Memphis, Tenn., 14. nov. V St. Louisu zaprti Frank Thompson je tukaj dobro znan. Bil je pogreb- nik občinskih siromakov. Njegov brat E. D. Thompson je bil dvakrat zatožen vsled nepostavnega postopanja s trupli občinskih siromakov, toda v obeh slučajih seje znal dobro zgovoriti na kar so ga oproBtili zatožbe. Sam se je ovadil zaradi nniora. St. Louis, Mo., 15. nov. Ant. Josip Dittmeier, kteri se je izjavil, daje bil kot prvi Heržant mornarskega oddelka na križarki ,,Brook-l3Tu" navzoč pri razdejanju španskega brodovja pred Santiago, se je danes ovadil, da je leta lb94. v St. Louisu izvršil umor. V samo-branu je ubil svojega delodajalca in se potem odteguol eodnijskemu zasledovanju, |ko je kot Dittmaver vstopil k mornarici iu služil do odpuščenja. Položil je varščino, da se oglasi pri sodniji, kadar ga pozovejo. Morilca linčali. Bloomfield, Mo., 16. nov. Po polunoči je danes precej ljudi naskočilo tukajšno ječo, iztirali so Viljem Hulla, kteri je bil zatožen umora Andrew Meltona, iz celice, iu ga obesili na bližnje drevo, potem pa na truplo streljali. Huif je zatrjeval svojo nedolžnost, se branil do slednjega trenotka in šel pogumno v smrt. Linčarji so znani, toda težko da bi kdo hotel proti njimi pričati. Umrli vsled uživanja „MineePie." Kansas C i t y, 14. nov. Vsled vživanja ,,Mince Pie" so Uikaj dve osobe umrle in tretja leži na smrtni postelji. I mrla sta George \V. Hull'mann 72 let star in njegov zet John Salmon 45 let star. Gospa Holl'mann ja na smrt bolna. Naj-brže je slučaj zaetruplenja. I meno-vane osobe so včeraj večer zaužile ,,Mince Pie" to je močnata jed. Evropejske in drnge vesti. Oporto, 15. nov. Pet novih slučajev kuge, eden z smrtjo, je bilo tukaj naznanjenih. Lisa bon a, 15. nov. Dr. Camera, predsednik tukajšnjega bak-teroologičnega zavoda je danes umrl vsled kuge. Bil je žrtev svojega poklica. T rs t, 15. nov. Na ^rovu parnika ,,Bernice" od avstrijskega Llovda, namenjen iz Brazilije v Trst, se je pojavila kuga. Tri osobe so že umrle na parniku, kteri je zasidran pri Kapverdejevih otokih. Rio de Janeiro, Brazilija, 15. nov. V več krajih izvau Rio de Janeiro seje pojavila kuga. L i m a, Peru, 15. nov. Močan potres z nepovoljnim podzemskim bučanjem je danes zjutraj prouzro-čil, da so ljudje iz hiš bežali. Calcutta, 15. nov. Grozovit tornado je včeraj opustošil Negapa-tan okraj. Več cerkva in mnogo hiš je bilo odkritih in na tisoče zamorskih hiš je podrl. Ako je tudi kaj ljudi ponesrečenih, še ni znano. Rio de Janeiro, 15. nov. Danes so se vršile razne slavnosti, večinoma vojaškega značaja, v spomin desetletnice obstanka Ijudo-vlade. Verona, Italija. 1(5. nov. Mi-nolo noč so tukaj čutili kratek, toda močan potres. Prebivalcev se je lotil strah. Pariz, 15. nov. Admiral Coar-refores brzojavlja iz Kwang Tschau Wang, da so Kitajci umorili dva njegova častnika, ktera sta šla v Monlao neprevidno čez reko. Nato je dal admiral prefekta proviucije Hainan prijeti iu njegovo topni-čarko zapleniti. Francoski poslanec v Pekingu je dobil navodilo zahtevati od Tschung Li Yamena za kaznovanje morilcev. Amsterdam, 15. nov. Lon-donški ekspresni vlak izFliessingeii je pri Cappelen zadel v gos tej megli ob drugi vlak. 15 osob je ostalo na mestu mrtvih, 29 osob je pa ranjenih, med temi tudi srbski poslanec. Dva ranjena sta umrla v teku par ur. Zdravniški vlak iz Rotter-dama so poslali na kraj nesreče.- Dunaj, 16-nov. RazSonnwend-stein in Hochschneeberg v avstrijskih planinah so opazili kakih 300 zvezdnih utrinkov, ktere imenujejo Leonide. R i m, 17. nov. Ob italijanskej obali razsaja hud vihar. Dosedaj je znano, da se je 16 ladij razbilo in 22 osob vtonilo. Vojna med Boerci in Anglijo. London, 14. uov. Admiraliteti se poroča o prihodu 11 prevožnih ladij v Kapstadt in upajo, da Bedaj postane položaj bolj ugoden za Angleže. Boerskemu generalu Jouber-tu baje ni mogoče Pietermaritzburg doseči, kar priznava tudi polkovnik Schiel, nemški topničarski častnik, kteri je osnoval vojni načrt. Pater Malchews, kaplan irskih iisilirjev, kterega so Boerci oprostili, pripoveduje, da je mlad častnik misleč polk je popolnoma uničen, razvil belo zastavo, radi česar so bili vojaki in častniki splošno razkačeni, ker so to smatrali veliki napaki. Iz Kimberleya se 8. nov. brzojavlja, da so Boerci prejšnji večer bombardiranje ustavili, ko je ves dan trajalo z daljšimi presledki. Izstrelili so kakih 70 krogelj, ktere pa niso napravile škode, ker niso padle v mesto; zadele so Bamo lonec čegar kosce so pozneje kot ču-dovitost na dražbi prodali. Povprečno nesejo boerski topovi 8160 yardov daleč. E s t c o u r t, Natal, 10. nov. Po lleliogratu se iz Ladysmitha brzojavno poroča, da bombardiranje še vedno traja, toda do sedaj je pruuzročilu malo škude in mesto ima dovolj živeža. Boerci so železnico pri Colenso razdjali in južno od Ladvsmith zbrali veliko armado, da zabranijo prihod Whitu na p >moč hiteče armade. EstCLUi t še vedno vtrjujejo, toda vkljub temu ne verujejo, da bi Boerci mesto napadli. Jšajhrže jim je le na tem ležeče svoje pozicije pri Colenso obdržati. 1' a r i z, 15. nov. Vsi Boercem prijazni časopisi, med temi tudi ,,Matin" poročajo o padcu Lady-smitlia. Posadka je bila baje popolno demoralizirana iu vojne pokorščine ni bilo več mogoče vzdržati. Pretoria, 9. nov. Kakor se iz boerskega tabora pri Ladvsmith poroča, se je ob svitu pričelo hudo streljanje. Koso se Boerci približali mestu na J500 yardov vnelo se je živahno streljanje iz pušk. Kapstadt, 15. nov. Kakor se glase novejša poročila iz Mafekinga, se bližajo Boerci z svojimi zased-nimi utvrdbami vedno bolj angleškemu taboru in mestu, ktero je sedaj že od vseli strani obkoljeno. Iz Mafekinga se brzojavlja, da sov bitki s. nov. Boerci zgubili 100 mož. Danes so dospeli sem prevožni parniki ,,Alamilau, ,,Goorkha" in ,, Nomadic4' z vojaki. Parnik „Bri-tanic" z ,,Royal Irish Rifles" oddelkom na krovu je vozil dalje v Kast London ob iztočuam obrežju. L o n d o n, 15. nov. Ista razka-čenost, ktera je med špansko-ame-rikansko vojno vladala med Stric Samovimi vojaki radi smrdljivega mesa, ponavlja se sedaj pri Angležih v jugoafrikanski vojaki. Na krovu prevožne ladije ,,Nubia" so morali kakor se privatnim potom poroča, 1500 škatulj popolno pokvarjenega nasoljenega mesa pometati v vodo. Na škatuljah je bila etiketa „New York, 1S99". Proti takemu brezvestnemu oskrbovanju se je moštvo rotilo v zelo robatih izrazih. Sedaj je ljudstvo zelo radovedno iz kakošne tvarine je onih 10.000 „Plum Puddiugov", ktere bodo poslali vojakom v južno Afriko za božično pojedino. Isti tehtajo deset ton in so darilo tukajšne traiteur tvrdke. London, 17. nov. Po dolgem premtilku o operacijah v Natalu je brzojav o pouesrečenju britiškega oklopii"ga vlaka, ljudstvo kaj neljubo iznenadil. Boerci so svoje napadnike zopet zvabili v paBt. Ne-verojetno je pa skoraj kako počasno iu brezskrbno natalska armada izvršuje svojo nalogo. Dobro so vedeli, da je sovražnik zasedel deželo, po kteri je vozil vlak, ker Be pa dosedaj ni pripetila še nikaka nezgoda te vrste, drdrali so mirno dalje. Ta prestopek se tudi zizvan-redno hrabrostjo v past zašlih ne da več poravnati. Boerci so zopet Pf17(VT ' Aii0 PošlJeš novce do-I lILUl i mu, ali za koga potui listen, v to deželo kupiš, obrni se s& zaupanjem na: Fr. Sakser, 109 Greenwich St., New York. Ta te jako ceno in dobro postreže 1 Svoji k svojim 1 Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, EI3-, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pkzdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota*; II. ,, John CrLOBOKAit, 302, Elv, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Bcx 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, 15ox 303, Ely, Minnesota; John Preširn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati 11a I. tajnika Ivan Govže t a Box 105, E1\t, Minnesota. Društveno glasilo je „GLAS NARODA"- lahko pošljejo domov 50 do 100 vjetnikov, med njimi najbrže tudi Winston Churchilla. Iz Ladvsmitha manjkajo poročila, toda iz Estcourta se poroča, da so namesto Auglnžev, Boerci odgovorili 11a heliografična tnameuja, namreč: ,,Jutri liodemo pri Vas". Durbanska vest o smrti generala Jouberta izvira najbrže od KalVrov in ni verojetna. Tudi druga vest iz Durbana, da lnži poveljnik Luka Meyer v Prefcoriji, ni verojetno. London, 15. nov. Kolikor je znano v Mafekingu, je bilo mesto več dni neprenehoma bombardirano. S. nov. so Angleži z bodali naskočili Boeree in jih z velikimi zgubami pregnali iz jarkov za nasipe, toda vzdržati se niso mogli, ter se zopet nazaj umaknili. Angleži so zgubili 6 mrtvih, ranjenih in 2 vjuta. ("loveško vojskovanje lloer-cev, kolikor se namreč o človeškem vojskovanju govoriti zamore, celo nasprotnik priznava. General Cron-jh naznani obleganim vselej začasno o pričetku bombardiranja in jim radovoljnc dovoli njih mrtvece pokopati. L o 11 d o n, 17. nov. Iz Estcourta v Natalu so dospela prva poročila o ponesrečeni vožnji oklopnega vlaka. Med t.em, ko so Be železnični vozovi prevrnili raz pokvarjeni tir, streljali so Boerci iz ozadja s topovi na oklopui vlak- Dublinski (isilirji in durbanski pešci so se baje prav hrabro borili. Kaj je postalo iz posadke na viaku ni znano. Pozneje j»- privozil vlak rudečega križa blizu bojišča po mrtve in ranjene. Boerci niso pustili vlaku blizu, toda Angležem seje le posrečilo vkljub žvižgajočih krog^lj odvesti ranjene na vlak. E s t c o u r t, 16. uov. Ravnokar se je povrnil zdravniški vlak iz bojnega polja, kjer so Boerci uničili oklepni vlak. Boerci pravijo, da so trije Angleži usmrteni in 11 ranjenih. Ranjence in vjetnike bodo odvedli v Pretorijo. E s t c o u r t, 13. nov. (Zakas-ojeuo). Danes odpoludne so dospeli prvi pomožni oddelki West Yorkshire polka. Bombardiranje Ladvsmitha še vedno traja. Tudi daues se je čulo hudo streljanje velikih topov od pozicije Boeree v, med tem ko britiških ladijmh topov ni bilo čuti. Zato mislijo, da je slednjim zmanjkalo streljiva. Na ogled poslani oklopni vlak je prinesel poročilo, da je kakih 500 Boercev zasedlo postajo Chievely, 12 milj severno od Estcourta in raz-djali žnlezničuo zvezo medColenso. D u r b a n, 13. uov. (Zakasnjeno.) Domačini poročajo o bitki, ktero so opazovali pri Vesters postaji, nekoliko milj od Ladysmitha. Bri-tiški oddelek konjiče, kteri je bil ravno na ogledovanju, je bil tudi gapleteu v boj. Podrobnosti še manjkajo. Tukaj kroži vest, daje bil general Jonbert, višji poveljnik boerBke armade pri tridnevnih bojih pri Ladyamith usmrteu. General je stal v bližini topa, ko so naenkrat britiški ladjini topovi pričeli streljati. Pri drugem strelu je košček granate zadel generala in ga uevar-no ranil. Valed te rane je pozneje umrl. ^ Slovenci! Ako pošiljate de uar v staro domovino, želite koga «cm dobiti, ali potujete domu, obrnite se na F. Sakser 6l Co. Odkupnina. (Indijanska jiovest, («> angleškem.) ( Dalje.) C rati ford ji- opazil skrivnostno posmehovanje in odgovoril: ,,Ne ve I i moja sestra zakaj?" Ali še nisi opazovala hučele kako svoje mlade proč pošljejo, da si poiščejo novo bivališče, ako je za stare roj prevelik, prostor pa premajhen? Tati i za naše očete je dežela premajhna postala, kt^ro jim je naklonil veliki duh. Zato so rekli proti svojim otrokom: Pojdite tja čez veliko vodo, v deželo naših ru-dečepoltnih bratov ! Tukaj je dovolj dežele, ktera še ni obdelana; tukaj je dovolj jelenov, na ktere šh niso nikdar lova napravili; tam je dovolj prostora za vaše rudečepoltne brat«, kakor tudi za vas, pojdite tja, veliki duh se bode radostno smehljal nad belo in rudečepoltnimi 14< Sebe-ganonshi je molče pobesila sv« jo glavo. C ran d ford pa nadaljeval: ,,Ako l>i moja sestra videla naš otok, ne l>i je zaničevala kakor sedaj. Vejlka so posestva, kt^ra soj last moje družine že več naraščajev. Tam so mirna jezera, ob kterih obali bi moj., rudečepoltna sestra bleščeče vodovje svoje domovine lahko pozabila. Tam so obširni gozdovi, kjer počivajo jeleni, ne da bi jih videle človeške oči. Tam so posamezni brezni, tako divji, v kterih globine še nikdar človeško bitje ni dospelo. Tam so stanovanja, ne zgrajena iz v.-j in lubja, ampak na skalah zidana, ktere ne omaje ni-kak zimski vihar, ktere zamore komaj človeška roka razdejati, krasna za velike in glavarja, kterih modrost in junaštvo jim pripomore do ugleda m»-d narodom, in potem naj tvoja ušesa čuj^jo—" sedaj se j«* znižal njegov glas in počasi še-petaje in naglaševaje nadaljeval — „v onih stanovanjih je tudi jeduo, kjnr bode Sebe-ganonshi ljubljena in poštovana, kot najlepši ptiček, kteri je kdaj bival v takej kletki." — ,,Jezerski golob je zadovoljen in privajan svoje peroti dvigati nad vodami Ontario jezera," je odgovorila deklica brez premišljevanja, ,,zakaj naj bi se preselila k drugim obalim?'4 Anglež je bližje k njej pristopil in rekel: „llči Shengooisha I To niso besede, ktere zasluži moja ljubezen. Te oči, ktere se izogibljajo mojemu pogledu in zro 11a pesek, te so pogledale v moje srce, bo več videle, nego zamore moj jezik izgovoriti. Ni bedarija, kar je moj glas šepetal na uho jezerskemu golobu.. I jepo je stanovanje tujca doma, toda s težkim srcem se bode povrnil, ako mu jezerska deklica reče, da mora sam iti. čuj me, Sebe-ganonshi! BledoJ^ičnik tebode bolj ljubil, nego oče in mati, varoval te bode pred vsakim poškodovanjem kaker Mukwaw (medvedka) svoje mladiče; pazil bode 11a vsako spremembo tvojega čuvstva, kakor Ontario opazi na vsak oblak, ki za-temnuje obličje neba; srečnejša hodeš kakor metulj, ki frči od cvet-ljice, ali kakor bučeia. ktera kraljevo nadvladuje .svoj roj; žena glavarja bodeš.44 Sladko tožeč je bil nje odgovor: ,,Siu tujca! Srce Sebe-ganonshi je z njenim narodom. Govorila sem.4' Cranford je odgovoril: „S tvojim narodom? Otrok one Ermine, ali pozabila, da Be nahajajo grobovi tvojih dedov od materine strani nad slano vodo, da počivajo med mojimi pradedi? Da tvoji brajte še tam bivajo? Da je tvoj narod tuli moj? Ali si pozabila, da je rudečekožec kakor orel tvojo mater vplenil in proč odnesel?4' Ponosno se je deklica vzdignila in govorila: ,,Ako bi tudi sneg bil v žilah gozdne deklice, toda nje srce je rudeče in veliki duh jej je dal dušo očeta. Sin velikega glavarja naj svojo ženo išče med bledo-ličniki. Noč je in gozdne deklice ne more videti, proti kterej govori.'4 Cranford pa jej odgovoril: „Noč bode kmalu minola in luč nastopila. Kaj meni moja sestra?4' Zmerno je odgovorila deklica: ,, Indijanska deklica ima samo j ed n o srce, in to je njenega naroda." Cranford je sedaj zamogel ugano-ti, da je nje srce že nekemu rudeče-kožcu obljubljeno. Vendar je nadaljeval jej pripovedovati o svojej domovini. Najprvo ga je vnemaruo poslušala, potem jej je pa že zoper-110 postajalo, vedno pa gledala na jezero. Sedaj je stopila malo naprej in veselo zakričala, toda kmalu je sledilo znamenje prevaranega pričakovanja. ,,Ali ne pride oče?" je vprašal Cranford. ,,Kmalu bode tukaj!" rekla je mirno in kazala v daljavo na temno piko rekoč: „Tam je čoln, toda oh, sam je!" „Ali je mo ja sestra še koga druzega pričakovala?" je hlastno vprašal Cranford, na kar je krasotica pobesila glavo in tiho stopila na rob. Anglež jej je sledil in kmalu ga je stari pozdravil, kteri je bil pa vi-dezno resen. Niti stara sova, niti jezerska golobica se niste upale povrnenega očeta vprašati, akoravno je njun vprašujoči pogled kazal nemir in radov. dnost. Molče so zaužili večerjo in sicer: jelenovo pečenko, divje golobe, medvedovo stegno in losos. Po večerji se Cranford ni zamogel nadvladati in vprašal: Shen-gooisli je bil pozno v noč na jezeru ; mislil sem, daje našel prijatelje in ti so ga do jutra zadržali." ludijanec je odgovoril; ,,Našli smo prijatelje, vendar njih poguvor je bil enak gromu, kteri odmeva po gozdovih, ako se oblaki v viharju zadenejo; ali kakor bučeči veter, ako obali pripoveduje, da so razburkami valovi pogoltnili čoln." ,,To je žalostna zabava! Upam, da mojemu bratu ne dela skrbi," je pripomnil Cranford. „Orel ljubi čuti o vojni in bitki, toda ne ljubi čuti, ako pušica slučajno zadene kakega svojih,44 je odgovoril lovec. Drobnosti. Gosp.Gressel pl. Baraga, c. k. nadpolkovnik kranjskega domačega pešpolka št. 17., rojen v Trebnjem, umrl je v Ljubljani po daljšem bolelianji 53 let star. * * * Avstrijska vlada ne do-voli,dabi se nabirali prostovoljci za vojno v Transvaalu, češ, da bi se b tem prelomila neutralnost našega stališča napram bojujočema se strankama. Zato je, grof Goluchow-ski oblastvom ukazal, naj neomo-gočijo vsakoršno nabiranje prostovoljcev. Kakor bi doslužeui vojaki in vojaščine prosti možje v Avstriji ne imeli osebne svobode. To je res klasična prepoved. * * * Mila jesen. Španski bezeg je cvetel 20. okt- v Zagorju na Pivki. Navadno cvete le meseca maja ali junija. * * * Blaž Ravnik, morilec Boštjana Ž v a n a — se še neki ni udal in vedno trdovratno trdi, da je nedolžen. Z Gorenjskega se poroča o Ravniku, da je že jeden-krat zaradi poboja 5 mesecev in jedeukrat zaradi tatvine 14 dni bil zaprt. Tudi ga dolžijo sedaj vseh tatvin, ki so se v zadnjih treh letih izvršile v blejskem okraju. * * * Petdeset let škof. Dne 17. novembra t. J. je poteklo petdeset let, odkar ima veliki dobrotnik hr- vatskega naroda Josip Juraj Stross-mayer škofovsko dostojanstvo. Z narodom hrvatskim se veselimo tudi mi redkega slavlja ter želimo, da ljubi Bog še dolga leta ohrani velikega Slovana! Slovesno bode Strossmayer obhajal svojo petdesetletnico še le prihodnje leto * * * Imovit berač. V neki tržaški krčmi so prijeli starčka berača, ki je nadlegoval goste. Na komisa-rijatu so našli pri njem tudi prepis oporoke, s katero prepušča svojemu vnuku hišo in razna zemljišča. Beraču bo preskrbeli brezplačno stanovanje v zaporu. * * * Velika tatvina v Opatiji. 24. okt. se je pripetila v Opatiji velika tatvina. Ukradenih je več pozlačenih in zlatih stvarij, S00 gld. denarja in dva bankovca po 100 gld. Tatvine sumljiv je okoli 23 let Btar plavolas, golobrad, vitek fant, ki je menda natakar. Razpisano je 200 gld. onemu, ki dobi tata. * * * Poskušen Bamomor. Dne 19. okt. ob 2. uri ponoči se je hotel v Ogr. Hradišču pri pešpolku št. 8 služeči Slovenec Vek. Parkelj ustreliti ter se je težko ranil. Vzrok poskušenemu samomoru je neznan. * * • * Plovni kanal zDunaja v Trst. Trgovinsko ministeratvo je dalo v sporazumljenju s prizadetimi centralami inženirju Wagen-fuhrerju dovoljenje, da se peča s tehniškimi preddeli za plovni ka nal, ki bi vezal Dunaj b Trstom, in sicer za dobo jed nega leta. Tako dovoljenje je bil dobil že 1. 1394. neki ruBki dvorni svetnik. Po njegovem proračunu bi stal tak kanal kakih 160 milijonov gold. ; napravili pa bi tak kanal tekom 3 let. Ovire, ki bi bile na progi od Dunaja čez Glogguitz, Bruck, Gradec, Spodnji Dravobor, Trbovlje, Ljubljano do Trsta, bi se dale odstraniti z napravo 22 poševnih ravnil. * * * Raznoterosti. V Londonu je 580 gledališč in večjih zabavišč. Pohaja jih dan na dan pol milijona oseb. Na Angleškem, Škotskem in Irskem je 3000 zabavišč, kjer ima prostora 850.000 ljudij. Zaderski nadškof Rajčevič, ki je bil po leti v Gorici pri kardinalu na obisku, in o katerem se je mnogo govorilo glede na glagolico v dalmatinskih cerkvah, je umrl. V Sin-ju v Dalmaciji je umrl hrvatski rodoljub, bivši narodni zastopnik, dr. A. Masovčič. * * * Kovanje denarja v Avstri-ji 1. 1900. — Prihodnje leto brdo nakovali 59,850,000 komadov denarja kronske vrednosti v vkupni vrednosti 38.450.000 K, in to 810.-000 komadov po 20 K v zlatu, to je 16,2000.000 K: 200.000 komadov po 10 K v srebru, to je 19,200.000 K; 50,000.000 komadov po 2 h v broncu, to je 1,000.000 K in 5,000.-000 komadov po 1 h v broncu, to je 50.000 K. * * • Škofovska iznajdba. Mousignor Angelo Fiorini, škof pontremoliski, je poBlal italijanskemu ministru javnih del aparat, ki nadzoruje sam ves promet na železniški progi. Aparat je elektri-ški ter opozarja vlake na bližajočo nevarnost, da se ne zadenejo ob druzega, ponavlja vsa znamenja ob progi ter je živa kontrola vse službe na železnici. Škof trdi, da bi se mogel rabiti tak aparat tekom 14 dni na vseh italijanskih progah. Tako je! Za BOŽijC Pravi tobak kakor je Austrian Hungarian Model Tobacco oživlja živce in razveseljuje telo; kako listje drobno zrezano, da se ne pozna ali je zelje, ali kaj, namočeno v dišečo strupeno tvarino je pa telesu škodljivo in prouzroča glavobol. Prepričajte in pušite: Austrian-Hungarian Model Tabacco, izdelo-vatelj A. Ausenik, 219 14th Str., Brooklyn, N. Y. Naznanilo. Rojakom naznanjam, da sem preselil svojo trgovino s knjigami iz Jolieta, 111., v Cleveland, 0-, ter se priporočam za nadaljua naročila, ker ravno sedaj sem dobil muogo povestnih in krasno vezanih molitvenih knjig. Cenik pošljem brezplačno, ako mi kdo zanj piše. Za naročene knjige naj se mi blagovolijo novci takoj z naročilom poslati. Ravnokar sem dobil liste s podobami pastirčkov za božične jaslice in jih prodajam po 5 ct., 6 listov za 25 ct., na vsakem listu je več različnih podob pastircev, jagnjet, rojstvo itd. Kar kdo želi, naj mi piše; mali znesek mi lahko pošlje v poštnih znamkah. Z spoštovanjem Math. Pogorele, 647 Hamilton St., Cleveland, O. pošiljajo kaj ra- _______ di naši rojaki svojim sorodnikom darila v novcih in to najbolje Btore, ako Be poslu-žijo posredovanja Fr. Sakser-ja, 109 Greenwich St., New York, kteri jim novce najceneje, najhitreje iu sigurno domu pošlje. (20. f.) Naznanilo. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $40.80 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. G. M. F. v M. Mich. Pismo sprejeli in prečitali ves obširni prospekt ali reči Vam moramo; dajte novce raje na kako dobro banko, tam so varni; tacih humbug podjetij in delnic pa sedaj kar migoli po tej deželi. Družbe ustanovljajo in delnice tiskajo navihanci, ko niti pe-danj zemlje nemajo, o kakem rudo-kopu ni niti govora, zlato pa seveda najbolj ,,vleče" ; saj je vendar dober „rudnik" ako za »papirnate delnice" dobe lepe cash novce, ko jih prav veliko prodado se pa družba jenja, ali pa „mufa" v pozabljivost. Slovencem v Chicagi, 111., nazna njamo, da se je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u r j a štev. 960 (Catholic Order of Fore-sters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starosti, od S1000 plača prva vrata 48 ct. na mesec, poslednja pa SS c. lani se sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od 8500 do S3000. Za bolniško podporo se plača SI na 3 mesece, podpora pa je najmanjša 85, največja pa 87 na teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta Be sprejemajo člani proti polovični vstopuini. Ako ž-li kdo natančneje pojasnilo, naj se oglasi pri predsedniku : Ant. G r e g o r i z. 764 AllportSt., Chicago, 111., ali pri tajniku: John Stephanich, 655 Throop St , Chicago, 111. Naznanilo. Podpisani naznanja rojakom, kteri še niso pri nobenem društvu in b;vajo v Calumetu, Mich., in okolici, da je društvo bv. Petra štev. 30 znižalo vstopnino v društvo za tri mesece, sedaj je lahko pristopiti proti plačilu 84 in to le za tri me* Bece. Društvo je trdno in v zvezi z K. S. K. J., ktera izplačuje lepe svote za umrle. Zato vabimo vse brez izjeme v društvo in naj vpora-bijo to lepo priliko. K obilnemu vstopu vabi odbor društva sv. Petra. Calumet, Mich., 6. nov. 1S99. Svoji k svojim ! Podpisani naznanim, da sem odprl novo PRODAJALNO Z GROCERIJAMI 1702 St. Clair St., Cleveland, O. ter vabim rojake in znance k obilnemu obisku. Skrbel bodem vedno, da jih postrežem z svežim blagom, po primerno nizkej ceni in vsako naročilo hitro zgotovil. Kdor se želi prepričati, naj si naroči razuovrstno blago in brzo bode postrežen. Priporočajo se: Fred Svoboda, 1702 St. Clair St., Cleveland, O. Iz proste roke v Kandiji, poleg Novega mesta. Pri Koudatu, popreje pri Štrum-beljnu, stara znana GOSTILNA, vedno dobro obiskana; leta 1890. je bila vsa hiša predelana in je sedaj tudi pripravna za prodajalnico poleg krčme in še posebej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhinje, kašeo, 3 kleti, ledenico, skedenj in pod, 2 senici, 2 konjska hleva, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listnico, velik vit pri hiši za zelenjavo, ktera se doma rabi. Cena je 15.000 gold. Dalje prodam veliko kmetijo, velik travnik na kterem se na kosi 24 voz mrve, vse pri domu pri bolnišnici usmiljenih bratov, 40 oralov njiv in 2 kozolca, vse strehe so pokrite z opeko. Cena 12.000 gold. k tiri dele h o s t e, vreduo 2200 .*old. Vse skupaj prodam za 29.200 gold. Prodam tudi domačijo posebej nakor je kupcu na voljo. Uzrok prodaje je ker sem sam- in nemam ledičev. Naslov je uarediti: John Konda, Kaudia, št. 43 pošta Novo Mesto, Kranjsko, Avstria. Francoska parobrodna družba Palace Meat Market Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Micb. prodaja izvrstno meso razne vrste, kakor tudi perutnino. Vse blago je sveže id prve vrste-Naša posebnost so B3T kranjske klobase. Posebno pozornost bodem dajal Slovencem! Tr Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: L' Aquitaine 23. nov. La Normandie 30. ,, La Bretagne 7. dec. La Champagne 14. „ La Gascogne 21. „ L' Aquitaine 28. ,, La Normandie 4. jan. 1900. La Bretagne 11. „ 1900. Prvi razred kajite do Havre veljajo $60 in višje Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NEW YORK. JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK se priporoča rojakom za izdelo« vanje in popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovrstnih har-n^onik je t* 18 do S35 in naprej. Izvršu.em tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Office. Glede nataučuejih pojasnil Be je pismeno obrniti na: John Venzelf 30 King St., Cleveland, Ohio. IS m m m m m m m m BI m m s SI ululi I I ih 1 Mestna hraniMca v Novem Mestu obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca, po 4r°|o ter sama plačuje rentni davek. Dolenjcem se pri tej hranilnici ponuja lepa prilika Ste-denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico. ~ Denarje lahko vsakdo pošlje po kakejH>anki; g. FRANK SAKSER & CO. („Glas Naroda") posreduje tndi za Slovence. mmmmti uiufOlOlIO ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako sp nam znesek naprej podi je: Molitvene knjige: Sveta nebesa, zlata obreza, SI. „ „ v usnje vezane, 70ct. Rafael, zlata obreza, SI. „ v usnje vezane, 80 ct. Kruh nebeški, zlata obreza, $1.20 ,, „ v usuje vezane, 90ct. Jezus na križu, zlata obreza, „ „ „ v UBiij. vezana, 80 ct. Presveto srce Jezusovo, zl. obr., S1.10 „ ,, M v usnje vez. ,90 ct. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80ct. ,, „ v usnje vez., 55. ct. Kruh angeljski, v usnje vez., 05 ct. „ v platno vez., 42 ct. Spomin na Jezusa, zlata obr., 98ct. „ ,, ,, v usnje vez.,55ct. Pravi služabnik Marijin, zl. ob. S 1.10 „ ,, ,, v usnjeSO ct. 4?aša ljuba Gospa, v uns. vez., 90 ct Druge slov. knjige:] Zgodbe bv. pisma, 40Jct. Evangelij, 50 ct. Sveto pismo, 6 zvezkov,^$5. Stari testament, 35 ct. Veliki katekizem, 45 ct. Mali ,, 6 ct. Abecednik veliki, 25 ct. ,, mali, 12 ct. Slovarček nemško-sloveuski (Pau lin), 35 ct. Slovarček angleški (Paulin), 35 ct. Hitri računar, 40 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Hubad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct. Cvetina Borograjnka 35 ct. Princ Evgen Savojski 24 ct. Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 35 c. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozdovnik, I. in II. del, 50 ct. Močni baron Ilaubar, 25 ct. Črni bratje, 20 ct. i Cesar Maknmilijan 20 ct. ^to prijiov' d^k za mladino 20 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Genovefa, nova 16'ct. Eno leto ni^d Indijanci, 20 ct. Andrej H >fer, nova izdaja 20 ct. ,, ,, stara ,, 14 ct. Naš dom 1. in II. zv., 20 ct. Pagliaruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Zbirka lju jimskih pisem, 30 ct-Mati Božj- na Blejskem jezeru, lOct. Ave Marija, 10 ct. Podpisani se priporočam vs^m Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo p r v i sloven-s k i 1024 South 13. St„ Omaha, Neb. V -dno f m pripravljen vsakomu dobro postrvi z dobro pijačo. : i u i m w h 1 s k e y e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in : j e ve kam. naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je m; tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. - 1.:^' . ^Inrrtgl'tTT.ldailmrlillllhM.ltl^ Vsem Slovencem v Allegheny, Pittel>urgu in okolici Be toplo priporoča STK0G0 SOLIDNA b \ jsr k a -s CHAS. R. WEITERSHAUSEB, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanjn škode; ima svo -ga NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila, kupm pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče z: leve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. ""^JPI ■■ipwuijr'i "ip' 1 ^i" ~ 9 ION. TANCIG, slovenski fot©|^x*af, v Ca I u metu, Mich. se nljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SI l K, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsukoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE a ■ brocl s zi . . ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je z lo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem obfinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo ali Vaših ljubih doma, iti vse skunaj d nem na eno sliko,' ravno tako kakor bi bili objedncm slik;'ni. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. Duschek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po jako n i z k e j ceni. Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali ..Kranjska lepota Cigara" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naroČila pošiljam po ExpreBu p r o« to in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK OFFICE: 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY. Svoji k b vojim I Spretmi avenije te sprejme proti ngodnim pogojen. ,,JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJ-SKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od 825 naprej in treba dati 85 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od 850 do S100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala : Silvester Strametz, ravnatelj mestne godl>e (Citizen Consolidated Band) jxttrjujem d« harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vukej godbi na lice, trobente ali piš£a.li. Vina na prodaj. Dobra rndeča in črna vioa po 40 do 55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo .pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADO VIC H, 702 Vermont Street., San Francisco Cal. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici Bvoj lepo na novo urejeni >SAZ,OOIV, kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODILE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj ^salooii^ 400 Elm Str., Leadville, Colo. Vedno točim fino, svpže PIVO, dobra VINA, izvrstui WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem IGNAC MIKLICH. -'IW-'M! l«E„ !!!!pmil!JJl!.1IIIHJSIII! 1 "" ngP" • • i ajj-;". 1JB- JkTa-fc±L. KZapsoli na ELY, MINNESOTA, ^ priporoča Slovencem svojo trgovino z različnim blagom, 1 kakor obleko za moške in otroke, čevlje, škornje |j in druge stvari, kakor tudi zlatnino vsake vrste. Vse blago je dobiti po nizkej ceni. Dalje priporočam svoj lepo urejeni ^saloon v obilni poset, ker točim izvrstno sveže pivo, lina vina in whiskey ter imam vedno v zalogi fine s m o d k e. Rojak naj podpira rojaka ! KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice in dolžna pisma. Igposlnje in izterjnje zapuščine in dol^cve. Slika predstavlja srebrno uro z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim, Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . in na 15 kamno . samo Na zahtevanje se razp šiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in n a j n i 1 j i h c e n a h. Dobroi poučimo potujoče, imamo izvrstno zve/.< \ l-lvropi. Ako so kakemu potniku pnpeti kaka neprilika, bodisi v Evropi ali tukaj v Rir^e « »tii.re (Castle Garden) posredu jemo, da ga puste naprej potovati, kar drugi agentje na zapadn ne morejo storiti in so I"Kitniki mnogokrat vrnjeni. Na to naj |Mi>el>no ;>: . ■ oni, kteri za k. listek kupijo. — Dalje preskrbimo in prodajamo rojakom vožnje listke v Kvr. >po ali staro domovini« za vse parobrodne družbe in i e 1 e z ir i c e p< > Zjedinjenih državah n n j c e n e j e. — Pošiljamo v staro domovino —denarje ^^ bodisi za zasobne osobe ali hranilnicepo najnižji ceni in jako hitro, ker imamo dobre, solidne zveze. Slehrni teden cKlposljemo ].o 10.000 do 15.000 "-oldiliariev in množina stori, da lahko po ceni delamo. a Vsak, potujoč v star.-) domovino, naj kupi vožnji listek pri nas v NEW YORK.U, ker premnogokrat se zgodi, da kupijo listek k; :ia /apadu. v New York pa vsled kake železnične zamude ali nezgode samo knko uro prepozno dospejo, parnik odrine točno in ti ljudje morajo potem na svoje stroške čakati p. več čini, med' tem. ko si tukaj kaj lahko pomagajo. Enako je s potniki i/ stare domovine sem v Ameriko; na z a padu ali v Evropi kupljeni potnik je prepuščen sam sei>i in -^a zadržujejo pred naselbinsko oblastjo ko dospe v New York, med tem, ko mi za naše potnike vse mogoče storimo in ni bil še nijeden nazaj poslan, torej p čemu si delati nepotrebne skrbi in strah; za potnike, kteri potujejo brez našega posredovanja in niso nam dobro znani, pa se ne moremo truditi, ker je čas predrag. — ^er>arno pošiljanje v staro domovino je na zelo solidnej podlagi in vsako pošiljatev odpošljemo s prvim hitrim parnikom. Odposlali smo pa že rojakom nad 3 milijone goldinarjev avstr. velj. Toraj vse prednosti govore v vseh teli zadevah obrniti se le do : F rt. S A Iv SE R C O (..gi.as NARODA") iog Greenwich Street, New York. Kdor potuje v staro domovino nnj nam brzojavi dohod v Ni \v York in po kte-rej Železnici pride, najbolje da brzojnvi i/ Pri i m i . !i (k\vi ..i, MuXTKF.ALA, ClIICAdE itd., ker iz teh krajev vozijo redno v Nf \V \'< >i k. Ysakdo naj preje vpraša, kdaj pride v New York in po kterej železnici, da na; čl« vi k j»i;de p. čakali ; z malo svotico si tlo-larje prihrani. Vedno naj vsakdo pazi na številko 109 Greenwich Street. HRVATSKE DOMOVINE SIN DfMJW" glasoviti in proslavljeni zdravnik M,N POUt* BedE^ nastanjeni zdravnik na ^ So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jedeu uajpriljubljemjši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnj^m ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnili notranji Mor boleznij. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil iu prejel diplomo na Blove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen ySa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. Dr. G. IVAN POHEK, postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na bvo On je na si3Qi3i ~m o ±:o_ atnti -r-i neyarno bolnih oBeb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospod I Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. - K a r o 1 B 1 aži n a, Canion Ferry, Mont. i_i| ■_r|r_r|f_* ■_if i_ffi_rf p_■ Dr. Q. /FAAT POHJBK se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to' pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na : Dr. G. IVAN POHEK, So. Bast 10. Walnut Str., KANSAS CITY, ____MISSOURI.