PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil.*Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 Čedad Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 147 (13.378) Trst, nedelja, 25. junija 1989 Po dvodnevnem zasedanju plenuma kitajske komunistične partije Končala se je Zhao Ziyangova doba Novi sekretar KPK je Jiang Zemin Pomembne spremembe na vrhu kitajske vlade - Stalni odbor pridobil dva konservativna člana - Poleg Ziyanga so v plenumu nadomestili tudi nekaj drugih zmernih članov PEKING Proces normalizacije napreduje skokoma in Kitajska je včeraj dobila novo partijsko vodstvo. Zhao Ziyang je tako izgubil vse uradne funkcije, saj je plenum CK KPK z dvigom rok določil, da ga bo nadomestil Jian Zemin (na sliki), nekdanji Šanghaj ski župan. O Zhau so prebrali daljši zapis, ki je bil izredno trd in kritičen, vendar ne tako strašen, kot si jč kdo lahko predstavljal. Zhao naj bi zagrešil dolgo vrsto napak in je zaradi tega izgubil vse politične funkcije, njegovo življenje pa ne visi na nitki, saj ni obtožen kontrarevolucionarne dejavnosti. Poleg Zhiyanga so iz plenuma vrgli tudi Hu Qlija, ki je zagovarjal tezo, da je treba prisluhniti študentom in upoštevati njihova stališča. Do pomebne spremembe je prišlo tudi v stalnem odboru centralnega komiteja. V stalnem odboru je bilo do danes pet članov, sedaj pa so člani partijskega plenuma izglasovali varianto, da se jim pridružita še dva. Oba sta bila že imenovana in 'zastopata najbolj konservativno krilo KPK. Li Ruihian je znan Li Pengov sodelavec, presenetljivo pa je bilo imenovanje »komaj« 55-letnega Song Ponga, ki se je izkazal predvsem v zadnjih tednih, ko je hladnokrvno vodil normalizacijo v Tianyinu. Na Kitajskem se je tako izkazalo, da je vodilna struktura ohranila svojo piramidalno obliko, ki naj bi zagotavljala ljudstvu možnost, da imenuje svoje zastopnike, dejansko pa se dogaja ravno obratno, saj je vrh tisti, ki odloča, kdo bo sedel na vplivnih sedežih kitajskega parlamenta. Deng in Li Peng sta očitno vplivala na člane centralnega komiteja, ki je po dvodnevnem zasedanju dejansko potrdil vse izbire »vlade starcev«. Na čelo partije so postavili 62-letnega tehnokrata, ki je vodil šanghajsko mestno upravo z izredno trdo roko. Zemina so imenovali, potem ko je Ouiao menda zavrnil kandidaturo, najbrž zaradi tega, ker lahko vpliva na vladno politiko tudi brez težav, ki jih predstavlja vodstvo partije. Njegova vloga na vrhu policije je še posebno pomembna v tem času, ko je vsa pozornost osredotočena na disidente, ki jim policija še vedno ni prišla na sled, pa čeprav je postalo ovaduštvo že pravi posel, saj vlada plačuje vse, ki ji pomagajo pri aretaciji disidentov. Mladenič v napadu nerazsodnosti streljal na ulico in ubil človeka ORIA (BRINDISI) — V napadu nerazsodnosti se je včeraj popoldne 26-letni Roberto Di Giovanni zaprl v očetovo enonadstropno vilo v predmestju Brindisija in začel slepo streljati na mimoidoče. Pri tem je smrtno zadel nekega avtomobilista, ki je peljal mimo, ranil pa je najmanj deset oseb. Med ranjenimi so tudi karabinjerji in policisti, ki so obkrožili enonadstropno hišo. Roberto Di Giovanni je sin upokojenega karabinjerja. Več časa se zdravi v nekem centru za mentalno higieno in kaže, da se je že večkrat sprl z očetom. Možje postave, ki so obkolili hišo se bojijo, da drži očeta kot talca, saj ga v zadnjih urah ni nihče videl. Mladi Roberto strelja z lovsko puško kalibra 22 in se stalno premika iz enega prostora hiše v drugega. To še bolj otež-koča delo varstvenikov, ki jim doslej ni uspelo izpeljati strateške poteze in onesposobiti nerazsodnega mladeniča. Po prvih vesteh je žrtev Di Giovan-nijeve nerazsodnosti 34-letni Cosimo Memmola, čigar starši bivajo prav blizu Di Giovannijevega doma. V avtomobilu so se poleg njega peljali še žena in dva otroka. Med ranjenimi pa je v najhujšem stanju Giuseppe Oggi-ano, ki so ga metki zadeli v prsni koš. Ozdravel bo v 20 dneh. Ostali ranjenci so dobili le površinske poškodbe. V Mariboru občni zbor Slovenske demokratske zveze BOGO SAMSA MARIBOR — Včeraj je bil redni kongres Slovenske demokratske zveze, v Sloveniji prvi svobodni kongres neke zveze, oziroma stranke, po drugi svetovni vojni. Kongres je bil nekoliko ilegalen, saj ni bilo nikjer nobenega plakata ali drugačne oznake, Mariborčani zanj niso preveč vedeli, toda potekal je v izrazito intelektualnem okolju mariborske ekonomske fakultete. V SDZ je sedaj menda včlanjenih okrog 3 tisoč Slovencev, na kongresu je bilo prisotnih nekaj preko sto delegatov, od katerih je vsak po dosedanjem statutu predstavljal po deset članov. Organizacijska struktura je torej še šibka, mreža podružnic in članstva še ni razpredena po vsej Sloveniji. Vendar pa je Slovenska demokratska zveza odmevna zaradi svoje intelektualne sposobnosti, odraža v prvi vrsti univerzitetne kroge, od začetka so jo podpirali pisatelji in drugi razumniki. V uvodnem 'poročilu je dosedanji predsednik Dimitrij Rupel govoril ' dragim prijateljem", takoj nato Pa dodal tudi "tovariši". Pozitivno je ocenil demokratizacijo ZKS in SZDL, vendar pa podčrtal škodljivost Partijske enostrankarske oblasti. Zato je ključni problem sedanjega časa miren prehod iz diktature v demokratizacijo. Seveda je bilo v njegovem poročilu in v brugih posegih mnogo govora o slovenskem nacionalnem programu in o slovenski državnosti. Rupel je požel viharno odobravanje, ko je dejal, da »ne bodo nastavili drugega lica« in da bodo odgovorili in »vrnili Pdarec«. Nikakor se ne sme posnemati one, ki proslavljajo šesto obletnico poraza, kot bi to bila zmaga. „ V ospredju debate pa sta bila dva dokumenta: tajniška deklaracija ", ki so jo sestavile nekatere eporečniške skupine in predvsem SDZ, in "Listina 89", m so jo sestavile vse zveze in organizacije, ki delujejo v okviru SZDL. Rečeno je bilo, da podpirajo zbiranje Podpisov obeh dokumentov, vendar pa so se zavzeli Predvsem za deklaracijo. V Listini se namreč omenja ,,"vladavina dela", kar naj bi bilo v staniol papir zavit Popolnoma diskreditiran socializem". V Listini se omenja Jugoslavija in kakšna Jugoslavija odgovarja Slovencem, kar naj bi bilo vsiljevanje drugim jugoslovanskim narodom. V deklaraciji namreč Jugoslavija sPloh ni omenjena. Ze]0 zanimivi so bili izredno številni pozdravi. Pri-°tni so ploskali predstavniku partije Petru Bekešu, ko 1® dejal, da se ZK zaveda svoje odgovornosti za de' °kratični proces, zavedati pa se je morajo tudi drugi, daj morajo skupno sprejeti novo ustavo, nov zakon o P°iitičnih organizacijah in volilni zakon. Igor Bavčar v imenu odbora za varstvo človekovih pravic zago-r]al skupen nastop združene opozicije, kmet Oman v le pozdravil občinstvo s tovariši in se nato sklice-1 na zgled generala Majstra. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Pred atlantsko obalo v ZDA se je zvrstilo več ekoloških nesreč Grška petrolejska ladja trčila ob čeri V morje izteklo 5 milijonov litrov nafte VVASHINGTON — ZDA je spet prizadela ekološka nesreča, ki pa je na srečo znatno manjša od katastrofe na Aljaski izpred treh mesecev. Pred atlantsko obalo v neposredni bližini Rhode Islanda pri Newportu je grška petrolejska ladja VVorld Prodigy zadela ob podvodne čeri. V boku ladje je zazevala kakih 50 metrov dolga odprtina, iz katere se je nafta začela izlivati v morje. Z razliko od katastrofe na Aljaski je bil tokrat poseg varstvenikov dovolj hiter. S posebnimi plavajočimi pregradami so zajezili širjenje nafte, sreča pa je tudi v tem, da predelana nafta hitro hlapi in tako zmanjšuje nevarnost širjenja smrtonosnega madeža na morski gladini. V morje se je izteklo približno 5,5 milijona litrov nafte. Petrolejska ladja World Prodigy je dolga 180 metrov, prevažala pa je 25 milijonov litrov nafte. Kake tri kilometre pred Nevvportom je trčila ob čeri, ki so sicer dobro zazna-, movane z boami in drugimi vidnimi signali. Guverner Rhode Islanda je izjavil, da gre tudi tokrat, kot v primeru ladje Exxon Valdez, za človekovo napako. Kaže namreč, da na krovu ni bilo pilota, ki bi moral velikanko pripeljati v pristanišče. Predsednik Bush je na kraj nesreče poslal ministra za okolje VVilliama Reillyja, ob tem pa je obljubil, da bo Washington poskrbel za to, da bo zaliv Narraganset pred Newportom čimprej čist. Na atlantski obali pa je včeraj prišlo do drugih dveh manjših nesreč, v katerih sta bili prav tako vpleteni petrolejski ladji. Med Philadelphio in Wilmingtonom je urugvajski tanker nasedel na dno reke Delaware. V reko se je pri tem izlilo najmanj 4 tisoč od Grška petrolejska ladja World Prodigy kmalu po nesreči (Telefoto AP) poldrugega milijona litrov vkrcane nafte. Jugoslavija danes za zlato prod Grčiji ZAGREB — Jugoslavija je po včerajšnji prepričljivi zmagi proti Italiji v polfinalu 26. evropskega košarkarskega prvenstva le korak od zlatega odličja. Verjetno bo do njega prišla lažje, kot je bilo pričakovati. Srečala se bo namreč z Grčijo, katero je že v uvodni tekmi tega EP prepričljivo premagala. Prav Grki pa so v včerajšnjem drugem polfinalu pripravili prvovrstno presenečenje, saj so ponovili podvig z zadnjega EP v Atenah, kjer so osvojili naslov na račun Sovjetske zveze, proti kateri so tudi včeraj proti vsakemu pričakovanju tesno, a zasluženo slavili uspeh. Italija se bo tako borila za bron s Sovjetsko zvezo, proti kateri je'na tem EP že izgubila. Na sliki (telefoto AP): levo vidimo Zdovca, ki je odlično zaustavil najboljšega italijanskega strelca Rivo, desno pa Radjo in Binellija. M Jr/__ 'miM t ii Zaradi blage zime bo možen obisk želatinastih gmot Jadranu grozijo alge Siciliji pa bakterije PESARO — Po predčasnem zaključku pouka se je v Italiji pričela turistična sezona. Zato je dobršen del pozornosti turističnih delavcev osredotočen na zdravstveno stanje morske vode, saj je prav od tega odvisno, kako bo z letošnjo sezono. Ob Jadranu so domačini, ki se ukvarjajo s turizmom, še kar zaskrbljeni, saj jim tudi letos grozi obisk želatinastih gmot, ki so plavale na morski gladini. Izvedenci so ugotovili, da se ob jadranskih obalah dogajajo stvari, ki bi spadale v znanstveno fantastiko. Na morskem dnu se namreč kopičijo čedalje večje količine želatinastih alg, ki so povsem neškodljive, čeprav zelo neprijetne. Alge so se prekomerno razmnoževale skozi vso zimo, ker je bilo preveč sončnih dni in je bil proces fotosinteze neustavljiv. Zato ne gre za »evtrofizacijo« morja, ki je odvisna od kemikalij v vodi, pač pa za povsem naraven pojav, ki ga lahko pripišemo le preblagim zimam. Po mnenju izvedencev bi se lahko letos izognili pojavu le s temeljitim premešavanjem morske vode. Če ne bo prišlo do tega pa bodo alge v petnajstih dneh priplavale na površje in »pomazale« Jadransko morje, kot se je zgodilo v zadnjih letih, pa tudi leta 1886 ter 1928. in 1931. leta. V večjih težavah so na Siciliji, kjer so ugotovili, da je v morski vodi raztopljenih nič koliko ostankov organske snovi. Od Palerma do Mesine, predvsem na znanih plažah Contemplazione, Fondachello in Acguedolci, so odkrili tako sestavino morske vode, da spominja prej na odprto greznico, kot na bolj ali manj bistro in slano tekočino. V tem primeru je mila zima povsem nedolžna, krivi pa so menda tudi kemiki analitiki italijanskih KZE. Kar 194 uprav KZE na 500 bo moralo pred sodnike, ker so jih prijavili ekologisti, ki so ugotovili, da so prepustili kopalce brez osnovnih informacij o onesnaženosti morja. Le nekaj ur po izpustitvi ameriškega državljana v Gazi Izraelci obtožili Chrisa Georgea da je sam poskrbel za ugrabitev TEL AVIV — Ameriški državljan Chris George, ki v Gazi zastopa zasebno socialno organizacijo Save the Children, je ostal v rokah ugrabiteljev 29 ur. Že sinoči se je lahko vrnil domov v Ramalah, kjer so ga čakali žena in otroci, njegova ugrabitev pa je v Izraelu sprožila pravo afero. Izraelske oblasti so namreč izrazile mnenje, da je Chris George sam zrežiral svojo ugrabitev, s katero je hotel doseči to, da bi Izraelci izpustili iz zapora nekaj palestinskih jetnikov. Po mnenju izraelskih preiskovalcev je Chris znan zagovornik protiizraelskih stališč, (pred leti je iz solidarnosti do Palestincev pričel tudi gladovno stavko) in bi zato ne bilo nič čudnega, če bi segel do skrajne geste lažne ugrabitve. Da se laže, pa sklepajo po tem, da je imenoval človeka, ki naj bi ga zvabil v past, Ahmeda Abu Naserja, nič pa ni rekel o ostalih dveh ugrabiteljih, o kraju, kjer naj bi ga zadržali en dan, ter o drugih okoliščinah, ki bi lahko pomagale preiskovalcem. Ameriški državljan Chris George z ženo Elizabeth (Telefoto AP) V hramu sv. Save prva slovesnost ob šestoletnici bitke na Kosovem polju • Občni zbor SDZ Priprave na proslavo kosovske bitke BEOGRAD — Včeraj so se končala dela pri postavljanju kupole največje pravoslavne cerkve na svetu in menda tretje največje cerkve na svetu sploh. Delavci so potrebovali 27 dni, da so s posebnimi hidravličnimi dvigali dvignili 4 tisoč ton težko kupolo na svoje mesto. Danes bo v hramu sv. Save prva slovesnost, ki bo tudi nekak pričetek velikih cerkvenih svečanosti ob šeststoletnici kosovske bitke. V ponedeljek pa se bo v Centru Sava pričel uradni civilni del svečanosti z akademijo, na kateri bo govoril predsednik srbske vlade dr. Desimir Jeftič, izvedli bodo simfonijo "Pasion svetega kneza Lazarja". V sredo, na dan obletnice, bo dopoldne jutranja maša v samostanski porti Gračanice in bo maševal patriarh German z vsemi arhiepiskopi. Patriarh German bo tudi vodil za-dušnico za vsemi ubitimi kosovskimi junaki. Vrhunec proslave pa bo v sredo ob 13. uri na Gazinestanu, kjer se je po epskem izročilu bila huda kosovska bitka in kjer je postavljen velik stolp, za katerega je menda po vojni dal pobudo takratni šef jugoslovanske UDB Marko Rankovič in na katerega so pred nekaj dnevi postavili pravoslavni križ. Ob tej priložnosti pričakujejo na Kosovem polju preko milijon ljudi, ki se bodo pripeljali z osebnimi avtomobili, posebnimi vlaki, letali itd. Še vedno niso uradno sporočili imena govornika, vendar je splošno utemeljeno mnenje, da bo to predsednik Srbije Slobodan Miloševič. Predsednik Miloševič je v teh dneh sprejel patriarha Germana in člane arhijerejskega zbora srbske pravoslavne cerkve. Med razgovorom so ugotovili, da so »odnosi med cerkvijo in državo dobri in da se razvijajo v skladu z ustavo in zakoni«. Miloševič je tudi sprejel predstavnike romunskega glavnega mesta Bukarešte, s katerimi je obravnaval gradnjo avtoceste, ki naj bi povezovala Beograd in Bukarešto. Iz Prištine poročajo o velikih pričakovanjih in mnogih govoricah v zvezi z zgodovinsko proslavo. Mnogo je tudi bojazni. Včeraj se je sestal zvezni notranji minister general Gračanin z notranjim ministrom Kosova. V uradni izjavi so lakonično sporočili, da je varnostni položaj še vedno težak in zapleten in da bodo naredili vse, da bo proslava potekala mirno in varno. Albansko prebivalstvo molči, mnogo je nervoze in pričakovanj, pravih vesti pa ni. Čujejo se vedno nove vesti o nadaljnji zaostritvi diferenciacije, ki pomeni partijske čistke in z njimi povezane policijske posledice. V teh dneh so se lotili zdravnikov in medicinskega osebja in zlasti onih, ki so bili udeleženi pri zdravstveni zaščiti rudarjev v Starem trgu. Iz partije so včeraj izključili šest oseb, češ da so nudile rudarjem preveliko pomoč- B. S. NADALJEVANJE S 1. STRANI Odmeven je bil poseg tajnika Slovenske skupnosti Iva Jevnikarja, ki je pozdravil demokratični proces v Sloveniji, saj pozitivno vpliva na položaj v zamejstvu, kjer doživljamo enotni kulturni prostor že dolgo časa kot nekaj normalnega. Zavzel se je za enak odnos matice do vseh sestavnih zamejskih delov in proti nekaterim že utrjenim monopolom in celo sektaštvu. SSk želi biti povsod subjekt. Za nekaj polemike je poskrbel socialdemokrat Tomšič, ki je najprej pozval k enotnosti, nato pa ostro napadel mladinsko organizacijo in list "Mladina". Kongres je v angleščini pozdravil predstavnik avstrijske ljudske stranke. Televizija je pozorno spremljala zanimiv dogodek, slovenska normalno-profesionalno, beograjska pa z izrednim zanimanjem in nervozo. Na kongresu so zvečer volili novo vodstvo in odobrili program, ki bo služil tudi kot volilni program. Za novega predsednika je predviden psiholog Humbert Požarnik, dosedanji predsednik Dimitrij Rupel bo še vedno v odboru, nekaj mesecev pa bo na študijskem potovanju v ZDA. Delno odpravljena kriza Vladna kriza ne bo kratka v mladinski organizaciji BEOGRAD — V petek jugoslovanska mladinska konferenca v Beogradu po sedmih urah razprav ni uspela rešiti krize, v katero je padla Zveza socialistične mladine Jugoslavije prejšnji teden po ostrem napadu novega predsednika kosovske mladinske organizacije na slovenske kolege, zaradi katerega sta odstopila predsednik in sekretarka zveznega mladinskega predsedstva Branko Greganovič in Anita Bara. Rexhep Hoxha je takrat slovensko mladinsko organizacijo obtožil, da vodi "protisrbsko, protijugoslovansko in protiarmadno politiko". Že na tisti seji predsedstva so predstavniki slovenske mladinske organizacije zahtevali, naj se organizacija opredeli, ali sprejema ali zavrača takšne nastope kosovskega predsednika. Ker tega predsedstvo takrat ni uspelo narediti, so ga slovenski mladinski predstavniki zapustili. In ta petek se je igra nadaljevala na konferenci. Predsednik zveze socialistične mladine Slovenije Jože Školč je od konference zahteval, naj se z glasovanjem opredeli do kosovskega besednega napada na ZSM Slovenije. Po dolgi razpravi, v kateri so prevladovala mnenja, da gre za hude in nevarne obtožbe na račun ene izmed republiških mladinskih organizacij in da se bo zato do njih potrebno opredeliti, pa do glasovanja le še ni prišlo, saj so delegati protestirali nad tem, da nimajo pisnih materialov, na podlagi katerih bi lahko zavzeli kvalificirane ocene. Manever pač, s katerim se je vsa stvar preložila na kdaj drugič. Zaplet v mladinski organizaciji je le del zapletov na relaciji Ljubljana-Be-ograd. Po konferenci se je sestalo predsedstvo in izvolilo novega predsednika zvezne koneference mladinske organizacije Makedonca Branka Azeskega, še vedno pa je ZSM J brez sekretarja. RIM — »Prepogostokrat dajemo vtis opic v kletki, ki se prepirajo za pest lešnikov«. Tako piše v današnji številki socialdemokratskega glasila L-Umanita o političnih sporih, ki pretresajo vladno koalicijo. Prispodoba je še kar posrečena. »Prepiri med opicami« trajajo že dolgo in kdor si je še pred nedavnim domišljal, da bo po 18. juniju na razpolago veliko več lešnikov in da se zato ne bo treba več toliko prepirati, se je uštel. Kletka se je zožila, lešnikov je zmanjkalo in razdraženost ter prepirljivost med opicami je narasla. Kaj se bo sedaj zgodilo, je veliko vprašanje. Vladna kriza je daleč od rešitve. Tisti, ki so želeli brezvladje, da 'bi dosegli nadvlado, so padli v kašo, iz katere ne bo lahko priti. Vse skupaj je toliko bolj hudo, ker je vladna kriza ohromila vsakršno zakonodajno dejavnost. V tem pogledu naj navedemo en sam, a dovolj zgovoren primer. Jutri bo svetovni dan boja proti mamilom. Kako ga bomo praznovali v Italiji? Minister za družbene zadeve Rosa Russo Jervolino je včeraj Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000,- din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000.- din, trimesečno 65.000. - din, polletno 120.000,- din, letno 240.000. - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch Izdaja in tiska ZTT Trst član Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Pretrgana mafijska razpečevalska mreža RIM — Karabinjerji so po večmesečnih tajnih preiskavah v petek ob zori aretirali 42 oseb, ki so trgovale z mamili ob podpori sicilske mafije. Med aretiranimi je tudi Alvaro Baldie-ri, ki ga preiskovalci prištevajo med tako imenovane velike ribe, saj je menda vodil in urejal promet mamil med Rimom in Sicilijo. Kaže, da je za zapahi tudi sin nekega vidnega mafijskega predstavnika, vendar preiskovalci te vesti niso ne zavrnili ne potrdili. Izmenjava med rimskim in sicilskim trgom mamil je trajala že več let, vodi pa jo sicilska mafija, saj ima del rimskega tržišča v zakupu. V Rimu so razpečevalci nabavljali heroin in ga »izvažali« na Sicilijo, s Sicilije pa so v Rim vozili kokain. Skupina je imela dobro organiziran prevoz, med aretiranimi so namreč tudi trije poklicni avtoprevozniki ter krojač, ki je mamilo všival v oblačila, namenjena nekaterim rimskim butikam. Preiskovalci so prepričani, da so s petkovo akcijo pre- trgali relacijo Sicilija-Rim-Kanada-Španija, po kateri se je v Italijo steklo ogromno prvovrstnega mamila. Ne izključujejo niti, da je mafija nabavljala kokain tudi v Turčiji. Gotovo pa je, da je ta sicer daljša proga, po kateri je v Italijo prihajalo mamilo, navrgla mafiji na desetine milijard zaslužka. Leteči oddelek rimske policije je odkril tudi druge kanale, po katerih je mafija pošiljala predelan heroin v Kanado. »Prodajni center«, ki so ga karabinjerji primerjali s pravo veleblagovnico, je imel sedež v rimski četrti Laurentino, ki je znana po svoji zanemarjenosti in nevarnosti. Med aretiranimi je poleg Baldierija tudi Cirino Ira iz Catanie, ki je bil tesen sodelavec mafijca Nitta Santa-paole. Slednji je že dolgo na begu. Policijska racija pa je zajela tudi več mladih neosumljenih ljudi ter enega zdravnika, Bruno Scioscio, ki je pripravljene doze mamil dobavljal manjšim razpečevalcem v Rimu. izjavila, da postaja problem mamil v Italiji vsak dan bolj dramatičen. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je droga pokosila že 408 mladih življenj. Še vedno pa smo brez zakona, ki bi zajezil to pogubno družbeno zlo. In dodaja minister Rosa Russo Jervolino: »Če bi ne bilo vladne krize, bi nemara že imeli ta zakon«. Žal pa je vse še na odprtem morju in vsi prerokujejo še dolga prerekanja (pa tudi kakšno politično novost) preden se bo Palača Chigi spet napolnila. Toda prerokovanja so v italijanskem političnem življenju pravi hazard. Ne kaže se zato spuščati na ta spolzka tla, čeprav nam poredna skušnjava kar naprej prišepetava domnevo, da se ne bo ne v obliki ne v vsebini bogvekaj spremenilo. Bo dosedanja peterobarvna mavrica še naprej usločena nad usodo te države? Stave so v polnem teku (čeprav so prepovedane, kakor pravi večni in vsemogočni Andreotti). Sedaj ko gre "totocalcio" na počitnice bo začasno prevzela njegovo mesto "totovlada". Tri eksplozije v Pakistanu ISLAMABAD — V noči na soboto so tri hude eksplozije povzročile v Pakistanu več kot 25 mrtvih. Med žrtvami naj bi bilo tudi 12 otrok, ranjenih pa je menda na stotine ljudi. Uradni viri informacij poročajo, da so vzroki vseh treh eksplozij neznani, vendar kaže, da je šlo za atentate in sabotaže. Do prve nesreče je prišlo v Pandžabu, kjer je eksplodiral eden največjih državnih plinovodov. Eksploziji je sledil požar, ki je uničil dobršen del gosto naseljenega predmestja v Lahoreju. Radijski dnevnik je poročal, da je močna eksplozija odjeknila tudi v industrijski coni pri Havilanu, kjer je umrlo devet oseb. Do tretje eksplozije je prišlo menda že predsinočnjim ,na mednarodnem letališču v Islamabadu. Ena oseba je izgubila življenje, medtem ko je neko pakistansko letalo točilo gorivo. Kako je prišlo do te eksplozije, je povsem neznano. Ob tem velja pripomniti, da je zelo važno, katera politična formula bo prevladala, a je važnejše, kakšne politične, družbene, gospodarske in kulturne izbire bo naredila bodoča vlada. Še važnejše od vladnih programov pa je, če bo sploh politična volja za njihovo uresničevanje. Videli smo na primer, kako je dosedanja De Hitova vlada z neverjetno brzino vsilila ukinitev tajnega glasovanja v parlamentu, ker je bilo v napoto njenim igram in igricam. Niti za ped pa se niso premaknile druge inštitucionalne reforme, na debelo podčrtane v programu. Prav tako smo videli, da je pred dobrim letom dni De Mita v svoje programskem govoru svečano dejal: »Vlada se obvezuje, da se bo lotila problema zaščite slovenske manjši- ne«. Pa se je v tem letu zgodilo bore malo. Zgodilo se je le to, da je bila poverjena ministru za dežele Macca-niču naloga, da v ministrskem sveta predloži vladni zakonski osnutek za zaščito Slovencev. Do tega ni prišlOt čeprav je bil osnutek sicer izdelan, a na takšen način, da je bilo dejansko veliko bolje, da še ni uradno zagledal luči sveta, ker bi bil groba žalitev za našo skupnost po 40 letih preslišanih in preglušenih sklicevanj na ustavna določila. Bo v prihodnje tudi tako? Morda b’ vendarle kazalo priliti kanček opb' mizma dosedanjim grenkim zaloga' jem. Ta zmerni optimizem prihaja s spoznanjem, da nekaj vendarle presketa pod pepelom nepotešem" iluzij, da so pred pragom nekatero spremembe. Craxi je te dni izjavil, a smo v zadnjem mesecu doživeli več/ spremembe kot prej v petnajstih letin-Morda je to pretirano. Nekaj pa je ne dvomno res. Politični zemljevid Evro pe (in Italije v njej) se je po 18. jam) bistveno spremenil. Dvoboj med P10 gresivnimi in konservativnimi silan1 se je skoraj povsod (v Italiji še zlasti/ prevesil v korist prvih. To pomeni, a se na obzorju morda svetlika nek novi humanizem, da si vedno bolj uti ra pot spoznanje, da je treba krop družbo po človekovi meri. Da gospo darsko blagostanje ni alfa in om^ vsega, še zlasti ne, če se v tem b gostanju poglabljajo družbene razu med ljudmi, če je cena tega blagos nja oboroževalna tekma med drža mi ter uničevanje narave in okolja. DUŠAN KALC Zanikane možnosti o naskoku na zavarovalnico Zavarovalnica Generali je v letu 1988 imela nad 570 milijard čistega dobička TRST — Čisti dobiček zavarovalnice Generali v lanskem poslovnem letu je znašal 340 milijard lir, kar pomeni 33,8 odstotkov več kot leto prej, čisti dobiček mednarodnega koncerna vseh drugih družb, ki sodijo v okvir Generali pa 572,4 milijard lir, kar je 22,2 odstotkov več kot leto prej. Podatke o lanskem poslovanju te največje italijanske zavarovalnice, ki ima svoje mreže razpredene po vsem svetu, je delničarjem včeraj zjutraj nanizal predsednik upravnega sveta En-rico Randone. V veliki dvorani zavarovalnice v stavbi na Trgu Duca degli Abbruzzi se je zbralo 591 delničarjev. Njihovo število zares ni bilo veliko, pa čeprav so ti zastopali 31,46 odstotkov kapitala. Delnice poseduje namreč na desettisoče delničarjev, ki jih ne zanima priti na občni zbor, zanima jih seveda predvsem, da imajo od lastništva teh delnici dober zaslužek. Zaradi zelo dobrega poslovanja v lanskem letu je bil tudi dobiček dober. To ne le lani marveč v vseh prejšnjih letih. V manj kot tridesetih letih se je vrednost delnic Generali povečala tridesetkrat, v istem času so se življenjski stroški povečali le desetkrat. V zadnjih mesecih je njihova cena spet poskočila. V lanskem letu, to je bilo povedano na včerajšnji skupščini, je zavarovalnica Generali z vso silo vdrla na francosko tržišče s tem, da je odkupila precejšen del delnic tamkajšnje zavarovalnice Midi. Svojo prisotnost v tej zavarovalnici bodo utrdili. Že vsa leta je zavarovalnica, ki se je v prvi polovici prejšnjega stoletja rodila in utrdila v Trstu, je imela poslovne stike z zavarovalnicami v vzhodno- evropskih državah. Pred kratkim so ustanovili mešano družbo z najmočnejšo madžarsko zavarovalnico in sedaj bodo aktivno prisotni na tem tržišču. Novinarjem je na tiskovni konferenci Randone povedal, da gre na eni strani za povratek v deželo, kjer je Generali poslovala pred veliko leti, is- Deželni svet se bo ponovno sestal v torek TRST — Deželni svet F-JK se bo po volilnem premoru ponovno sestal v torek. Na dnevnem redu so najprej odgovori odbornikov na vprašanja in interpelacije (predvidenih je kar 33), nakar bo vzel v pretres štiri zakonske osnutke. Prvi določa kriterije za nove urnike trgovin in javnih lokalov, v katerih prodajajo jestvine in pijače. Drugi predvideva dopolnilne predpise k zakonu za razvoj goratih predelov, tretji pa nove norme glede nadzorstva nad Krajevnimi zdravstvenimi enotami; zadnji zadeva ukrepe glede popravil poslopij, ki jih je poškodoval potres leta 1976. Na -dnevnem redu so tudi tri resolucije, poleg tega pa še izvolitev 12 predstavnikov Dežele v mešani paritetič-ni odbor o vojaških služnostih. točasno pa, da je to znak zaupanja v gospodarski razvoj te države. V kratkem bodo skušali nekaj podobnega narediti tudi na češkoslovaškem, ni izključen njihov prodor na Poljsko. Tako na skupščini kot na tiskovni konferenci je bilo veliko govora o možnosti, da bi se kak udarni finančnik polastil te zavarovalne družbe. O tej možnosti se govori že nekaj časa. Sedaj družbo vodi in nadzoruje skupina velikih delničarjev, ki imajo skupno manj kot dvajset odstotkov delnic. Krožijo vesti, da se za masovni nakup delnic zanima nekdo, neimenovani, pa čeprav si marsikdo predstavlja, kdo bi to lahko bil, ki bi hotel dobiti kontrolo nad tako finančno družbo, ki obrača ogromne vsote denarja. Naskok na tako močno finančno družbo kot je Generali je seveda možen, vse je možno, tako so povedali sedanji upravitelji, vendar so se vprašali ali bi se sploh našel nekdo, ki bi bil zmožen plačati za nakup tolikšnega števila delnic tudi do deset tisoč milijard lir? Predsednik upravnega sveta je zatem nanizal vrsto številk in podatkov o poslovanju v lanskem letu. Rečeno je bilo tudi, da se ugodni trend nadaljuje tudi letos. Na tiskovni konferenci je bilo tudi rečeno, da bo Generali investirala veliko denarja v sanacijo trgovskega pristanišča in da je zaradi tega pristopila k skupini, ki je izdelala načrt Polis. Na skupščini je bilo izvoljeno novo vodstvo zavarovalnice. Dr. Enrico Randone je bil potrjen za predsednika upravnega odbora. MARKO VVALTRITSCH Zaradi vse gostejšega prometa Nujna posodobitev 1 • V • W V • križišča v Sezam SEŽANA — Sežance že dolgo moti in ogroža vse gostejši promet po magistralni Partizanski cesti skozi mesto. Ker tega problema tako kot pomanjkanja parkirišč očitno ne bodo uspeli odpraviti pred dokončanjem avtomobilske ceste Razdrto-Fernetiči, so delegati v občinski skupščini nedavno ponovno zahtevali, naj pristojni odpravijo vsaj dve najbolj črni točki na tej tranzitni mestni cesti, torej izboljšajo križišče pri bencinski črpalki v bližini železniške postaje ter uredijo pločnik proti Terminalu. Četudi vse odgovorne službe soglašajo, da so izboljšave na teh delih Partizanske ceste nujno potrebne, saj se je samo na križišču pri bencinski črpalki v zadnjih dveh letih zgodilo 16 (tudi težjih) prometnih nezgod, zaradi tehničnih ovir, predvsem pa zaradi pomanjkanja denarja, nihče ne obljublja takojšnje rešitve. Sežanska cestna skupnost na primer ugotavlja, da je bila ureditev tega križišča projektno obdelana že ob prenovi Partizanske ceste, ki sta jo plačala republiška skupnost za ceste in sklad za urejanje stavbnih zemljišč. Vendar takrat omenjenega križišča niso uredili, saj bi bilo to možno le v primeru, če bi pred tem prestavili bencinski servis. Dokler tega ne bodo storili, križišča, ki ga bodo morali po mnenju komisije za tehnično urejanje prometa na koncu opremiti še s semafori, nikakor ne bodo mogli preurediti tako, kot so si zamislili in kot bi bilo prav. Kdaj se bo to zgodilo, se bodo morali dogovoriti predstavniki sklada stavbnih zemljišč, republiške skupnosti za ceste, krajevne skupnosti Sežana in seveda Istrabenza, ki bodo to delo plačali. Ker se odgovorni zavedajo, da problema ne bodo mogli urediti čez noč, omenjena komisija občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu predlaga začasno rešitev. Tako naj bi 80 metrov pred križiščem na Partizanski cesti zgradili nov prometni pas za vozila, ki nameravajo zavijati na desno, na Cesto na Lenivec. V to smer se je namreč promet močno povečal, odkar so v bližini uredili servis za tehnične preglede motornih vozil. Poleg tega naj bi pred križiščem postavili tudi dodatne prometne znake, s katerimi bi med drugim prepovedali tudi ustavljanje in parkiranje tovornjakov. Ne nazadnje pa naj bi v tem križišču poostrili miličniški nadzor. O teh ukrepih in možnostih za postopno dokončno ureditev problema naj bi se po predlogu Cestnega podjetja dogovorili po ponovnem ogledu tega cestnega odseka, ki naj bi ga čimprej pripravil pristojni občinski organ. Negotova je tudi ureditev pločnika proti Terminalu, ki sta ga zahtevali delegaciji Mitola in Istrabenza. Koprsko cestno podjetje namreč opozarja, da so pločniki komunalne naprave, za katere je pristojna občina. Podobno ugotavlja tudi občinska cestna skupnost, ki hkrati priporoča, naj se za gradnjo pločnika družno zavzamejo KS Sežana, sklad stavbnih zemljišč in delovne organizacije iz tega predela in Terminala. Vsi našteti dejavniki naj bi združili denar za ureditev pločnika, ki ga ob tem delu ceste, ob kateri vsak dan hodi na stotine delavcev in kupcev, toplo priporoča tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. J. O. Oglasni oddelek sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 _____iz sezane - iz sezane - iz sezane_ Nadaljujejo se priprave za turistično-trgovski center Znani že nekateri soinvestitorji tega projekta Enmp FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Center za poklicno usposabljanje Trst Ul. deH’lstria 57 tel. 765285 SEŽANA — V Sežani nadaljujejo priprave za začetek gradnje turistično-trgovskega in servisnega centra, ki naj bi ga na 31,5 hektara površin na obeh straneh bodoče sežanske obvoznice pri Fernetičih začeli urejati še pred koncem letošnjega leta. Trenutno so že znani nekateri sežanski soinvestitorji tega projekta, medtem ko se usklajevalec priprav na gradnjo, Poslovna skupnost Terminal Sežana, dogovarja tudi z zainteresiranimi partnerji od drugod. Kot nam je povedal predsednik te skupnosti Tihomir Kovačič, je pripravljen tudi že glavni projekt komunalne infrastrukture centra, tako da bodo lahko s pripravljalnimi deli začeli že jeseni. Turistično-trgovski center v soseščini mednarodnega mejnega prehoda Fernetiči je zasnovan tako, da bo zanimiv in koristen za tranzitne potnike, domače prebivalce in živelj iz sosednjih krajev v Italiji, kot tudi za tiste, ki se bodo zadrževali v bližnjem suho-zemnem terminalu in nastajajoči carinski coni. Raznoliki strukturi obiskovalcev bo prilagojena tudi ponudba, saj bodo v centru nudili najrazličnejše poslovne in turistične informacije ter razne trgovske, gostinske, športne, zabavne in specializirane turistične storitve. JANEZ ODAR Stekle lisice na hišnih i • v v »i dvonscih KOPER — V koprski občini so drugo polovico maja uplenili sedem steklin lisic, v prvi polovici junija pa pet. Skorajda v vseh primerih so se stekle lisice približale vasem, ali pa se celo zatekle na hišna dvorišča in se spopadle s psi. Nevarnost pred okužbo s steklino se je torej približala do hišnih vrat, zato so na nedavnem sestanku štaba za zatiranje in izkoreninjenje stekline sklenili, da še poostrijo ukrepe, s pomočjo katerih bi preprečili nevarno širjenje stekline. Potem ko so pred meseci v koprski občini ustrelili prvo steklo lisico, kar je v bistvu pomenilo, da so občino uvrstili med »okužene« s steklino, so lovci nastavili več kot tisoč vab s cepivom. (I. U.) TEC#^kJI ZA ODRASLE TEČAJI ZA SPECIALIZACIJO IN IZPOPOLNJEVANJE INFORMATIKA — OSNOVE UPRAVLJANJA - INTEGRALNI PRODUKTI - TEHNIK GAD - OSNOVE UPRAVLJANJA III -KOMBINIRANI JEZIKI (COBOL) ELEKTRONIKA — ELEKTRONSKA VEZJA - ELEKTRONIKA V GOSPODINJSKIH STROJIH - USPOSABLJANJE PROGRAMIRANIH KONTROLORJEV AVTOMOBILIZEM — ELEKTRONIKA V AVTOMOBILU POST DIPLOMSKO UDEJSTVOVANJE (za absolvente višjih šol) TEHNIKI ZA INDUSTRIJSKI »OFFICE AUTOMATION« TEHNIKI ZA UPRAVLJANJE IN »OFFICE AUTOMATION« Informacije in vpisovanje v tajništvu šole od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 17.00 (sobota 9.00 - 12.00) OPRAVA in za tuje znamke avtomobilov ^ ^ _ ^ Ul Marconi 6 - Tel. 775483 - 4 TRST - Tel. 768667 - 772002 gospodarski dopis iz Ijubljane Propagandni optimizem? Začetni letošnji gospodarski rezultati v Sloveniji (nekaj podobnega velja tudi za Jugoslavijo) niso slabi, so pa dosežki zaradi nizke osnove še vedno zelo skromni. Kljub temu je v slovenski vladi (spet: podobno je tudi v zvezni vladi) kar precej optimizma: do konca leta naj bi se družbeni proizvod vendarle povečal za poldrag odstotek, ker naj bi tudi gospodarska rast precej poskočila. Zlasti pa naj bi se močno popravil izvoz (za 8 odstotkov), kar je pravzaprav najbolj razveseljivo, čeprav je raven zaradi sorazmerno skromne menjave nizka. Optimizem, ki je sicer zadržan, temelji na podmeni, da bo zvezna gospodarska politika izpeljana tako, kot je bilo napovedano. Slovenska vlada se torej strinja z Markovičevo gospodarsko politiko in jo podpira, podobno kot jo podpira tudi slovenska politika, kot je dejal pred dnevi v Tacnu Milan Kučan. Se je torej pridružila tistim, ki predvidevajo, da gospodarske krize (in z njo tudi inflacije) ni možno prekiniti drugače, kot z močno gospodarsko rastjo? Se ne ozira več na pripombe ekonomistov, da sta povečevanje gospodarske rasti in zniževanje inflacije kot ogenj in voda, ko hkrati ne moreš doseči, da bi poskočila gospodarska dejavnost in upadla inflacija? Janez Bohorič, podpredsednik slovenske vlade, ki nam je pred dnevi razlagal, da- Slovenija podpira Markovičev program zato, ker je doslej, čeprav nepopoln, najbolj zaokrožen, najbolj tržno usmerjen in ker daje perspektivo, je ugotavljal tudi, da sta naša država in njeno gospodarstvo v marsičem tako specifična, da so potrebni nekoliko prilagojeni ukrepi za zniževanje inflacije. Sploh pa, je dejal, povsem "šolskih1 ukrepov za zniževanje inflacije tudi nikjer v svetu ne uporabljajo več, ker ne zaležejo, ih jih je treba popestriti z drugimi. Kot je razumeti, naj bi imel nekaj teh drugih ukrepov tudi Markovičev program. Zlasti zato, ker daje možnost za stabilizacijo gospodarstva in razvoj. Ključna beseda v zadnjem odstavku je - razvoj. Jugoslavija ne more iz gospodarske krize, če bo raven gospodarstva (in njegov proizvod) ostala na zdajšnji ravni, ki je tako nizka, da smo marsikje že povsem na zadnjem klinu evropske lestvice. To dejstvo čedalje bolj drži tudi za Slovenijo, ne samo za celotno Jugoslavijo. Tudi Slovenija se mora zdaj že ukvarjati s težavami, ki jih do nedavnega ni poznala. Takšna težava je na primer nezaposlenost, ki se je dokaj sunkovito dvignila kar na 30 tisoč nezaposlenih v republiki. Nekajletno nazadovanje družbenega proizvoda povzroča težave v šolstvu, zdravstvu... Razvoj gospodarske infrastrukture, od cest in železnic do energetike, se ne premakne nikamor, negibna hrbtenica pa hromi vse ostale. Tega se še kako dobro zavedajo drugje v državi, kjer, tak imamo občutek, se tega zavedajo veliko bolj zaradi nekakšnega političnega posluha kot pa zaradi trezne ekonomske glave. Stopicanje na mestu ali celo nazadovanje je zaradi svoje brezperspektivnosti zelo nevaren populistični smodnik. Zato seveda ne preseneča, če se je srbska politika tako samosvoje odločila za splošno ljudsko posojilo in izkoristila konjunkturno politično klimo vedoč, da bodo ljudje rekli: Poglej jih, to je prava pot; to je izhod! Ne storijo torej veliko drugega, kot Markovič, ki zagovarja gospodarski razvoj, vendar delajo to na premeten propagandni način in z drugačnimi sredstvi. Zato ne nasprotujejo temu delu gospodarskega programa nove vlade, ostro pa jo kritizirajo zato, ker nima protiinflacijskega programa. Kritika je propagandno spet dobro premišljena: vsak protiinflacijski program mora obljubiti manjšo inflacijo. Zahteva po takšnem programu je hkrati tudi zahteva po manjši inflaciji -to pa je tisto, kar ljudje želijo, kar je izhod, kar je nakazana perspektiva. Ključna beseda - razvoj - pa bi morala imeti prav v zvezi z Markovičem povsem drugačen lesk. Nova vlada hoče gospodarski razvoj pospešiti z reformami vseh vrst in s tako imenovano deregulacijo v gospodarstvu in v družbi. Zelo posplošeno rečeno: z uvajanjem demokracije v gospodarstvo naj bi sprostila sile, ki so za razvoj najdragocenejše, a hkrati najcenejše - ljudsko ustvarjalnost. Prav zaradi tega reformnega značaja je treba vlado podpreti in ji pomagati vzdržati, kajti taka reforma, ki pelje k trgu, bo povzročila tudi začasen gospodarski padec. Nekateri ga pričakujejo sredi jeseni, drugi celo kasneje, vsekakor pa naj bi bil povezan z najvišjo inflacijsko stopnjo. Takrat bo malo vzrokov za optimizem. So tisti, ki so kritizirali zdajšnji Markovičev optimizem, že spet potegnili pravo propagandno potezo? JOŽE PETROVČIČ Z zadnjih sej dolinskega in zgoniškega občinskega sveta Dolina: za reformo Zgonik: obsodba krajevnih uprav kitajskega režima Včeraj v Miljah predstavili spored 12. mladinskega festivala Prepričljiva kakovostna rast v bogati gledališki ponudbi Na petkovi seji dolinskega občinskega sveta je skupščina sprejela vrsto načelnih stališč in upravnih sklepov. Med sporočili je župan Švab omenil potrdilo direkcije evropskega parlamenta o prejemu resolucije, ki jo je dolinski občinski svet odobril v zvezi z vprašanjem zaščite Slovencev v Italiji. Predstavnik direkcije Karlheinz Neunreither je resolucijo izročil komisiji za mladino, kulturo, izobraževanje, informacije in šport s priporočilom, naj upošteva njeno vsebino pri svojem delu. Švab je nato poročal o prijateljski turneji zbora Valentina Vodnik po Bavarski in občini Lenting, kjer se nahaja končni terminal naftovoda. Obisk, katerega se je poleg župana udeležil tudi podžupan Pečenik, se je odvijal v duhu prijateljstva med ljudmi ob Jadranu in ljudmi bavarskega kontinenta, med Dolino in Lentingom. Nemški zbor iz Strasslacha bo gostoval v Dolini 7. oktobra, torej dan pred mednarodnim tekmovanjem v spretnostni vožnji. Župan Švab je izrazil upanje, da bodo ob tej priložnosti ponovno odprli mejo na krožni poti Boljunec-Botač-Beka-Socerb-Prebeneg-Boljunec. Po krajših informacijah v zvezi s Kmetijskimi dnevi je župan obvestil skupščino, da bo inštitut ISIG izvedel v dolinski občini raziskavo o potrebi po dobri informaciji občanov, ki živijo blizu industrijskih obratov, za katere veljajo strogi varnostni predpisi EGS. Raziskavo je naročila komisija EGS. Na področju javnih del pa je župan sporočil, da so bila izročena dela drugega odseka za občinsko hišo v Gro-čani v vrednosti 85 milijonov lir. Solidarnost materi ugrabljenega Cesareja Caselle in 42 županom ter občinskim svetom iz pokrajine Locri, ki so te dni iz protesta proti brezbrižnosti vlade odstopili, je dolinski občinski svet izrazil s soglasnim sprejetjem resolucije, ki zastopa tudi stališča Zveze za krajevne avtonomije. V njej dolinski občinski svet zahteva od nove vlade, naj odobri reformo krajevnih uprav in torej točno določi njihove vloge, pristojnosti in finančno avtonomijo, pri tem pa odpravi tudi vse ovire pri dodeljevanju dolgoročnih posojil. Resolucija omenja še potrebo po sodobnih urbanističnih zakonih in po sklicanju vsedržavne skupščine dežel in krajevnih uprav, ki naj bi sklepala o ustanovitvi Vsedržavne permanentne konference teh organov. Dolinski občinski svet nadalje poziva vlado, naj odobri pravičen zakon za zaščito slovenske manjšine. Na petkovem zasedanju so nadalje imenovali komandanta prostovoljnih gasilcev Breg Igorja Petarosa za odgovornega za civilno zaščito v občini. V okviru vaj civilne zaščite Vsedržavnega združenja alpincev, ki poteka te dni tudi na področju dolinske občine, je občinski svet sprejel resolucijo, v kateri pozdravlja vsedržavno združenje alpincev in njene člane ter se jim zahvaljuje za koristno opravljeno delo, saj je pobuda dragocen, nesebičen in human zgled bratske solidarnosti. Udeležencem izreka dobrodošlico v duhu vrednot miru, sožitja in dela, ki povezujejo veliko večino dolinskih občanov italijanskega in slovenskega jezika v demokratično skupnost. Na četrtkovem zasedanju zgoniškega občinskega sveta se je župan Miloš Budin najprej spomnil tragičnih dogodkov na Kitajskem. Ostro je obsodil kruto in krvavo represijo režima in izrazil solidarnost kitajskim študentom v boju za demokratizacijo družbenega sistema. Župan je poročal tudi o napovedani akciji za preverjanje učinkovitosti službe za civilno zaščito s simulacijo nesreče. Ob pomoči prostovoljcev Združenja alpincev bodo v vsaki občini opravili kako koristno delo, kot npr. postavljanje cementnih rezervoarjev in čiščenje poljskih poti. V zgo-niški občini je med drugim predvidena ureditev podpornega zidu v Samatorci. Tudi letos bo občinska uprava organizirala v Zgoniku poletni otroški center za otroke, ki so obiskovali osnovno šolo in zadnji letnik otroškega vrtca. Pričel se bo 3. julija in bo trajal dva tedna. Letošnja jubilejna 25. občinska razstava vin je odlično uspela, nagrajevanje vinogradnikov pa bo v Gabrovcu v petek, 7. julija. Končno je župan seznanil svetovalce, da je po odkupu cerkvenega zemljišča v Samatorci stekla ob pomoči domačinov akcija čiščenja in urejevanja terena, na katerem bodo zgradili vaški družbeni center. Po svetovalskem priporočilu, da se v dogovoru s pokrajinsko upravo kaj ukrene za prevencijo vse pogostejših nesreč na križišču na Božjem polju, je zgoniški občinski svet izvolil svoje predstavnike v pokrajinsko davčno komisijo in imenoval dosedanjega vodjo prostovoljne gasilske enote Bruna Pegana za odgovornega koordinatorja službe za civilno zaščito. Sledila je soglasna odobritev obračuna za finančno leto 1988 in aktivnih oziroma pasivnih preostankov. Končno je občinski svet še odobril pravilnik za upravna samopotrdila, ki jih državljan lahko predloži namesto anag-rafskih dokumentov. B. S. V konferenčni dvorani novega Kulturnega centra v Miljah je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri so predstavili spored prireditev letošnjega mednarodnega gledališkega festivala za mladino. Kot vsako leto bo levji delež pozornosti posvečen mlademu gledalcu, v prvi vrsti otrokom, ki še obiskujejo obvezno šolo. Bogato izbiro tovrstnih predstav, ki se bodo od jutra do večera zvrstile v tednu od 2. do 7. julija, dopolnjujejo še druge pobude, kot so seminarsko delo in tematska srečanja, letos pa je tu še novost - retrospektiva risanih filmov iz 70. let, ki ga skupina organizatorjev prireja v sodelovanju z Zagrebfilmom. O pomenu in tradiciji tega mednarodnega poletnega festivala, Teatro ragazzi je v svojih dvanajstih letih življenja postal že prava institucija, je uvodoma spregovoril miljski župan Claudio Mutton. Poudaril je izvirnost in kakovost zamisli, ki se je z novostmi zadnjih let prepričljivo uvrstila med najpomembnejše kulturne trenutke v naši deželi. Spregovoril je o nujnosti koordinacije večjih poletnih prireditev, kot je poleg miljskega festivala še operetna sezona tržaškega Verdija. Te misli sta nato povzela še predsednik Letoviščarske ustanove Alvise Barison in umetniški vodja tržaške Odločen protest zaradi vsebine oddaje Nordest Diskriminacija slovenskih oddaj Prejeli smo s prošnjo za objavo: Slovenski programisti-režiserji, napovedovalci in uradniki smo si na povabilo šefa italijanskega programskega oddelka dr. Marcella Lenghija ogledali televizijsko slikanico NORDEST, ki je bila po napovedih odgovornih urednikov namenjena radiofonski produkciji deželnega sedeža RAI v Trstu. Prepričani smo bili, pa tudi samo vabilo na Ogled je nedvoumno opredeljevalo značaj oddaje, da bodo italijanski kolegi prikazali celotno produkcijo RAI v Trstu, se pravi italijansko in slovensko. Ob spremljanju oddaje pa smo bili neprijetno in celo žaljivo prizadeti, saj je bilo od skupnih približno 60 minut slovenskemu sporedu namenjenih le nekaj minut. Bivši direktor sedeža inž. Candussi je v svojem posegu o prvem povojnem razdobju, o obdobju med ZVU vse do vključitve tržaške radijske ustanove v vsedržavno ustanovo RAI ob konvenciji s predsedstvom vlade, sicer omenil slovenske oddaje in nekaj imen, kar pa je izpadlo v razmrcvarjeni montaži skrajno žaljivo in profesionalno nesprejemljivo. Zdelo se je namreč, da gre pri njegovem intervjuju za nekakšen cenzorski poseg. Šef slovenskega programa dr. Benedetič pa je v minuti, ki mu je bila namenjena, lahko navedel le nekaj statističnih podatkov o obsegu našega delovanja. Člani programskega oddelka in napovedovalci Radia Trst A najostreje protestirajo proti omenjeni oddaji, čeprav se dobro zavedamo, da je naš protest lahko samo moralen. operne hiše Pio De Berti Gambini. Oba sta izrazila tudi željo po skupnem načrtovanju poletnih kulturnih manifestacij. Gledališče za mladino bo letos doživelo že dvanajsto izvedbo. Že pred kakim letom se je postavilo vprašanje denarne podpore, ki jo skupina organizatorjev črpa iz prispevkov raznih ustanov, pojavila se je tudi želja po večji samostojnosti, od vsega začetka je namreč glavni pokrovitelj in tudi organizator Občina Milje. Letos se ta predlog ni uresničil zaradi političnih težav miljske občinske uprave. Kot je v imenu organizatorjev poudarila dr. Maila Zarattini, pa je ustanovitev samostojnega organizma nujen pogoj za nadaljnjo kakovostno ponudbo tega poletnega festivala. Pred tremi leti je Gledališče za mladino doživelo izjemen kakovostni podvig. Začetno strogo gledališko zasnovo so obogatile razne multimedial-ne ponudbe, kot so bili laboratorij za prestavitev skupnih predstav, razstave o gradivu za otroke, tematsko preučevanje otrokovega dojemanja sveta, s posebnim poudarkom na vplivu reklamnih spotov, glasbeni večeri mladih izvajalcev. Letos bosta z otroki ustvarjala zgodbico ilustratorja Cristina Las-trego in Francesco Testa. K temu se dodaja še predvajanje risank iz 70. let. Ta del bo predstavljen z naslovom V iskanju izgubljene risanke in bo na vrsti od srede, 4. 7., do nedelje, 7. 7., ob 11.30 in 19.30, v dvorani miljskega Kulturnega centra. Novosti ponuja tudi gledališki del festivala: letos se bosta prvič predstavili tudi izvenevropski skupini, in sicer s Kube in iz Argentine. Med tujimi gosti so zastopane še Francija, Velika Britanija, Belgija in Bolgarska. V šestih dneh se bo zvrstilo 31 predstav, od teh je predvidenih 9 premier na državnem nivoju. Večina le-teh bo na odprtem, na Trgu Marconi in po ulicah, nekatera srečanja pa bodo v Beneški hiši, v Kulturnem centru, na šoli de Amicis in v otroškem vrtcu. Miljski festival pa ni namenjen le mladim in najmlajšim, opolnoči bodo v teniškem klubu tudi glasbena srečanja, večerne predstave pa lahko postanejo gledališki trenutek tudi za odrasle, (dam) Zborovska revija Pesem v zalivu Vreme ni skvarilo lepega pevskega dogodka v Devinu razne prireditve V okviru praznika sv. Ivana bo danes, 25. t. m., ob 18. uri v Ljudskem domu v Podlonjerju 9. ŠAGRA MANDRIJER-JEV. Na ogled bo razstava starih predmetov, zaigrali bodo Veseli godci. Zaželene so narodne noše. Praznik se bo nadaljeval tudi jutri, 26. t. m., z nagrajevanjem ob 19.30. Nakar bo sledil ples s triom Mara, Neva in Cesare. KD Vesna - Križ vabi v sredo, 28. t. m., ob 21. uri v Dom A. Sirk na koncert dekliškega in moškega zbora Vesna. Vabljeni! razna obvestila Glasbena matica vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 26. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na šoli Glasbene matice, Ul. R. Manna 29. V Tomaju bo danes, 25. junija, ob 17. uri posebna slovesnost. Maševal bo tržaški škof Bellomi v zahvalo za tri duhovnike, ki delujejo v škofiji, in za nove duhovne poklice. Zahvalili se bomo tudi za sestre redovnice, ki že in še vedno veliko dobrega storijo. Pela bosta mešana cerkvena zbora iz Tomaja in Mačkolj. Po maši bo krajši kulturni program ob 10-letnici tomajskega zbora in 40-letnici zbora iz Mačkolj. Ob koncu bo bratsko srečanje na župnijskem dvorišču. Lepo vabljeni verniki s tostran in onstran meje. Župnija Boljunec obvešča, da bo danes, 25. t. m., opasilo sv. Ivana. Ob 9. uri bo novomašnik Riccardo Dona pel novo mašo za italijanske vernike, ob 10.30 pri glavni maši v slovenščini za slovenske vernike. Pohištvo Koršič vabi ob priliki praznika sv. Ivana cenjene odjemalce in prijatelje na tržaški velesejem v svoj stand, da se okrepčajo s kozarcem domače kapljice: Vreme je postalo nepričakovan prota-aonist zborovske revije Pesem v zalivu, ki so jo Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin priredili v petek zvečer v Devinu pod pokroviteljstvom devinsko-nabrežinske občine. Zaradi dežja se koncert ni mogel odvijati pred vaško cerkvijo, kot je bilo prvotno mišljeno, ampak v telovadnici devinske osnovne šole. Toda s preselitvijo v pokrit prostor prireditelji niso dokončno obračunali z vremenom, saj so se med revijo dobesedno utrgali oblaki, tako da so gromi, strele in večkratna prekinitev električnega toka močno pogojevali in na nek način celo sooblikovali spored večera. Številne udeležence, ki jih slabe me-teolološke napovedi očitno niso priklenile doma, sta najprej pozdravila zbora prireditelja s skupnim petjem Zdravice, nato pa sta jih nagovorila še Marko Tavčar v imenu zborov in devinsko-na-brežinska občinska odbornica za kulturo prof. Marinka Terčon. Govornika sta med drugim omenila, da gre že za drugo tovrstno revijo v Devinu, in izrazila željo, da bi iz teh zarodkov pognala prava tradicija. Na improviziranem odru so se nato zvrstili Mešani pevski zbor »Milan Per-tot« iz Barkovelj pod vodstvom Aleksandre Pertot, Moški pevski zbor »Ermes Grion« iz Tržiča pod vodstvom Frances-ca Fragiacoma in Mešani pevski zbor »Obala« iz Kopra pod vodstvom Mirka Slosarja. Vse tri glasbene skupine so dokaj kvalitetne in uveljavljene in so se na petkovem koncertu dobro odrezale. Mogoče najbolj dovršeno so zapeli Bar-kovljani, a občinstvo so navdušili tudi Tržičani in Koprčani. Med natopom slednjih je nevihta najbolj razsajala in je luč kar trikrat zginila za daljši čas. Toda dirigent Slosar se je v temi kaj hitro znašel: prižgal je cigareto in zbor vodil z ogorkom. Ker večera ni bilo mogoče zaključiti v'temi (ne bi bilo previdno, da bi ljudje množično zapuščali telovadnico v takšnih razmerah), so pevci »Obale« bili prisiljeni podaljšati svoj nastop veliko čez prvotno določenih še-stero pesmi. Toda ta »prisila« ni v resnici nikogar težila, saj so pevci peli mogoče še bolj zagnano in občinstvo jih je ob koncu vsake pesmi poplačalo z bučnim ploskanjem. Spored sta povezovala Gregor Pertot v slovenščini in Angelica Guiddi v Italijanščini. Po konceftu so se številni udeleženci preselili v novi sedež devinskih zborov, kjer se je prosta zabava ob petju in glasbi ter dobro založenih mizah zavlekla pozno v noč. Na sliki (foto Magajna) odbornica Terčonova pozdravlja občinstvo. OBČINA TRST UPRAVNA SLUŽBA ODDELKOV ZA PROSTORSKO UREDITEV IN GRADBENA DOVOLJENJA Prot. št. S.A.I. (a)-81/135/109 ODOBRITEV PODROBNEGA REGULACIJSKEGA NAČRTA ZA KRAŠKE VASI PROSEK, KRIŽ IN KONTOVEL sprejetega s sklepi občinskega sveta št. 566, 567 in 568 z dne 15. 7. 1985 OBVESTILO Občinski svet je s sklepi št. 227, 228 in 229 z dne 20. 2. 1987 odobril podrobni regulacijski načrt za kraške vasi Prosek, Križ in Kontovel, ki je bil sprejet s sklepi št. 566, 567 in 568 z dne 15. 7. 1985. Overovljen izvod odobritvenih sklepov, v izvlečku objavljenih v Uradnem vestniku Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine št. 60 z dne 16. 5. 1987, je z načrti deponiran v glavnem tajništvu (soba št. 607 - VI. nad. občinske palače, Costanzijev prehod št. 2) ter na prost ogled vsakomur. Zainteresirane osebe si ga lahko v uradnih urah ogledajo (ob delavnikih od 12. do 13. ure). To obvestilo bo objavljeno v tržaških dnevnikih »II Piccolo«, »Primorski dnevnik«, v Uradnem listu italijanske republike, v Spisku zakonskih obvestil tržaške pokrajine ter razobešeno na oglasni deski tržaškega sodišča. Ta postopek se sklicuje na pooblastilo predsednika tržaškega sodišča -akt kron. št. 6167 z dne 20. 7. 1988, v skladu s 150. členom kazenskega po-stopnika o sporočilih z javnimi razglasi ter nadomešča vročitev sporočila lastnikom nepremičnin, na katere se odobritev načrta nanaša, po predpisih iz 16. člena zakona št. 1150 z dne 17. 8. 1942 ter naslednjih sprememb in dopolnil. Trst, dne 21. aprila 1989 ŽUPAN dr. Franco Richetti GLAVNI TAJNIK dr. Giovanni Serraglio OBČINA TRST UPRAVNA SLUŽBA ODDELKOV ZA PROSTORSKO UREDITEV IN GRADBENA DOVOLJENJA Prot. št. S.A.I. (a)-88/50/19 PREDMET: varianta št. 52 splošnega občinskega regulacijskega načrta - področje A 2 - izjeme v gradnji po sklenjenih blokih. ŽUPAN, ker: — je občinski svet s sklepom št. 138 z dne 6. 3. 1989 sprejel varianto št. 52 Splošnega občinskega regulacijskega načrta, odobrenega z o.p.d.o. št. 179/URB z dne 16. 12. 1969 ter naknadno splošno spremenjenega z varianto št. 25, odobreno z o.p.d.o. v št. 017/Pres. - 8/P.U. z dne 21. L 1981; — v smislu in na osnovi določb 9. člena zakona št. 1150 z dne 17. 8. 1942, naslednjih sprememb in dopolnil ter 19. člena deželnega zakona št. 39 z dne 4. 5. 1973, obveščam da je načrt omenjene variante deponiran v glavnem tajništvu (oglasna deska) za 20 dni zaporedoma in sicer od 30. junija 1989 do 20. julija 1989; da si ga v oplenjenem roku lahko vsakdo ogleda in sicer ob delavnikih od 8. do 14. ure ter ob praznikih od 9-do 12. ure; da lahko zainteresirane osebe v roku 20 dni, začenši z dnem po zadnje® dnevu objave pa do 9. avgusta 1989. predložijo pismene pripombe na us" treznem kolkovnem papirju. Trst, dne 26. maja 1989 ŽUPAN dr. Franco Richetti GLAVNI TAJNIK dr. Giovanni Serraglio MAFFOltf SAMI IZDELAJTE POROČNE bomboniere Ul. Manzoni 18 - TRST - Tel. 728096 Zanimiv predlog Podjetje ACEGA naj postane medobčinsko Razmere so dozorele, da bi pri distribuciji vode, elektrike in plina v tržaški pokrajini tržaško občinsko podjetje ACEGA nadomestilo novo javno podjetje, ki bi ga skupno upravljale vse občine na Tržaškem. To je glavna ugotovitev sestanka, na katerem so se na pobudo komunistov v teh dneh zbrali tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL za ACEGA, celica PSI za ACEGA ter sekcija KPI za ACEGA, ACT in ENEL. Kot beremo v tiskovnem poročilu, ki so ga podpisale vse navedene organizacije, so udeleženci sestanka soglasno ugotovili, da bi ustanovitev novega medobčinskega podjetja omogočila rešitev številnih vprašanj v zvezi z distribucijo vode, elektrike in plina na Tržaškem. Skupno upravljanje in racionalizacija distribucije bi med drugim pomenila precejšen prihranek, kar je velikega pomena v naši pokrajini tudi zaradi stalnega demografskega padanja in vzporednega manjšanja števila uporabnikov. Na tak način bi tudi lažje zagotovili pravične cene in učinkovito službo. Udeleženci sestanka so nadalje poudarili potrebo, da bi izboljšali delovne razmere in produktivnost v ACEGA s sklenitvijo enotne delovne pogodbe v okviru enotnega podjetja za energetski sektor. Poleg tega so se zavzeli za to, da bi nemudoma obnovili upravno komisijo ACEGA, kateri je zapadel mandat pred več kot letom dni. Ob koncu sestanka so udeleženci ustanovili skupno delovno komisijo, ki naj pripravi posvet pokrajinske razsežnosti, na katerem bi razpravljali o prednostih energetskega podjetja, ki bi ga upravljale vse prizadete občinske uprave ter tudi o predlogih ACEGA za napeljavo metana v tržaški in okoliških občinah. Jutri občinska seja Po daljšem volilnem premoru se bo jutri zvečgr spet sestal tržaški občinski svet. Na dnevnem redu ima celo vrsto tekočih upravnih zadev in ratifikacijo sklepov občinskega odbora. Župan Richetti bo uvodoma odgovarjal na vprašanja in interpelacije svetovalcev. Muhasto vreme ni skvarilo lepe prireditve Kres v Padričah v znamenju spoznavanja vaške zgodovine »Ali boste kresovali?«, smo v petek popoldne zaskrbljeni telefonsko povprašali Padričarje, za katere smo vedeli, da se vestno pripravljajo na svoj tradicionalni praznik. »Seveda bomo,« so nam odgovorili, »v Padričah smo že vajeni, da nam vreme ponagaja; a mi izpeljemo naše kresovanje kljub vsemu.« In ker so bili organizatorji tako pogumni, smo bili seveda še mi. Ni nam bilo žal. Prisostvovali smo namreč lepi kulturni prireditvi, ki jo je pripravilo domače kulturno društvo Slovan, videli smo, kako lepo se je užgal velik kres "Zad za kalom" in prisluhnili komentarjem Grgičev in drugih, ki so si ogledali lepo razstavo, namenjeno tokrat Grgičem, Padričarjem in sorodstvu. Razstavo so namestili v. nekdanjem skednju, po domače pri Kraljevih, sredi Padrič. Pripravili in uredili so jo člani domačega društva, gradivo o raziskavi priimka Grgiči pa je skrbno in vestno, kot je to že njegova navada, pripravil prof. Samo Pahor, ki se s preučevanjem Padrič in njihove zgodovine bavi že od leta 1958. Razstavo dopolnjujejo številne stare fotografije, v glavnem že arhivska last domačega društva, druge so dali na razpolago domačini. Glavni del razstave pa predstavljajo veliki panoji, na katerih so izrisani rodovniki raznih Gričev, od tistih davnih časov, pred nekaj stoletji, ko so se v Padričah prvič pojavili Grgiči - prvi med temi Lovrenc, Jakob, Andrej in Štefan Grgič. Lepo prireditev je, kot v starih časih, uvedla godba na pihala Viktor Parma iz Trebč, ki je zaigrala nekaj veselih in poskočnih, ki so ogrele kar lepo število udeležencev. Temu veselemu začetku prireditve je sledil še nastop mešanega pevskega zbora Lipa iz Bazovice pod vodstvom Evgena Prinčiča. Nataša Kalc je, kot predstavnica KD Slovan, uvedla glavnega govornika prof. Sama Pahorja, ki je domačinom na zelo zanimiv in prijeten način obrazložil, kako so potekale raziskave o nastanku priimka Grgič, kje, kdaj in kako je začel z zbiranjem gradiva in kaj vse se lahko iz zbranega gradiva izve o raznih vejah sorodstva, o tem, kako so nekdaj v tem kraju ljudje živeli, kako so se rojevali, poročevali, živeli in umirali; kako se je vas demografsko razvijala, kakšni so bili poklici, kako so se ljudje priseljevali in odseljevali, kako je torej ime Grgičev povezano s samim krajem Padri-če. "Raziskovalno delo ni bilo lahko, saj sem moral pregledati številne arhive. Če kdo morda ne bo še našel svojega rodovnika, mu lahko sedaj povem, da bomo razstavo še dopolnili in da torej pričakujemo tudi sodelovanje vaščanov, da nam dajo na razpolago podatke, ki bi nam lahko pri našem delu pomagali", je na koncu pristavil. Otvoritvi razstave je sledilo kresovanje. "Zad za kalom" so pridni Padričarji pripravili lep in velik kres, ki se je, kljub mrzlemu vetru in dežju, lepo užgal in zagorel tako, da je bil organizatorjem v ponos. Okrog njega so se zbrali domačini, a zabava se ni mogla razviti in trajati tja v noč, kot je bilo to želja. NEVA LUKEŠ Na sliki (foto Križmančič) nastop tre-benske godbe pri kresu ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage Marije Miklavec por. Stok Posebna zahvala naj gre dr. Jasni Jelenc, prijateljem, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. SVOJCI Trst, Zabrežec, 25. junija 1989 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage mame, none, pranone, sestre in svakinje Štefanije Gornik roj. Žagar Posebna zahvala dr. Hrovatinu, g. župniku Živcu, vsem sosedom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so z nami sočustvovali ob tem težkem trenutku. SVOJCI Bazovica, Gropada, 25. junija 1989 ZAHVALA Ob izgubi dragega Na ovinku pod smodnišnico je šoferja zadela srčna kap Prevrnil se je avtobus s Trgovec z bananami Boscolo bo moral kmalu pred sodnike Karabinjerji posebnega oddelka NAS iz Vidma so včeraj prijavili tržaškemu sodišču trgovca z bananami Daria Boscola in ga obtožili, da je pospeševal zore-bje banan z dibromoetanom, kar je po zakonu prepovedano. Karabinjerji so Prijavili tudi nekega trgovca z bananami iz Remanzacca v Furlaniji ter lastnika Podjetja iz Cesene, ki je trgovcema še pred časom prodajal dibromoetan. Kako uskladiti prijavo karabinjerjev z analizami kemijskega laboratorija KZE, ki je ugotovil, da na bananah, zaplenjenih pri Boscolu, ni sledov o bromu? Na oddelku NAS v Vidmu so nam včeraj popoldne svetovali, naj se za podrob-bejše informacije obrnemo na preturo ali na poveljstvo karabinjerjev v Milanu, bar pa bi bilo, spričo predprazničnega dne, jalovo početje. Vseeno pa je bil s°govornik iz Vidma toliko prijazen, da nam je dal nekaj informacij. Dejstvo, da ba analiziranih bananah ni bilo sledov o bromu, še ne pomeni, da ga Boscolo ni bikoli uporabljal. V njegovem skladišču na zelenjavnem trgu v Trstu so namreč karabinjerji našli plastično posodo s prepovedano tekočino m sam Boscolo je '•bdi za naš časopis izjavil, da je pred dvema letoma nekajkrat uporabil dibromo-6,;ab, a da je to prakso kmalu opustil. Od takrat je pospeševal zorenje banan z btilenom, kar je povsem zakonito. Boscolo je tudi priznal, da iz pozabljivosti ni Poskrbel za uničenje dibromoetana, vendar dejstvo, da je bila posoda skoraj do Vrha polna, je po njegovem dokaz, da se ga ni posluževal. Policisti aretirali »znanca«, ki je bil na delni prostosti p. Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so aretirali 54-letnega Tržačana j-bbseppa Mora pod obtožbo kraje. Moro je star znanec policije. Zaradi drugih P^krškov je bil pred časom obsojen na zaporno kazen, a je v zadnjih časih b?ival delno prostost in delal v trgovini jestvin. v Policijski agenti so med osebnim pregledom in v njegovem stanovanju našli k?''- neizpolnjenih čekov in uro. Izkazalo se je, da so čeki izginili iz torbice Nevie V*°naco, ki je policiji prijavila, da ji je v torbici zmanjkalo tudi 800 tisoč lir. VSenti so Giuseppa Mora peljali v koronejski zapor, v katerem je med drugim e 2aprt njegov 24-letni sin Nicola zaradi vrste prekrškov. 53 potniki Na državni cesti 202, tik pod Vojaško smodnišnico, se je včeraj prevrnil avtobus, s katerim se je 53 italijanskih turistov iz Sondria vračalo iz Jugoslavije proti domu. Šoferja so zaradi srčnega infarkta sprejeli s pridržano prognozo na oddelek za urgentno medicino glavne bolnišnice, od potnikov pa se jih je pet le lažje ranilo. Nesreča se je pripetila okrog 10. ure. 57-letni šofer Sergio Raina je turistični avtobus s pavijsko registracijo usmeril iz Ulice Brigata Casale na Tr-biško cesto. Ko je privozil v ovinek pod smodnišnico, ga je zajela slabost, a je bil vseeno še toliko priseben, da je zapeljal na desno, kjer pa se je avtobus zaradi sunkovitega zavoja in spolzkega cestišča prevrnil in obstal na desnem boku. Raina je obležal za volanom, potnike pa je vrglo s sedežev. Prva sta jim priskočila na pomoč gasilca Geletti in Križman iz miljske postaje, ki sta se peljala za avtobusom in sta neposredno sledila nesreči. V avtobusu je prve trenutke vladala panika, ko pa so potniki spoznali, da se ni zgodilo nič posebno hudega, so se opogumili in si vzajemno pomagali iz prevrnjenega vozila. Gasilci so jim prislonili lestev in jih vabili k naglici, kajti bali so se, da bi se razlito gorivo vnelo. Z rešilci RK so tri ranjence in šoferja odpeljali v glavno bolnišnico, eno ranjenko pa v katinarsko. Raino so zaradi srepe kapi sprejeli na oddelek za urgentno medicino s pridržano prognozo, 74-letni Ines Vetti, 66-letni Marii Bianchini, 67-letnemu Mariu Gredam in 66-letni Augusti Maffeini — vsi so iz občine Sondrio — pa so nudili le prvo pomoč. Ozdraveli bodo v nekaj tednih, Bianchinijeva, ki si je verjetno zlomila zapestje, pa v mesecu dni. Po nesreči so potnike odpeljali s policijskim avtobusom v kasarno pri Sv. Ivanu, kjer so si nekoliko opomogli. Pozneje so z drugim avtobusom nadaljevali pot proti domu. Zaradi nesreče je bil tisti predel ceste 202 dve uri zaprt prometu. Gasilci so namreč morali vsaj za silo zamašiti luknjo v rezervoarju, iz katerega je odtekalo gorivo. Avtobus so nato postavili na kolesa s pomočjo žerjava in ga odpeljali. Na sliki (foto Križmančič): gasilci so imeli veliko dela, preden so prevrnjeni avtobus spet spravili na kolesa. Miroslava Gregorija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Trst, 25. junija 1989 ZAHVALA Ob izgubi drage Pierine Košute vd. Spadaro se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Sinova, brat, sestri in vsi sorodniki Križ, 25. junija 1989 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob izgubi dragega Giuseppa Zerialija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. SVOJCI Botač, 25. junija 1989 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi našega dragega Gualtiera Savija se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so se pridružili žalovanju in počastili njegov spomin. Posebna zahvala osebju oddelka za oživljanje katinarske bolnišnice, gospodu Nemecu, gospodu župniku Giursiju za tolažilne besede ter darovalcem cvetja. Žalujoča družina Trst, 25. junija 1989 Organizacija slovenskih tabornikov v Italiji Rod Modrega vala izreka Aldu Ruplu iskreno sožalje ob izgubi očeta Andreja. ŠD Primorec iz Trebč in sekcija KPI Z. Kralj Trebče, Padriče in Gropada izrekata iskreno sožalje ženi Mariji, otrokom in vsem svojcem ob izgubi Andreja Rupla. t Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi Ivan Kocijan (Kraščev) Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 26. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazovsko cerkev. Žalujoči žena Marija, hči Marija z možem, sin Ivan, vnukinje, pravnuka in drugo sorodstvo. Bazovica, 25. junija 1989 Nepričakovano nas je zapustil naš dragi mož in tata Guido Grilanc (Ljubo) Pogreb bo jutri, 26. t. m., ob 13.30 s prihodom v proseško cerkev ob 12.30. Žalostno vest sporočajo žena, otroci, oče, sestre z družinami in ostali sorodniki. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Prosek, 25. junija 1989 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Taborniki RMV izrekajo iskreno sožalje družini ob izgubi dragega Ljuba Grilanca. Ob izgubi dolgoletnega sodelavca in dragega prijatelja Ljuba Grilanca izrekajo ženi in otrokoma iskreno sožalje uprava in člani Slovenskega stalnega gledališča. Ob izgubi LJUBA GRILANCA izreka ŠD Kontovel iskreno sožalje družini. Ob izgubi dragega prijatelja Ljuba izrekata iskreno sožalje svojcem Fabio in Elio z ženama Lado in Emmo ter sinovoma Giorgiom in Walterjem. Ob prerani izgubi dragega očeta izrekajo globoko sožalje Ivotu in vsej družini sodelavci Electronic shopa in Rapida. Zapustila nas je naša ljubljena Mila Plesničar-Lah Pogreb bo jutri, 26. t. m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo sin Marko s Petro, hči Neda s Filipom, ljubljeni nečaki Alexa, Matej in Ivo. Trst, 25. junija 1989 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob izgubi drage Mile se pridružujejo žalovanju svak dr. Adolfo Kin-kela s Koljem, Dunjo, Mitjo, svakinja Elda z Vlatko in Rankom. Portorož, Split, 25. junija 1989 V 85. letu starosti je preminila Ortensia Tosolini vd. Battich (Libera) Pogreb bo jutri, 26. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. SVOJCI Trst, 25. junija 1989 Ob izgubi drage mame izreka kolektiv agencije Alpe Adria in Primorskega dnevnika svoji dolgoletni sodelavki Lauri Battich Isoni iskreno sožalje. m JftlM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Anton Tomaž Linhart ŽUPANOVA MICKA Režija: Boris Kobal Predstava na prostem Premiera: v petek, 30. t. m., ob 21. uri v TRNOVCI v Bajti Omogočili denarni zavodi Kmečka Banka, Gorica Tržaška kreditna banka, Trst Hranilnica in posojilnica, Opčine Hranilnica in posojilnica, Sovodnje Hranilnica in posojilnica, Doberdob Hranilnica in posojilnica, Nabrežina združeni v sekcijo pri SDGZ. KONCERT HARMONIKARSKEGA ORKESTRA Dirigent Claudio Furlan V petek, 30. junija, ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu SEKCIJA KPI OBČINE DOLINA vabi na FESTIVAL POD ŠOTOROM v Športnem centru v Dolini V četrtek, 29. t. m., ples z ansamblom HAPPY DAY V petek, 30. t. m., ob 18.30 OKROGLA MIZA: Izidi evropskih volitev in njihov pomen za našo deželo, Sodelujejo Edvin Švab, Roberto Viezzi ter predstavniki strank Slovenske skupnosti, PSI in KD V soboto, 1. julija, ples z ansamblom JUNIOR MAGNI V nedeljo, 2. julija, ob 18. uri polaganje venca na občinski spomenik, ob 18.30 nastop godbe na pihala iz Ricmanj, ob 19.30 nastopa folklorna skupina M. Acev iz Prilepa - Makedonija, ob 20. uri govor evropskega poslanca tov. G. Rossettija in senatorja tov. S. Spetiča, ob 20.30 ples z ansamblom POMLAD V ponedeljek, 3. julija, ples z ansambom POMLAD. Delovali bodo dobro založeni kioski in tradicionalna loterija. Festival je zagotovljen tudi v primeru slabega vremena. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča svoje obiskovalce, da bo od jutri, 26. t. m., poslovala s poletnim urnikom in sicer od 8. do 16. ure. Na skupno življenjsko pot sta stopila ELVIS PERIC in BARBARA BAN Vse najboljše v življenju jima želi- )o kolegi in vodstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Obvestilo naročnikom Primorskega dnevnika Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspe-dit (tel. 040/7796610 vsak dan razen ob nedeljah od 8. do 14. ure] o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom. Uprava Primorskega dnevnika Na fakulteti za tuje jezike in literature videmske univerze je 23. t. m. uspešno zagovarjala tezo o Balantičevem življenju in delu MARIJA KOSTNAPFEL - ČEBRON Novi doktorici iz srca čestitajo vsi njeni. V petek, 23. t. m., je na tržaški fakulteti za elektronsko inženirstvo z odliko in pohvalo doktoriral DARIO ŠVARA Novopečenemu inženirju čestitajo prijatelji. ŠZ GAJA Gropada-Padriče vabi na »Športni teden« do 2. julija na športnem objektu na Padričah PROGRAM: danes, 25. t. m. teniški turnir; do 1. julija nogometni turnir 7:7; od 26. do 30. t. m. turnir v odbojki (mešane ekipe M + Z); 1. julija tradicionalni nočni tek Gaje; 2. julija nagrajevanje. Vsak večer ples z ansambloma HAPPY DAY in ZODIACO Kioski bodo dobro založeni V petek, 30. t. m., ples v maskah z bogatimi nagradami. Vabljeni! gledališča KD FRANCE PREŠEREN IZ BOLJUNCA in vaške organizacije priredijo tradicionalno šagro »J\A GORICI« Danes, 25. t. m., ob 17. uri kulturni program: sodelujejo folklorna skupina Adlešiči in Veseli godci. Ob 20.30 pies z ansamblom POMLAD. Jutri, 26. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom DON JUAN. Delovali bodo dobro založeni kioski. Društvena gostilna na Proseku razpisuje NATEČAJ ZA NOVEGA GOSTILNIČARJA Prošnje sprejema tajnik društva: Marino Albi, Prosek št. 102. Avtokaroserija in mehanična delavnica RADKO GUŠTIN Ul. Carsia 45 - OPČINE se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so se udeležili in pomagali, da je otvoritev nove delavnice tako lepo uspeta. VAŠKA SKUPNOST PRAPROT prireja 25. in 26. t. m. šagro Danes, 25. t. m., ob 14.00 odprtje kioskov, ob 15.00 zabavne otroške igre, ob 17.00 tekmovanje v košnji, ob 21.00 ples z ansamblom TAIMS. Jutri, 26. t. m., ob 17.00 odprtje kioskov ter ob 21.00 ples z ansamblom POMLAD. GOSTILNA PIZZERIA, TOBAKARNA Milič BRIŠČIKI — Tel. 327330 včeraj - danes Danes, NEDELJA, 25. junija 1989 VITKO Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 0.32 in zatone ob 12.08. Jutri, PONEDELJEK, 26. junija 1989 STOJAN PLIMOVANJE DANES: ob 1.36 najviš-ja 14 cm, ob 8.09 najnižja -39 cm, 15.30 najvišja 38 cm, ob 22.17 najnižja -13 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 3.00 najvišja 4 cm, ob 9.01 najnižja -29 cm, ob 16.28 najvišja' 39 cm, ob 23.51 najnižja -21 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,8 stopinje, zračni tlak 1012,3 mb raste, veter 10 km na uro severovzhodnik, vlaga 90-odstotna, nebo oblačno, padlo je 6 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Pamela Perdec, Lorena Perdec, Eugenia Zanazzo, Matteo Pozzi, Enrica Birsa, Caterina Titone, . TRST Ul Mo* 5/ UMRLI SO: 85-letni Luigi Bruno Tom-masini, 57-letni Luciano Costa, 69-letna Elvira Obšel vd. Mazzucchi, 92-letna Maria Poeschel, 73-letna Elvira Sain, 80-letni Giovanni Canciani, 75-letni Livlo Silil, 77-letni Albina Trampuž por. Franco, 79-letna Caterina Della Valentina, 92-letna Angela Chermaz, 74-letna Albina Sicchi por. Glavian, 61-letni Guido Grilanc, 76-letni Bruno Gardina, 70-letni Silvio Grassi. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 25. junija 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Gluha 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul, Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Ul. Gluha 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ZAVLJE). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - sod 8.30 do 13.00 in od 13. ure ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA optika dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 26. junija, do sobote, 1. julija 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Strada per Longe-ra 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Strada per Longe-ra 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba — od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 BARI 80 30 70 13 38 CAGLIARI 34 1 75 71 69 FIRENCE 27 23 68 14 15 GENOVA 72 51 40 64 78 MILAN 52 12 54 2 62 NEAPELJ 80 22 7 65 8 PALERMO 25 69 53 70 12 RIM 72 42 78 1 53 TURIN 57 77 18 7 74 BENETKE 85 63 ENALOTTO 22 79 56 2X1 2 KVOTE: X 2 1 2 X 2 1 X GLASBENA MATICA TRST Sezona 1988/89 V četrtek, 29. t. m., ob 20.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi, Trst, Trg Panfili OBALNI KOMORNI ORKESTER Dirigent: BORUT LOGAR Solisti: MAJA KOJC, oboa; ALEKSANDER ROJC, klavir; SIDONIJA LEBAR, violina; DAMJANA KRIŽMAN, violina. Na sporedu: J. S. Bach, Vivaldi, Tartini kino VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil. CAPITOL - 16.30, 22.10 Fantasmi da le-gare, kom., i. Peter OToole. LUMIERE FICE - 17.00, 22.15 UnraUra donna, r. Woody Allen, i. Mia Farrow. ALCIONE - 17.00, 22.10 Red e Toby ne-miciamici, ris., prod. Walt Disney. RADIO - 15.30, 21.30 Marilyn 1’amour, pom., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □ • EDINI EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK / / V TRSTU — Ul. S. Zenone 6 / [____________ Tel. 750895 / 5ynteko ekološka zaščita parketa z garancijo. Darujte v sklad Mitje Čuka VERDI Poletni festival operete 1989 - Pri gledališču Verdi je v pripravi prva opereta na repertoarju in sicer Kalma-nova GROFICA MARICA. Dirigent Janos Ko-vacs, režiser Beppe de Tommasi, koreograf Gino Landi. Grad sv. Justa Jutri ob 11. uri bodo na Gradu sv. Justa predstavili spored poletnih, prireditev, ki jih organizira tržaška pokrajina v. sodelovanju s tržaško turistično ustanovo. koncerti VERDI V gledališču Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev za POLETNI FESTIVAL OPERETE 1989. Informacije dobite pri blagajni gledališča Verdi. Glasbena matica - V četrtek, 29. t. m., ob 20.30 bo v Evangeličansko-luteranski cerkvi nastopil Obalni komorni orkester. Dirigent Borut Logar. Na sporedu: J. S. Bach, Vivaldi, Tartini. šolske vesti Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan sporoča, da so v teku vpisovanja za šolsko leto 1989/90 do vključno 3. julija v jutranjih urah. Sindikat slovenske šole javlja, da je na skrbništvu objavljena lestvica za premestitev stalnih učiteljev na slovenskih, ovnovnih šolah. Lestvica za premestitev profesorjev na višjih srednjih šolah bo objavljena 8. julija. Lestvica za premestitev osebja ATA bo objavljena na skrbništvu 25. julija. mali oglasi ARISTON - 20.00, 22.00 La piccola lad-ra, Fr. 1988, r. Claude Miller. EKCELSIOR - 18.45, 22.15 Cimitero vi-vente, srh., □ EKCELSIOR AZZURRA - 19.45, 22.30 Romuald e Juliette, kom., r. Coline Serreau, i. Daniel Auteuil. LJUDSKI VRT - 21.15 ConTe dura l av-ventura, kom., i. Paolo Villaggio, Lino Banfi. NAZIONALE I - 15.45, 22.15 Una strega chiamata Elvira, kom., r. J. Signorello, i. C. Peferson. NAZIONALE II - 15.45, 22.15 Robinson Crusoe, pust., i. Aidan Ouinn. NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Le mor-bose passioni di una moglie partico-lare, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Scuola di mostri, srh., r. F. Dekker, i. S. Show. GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Un grido nella notte, r. Fred Shepisr, i. Meryl Streep. MIGNON - 16.30, 22.15 II principe cerca moglie, kom., i. Eddie Murphy. EDEN - 16.00, 22.00 Superdotati cercasi, porn., □□ OSMICO je odprl Mario Žerjal v Dolini št. 161. NA RAZPOLAGO imam krasne, mesec dni stare nemške ovčarje. Tel. 229450. HIŠO z vrtom ali zazidljivo parcelo iščem v okolici Trsta ali Gorice. Tel. 575145. SE ŽELIŠ učiti francoščine? Francozinja, diplomirana v Parizu z izkušnjo večletnega poučevanja jezikov v Trstu nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje, tudi v poletnih mesecih. Tel. 566256. ČE ŽELITE obrambo pred vročimi sončnimi žarki za vašo teraso oziroma izložbena okna vaše trgovine, seveda iz lepega, barvanega in kvalitetnega materiala, po konkurenčnih cenah, vam izvedenec trgovine FARTENDE po dogovoru pripravi brezplačno na vašem domu proračun in pokaže modele ter vzorce, Tel. 040 - 226510 v večernih urah. LEKCIJE italijanščine nudi profesorica. Tel. (0481) 30358 med 13. in 15. uro. URADNICO z znanjem slovenščine za vodenje knjigovodstva zaposli podjetje v Gorici. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Panda". DRUŠTVENA prodajalna na Opčinah išče uslužbenca oz. uslužbenko. Tel. med 19.30 in 20.30 na št. 211054. MLADA gospa sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. (040) 828251. MANUFAKTURNA trgovina išče 15-16-letno vajenko. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro »VAJENKA«. PRODAM fiat 1 letnik '84 v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. (040) 200426. PRODAM ford fiesta 110 star 6 mesecev. Tel. (0481) 531038. PRODAM ojačevalec roger in zvočnike electrovoice. Tel. (0481) 531038. PRODAM A 112, star štiri leta in pol, prevoženih 45.000 km. Tel. 228607. PRODAM gumijasti čoln bat cormoran, 4,20 m, s sedeži in volanom, s pokrivalom, z vsemi pripomočki do 3 milj, motor mercury 20 k. s., za 3.500.000 lir, možnost dogovora. Tel. 220367 - zjutraj. PRODAM otroško posteljico. Tel. 639536. PRODAM alfa sud, sprint veloce 1,5, letnik 1979, 80.000 prevoženih km, edini lastnik. Tel. 64813. PRODAM fiat 126, personal, letnik 1977, v dobrem stanju. Tel. 639536. KUPIM zazidljivo zemljišče ali hišico v okolici Trsta. Plačilo v gotovini. Tel-211420. V NAJEM dajem urad na Opčinah. Tel-(045) 7611939 v večernih urah. CHOW - CHOVV, mladiči odličnih prednikov naprodaj. Mlinarič Jelka, Ul. 25. maja 6, 62250 Ptuj, tel. (003862) 775253. ČUDOVITO malo mucko, tigrasto 2 dolgo dlako, podarim ljubitelju živali-Ob času dopusta lahko obdržimo muco. Tel. 225590 - v večernih urah- IZKORISTITE zadnjo priložnost za počitnice na severnem Jadranu v konfor-tnem stanovanju v Červarju pri Poreču (julij, avgust, september). Tel. (003861) 483037. 12 24.830.000.— 11 1.068.000,— 10 111.000.— menjalnica 23. 6. 1989 TUJE VALUTE FDCING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FDCING MILAN BANKOVCI trst Ameriški dolar . 1415,350 1400,— Japonski jen 10,126 9,40 Nemška marka . 724,330 722,— Švicarski frank ...... 841,090 837.-- 102,40 Francoski frank 213,510 211.— Avstrijski šiling 103,000 Holandski florint ... 643,560 641 — Norveška krona 198,750 196.— Belgijski frank 34,652 34,— Švedska krona 215,380 212.— 8,20 10,80 1050.— 0,075 Funt šterling .. 2204,900 2180 — Portugalski eskudo . 8,667 Irski šterling .. Danska krona . 1932,750 186,250 1920 — 183,— Španska peseta ...-.. Avstralski dolar 11,334 1096,000 Grška drahma . 8,415 8.— Jugoslov, dinar ■ Kanadski dolar 1183,700 1160,— ECU..., 1499,200 "Vjv c- v ■ r7| rai i____________________ 11.00 Maša 12.00 Mednarodni atletski miting v prisotnosti papeža (iz Formie) 12.30 Nabožna oddaja 12.35 Zelena linija 13.30 Dnevnik 13.55 Kviz: Toto-TV Radiocorri-ere (vodita Paolo Valenti in Maria Giovanna Elmi) 14.00 Športne vesti 14.20 Film: Camilla (kom., It. 1955, r. Luciano Emmer, i. Franco Fabrizi) 16.20 Nanizanka: Sapore di glo-ria - Doppio salto mortale 17.00 Podelitev 29. nagrade za TV režijo v vrtovih Naxos 17.50 Športne vesti 17.55 Nagrade v vrtovih Naxos (2. del) 18.50 Športne vesti: 90. minuta 19.20 Nagrade v vrtovih Naxos (3. del) 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 TV film: Una vittoria (r. Luigi Perelli, i. Marthe Keller, Remo Girone) 22.15 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni % RAI 2__________________ 10.30 Aktualno: Video week-end - Filmi na domu 11.00 Film: Le perle nere del Pacifico (pust., ZDA 1955, r. Allan Dwan, i. Virginia Mayo, Dennis Morgan) 12.30 Posebna oddaja: Najboljši odlomki rubrike o estetiki in zdravju 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Dnevnik - športne vesti 13.30 Variete: Piccoli e grandi fans (vodi Sandra Milo) 15.45 Šport: Kolesarska dirka po Apeninu, avtomobilizem - VN F3 17.45 Šport: 45. minuta 17.55 Variete: Tirami su (iz kluba Covo di Nord Est) 18.50 Nogomet A lige 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Zabavna oddaja: Conto su di te 22.05 Dnevnik - nocoj 22.20 Dokumentarna oddaja: Mixer - il piacere di sa-perne di piii 23.30 Rubrika o židovski kulturi 24.00 Glasbena oddaja: Jazz Bologna '88 (med gosti Jerry Mulligan) | RAI 3_______________ 11.10 Glasbeni variete: Dance-mania '88 (vodi Carlo de' Siena, r. Enzo Dell'Aqui-la)) 12.00 Film: Madame Curie (biog., ZDA 1944, r. Mel-vyn Le Roy, i. Greer Gar-son, Walter Bidgeon, Henry Travers) 14.00 Deželne vesti 14.10 Mednarodni teniški turnir - finale (prenos iz Barija) 16.45 Variete: Va' pensiero (vodita Andrea Barbato in Oliviero Beha, sodeluje Emanuela Giordano, ured. Giusi Robilotta), nato vremenska slika 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Italijansko nogoemtno prvenstvo B lige 20.30 Aktualno: Chi l'ha visto? -po sledi izginulih oseb (vodita Donatella Raffai in Paolo Guzzanti, intervjuji Tonija De Gregoria urednik Adriano Catani) 22.45 Filmske novosti 22.50 Nočni dnevnik 23.05 Deželni nogomet RTV Ljubljana 1 9.30 Otroška matineja: Živ Žav, 10.15 nad. Nevarni zaliv (pon. 5. dela) 10.45 Nad.: Boljše življenje 11.30 Alpski večer ’89 (3. del) 12.00 Kmet. oddaja: Ljudje in zemlja 13.00 Glasbena oddaja: San Remo '89 14.30 Film: Veleblagovnica (kom., ZDA 1941, r. Charles Riesner, i. Groucho, Chico in Harpo Marx, Wolf J. Flywheel) 15.50 Nad.: Zapisani šoli (Marketa Zinnerova, r. Miroslav Raža, i. Gabriela Vranova, Jiri Sovak, 3. del) 17.00 Dnevnik 17.05 Poslovne informacije 17.10 Furmanski praznik (prenos iz Postojne) 18.50 Risanka, TV Mernik 19.20 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Poletni 3x3 20.50 EP v košarki: finalna tekma (prenos iz Zagreba) 22.30 Poročila 22.35 Informativna oddaja za goste iz tujine ^P) TV Koper 11.00 Šport spektakel (pon.) 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika: Noi la domenica (v studiu Cesare Cadeo in Franco Ligas), vmes atletika - miting B.N.P. (prenos iz Lillea) 20.30 Športna rubrika: A tutto campo - reportaže, intervjuji in komentarji o športnih dogodkih dneva (vodi Gigi Garanzini, gosta v studiu Giorgio Tosati in Roberto Bettega) 21.00 EP v košarki: finalna tekma (iz Zagreba), vmes TVD Novice 22.40 Dok.: Campo base (pon.) RTV Ljubljana 2 10.00 Danes za jutri in nadaljevanka Odpisani 13.00 Ars poetica (do 13.30) 19.00 Da ne bi bolelo 19.30 Dnevnik 20.00 Dok.: Svet brez meja 20.50 Film: Ko poletja umirajo (pon.) 22.15 Zabavnoglasbena oddaja 23.00 EP v košarki: zaključek 23.30 Športni pregled CANALE S lil ii 8.45 Nabožna oddaja 9.30 Nanizanka: Laverne e Shirley - Paura di guidare 10.00 Film: Cuore di campione (dram., ZDA 1985, r. Richard Michaels, i. Robert Lake) 12.00 Variete: Rivediamoli (vodi Fiorella Pierobon) 13.00 Glasbena oddaja: Super-classifica Show 14.00 Nadaljevanka: Colorado 15.45 Film: A braccia aperte (kom., ZDA 1964, r. Jack Lee Thomson, i. Shirley MacLaine, Peter Ustinov) 17.45 Nanizanka: Love boat - II fascino del mistero 19.45 Kviz: Tra moglie e marito album 20.30 Nadaljevanka: Amanti (ZDA 1986, r. Carem Arthur, i. Cheryl Ladd, Chris-topher Plummer, 1. del) 22.30 Nanizanka: Top Secret -Doppia salsa mortale 23.30 Aktualno: Italija sprašuje 0.15 Šport: golf 1.15 Nanizanka: Mannix - Sole sul deserto 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Dokumentarec: Pianeta Big Bang 10.30 Nanizanka: Mississippi 11.30 Rubrika iz parlamenta 12.15 Nanizanki: Longstreet, 13.15 Arabesgue 14.15 Filmski tednik: Ciak 15.00 Nan.: Katie & Allie 15.30 Film: Dollari che scottano (krim., ZDA 1954, r. Don Si-egel, i. Ida Lupino, Steve Cochran) 17.30 Nanizanka: L'ora di Hitchcock 18.30 Film: AlPombra della Časa Bianca (kom., ZDA, r. David Greene, i. Gena Row-lands, Josef Sommer) 20.30 Film: Una pištola per Rin-go (vestern, It.-Šp. 1965, r. Duccio Tessari, i. Giuliano Gemma) 22.30 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta 23.00 Koncert orkestra milanske Scale, dir. Lorin Maazel (Verdi, Respighi, Vivaldi) 0.30 Film: II detective con la faccia di Bogart (krim., ZDA 1979, r. Robert Day, i. Franco Nero) ITALIA 1 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Nanizanki: Boomer cane intelligente, 11.00 Chop-per Sguad 12.00 Rubrika: Nessundorma 12.50 Šport: Grand Prix 14.00 Film: Sbirulino (kom., It. 1982, r. Flavio Moneghini, i. Sandra Mondaini) 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: II falco della strada 19.00 Risanke: Foofur Superstar, 19.30 Gli amici cercafa-miglia, 20.00 IPuffi 20.30 Film: Luna di miele in tre (kom., It., r. Carlo Vanzina, i. Renato Pozzetto) 22.20 Variete: Trisitors 23.20 Rubrika: Nessundorma 0.05 Film: L'ultimo drago (kom., ZDA 1985, r. Michael Schultz, i. Taimak, Vanity) 2.00 Nanizanka: Star Trek ODEON 13.00 Rubrika: Ouestitalia 13.30 Nadaljevanka: La storia di Maria 15.30 Film: In due si litiga bene (kom., ZDA 1984, r. Adam Brooks, i. Brooke Adams) 17.30 Risanka: Robin Hood 19.30 Nanizanka: Misfits 20.30 Film: Omicidio in 35 mm (krim., ZDA 1983, r. Ken in Jim Wheat, i. Ann Dusen-berry, Gail Strickland) 22.30 Film: The Messenger (pust., r-i. Fred Williamson, i. Chirs Connelly, Jasmine Maimone) 0.30 Nanizanka: Un salto nel buio TMC_______________ 18.00 Nanizanki: I predatori del-1’idolo d'oro, 19.00 Autos-top per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 EP v košarki: finale za 1. in 2. mesto (prenos iz Zagreba) 22.45 Film: Marcia nuziale (kom., It. 1966, r. Marco Ferreri, i. Ugo Tognazzi, Gaia Germani) TELEFRIULI 10.30 Nanizanka: Matt e Jenny 11.00 Glasbena oddaja: Voglia di mušica - organist Arturo Sacchetti (Yon, Schubert, Karg, Elert, Bollmann) 11.30 Nanizanka: I misteri del mondo 12.00 Zelena dežela 12.30 Nanizanka: Riuscira la nostra carovana a... 13.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 14.30 Nanizanka: Delitti in una stanza chiusa - Trappola originale 16.00 Dokumentarna oddaja: Skrivnosti sveta 17.00 Glas. oddaja: Sei corde 18.00 Nanizanka: Justice 19.00 Športne vesti 19.30 Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja 20.30 Film: Le Baccanti (r. Giorgio Ferroni, i. Alessandra Panaro, Alberto Lupo) 22.30 Nanizanka: Riuscira la nostra carovana a... 23.00 Šport 0.30 Vesti: News dal mondo TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Matineja: Glasbeni listi; 10.15 Mladinski oder: Beneški lev (Dimitrij Kralj); 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Pisna pričevanja slovenskih umetnikov: S. Kosovel Pisma domačim (izbor Vladimir Jurc, rež. Sergej Verč, pon.); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na počitnice; 15.30 Počitniški rendez-vous; 17.00 Radijska komedija: Novo življenje (Pavel Lužan); 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00,,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra; 9.05 Še pomnite, tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Humoreska tedna; 18.30 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Kmetijska oddaja: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Kp na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Kp: Vročih deset; 18.00 Nedelja na športnih igriščih; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.35 Glasba; 8.00 Vse o radiu; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Športna oddaja; 9.30 Dragi Luciane; 10.00 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in športni dogodki; 17.33 Made in YU; 18.00 Najnovejše plošče; 19.00 Glasba non stop in športni dogodki; 20.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 20.00 Nočna glasba. :: ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi 1 1 lili L_ [~(|l RAI 1_________________ 11.55 Vremenska slika 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Nanizanka: Santa Barbara 12.30 Nadaljevanka: Creature grandi e piccole 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Politična tribuna 14.20 Film: Preferisco la vacca (kom., ZDA 1946, r. Norman McLeod, i. Danny Kaye, Virginia Mayo) 16.15 Mlad. oddaja: Big Estate 16.55 Nabožna oddaja: Beseda in življenje - Korenine 17.25 Film: lo e il colonnelo 19.10 Nad.: Santa Barbara 19.40 Almanah in vreme 20.00 Dnevnik 20.30 Film: LTnvestigatore (krim., ZDA 1967, r. Gor-don Douglas, i. Frank Sinatra, Gena Rovvlands) 22.20 Dnevnik 22.30 Podelitev nagrade Via Condotti (vodi Livia Az-zariti) 23.20 Filmske novosti 23.25 Reportaža: Itala. Raid Pe-king-Pariz (zadnji del) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni \ RAI 2___________________ 11.30 Oddaja o protestantizmu 12.00 Nanizanka: Sguadriglia Top Secret 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Rubrika: Diogenes 13.30 Nanizanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Rubrika: Lepa Italija 15.15 Nanizanka: Lassie 15.40 Risanka: Cucciolo 16.05 Dnevnik - kratke vesti 16.10 Odprti prostor 16.30 Film: Addios Gringo (vestern, It. 1965, r. Giorgio Stegani, i. Giuliano Gemma, Evelyn Stewart) 18.05 TV igra: Il sicario 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik in športne vesti 20.30 Aktualno: OZN proti mamilom, vmes (20.40) film Christiane F. - I ragazzi dello zoo di Berlino (r. Ul-drich Edel), ob koncu (22.35) razprava 23.45 Posebni DOC: Koncert Davida Crosbyja 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Film: Cocaina (r. Paul Wendkos) —RAI 3______________________ 12.00 Atletika (iz Matere) 12.30 Stari avtomobili v Trentu 12.45 Kotalkanje (iz Pescare) 13.15 Tekmovanje: Il palio del Niballo 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: Te-lestoria - Mediteran 15.30 Bezbol - povzetki prvenstva 16.00 Jahanje (iz Turina) 16.30 Glas. oddaja: Video Box 17.10 Nanizanka: Tora San - Tora un caro vagabondo (1969, r. Yoji Yamada, i. Kiy Oshi Atsumi) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.30 Aktualno: Dan na preturi 21.45 Zabavna oddaja: Fronti a tutto (vodi Pinina Gara-vaglia) 22.25 Dnevnik - nocoj 22.30 Šport: Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti RTV Ljubljana 1 15.25 Video strani 15.35 Poletna noč: nadaljevanka Schwarzwaldska klinika, 17.10 nanizanka Samo bedaki in konji (pon.) 17.40 Mozaik. Zrcalo tedna 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik: Zrcalo tedna, Naš utrip 18.25 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Struna (13. oddaja), 18.45 Tisoč idej za naravoslovce (3. del) 19.05 Risanka, TV Okno 19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Mlada moč (scenarist Goran Babič, r. Mario Fanelli, i. Mira Ba-njac, Franjo Majetič, Mirko Vojkovič) 21.10 Osmi dan 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.15 Poletna noč, vmes nad. Schwarzwaldska klinika ter humoristična serija Alo, Alo TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 EP v košarki: finale (pon.) 15.00 Tenis: turnir Wimbledon 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji: TRST — Iz izjav deželnih predstavnikov v novem evropskem parlamentu TRST — Vaje civilne zaščite GORICA — Razstava Theat-rum Adriae PADRIČE — S tradicionalnih kresovanj MILJE — Predstavili program 12. miljskega festivala 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tednik: Settegiorni 20.30 Športna oddaja: Sportime 20.45 Mednarodni nogomet 22.30 TVD Novice 22.45 Wimbledon - posnetki jr RTV Ljubljana 2 19.00 Po brezkončnosti sveta 19.30 Dnevnik 20.00 Slovesna akademija ob 600. obletnici bitke na Kosovu (iz Beograda) 20.30 Film: Kosovska bitka ... CANALE S RETE 4 ITALIA 1 ODEON 8.30 Nan.: Fantasilandia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fa-miglia americana, 11.15 II profumo del successo ^2.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14-30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: La campana del con-vento (dram., ZDA 1951, r. Douglas'Sirk, i. Claudette Colbert, Ann Blith) 12.30 Nanizanka: I cingue del guinto piano 18.00 Kviz: Cest la vie 18.30 Rubrika: Agenzia ma- lQ trimoniale 18 00 Kviza: Gioco delle copie, „ 19.45 Čari genitori 40.30 Film: Piu bello di cosi si muore (kom., It. 1982, r. Pasguale Festa Campanile, i- Enrico Montesano) 2.30 Kviz: Il gioco dei nove J'l5 Variete: Maurizio Co-n stanzo Show Estate 0'^5 Rubrika: Premiere ■50 Film: Le avventure e gli amori di Scaramouche (pust., It. 1976, r. Enzo Giro-lami) 8.20 Nan.: In časa Lawrence 9.10 Film: I soldi (kom., It. 1965, r. G. Puccini, i. Sylva Kos-cina, Enrico M. Salerno) 11.00 Nanizanki: Bonanza, 11.50 Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanke: Sentieri, 14.40 La valle dei pini, 15.35 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani 16.50 Nanizanka: California 17.30 Nad.: Febbre d’amore 18.30 Nanizanki: General Hospi-tal, 19.301 Jefferson 20.00 Dentro la notizia 20.30 Film: Matrimonio alLitali-ana (kom., It.-Fr. 1964, r. V. De Šica, i. Sophia Loren, Marcello Mastroianni) 22.30 Tenis: turnir v Wimbledo-nu (povzetki) 23.35 Film: Il segreto di Agatha Christie (dram., ZDA 1979, r. Michael Hapted, i. Va-nessa Redgrave, Dustin Hoffmann) 1.25 Nanizanka: Vegas 8.15 Nanizanke: Strega per amore, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan, 13.00 Simon & Simon, 14.00 Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter 15.00 Variete: Smile (vodi Gerry Scotti) 15.30 Glasbena oddaja: Deejay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Te-neramente Licia in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Su-percar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Film: Grease (glas., ZDA 1978, r. Randal Kleiser, i. John Travolta, Olivia Newton-John) 22.35 Glasbena oddaja: Z Vas-com Rossijem 23.35 Aktualno: Dibattito! (vodi Gianni Ippoliti) 23.55 Nanizanka: Brothers 0.25 Rubrika: Premiere 0.30 Nanizanki: Taxi, 1.00 Kung-fu 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Colorina 16.30 Sugar in risanke 19.30 Rubrika: Beyond 2000 20.30 Film: Il piu comico spetta-colo del mondo (kom., It. 1953, r. Mario Mattoli, i. Toto, May Britt) 22.00 Film: Surf II. (kom., 1984, r. Randall Badat, i. Eddie De-esen, Linda Kerridge) 24.00 Nanizanka: NightHeat TMC____________________ 14.30 Glasbena oddaja: Clip clip 15.00 Nanizanka: Sceriffo Lobo 16.00 Film: L’ora della speranza (dram., ZDA 1983, r. Robert Markowitz, i. John Ritter, Madeleine Smith) 18.00 Aktualno: TV donna (vodi Carla Urban) 19.15 Aktualnosti: Ogledalo življenja (vodi Nino Castel-nuovo) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nadaljevanka: Potere 22.15 Oddaja o turizmu 22.45 Vesti nocoj 23.00 Šport nocoj TELEFRIULI____________ 11.30 Nanizanka: Matt e Jenny 12.00 Nanizanka: Justice 13.00 Vesti 13.30 Dokumentarec: Možje in dogodki 20. stoletja 14.30 Glasbena oddaja: Musič box 17.30 Nadaljevanki: Piccolo mondo antico, 18.00 Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Dokumentarec: Skrivnosti sveta 20.30 Film: Gli ultimi cingue minuti (r. Joannick Declers, i. Jacgues Debary) 22.30 Nanizanka: Justice 23.30 Dnevnik 0.30 Vesti: News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Mal položi dar, domu na oltar; 9.15 Otroški kotiček: Vitez na obisku (Miroslav Košuta); 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Atilij Kralj: Mogočne sanje; 12.40 Tekmovanje Seghizzi; 13.20 Glasbeni listi; 14.45 Beležka; 15.00 Roman: Duh Velikih jezer; 15.30 Utrinki; 16.00 In ti, kam pojdeš v soboto zvečer?; 17.10 Klasični album; 18.00 Kmet. tednik; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringa-raja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Z glasbo v dober dan; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Čestitke; 14.02 Enajsta šola; 14,20 Glas. tekmovanja; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17,00 Studio; 18.05 Godbe na pihala; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Lit. nokturno, nato Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.00 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Novosti naše diskoteke; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Superpass; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.300 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revi-val; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Mixage; 16.33 Zdravo, otroci; 17.00 Bubbling; 17.33 Show busi-ness; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba; 10.00 Dobro jutro; 10.30 Horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 22.00 Nočna glasba. Teden pomembnih političnih odločitev Po nedeljskih evropskih volitvah V Gradežu v pripravi program nove koalicije KD-KPI-PRI Teden, ki je pred nami, bo odločilen za politično ozračje na Goriškem. Medtem ko bodo v Gradežu sestavili občinski odbor in bo občino upravljala atipična koalicija med KD, KPI in PRI, se na Pokrajini napoveduje kriza. Sprožili naj bi jo socialisti, kot odgovor na zavezništvo med KD in KPI ter republikanci, ki se snuje v Gradežu. Do pretresa bo najbrž prišlo še v kakšni občini. Tiste na Tržiškem, ki se že itak opletajo s krizo, bi bile na še večjem udaru. Zdi se, da so v Gradežu, na krajevni ravni, trdno odločeni, da zagotovijo kraju stabilno upravo na občini. Predlog o sklenitvi zavezništva s komunisti in republikanci je te dni bil deležen skoraj soglasne podpore v vseh treh sekcijah KD v občini. Podobno so se izrekli tudi člani KPI. V deželnem in pokrajinskem vodstvu KD so skušali preprečiti sestavo atipične koalicije, vendar so bili, kot se zdi, vsi dosedanji poskusi zaman. Brez uspeha je bil tudi poskus vidnih predstavnikov KD v petek (Biasutti, Santuz, Longo), ki so sicer uradno prišli na kongres CISL, ki pa so imeli tudi srečanje s krajevnim predstavniki KD. Pred dnevi je poskusil posredovati pokrajinski tajnik Grion. Prihodnji teden, po vsej verjetnosti že jutri, bodo v vodstvu gradeške sekcije KD pričelki oblikovati program s katerim se bo predstavila nova uprava. V naslednjih dneh naj bi pričeli krog srečanj z republikanci in komunisti, proti koncu tedna pa naj bi že bil znan datum sklica občinskega sveta. Ob tem velja povedati, da so sklic občinskega sveta že pred dnevi zahtevali komunisti in tudi misovci. O sestavi občinskega odbora in o tem, kdo bo na čelu občine, zaenkrat še ni slišati nobenih predlogov, kakcr tudi glede predstavnikov posameznih strank v odboru. Pač pa naj bi ta aspekt dodelali proti koncu tedna, ko bo znan tudi datum prve seje občinskega sveta. Mesec dni po upravnih volitvah bodo v Gradežu dobili dovolj trdno občinsko upravo. Zavezništvo med KD in KPI ni politično, ampak ima glavni cilj zagotoviti trdno večino pri upravi mesta, kjer so v nekaj letih poskusili marsikaj. Tako zagotavljajo v vrstah krajevne krščanske demokracije. Rešitev gradeške krize pa bo pomenila, če se bodo napovedi, ki jih je bilo v zadnjem času slišati kar precej, uresničile, odprtje krize na Pokrajini, pa morda še kje. Težko razumljiva logika, vendar... Pokrajinski odbor SKGZ oceml volilne rezultate Pokrajinski odbor Slovenske kultur-no-gospodarske zveze za Goriško je ocenil izid volitev za obnovo evropskega parlamenta. V razpravi so pozornost osredotočili na volivne premike na Goriškem in še posebno, kolikor je to pač mogoče ugotavljati, med slovenskimi volilci. Pri tem so ugotovili, da se je po zadnjih volitvah še bolj izrazito uveljavilo opredeljevanje Slovencev na več list. Če se omejimo zgolj na rezultate v treh občinah, kjer je velika večina volilcev Slovencev, opazimo, da je tradicionalno opredeljevanje za tri liste prepustilo mesto širši paleti izbir. Pri tem, je ugotovil predsednik pokrajinskega odbora Mirko Primožič, lahko zasledimo pozitivne in negativne pojave. Zaskrbljujoče je nedvomno dejstvo, da se je krščanska demokracija v slovenskih občinah uveljavila kot tretja stranka. Največ slovenskih glasov je tudi tokrat namreč šlo KPI, sledi SSk - tokrat s koalicijsko listo Fe-deralismo - in takoj za njo z majhno razliko glasov KD. PSI je s precejšnjim zaostankom na četrtem mestu, kmalu za socialisti pa zasledimo zelene, ki so se na teh volitvah uveljavili tudi med slovenskimi volilci. SKGZ z določeno zaskrbljenostjo ocenjuje porast skrajne desnice zlasti v goriški občini. Negativno so na seji tudi ocenili dejstvo, da je slovenska beseda na lepakih in nasploh v teku volilne kampanje bila malo prisotna. Izid volitev pa je gotovo pozitiven, če gledamo na izvoljene, saj se je uveljavil in bil ponovno izvoljen kandidat KPI Rossetti, predvsem pa je listar Camber kljub zavezništvu s PSI zgrešil cilj izvolitve v Strasbourg. V prihodnjih mesecih se bo SKGZ zavzela za vrsto sestankov z vodstvi strank, pri čemer bo treba upoštevati vse, za katere se v večjem številu opredeljujejo Slovenci. Na seji je bil tudi govor o slovenskih poletnih kulturnih prireditvah. V sredo se bo spored pričel z Otom Pestnerjem in njegovim New swing guar-tetom na goriškem gradu, o čemer poročamo na drugem mestu. Sledili bodo nastopi SSG s Slehernikom pred cerkvijo sv. Ivana v Gorici in z Miklovo Zalo po vaseh. Žal, so ugotovili, je zaradi dogajanja na Kitajskem odpadlo predvideno gostovanje kitajskega cirkusa v športni palači, ki bi sicer bilo ena najodmevnejših poletnih prireditev na Goriškem nasploh. Vsekakor, so ocenili, je aktivna vloga slovenskih organizacij v goriškem poletnem kulturnem programu pomembna priložnost za uveljavljanje naše prisotnosti in utrjevanje sožitja. Na srečanju s predstavniki društev in organizacij Kmečka banka razdelila podpore Predsednik Leban izroča kuverto s prispevkom (Foto Marinčič) Občinski svet jutri v Gorici Goriški občinski svet se bo ponovno sestal jutri in v torek ob 18.30. Skupščina ima na dnevnem redu kakih sto točk. Na jutrišnji seji pa je pričakovati precej dolgo razpravo o osnutku dokumenta, ki so ga 15. t. m. predstavili komunisti in ki zelo kritično ocenjuje dosedanje delovanje uprave. Gre za dokument, ki omenja vrsto vprašanj, med temi tudi vprašanja v zvezi z upepeljevalnikom in nemoč in nesposobnost uprave glede reševanja nujnih vprašanj. Župan Scarano je obljubil, da bo vprašanje vneseno v dnevni red prve seje občinskega sveta, kar se je tudi zgodilo. Jutri se torej spet obeta živahna diskusija. Seja tudi na Občini v Števerjanu V Števerjanu se bo jutri ob 20. uri sestal tamkajšnji občinski svet. Dnevni red seje predvideva dvanajst različnih točk. Najpomembnejša je prav gotovo razprava in odobritev proračuna za tekoče leto ter odobritev programskega dokumenta za triletno obdobje 1989-91. Občinski svet bo nadalje vzel v pretres izvršilni načrt za 6. skupino del občinskega vodovoda ter nekatera druga vprašanja. ■ V Gradišču, na sedežu kulturnega krožka P. Zorutti na Trgu Garibaldi 2, se bo danes nadaljeval seminar o ljudskih plesih v Italiji. Seminar vodi preučevalec ljudskega izročila Pino Gala. Na sedežu Kmečke banke je bilo v petek popoldne srečanje ob podeljevanju podpor, ki jih denarni zavod dodeljuje društvom in organizacijam. Banka je letos za to namenila skoraj 41 milijonv lir, je v kratkem nagovoru dejal predsednik upravnega odbora Ksaverij Leban. Dodelili so kolikor pač dopuščajo predpisi, ki določajo da lahko te podpore dosežejo določen odstotek čistega poslovnega dobička. V petek so predstavnikom 44 društev in organizacij razdelili 18.600.000 lir, preostali denar pa bodo vedno v obliki podpor dodelili za specifične prireditve. Upravni odbor, je povedal Leban, je sklenil, da bodo vnaprej dajali prednost prav finansiranju dejavnosti. Zaradi velikega števila prosilcev je namreč dosedanja oblika delitve malo koristna, saj so prispevki razdrobljeni in ni mogoče razlikovati med bolj in manj aktivnimi organizacijami. Tudi predstavniki društev so se strinjali s predlogom, ki bo pomenil večje nagrajevanje najbolj zaslužnih in aktivnih. Prispevke so letos prejeli: PD Štan-drež, KD Skala Gabrje, godba na pihala Kras Doberdob, Glasbena matica Gorica, oratorij sv. Dominik Savio Gorica, KD Andrej Paglavec Podgo-ra, Kulturni doma Gorica, SKPD Frančišek Borgia Sedej Števerjan, KD Jezero Doberdob, društvo Jadro Ronke, mešani pevski zbor Lojze Bratuž Gorica, SKD Hrast Doberdob, ženski pevski zbor Ronke, ŠZ Soča Sovodnje, ŠD Juventina Štandrež, jamarski klub Kraški krti, ŠD Sovodnje, OK Val Štandrež, ŠD 01ympia Gorica, KŠD Naš prapor Pevma-Os-lavje-Štmaver, KD Danica Vrh, Zveza slovenskih kulturnih društev Gorica, moški pevski zbor Štmaver, KD Vipava Rupa-Peč, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica, KD Oton Župančič Štandrež, Sindikat slovenske šole Gorica, ekipa prostovoljnih gasilcev Vrh, sekciji Združenja prostovoljnih krvodajalcev v Doberdobu in Sovodnjah, sekciji VZPI-ANPI Doberdob in Dol-Jamlje, Mohorjeva družba Gorica, slovenski taborniki v Italiji Rod modrega vala, Slovenska zamejska skavtska organizacija Gorica, Slovensko planinsko društvo Gorica, župnija sv. Martina Doberdob, Narodna in študijska knjižnica Trst, župnija sv. Mavra in Silvestra Pevma, Gospodarska zadruga Vrh, ŠZ Mladost Doberdob, KD Kras Dol, ŠD Dom Gorica. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 18. do 24. junija 1989 RODILI SO SE: Federica Visintini, Elisa Wirtisch, Cristina Pinatti, Luca Skocaj, Elisa Canesin, Nicol Colaut, Carlotta Gaertner, Enrica Manfreda, Marco Castellan. UMRLI SO: 95-letna upokojenka Maria Comelli vdova Donda, 83-letni upokojenec Antonio Marin, 24-letni Stefano Marega, 83-letna Virginia Zecchin vdova Bucciol, 89-letna Albina Uršič vdova Buzzi, 65-letni učitelj Aurelio Riavis, 80-letni upokojenec Giuseppe Toso, 78-letni upokojenec Antonio Pin, 57-letni upokojenec Ervi-no Szolil, 63-letni trgovec Arrigo Bres-san, 92-letna upokojenka Stefania Pe-rusin vdova Pontel, 81-letna upokojenka Anastasia Mellinato, 62-letna upokojenka Amelio Riavis, 73-letni upokojenec Onorato Blasevi, 76-letni upokojenec Mario Pangos, 59-letni upokojenec Elberardo Massarutti, 79-letni upokojenec Ermanno Grusovin. KULTURNI DOM ZSKD ZSŠDI MO SKGZ vabijo na koncert NEW SWING QUARTETA ki bo v sredo, 28. junija, ob 20.30 na prireditvenem prostoru na goriškem gradu. VSTOPNICE SO V PREDPRODAJI V KULTURNEM DOMU RCZieMM AGROMARKET Gorica - Ul. Favetti 5 - Tel. 0481/531741 diesel ali bencin informacije SIP uporabnikom Družba SIP obvešča, da bo v ponedeljek, 26. junija, zamenjala telefonske številke približno 1.600 abonentom v občini Gorica. Interesenti so že bili obveščeni. Z zamenjavo bo pri številkah cifra 533 nadomestila začetno cifro 83 in cifra 534 nadomestila cifro 87, kot je razvidno iz sledečega primera: stara številka nova številka 83000 533000 87000 534000 Nove telefonske številke bodo objavljene v telefonskem imeniku 1989/90, ki bo v kratkem razdeljen. Za boljšo informiranost uporabnikov bo delovala za dobo enega me- seca avtomatska telefonska služba. GRUPPO IRI ŠTET MKKia nanana per / tsemz/o x\v detle Teiecomunicazionip.a. t\v Seminar ISIG o novostih v Jugoslaviji Mednarodni inštitut za sociologijo ISIG prireja jutri ob 9. uri na sedežu v Ul. Mazzini 13 seminar na temo Bodočnost političnih sistemov v vzhodni Evropi: jugoslovanski primer. Srečanja se bodo udeležili intelektualci in predstavniki novih družbenih gibanj v Sloveniji, raziskovalci ISIG in Europe-an University Instituta iz Firenc. Seminar naj bi bil uvod v vrsto raziskovalnih projektov, ki jih nameravata izvajati skupaj ISIG in EUI iz Firenc, s čilem poglabljanja spoznavanja političnih sprememb na vzhodu, predvsem glede na učinke, ki jih bodo te spremembe lahko imele v luči procesov integracije z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Zbor iz Bolgarije na obisku v Ločniku Na obisku na Goriškem in posebej v Ločniku je bil te dni mešani pevski zbor Orfeus iz Vratca v Bolgariji. Pevci so prišli na obisk na povabilo zbora Coral di Lucinis s katerim so že pred štirimi leti navezali zelo tesne prijateljske stike. Goste iz Bolgarije je na županstvu sprejel tudi župan Scarano. SLOVENSKO POLETNO SREDIŠČE Srečamo se jutri, 26. junija! razna obvestila Uradi ZSKD v Gorici poslujejo v poletnem času ob delavnikih od 8. do 14. ure. Občinska knjižnica Doberdob obvešča, da bo od danes dalje ob sobotah popoldne zaprta. Knjižnica Damira Feigla v Gorici obvešča, da je odslej odprta vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od 9. do 13. ure. Seja KD Danica bo v torek, 27. junija, ob 20.30 v Kulturnem in športnem središču Danica. Seja je odprtega značaja, posebno vabilo velja mladini. kino Gorica CORSO 15.30-22.00 »Turista per caso«. VERDI 15.30-22.00 »Teguila connection«. VITTORIA 16.00-22.00 »Femmine morbo-se per animali«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE Zaprto. EKCELSIOR 16.00-22.00 »Le relazioni pe-■ ricolose«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA 18.00 in 20.00 »Angeli iz poprav-nega doma«. ŠEMPETER (Kino Svoboda) 18.00 »Pod udarcem zakona«. Ob 20. uri »Debie osvaja Dallas«. DESKLE 19.30 »Detektiv in dama«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Alesani, Trg De Amicis 10 — tel-530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore , Ul. Fratelli Roselli 23 — tel. 410340. _______pogrebi_________ Pogrebi, jutri v Gorici: ob 8. uri Cesira Contin vdova Baumann iz bolnišnice Ja' neza od Boga v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče, ob 9.30 Mario Lisini' iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob D' uri Albina Uršič vdova Buzzi iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v ŠtmavfU in na tamkajšnje pokopališče. AGRA02'1 I/AGRARIA SERGIJ ZAVADLAV — semena, sadike in vsi pripomočki za vrtnarstvo — krma in oprema za domače živali GORICA - Ul. Trieste 18 Tel. (0481) 520898 Odprli so jo v petek v obnovljenih prostorih Do oktobra je na goriškem gradu razstava kartografskega materiala V petek zvečer so v Pokrajinskem muzeju na gradu odprli bogato in odmevno razstavo kartografije "Theatrum Adriae”. V pred kratkim obnovljenih prostorih dveh starih palač je na ogled skoraj štiristo eksponatov, starih zemljevidov, map, risb, ki pokrivajo časovno razdobje pol tisočletja. Zamisel za razstavo, katere pomen daleč presega krajevni okvir, je nastala pre kakšnim letom, so pojasnili na petkovi slovesnosti ob odprtju, kjer so spregovorili pokrajinski odbornik za kulturne dejavnosti G. B. Panzera, ravnateljica Pokrajinskih muzejev Maria Masau Dan in prof. Luciano Lago s Tržaške univerze, ki je bil strokovni svetovalec in tudi oblikovalec bogatega kataloga. Prav prof. Lago je na petkovi slovesnosti podčrtal zgodovinski in strokovni pomen razstave in navedel zanimivo primerjavo: leta 1961 ob mednarodnem zborovanju geografov so pripravili tudi podobno kartografsko razstavo, le da je takrat obsegala nekaj nad sto eksponatov. Razstava na gradu bo na ogled do 9. oktobra,, zatem pa naj bi obiskala, tako je v petek povedal pokrajinski odbornik Panzera, glavna mesta vseh dežel Delovne skupnosti Alpe-Jadran, institucije, ki v geografskem smislu v dobršni meri pokriva prostor, ki je prikazan na starinskih mapah in zemljevidih, prostor med Jadranom in Alpami. Letos so organizirali štiri tečaje Pozitiven obračun Zavoda za poklicno izobraževanje Pred kratkim se je, tako kot na vseh rednih šolah, zaključilo šolsko leto tudi v Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje. V Gorici je letos zavod priredil štiri tečaje. V programu so jih pravzaprav imeli šest, toda za tečaja kletarstva in za analizo finančnega upravljanja v podjetjih ni bilo dovolj zanimanja. Večje zanimanje pa je bilo za tečaje personal com-putinga, angleščine in usposabljanja vodilnega osebja v podjetjih. Poleg teh se je v letošnjem šolskem letu nadaljeval in zaključil dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za dodeljene prodaji. Medtem ko so ostali bili popoldanski tečaji in so obsegali med 30 in 120 urami predavanj, je v tem primeru bil tečaj organiziran kot prava šola s tisoč letnimi urami pouka. Tečajniki so po en mesec bili tudi na praksi v trgovinah, na koncu pa so pred deželno komisijo opravili kvalifikacijskih izpit.. Uspešno so ga opravili vsi tečajniki, in sicer Graziella Bressan, Maura Devetak, Aljoša Frandolič, Nancy Hlede, Barbara Hladnik, Daniela Jarc, Tanja Princi. Kot smo izvedeli v tajništvu zavoda, so nekateri med njimi že dobili zaposlitev, bolj kot vsak drugi podatek priča o koristnosti poklicnih tečajev, ki jih prireja SDZPI. Goriški sedež zavoda v Ul. Croce 3 se je v tem šolskem letu nekoliko povečal, saj so si poleg tajniških prostorov zagotovili dve prostorni učilnici, v katerih so se odvijali tudi popoldanski tečaji. Obiskovalo jih je okrog 40 tečajnikov, ki so tako lahko pridobili specifično znanje iz posameznih predmetov oz. področij. Posamezne tečaje so v tem šolskem letu uspešno zaključili: - tečaj za personal computing: Lucijan Černič, Frančiška Grahek, Sabina Grahek, Fanika Klanjšček, Aleksandra Marvin, Barbara Obljubek, Renca Pe-lesson, Lilijana Primozig, Marta Pri-mozig; - tečaj za vodilno osebje v podjetjih: Dimitrij Bauzon, Klavdij Cibic, Diego Devetak, Flavio Mosetti, Elda Nanut, Cinzia Olivo, Adriano Podversič, Marko Primosig, Andrej Sirk, Aleš Šuligoj, Matjaž Terčič, Aleks Waltritsch, Vida Gravner; - tečaj angleščine: Martina Baldan, Michela Baldan, Mirjam Bolčina, Sonja Culiat, Nadja Grusovin, Milojka Juren, Neva Klanjšček, Lucija Markočič, Natjuša Mauri, Valter Nanut, Boris Primosig, Miriam Radinja, Pavel Spazzapan, Serena Zorn, Aleš Nanut, Enco Pauletič. Vodstvo zavoda se že ukvarja s programi za prihodnje šolsko leto. Sestavili so predloge za devet tečajev, ki so jih predložili v odobritev Deželi. Vseh najbrž ne bodo odobrili, obstajajo pa stvarne možnosti, da se bo v prihodnjem šolskem letu v Gorici odvijal kak tečaj več kot letos. Avtomobilski rally ARGOS letos s ciljem v Portorožu Po uspehu prvih dveh podobnih tekmovanj prireja štandreško kulturno društvo Oton Zupančič konec tedna že tretjo avtomobilsko tekmovalno vožnjo ARGOŠ '89. Pred dvema letoma so se tekmovalci podali na Krk, lani so potovali proti goram, v Bohinj, tokrat pa bodo spet vozili proti morju, saj bo cilj vožnje v Portorožu. Kot že v prejšnjih letih bo ob tekmovanju tudi družabnost: tekmovalni del se bo odvijal v soboto v poznih dopoldanskih in popoldanskih urah, zvečer pa bo družabna večerja z zabavo, ki se bo nadaljevala tudi v nedeljo, saj bodo tekmovalci prenočili v Portorožu. Organizatorji so nam posredovali nekaj informacij o tekmovanju. Start bo na glavnem trgu v Štandrežu v soboto, 1. julija, ob 10. uri. Vsi tekmovalci se bodo morali na startnem mestu zbrati vsaj pol ure pred odhodom. Avtomobilske posadke lahko sestavljajo največ štiri osebe. S seboj morajo imeti veljavne dokumente za vstop v Jugoslavijo (tudi za avtomobil) in seveda nekaj dinarjev za tekoče stroške, ki jih bodo tekmovalci imeli med vožnjo. Posadka bo morala pri sebi imeti še sledeče pripomočke: pero, meter, kom- pas in avtokarto. V pravilniku je tudi določeno, da ne sme šofer nikogar "pozabiti po poti" in niti zamenjati avtomobila: vsi člani posadke morajo prispeti do cilja z istim avtomobilom, s katerim so štartali. Kaj pa če se izgubi cela posadka? Nič hudega, če pride do cilja z manj kot enourno zamudo, v nasprotnem primeru pa bo izključena. Časa bo vsekakor dovolj, saj bodo morale ekipe prevoziti 186 km dolgo pot v šestih urah ih pol, kar pomeni s povprečno hitrostjo 32 km/h. Kot je torej razvidno, vožnja ne bo hitrostnega značaja, pač pa bodo morali vozniki in ekipe med potjo reševati razne naloge. V pravilniku je tudi predvideno, da zadnjih 50 metrov pred ciljem voznik ne bo smel ustaviti avtomobila. Organizatorji so nam poleg navedenega še zaupali, da bo proga potekala pretežno po Krasu in da bodo med vprašanji nekatera zadevala prav značilnosti tega področja. Še informacija o nagradah in vpisovanju: dve prvou-vrščeni ekipi bosta 8 dni letovali brezplačno • na Malem Lošinju, ostali se bodo "tolažili" s pokali in drugimi nagradami. Prijave sprejemajo še tri dni, do srede, 28. t. m. Poletna sezona Kulturnega doma na goriškem gradu New swing quartet v sredo v Gorici Po lanskem prvem uspešnem poskusu slovenskih poletnih prireditev na goriškem gradu se Kulturni dom skupaj z drugimi slovenskimi kulturnimi in drugimi organizacijami pripravlja na skorajšnji začetek druge poletne sezone. Tako kot lani bodo spet poskrbeli za nekaj kulturnih prireditev, na gradu in v drugih za to primernih okoljih. Prva je predvidena že v sredo zvečer na gradu, kjer bo nastopil New swing guartet iz Ljubljane. Takoj naj povemo, da se bo koncert redno odvijal, saj je občinska uprava poskrbela za rešitev težav v zvezi z uporabnostjo prireditvenega šotora. Kvartet New swing nastopa že skoraj dvajset let, odkar so se njegovi prvi člani navdušili za petje spiritualov in gospelov, torej priljubljene črnske duhovne glasbe. Pod vodstvom pevca in glasbenika Ota Pestnerja, ki poje v skupini drugi tenor in je hkrati njen umetniški vodja, se je skupina uveljavila in pokazala izvirni glasbeni izraz. Ob Pestneju sestavljajo kvartet še prvi tenorist Dare Hering, basist Marijan Petan in baritonist Tomaž Kozlevčar. Slednji je pred kratkim zamenjal dotedanjega člana in se kot avtor, aranžer, producent in klaviaturist pridružil Pestnerju pri zlaganju skladb in priredb za kvartet. New swing guartet kaže tako v letošnjih posnetkih bolj izbrušene glasove in bogate vokalne aranžmaje, tudi v pesmih, ki ne sodijo med spirituale in gospele. Že tisoči koncerti v domovini ter ZRN, Avstriji, Švici, Italiji, Sovjetski zvezi in drugih vzhodnih državah, vrsta televizijskih oddaj tudi v tujini in 17 posnetih plošč so zgovorni podatki, ki kažejo na kakovost in priljubljenost glasbe New swing guarteta. Pričakovati je torej uspeh tudi goričkega koncerta, za katerega so vstopnice v predprodaji v Kulturnem domu. Priprave na veliki poletni tabor RMV Bivanje pod šotori pri Doberdobu je bilo za mnoge prva preizkušnja Taborniki Rodu modrega vala pripravljajo vsako leto krajši, dvodnevni tabor na področju, kjer deluje kaka bružina, njihova temeljna enota. Letos s° se odločili za Doberdob, kjer že se-bemnajst let deluje družina Presihajo-Cega jezera. Dvodnevni tabor (odvijal ?e je 17. in 18. junija) so pripravili tu 26 tretjič. . In kakšen pomen ima ta akcija za Uane? Za mlajše in nove člane pred-stavlja preizkušnjo za pomembnejšo jPrcijo in sicer dvotedensko taborjenje, bo letos od 14. do 31. julija v Bovcu. ru novi člani v praksi poskusijo, kar se naučili med letom na sestankih v malem vidijo, kakšen naj bi bil veliki" tabor; obenem preživijo dva ' tp v popolnem stiku z naravo in pre-,Pijo noč pod šotorom, kar je za nekake prava novost. Za starejše pa je to Pomembna priložnost, da se pregleda tanje opreme. Tu imajo vsi tudi mož-s°st, da spoznajo nove vrstnike, saj so l6 tabora udeležili člani vseh družin ^bisi z Goriškega bodisi s Tržaškega. vl°ga taborniške organizacije je tudi tein, da v svojem raznolikem delova-Ju skozi vse leto združuje mladino z Hieri P0kraFn in nudi možnost za iatep .°jno spoznavanje in tkanje pri- jasi v bližini Doberdoba se je taK ^7. in 18. junija zbralo okoli 50 p Ornikov (mlajših in starejših). Sku-š J s° Postavili šotore, kuhinjo in večji prj°r' kamor se navadno zatečejo v p/"teru slabega vremena. Proti veče-vSe ° s.e začele priprave na ogenj, ki je čeftPtlanom zeI° pri srcu. Tu se zve-2an ..bij o po celem dnevu in nekaj Pojojo, recitirajo in popestrijo s ske- Okoli tabornega ognja (Foto Jarc) či, zabavnimi pesmicami in družabnimi igrami. In že je čas za počitek; ta-borovodja trikrat zapiska in v taboru je tišina. Novi dan se je začel z jutranjim zborom, telovadbo, pospravljanjem šotorov in zajtrkom. Za mlajše je bil nato v programu orientacijski pohod, ki jih je popeljal v okolico tabornega prostora. Nato je ostalo še nekaj časa za gozdno šolo, kjer so prisotni dobili informacije o bodočem taboru in sestankih. Po kosilu se je začelo podiranje tabora in ob 16. so prisotni odšli vsak na svoj dom bogatejši za novo taborniško izkušnjo. Ob priložnosti dvodnevnega tabora in 35-letnice organizacije je bila izdana tudi nova številka glasila "Modri val", ki vsebuje članke o delovanju tabornikov v zamejstvu, zgodovini taborništva, aktualnosti in prispevke članov v fotografiji in pisani besedi. (M. J.) V Steverjanu 19. festival narodno-zabavne glasbe V Števerjanu se bo konec tedna odvijal 19. festival narodno-zabavne glasbe, ki ga prireja slovensko katoliško prosvetno društvo Frančišek Borgia Sedej v sodelovanju z ansamblom Lojzeta Hledeta. Tradicionalna poletna števerjan-ska glasbena prireditev bo letos v soboto, L, in v nedeljo, 2. julija. Sobotni koncert bo v večernih urah od 21. ure dalje, v nedeljo pa se bodo finalni nastopi pričeli že popoldne ob 17.30. Napovedoval bo Marjan Šneberger. Organizatorji so si letos zagotovili sodelovanje dvajsetih ansamblov. Velika večina (18) jih bo iz Slovenije, dva pa tudi iz zamejstva, po eden s Koroške in iz naše dežele. Zmagovalci Derby kviza na letovanju v Bohinju Ekipa občine Sovodnje, ki je meseca marca v goriškem Kulturnem domu osvojila prvo mesto na mladinskem kviz tekmovanju Derby kviz, se je konec prejšnjega tedna mudila na tridnevnem počitniškem bivanju v Bohinju, ob prelepem gorenjskem jezeru. Mladi Sovodenjci so na kvizu zmagali v ostri konkurenci štirih mladinskih ekip, ki so predstavljale še občine Doberdob, Števerjan in Gorica. Ob drugih nagradah je bilo na zabavnem tekmovanju predvideno za zmagovalce prav krajše letovanje v mesecu juniju, po koncu šolskega leta. V Bohinju si je šestčlanska zmagovita ekipa lahko ogledala lepote in zanimivosti turističnega kraja in njegove neposredne okolice: slap Savice, Bohinjsko jezero, Vogel in Bled. Vremenske razmere izletnikom sicer niso bile ravno naklonjene, vseeno pa je bil izlet lepa, prijetna in seveda zaslužena izkušnja za mlade Sovodenjce, ki so na kvizu pokazali res dobro pripravljenost in znanje. Udeleženci so bili z izletom in'kvizom zadovoljni in so bili soglasno mnenja, da je tovrstno tekmovanje zanimiva zamisel, ki bi jo bilo treba v bodoče ponovno organizirati. Organizator, upravni odbor Kulturnega doma, je že vzel v poštev to možnost in namerava v prihodnji sezoni prirediti spet kviz tekmovanje, tako da bi manifestacija postala redna mladinska prireditev ob sodelovanju ekip štirih občin Gorica, Doberdob, Sovodnje in Števerjan. Lestvice za suplence Šolsko skrbništvo obvešča, da so včeraj objavili dokončne lestvice za dodelitev suplenc v nižjih in višjih srednjih šolah ter za pomoč prizadetim dijakom. Interesenti bodo morali v roku 20 dni od objave (torej od 24. junija dalje) vložiti prošnje na posebnih obrazcih ravnateljem šol. Skrbništvo tudi sporoča, da bodo koledar sklicanj za dodelitev enoletnih imenovanj objavili 1. septembra. Izoblikovan je nov repertoar novogoriškega teatra Primorsko dramsko gledališče zre v prihodnost z velikim optimizmom Obalni komorni orkester s pianistom A. Rojcem Gledališče ne pozna oddiha. Komaj se poleže sezona nastopanj in iger, takoj steče (seveda pa že prej) delo, kako razviti, oblikovati in popestriti novo poglavje gledališke avanture, ki se bo začelo sicer šele jeseni, a mu je treba že sedaj postaviti temelje, vsaj okvirne. Zato mnoga gledališča že sedaj objavljajo repertoarje nove sezone, kar jemlje programom nekaj skrivnosti, a jim po drugi strani daje trdnost. Pa tudi potenicalni abonenti imajo dovolj časa, da razmislijo o kontinuiranem obiskovanju gledališke dvorane. Temu ustaljenemu redu slovenskih gledališč, ki ne predvideva nikakršne improvizacije (kar je lahko tudi handi-kap), se seveda podreja tudi Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Vedno prijazne, odprte in prijateljske upravitelje smo obiskali pred par dnevi in se pogovorili z direktorjem PDG Tomico Dumančičem (začasni umetniški vodja igralec Janez Starina je bil na vaji) o novem repertoarju in stari sezoni. Najprej novosti. Nova sezona PDG se bo začela 21. septembra s premiero »Voranca« slovenskega pesnika Daneta Zajca v režiji Mileta Koruna. Vzporedno s to bodo tekle priprave za otroško predstavo »Hura soncu in dežju« Hepa von Delfta (režiser Marjan Bevk). Sledile bodo uprizoritve: »Samomorilec« Nikolaja Robertoviča Erd-mana (režiserka Vida Ognjenovič); »Skušnjava« Vaclava Havela (Vinko Mbderndorfer); Levinova kriminalka »Smrtna past« (Janez Pipan); »Razgla- Tomica Dumančič šeni zbor« Alana Ayckbourna (režiral bo gost iz Brna Stanislav Moše). To je torej okvirni repertoar PDG za novo sezono, v upanju, da bo pritegnil še več občinstva kot doslej. Sicer pa, pravi Dumančič, PDG nima problemov z obiskom in kljub temu da delajo v izrazito slabih pogojih in da se splošna finančna situacija države pozna tudi pri gledalcih, je bilo v lanskem koledarskem letu le-teh 35 tisoč. Številka kaže, da je repertoar po okusu ljudi in zanimivo, da v zadnjih letih ni bilo odklonilnih stališč. Direktor PDG pa tudi ugotavlja, da je opaziti, kljub oddaljenosti solkanske dvorane, pomlajevanje občinstva. K ogledu predstav vabijo tudi ljudi z naše strani meje in Dumančič poudarja, da je sodelovanje s sedanjo upravo goriškega Kulturnega doma dobro in bodo skušali tudi letos v njem izpeljati eno premiero. Tomiča Dumančič je poudaril nekatere uspehe iz prejšnje sezone, omenil nagrade (Borštnikovo za najboljšo predstavo v celoti, nagrado Srečanja gledališč Alpe-Jadran za Mlakarjevo režijo, Dnevi satire v Zagrebu za Paro-vo režijo »Mandragole« itd.) izrazil željo, da bi se festival AJ nadaljeval in da bi se razvijalo sodelovanje z Brnom. Skratka, doslej so imeli v tem koledarskem letu že 89 predstav (lani v k.l. 196), ki jih je oblikovalo 20 igralcev (11 moških in 9 žensk, vsega skupaj pa je v PDG zaposlenih 58 ljudi). Prihodnja sezona bo 21. profesionalna sezona PDG. Tudi v tej bodo nadaljevali s krepitvijo štipendijske politke in ansambla. Največja Dumančičeva želja pa je, da bi doseženo visoko umetniško raven še razvijali in da ne bi krčili programa. Skratka, da Primorskemu dramskemu gledališču ne bi bilo onemogočeno tisto, zaradi česar smo Slovenci nastali in se razvili — oblikovanje kulture, (mč) Nastop Obalnega orkestra iz Kopra (nastopil bo v četrtek ob 20.30 v lute-ransko-evangeličanski cerkvi) se simpatično vključuje v glasbeno sodelovanje med koprskim Centrom za glasbeno vzgojo in Glasbeno matico v Trstu. Ta koristna povezava med obema obalnima glasbenima ustanovama je že ponovno obrodila bogate sadove tako na pedagoškem področju kot pri organizaciji koncertnih prireditev. Obalni komorni orkester je amaterski ansambel, ki je nastal na pobudo nekdanjih učencev glasbenih šol iz Izole, Kopra in Pirana. Tem glasbenim navdušencem so se pridružili tudi nekateri glasbeni pedagogi in sedanji učenci Centra za glasbeno vzgojo Koper. Orkester vsako leto naštudira nov celovečerni program in redno nastopa v obalnih mestih, drugih krajih Slovenije ter v zamejstvu. Gostoval je tudi v Ferrari, lani pa skupaj z novogoriškim Komornim zborom v Ivrei in v Torinu. Orkester vodi od ustanovitve pred šestimi leti glasbeni pedagog prof. Borut Logar, ki ima največ zaslug za ustanovitev in delovanje tega ansambla ne samo kot sposoben organizator, marveč tudi kot vzgojitelj številnih nadebudnih violinistov, ki sestavljajo jedro orkestra. Pianista Aleksandra Rojca, ki bo nastopil kot solist, ni potrebno posebej predstavljati, saj je v tržaškem glasbenem življenju živo prisoten kot pianist, pedagog, glasbeni pisec in v zadnjem času kot uspešen pevovodja. V Vili Manin Riccijeva antološka razstava V Vili Manin v Passarianu blizu Codroipa so svečano odprli antološko razstavo Sebastiana Riccija, enega najbolj znanih beneških likovnih mojstrov ob koncu sedemnajstega in začetku osemnajstega stoletja. Razstava bo odprta vse poletje in še dlje tja do konca oktobra in bo brez dvoma najpomembnejši dogodek letošnjega kulturnega poletja v Furlaniji-Julijski krajini. Sebastiano Ricci je že za časa življenja bil zelo znan širom po Evropi. Rojen v Bellunu leta 1659 je še mlad prišel v Benetke, kjer se je izučil. Delal je v številnih italijanskih mestih na domovih plemičev in bogatašev, prišel v stik s takratnimi najbolj znanimi umetniki. Potoval je v Anglijo, v Francijo, v Avstrijo in v flamske dežele. Vsepovsod je pustil svoja dela, ki so odraz takratnega časa. V glavnem gre za dela z verskimi motivi. Umrl je v Benetkah leta 1734. Da so bila Riccijeva dela cenjena in vrednotena je dokaz že v tem, da jih hranijo v najbolj znanih muzejih na svetu in tudi v zasebnih zbirkah bogatih ljubiteljev likovne umetnosti. V Furlaniji so v prejšnjih letih priredili več razstav, v glavnem v prelepih prostorih Vile Manin v Passarianu, poletni rezidenci zadnjega beneškega doža. Tudi s pomočjo spretne reklame so v to razstavišče privabili veliko obiskovalcev. Rekord so dosegli s Tie- Eno izmed razstavljenih Riccijevih del polovo razstavo, ko so imeli kar 325.000 obiskovalcev. Za razstavo del Sebastiana Riccija so se pričeli zanimati pred petnajstimi leti. Niso je uresničili, ker je vmes prišel potres in to je pobudnikom, kulturnim delavcem v Vidmu in tamkajšnji občinski upravi, onemogočilo prireditev te razstave. Razstava je sedaj pripravljena. Posvetili so jo Angležu Jeiferjju Daniel- su, najboljšemu poznavalcu Riccijeve-ga dela. Daniels si je skupno z Vi-demčani prizadeval, da bi uredil to razstavo. Umrl je pred nekaj leti. Videmskemu mestnemu muzeju je zapustil svoj arhiv z vsemi podatki o Ricciju. Na razstavi je na ogled 70 del tega velikega beneškega umetnika. V Pas-sariano so jih pripeljali iz vseh kon- cev sveta, iz Pariza, Londona, Detroita, Leningrada, Alžira, Dublina, Dres-dena, Berlina, Stuttgarta, Budimpešte, Orleansa in seveda iz številnih italijanskih krajev. Razstavo je priredila Videmska občina, Deželna uprava FJK je dala izdatno finančno pomoč. Deželni tiskovni urad je pripravil tudi polurni film, ki ga bodo predvajali na razstavišču. Slike so v razstavnih prostorih osrednjega dela palače postavljene tako, da se zdi, da so le v opremo razkošnemu stanovanju. Oblikovalci razstave so tako poskrbeli za najboljše počutje. Organizator razstave je dobil tudi zasebne sponzorje. Nemški letalski prevoznik Lufthansa je zastonj iz vseh koncev sveta prepeljal Riccijeve slike v Italijo. Na pomoč sta priskočili ljudska banka v Codroipu in gradbeno podjetje Furlanis. Razstava je na ogled vsak dan. Na voljo nam bo tudi zajeten katalog, bogato ilustriran, ki ga je izdala založba Electa, ki je specializirana z izdajanjem katalogov za razne umelniške razstave. Tudi letos bodo v parku Vile Manin imeli nekaj kvalitetnih glasbenih večerov. 9. julija bo tam nastop plesalca Rudolfa Nureyeva s skupino baletnih zvezd pariške opere. 30. julija pa bo tam nastopil španski nacionalni balet Luisillo, ki bo prikazal Bizetovo Car-men. MARKO VVALTRITSCH Rojc je diplomiral na tržaškem konservatoriju G. Tartini, nato pa je absolvi-ral študij klavirja tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Lorenza. Obenem je doktoriral tudi na tržaški leposlovni fakulteti in je avtor študije »Glasbena kultura Slovencev v Trstu od 1. 1848 do nastopa fašizma«. Kot solist in v komornih skupinah je nastopal tako v Italiji kot na tujem. Večkrat je snemal za italijanski radio ter za jugoslovanski radio in televizijo. Oboistka Maja Kojc je študent II. letnika Akademije za glasbo v Ljubljani, kjer študira oboo v razredu prof. Rogelje. Prejela je za svoje nastopanje več nagrad ter je že ponovno sodelovala z Obalnim komornim orkestrom. Sidonija Lebar je študij violine začela v Kopru, v Ljubljani pa je končala Srednjo glasbeno šolo v razredu prof. Cirila Veroneka. Izobraževala se je tudi na Visoki šoli za glasbo v K61-nu, sedaj pa študira na Akademiji za glasbo v Zagrebu pri prof. Tonku Ni-niču. Na tekmovanjih je prejela že več visokih nagrad. Je prva violinistka Obalnega komornega orkestra, lani pa je bila "koncertna mojstrica" simfoničnega orkestra mladih "Alpe-Jadran". Damjana Križman je študirala violino v Kopru. V tem šolskem letu se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer študira v razredu prof. Dejana Bravničarja. Koncert bo uvedla Aria J. S. Bacha (1685-1750), nakar bo na sporedu koncert za oboo in godala italijanskega baročnega skladatelja Benedetta Mar-cella (1686-1739). To glasbeno delo je poleg Albinonijevega najbolj popularen baročni koncert za oboo. Kot zanimivost naj navedemo, da je J. S. Bach napisal za ta koncert okraske v ada-giu, ki jih danes igrajo vsi oboisti. Prvi del koncerta bo zaključil Bachov klavirski koncert v D-duru s solistom Aleksandrom Rojcem. Od trinajstih Bachovih klavirskih koncertov jih je sedem za en klavir, trije so za dva klavirja, dva sta za tri klavirje in eden je za štiri klavirje. Vsi imajo za spremljavo godalni orkester. Ti koncerti predstavljajo zgodnje primere koncertantnih del za inštrumente s tipkami. Koncerti za en klavir predstavljajo transkripcije skladb, ki jih deloma poznamo pa samo domnevamo njihov obstoj. Najverjetneje so bili originali povečini violinski koncerti. Sodijo, da je Bach koncertantno tradicijo violinskega koncerta, ki je bil tedaj že v vzponu le prelil v novo obliko. Antonija Vivaldija (1680-1743) koncert za dve violini in godala v a-molu, ki ga bosta izvajali violinistki Damjana Križman in Sidonija Lebar, spada med najlepše in priljubljene violinske koncerte tega slavnega predstavnika italijanskega baroka. Za zaključek bo violinistka Sidonija Lebar ob spremljavi obalnega orkestra izvedla koncert za violino in godala v g-molu Giuseppeja Tartinija (1692-1770), katerega življenska pot se je pričela v Piranu, kjer je tudi preživel mladost. GOJMIR DEMŠAR Ul u. uradno priznan jezikovni licej sedež državnih izpitov tehnični zavod za računovodje uradno priznanih vseh pet let srednja šola za nadoknadenje izgubljenih let geometri - knjigovodje - učiteljišče liceji - vrtnarice - srednja šola informatika poklicni tečaji tajništvo podjetja programerji IBM - strojepisje stenografija - jeziki knjigovodstvo - aranžerstvo finančni svetovalci VPISOVANJE v dnevne in večerne tečaje: NOV SEDEŽ TRST - UL. LAZZARETTO VECCHIO 24 TEL. 040/307440 - 307416 Tržaški oktet končal bogato sezono S petkovim koncertom v cerkvi pri Ferlugih je Tržaški oktet sklenil svojo nadvse uspešno dejavnost v sezoni 1988/89. Povzamemo jo lahko v naslednjih številkah: 10 celovečernih samostojnih koncertov, 4 sodelovanja na koncertnih prireditvah, dve pedagoški uri na slovenskih nižjih srednjih šolah, večkratno sodelovanje pri mašah z liturgičnim petjem, snemanje za RTV, trije družabni večeri in nekaj uradnih sprejemov pri oblasteh ob raznih gostovanjih. Za pevce Tržaškega okteta so vsi nastopi enako vredni, pa vendar so med njimi tudi taki, ki izstopajo po svoji odmevnosti in po svojem pomenu v smislu poslanstva, ki ga z največjo zavzetostjo opravlja oktet - to pa je seznanjanje tujih, neslovenskih sredin s slovensko pesmijo in posredno z našo slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji in z našo zborovsko kulturo. Med take moramo po svojem pomenu šteti v tej sezoni predvsem nastop na božični večer na admiralski ladji italijanske vojne mornarice, nosilki helikopterjev "Garibaldi" v La Spezii (24. - 25. 12. 88), dalje izjemno uspešno in zanimivo gostovanje v francoskem delu Švice v krajih Friburg, Montagni in Avanches (21. - 22. 5. 88), vračanja k že starim prijateljem v Italiji v krajih Gaverina Terme in Colzate ali obisk pri novih v Concordii Sagittarii pri Pordenonu, pa tudi obisk s petjem pri tržaškem italijanskem dnevniku II Piccolo, saj se v povojni zgodovini našega mesta še ni zgodilo, da bi kak slovenski zbor bil njegov gost. Med nastopi čez mejo v matični Sloveniji moramo posebej omeniti samostojni koncert v jami Vilenici ob podelitvi tradicionalne mednarodne književne nagrade (10. 9. 88), nastop na Prešernovi proslavi v osnovni šoli na Škofijah (16. 2. 89) in samostojni koncert za koncertni abonma v Novi Gorici (24. 4. 89), nekaj že dogovorjenih nastopov pa je žal odpadlo zaradi finančnih težav prirediteljev. Obilna je bila tudi bera oktetovih nastopov doma, začenši kar s sodelovanjem na proslavi 100-letnice Ciril-Metodo-ve šole v Trstu (8. 12. 88), nato. na srečanju oktetov Primorske v Ricmanjh (12. 2. 89), koncert v bazovski kinodvorani za 90-letnico domačega kulturnega društva "Lipa" (25. 5. 89), sodelovanje na zaključnem skupnem koncertu z mla' dinskim in cerkvenim zborom v openski cerkvi (31. 5. 89) in seveda zadnji koncert sezone pri Ferlugih (23. 6. 89). Pedagoški uri sta Tržaški oktet in njegov pevovodja Mit' ko Slosar priredila na srednji šoli Ivan Cankar pri Sv. Jakobu (28. 1. 89, na sliki-foto Magajna) in na srednji šoli S. Gregorčič v Dolini (22. 4. 89). Pomen takih ur je, spričo važnosti glasbene vzgoje pri mladih in za njih pridobivanj® za zborovsko petje očiten in oktet si za to pobudo zasluži še posebno priznanje. Omeniti je treba še snemanje za TV na sedežu Glasbene matice za oddajo o nestorju tržaških skladateljev Ubaldu Vrabcu, pa še tista, že omenjena družabna srečanja ob raznih življenjskih in podobnih jubilejih, kjer petja tudi ni manjkalo. V sezoni 1990/91 bo Tržaški okte slavil svojo dvajsetletnico. To bo seveda priložnost za razne pobude, med katerimi izdaja nove zgibanke, gostovanje zbora Goranci iz Zagreba, morda tudi abonmajski koncer Glasbene matice in še kaj. JOŽE KOREN preko viharjev Pokončno in vedro Ob 85. obletnici SPD Trst zgodovine Dušan Jelinčič Slovensko planinsko društvo iz Trsta praznuje letos svojo 85. obletnico obstoja. Člani in prijatelji društva se še živo spominjajo slavnostnega praznovanja 80-letnice, ko že trka na vrata naslednja, sicer manj okrogla, a zato nič manj pomembna obletnica. SPDT se je odločilo, da jo proslavi delovno, brez velikega zunanjega bleska, kakor je njegovo delo večkrat zakrito in skromno, vendar pa trdoživo, vztrajno in se v času tudi obrestuje. SPDT se je znalo v tem svojem zadnjem obdobju obnavljati, zato pa imamo pred sabo zdravo, optimistično, delavno in sveže društvo, ki sezaveda svojega poslanstva. SPDT bo slavilo svojo 85. obletnico danes na vrhu Poldanjšnje špice nad Zajzero, kjer bo opoldne krajša slovesnost s krajšim govorom in nastopom TSF Stu ledi. Proslava se bo nato nadaljevala v popoldanskih urah (ob 17.00) v Domu Mangart v Žabnicah, kjer bo uradni del slovesnosti z nastopom pevskege zbora iz Ukev. Proslava 80-letnice SPDT v Kulturnem domu v Trstu leta 1984 Težki začetki pod Avstro-Ogrsko Tako častitljiv jubilej, kot je 85-letnica obstoja, pomeni biarsikaj, med drugim tudi to, da se je društvo rodilo že pod Svstro-ogrsko monarhijo, ko smo Slovenci živeli kot manjšina v veliki državi in hrepeneli po narodni samobitnosti. Društvo je preživelo dve vojni, dvajset let fašistične diktature, potem Pa osvoboditev Trsta, ameriško vojno upravo, prihod Italije, 9°spodarski razmah v letih od 1960 naprej do današnjih "mir-Pejših" časov. SPDT je bilo ustanovljeno v daljnem letu 1904 kot ena izmed podružnic osrednjega planinskega društva iz Hubljane. Razlogi za ustanovitev pa so bili izrazito politični. Takrat sta namreč v Trstu obstajali že dve planinski druš-,vi: nemško Deutscher unn Osterreichischer Alpenverein ter Julijansko Sociata Alpina delle Giulie, ki nista bili naklonjeni Slovencem. Ustanovitev SPD v Trstu je bila torej nujna, saj so ta način slovenski planinci rešili tisto, kar še je rešiti sploh oalo: trasirali so razne steze na Tržaškem, postavili dve razgle-'ošči, upravljali turistični jami Vilenica in Dimnice, prirejali rf‘snično veliko število množičnih izletov (najmanj eden ali Celo dva na teden s povprečnim številom kakih petdeset pristnih). Sedež so imeli v takratnem slovenskem Narodnem 0lnu, ki so ga fašisti 13. julija 1920 zažgali. rodtalno delovanje med dvema vojnama tl. Poslanstvu ohranjanja slovenskega življa na Tržaškem se ^ društvo izneverilo niti po koncu prve svetovne vojne, pa ■ Prav je bilo SPD iz Trsta kar dvakrat razpuščeno. Najprej se to zgodilo leta 1923, ko so fašisti "našli" v Dimnicah še prVsem svetlo puško, ki so jo seveda podtaknili sami, ter s to etvezo razpustili društvo. Slednje se je nato uradno obnovilo j^vPrej z organizacijo "plesne šole" (!), nato pa s popolno pre-v° celotnega delovanja. Fašistične oblasti so planinsko druš- tvo, tako kot vse ostale prosvetne in športne organizacije, dokončno razpustili 27. avgusta 1927. Delovanje se je lahko nadaljevalo samo v ilegali. Tržaški mladinci in mladinke so se namreč takoj organizirali in prirejali celo vrsto izletov na tradicionalne cilje pravkar razpuščenega društva.Kmalu se je v izletništvu izoblikovalo več organiziranih skupin. Med njimi sta posebno izstopali skupini študentov, ki sta se pričeli izoblikovati že leta 1932. Kasneje se ju je oprijelo ime "Štempiharji" in "magnamonti". Med prvimi, ki so bili v glavnem izletniki in prosvetarji, so izstopali Benčina, Kravos in Rinko Tomažič, "magnamonti" pa so bili izraziti pla-ninci-alpinisti, vodil pa jih je slikar Jože Cesar. Štempiharji so poleg izletov, pomešanih s prosvetnim delom, prirejali tudi športna tekmovanja v nogometu, teku čez drn in strn, aprila leta 1938 pa so v Bazovici celo organizirali pravi "športni dan". Zmagovalci so dobili zemljevid "Okrožje Trsta", ki ga je četrt stoletja prej izdalo prav SPDT. Ko se je bližala druga svetovna vojna, se je fašistični teror povečal. V poplavi krvi, v ruševinah, med hekatombami padlih in umorjenih se je končalo drugo poglavje o slovenskem planinskem društvu iz Trsta. Mnogo planincev je ostalo po obronkih gora in v globinah gozdov, pepel mnogih je raznesel veter po tuji, sovražni deželi. Zveste gorske stražarje je zaman čakalo njihovo mesto Trst in njihovo planinsko društvo. Nov začetek po koncu velike morije Po drugi vojni je bilo društvo obnovljeno na občnem zboru 5. maja 1946, prvi povojni predsednik pa je bil Zorko Jelinčič do svoje smrti leta 1965. Namen obnovljenega društva je seveda ostal isti, kot ob prvi ustanovitvi leta 1904. Njegovo poslanstvo je seveda bilo gojiti planinstvo, spoznavati naše planine in kraje, vzbujati in razvijati v ljudeh smisel za naravo in lepoto naših gora, gojiti planinstvo kot splošno telesnov-zgojno panogo ter pospeševati izletništvo. Zato so ustanovili več odsekov: izletniškega, markacijskega, alpinističnega, mladinskega, fotografskega, jamarskega ter odsek za obnovo koč, pozneje pa še smučarskega. Izredno pestro in uspešno prvo povojno delovanje je trajalo tja do leta 1954, nato pa je zastalo. Od leta 1956 do 1959 niso niti sklicevali občnih zborov. Razlogov za to je bilo mnogo: druga zanimanja in možnosti, motorizacija in zapiranje ljudi v zasebni življenjski krog. V začetku šestdesetih let pa je dejavnost spet oživela, predvsem po zaslugi izletništva in smučanja. Po letu 1965 je predsedniško mesto prevzela dr. Sonja Mašera, ki je nato društvo vodila do leta 1977. V tem obdobju so ustanovili dinamičen smučarksi odsek, ki je začel z organizacijo Zimskih športnih iger, ki trajajo še danes. Prve so namreč bile 12. februarja 1967 v Črnem vrhu nad Idrijo. Obdobje in "boom" smučanja je trajal nekaj let, sredi sedemdesetih let pa v delovanju spet nastopi nekaj važnih novosti. Junija 1973 je namreč društvo priredilo srečanje obmejnih planincev na Oj-sterniku, 5. oktobra 1975 pa je slovesno otvorilo planinsko vezno pot, imenovano Vertikalo. Leta 1977 je predsedniško mesto prevzel inž. Pino Rudež. Društvo je vodil do 1985, ko je "predsedniško štafetno palico" SPDT se je vedno zelo posvečalo našim najmlajšim - utrinek z izleta po miljskih hribih predal Aleksandru Sirku. Kot pedagog se je Rudež prvenstveno posvetil mladim, ki so zagotavljali bodočnost in množičnost, poleg tega pa velikim akcijam, kot so bili npr. dolgi pohod od Glinščice do Triglava ob priliki 200. obletnice prvega pristopa na vrh Triglava. V tem obdobju so obudili k življenju jamarski odsek, leta 1980 pa se je SPDT pobratilo s PD Integral iz Ljubljane. Dva alpinista (Lucijan Cergol in Igor Škamperle) sta se leta 1983 udeležila slovenske himalajske odprave na osemtisočak Anapurna I, oktobra istega leta pa je bilo v Žabnicah v Kanalski dolini slavnostno odprtje planinskega doma Mangart. Nadvse slavnostno ob 80. obletnici SPDT In že smo pri 80. obletnici SPDT. Ob tej slavnostni priložnosti je planinsko društvo priredilo vrsto iniciativ, ki so se začele z ekskurzijo v dolino Aoste julija 1984. Velika slavnost je bila 25. oktobra 1984, na njej pa so med drugim predstavili dve knjigi, ki ju je založilo SPDT (Jelinčičevo Zgodovino SPDT in Dolharjevo Vabilo v Julijce). "Slovesna sezona" se je končala 13. maja 1985, ko se je 19 članov vrnilo s plezarije z Južne Anapurne in s trekinga po Himalaji. Odprtje koče Zorka Jelinčiča na Črni prsti leta 1966 Prav tega leta je, kot rečeno, krmilo organizacije prevzel Aleksander Sirk, ki je nadomestil Rudeža (slednji je "predsednikoval" osem let), SPDT pa je v Ljubljani prejelo najvišje telesnokulturno priznanje: Bloudkovo nagrado. V tem obdobju se je zelo uravnovesilo delovanje med odseki, saj je postalo jasno, da obnova nekega delovanja poteka tudi preko razširitve in decentralizacije aktivnosti. Takrat so odborniki tudi začeli aktivno akcijo za vključitev društva v vsedržavno organizacijo Club Alpino Italiano. Hkrati se je žal poostrila akcija CAI Alpina delle Giulie, ki je pristopila k odboru za zaščito italijanstva v Trstu, vendar pa je kasneje tržaški pretor na pritožbo skupine članov tega društva prepovedal Alpini ta pristop, saj je v nasprotju s statutom, ki predvideva apolitičnost te organizacije. Ostalo je že sodobna zgodovina SPDT oz. današnja kronika. Po triletnem obdobju predsednikovanja je Aleksandra Sirka nadomestil Lojze Abram. Društvo je junija lani med drugim priredilo tradicionalno srečanje slovesnkih planincev v borovem gozdiču pri Mačkoljah, poleti pa se je podalo na zelo uspelo večdnevno turo na pogorje Monvisa. Zadnji občni zbor je bil sredi marca letos, predsednik Lojze Abram pa je v svojem poročilu zelo nazorno poudaril sledeče, s katerim lahko končamo ta kratki pregled: »Slovensko planinsko društvo v Trstu je od svoje ustanovitve leta 1904 opravičevalo svoj življenjski obstoj in zasledovalo cilje, ki si jih je zadalo pred 85 leti: ohranjevanje naše narodnostne bit-nosti, zaščita slovenske identitete naših ljudi in krajev, skratka, pričevanje našega obstoja na tem delu zemlje med morjem in gorami. Upoštevajoč vsa ta neizbrisna zgodovinska dejstva, smo torej zakorakali v 85. leto obstoja s trdnim namenom, da ne bomo krenili z začrtane poti: vzgoja mladih rodov slovenskih planincev, širjenje planinske kulture med našimi ljudmi in gojitev ljubezni do gora in narave, ki nas obdaja, da jo bomo spoštovali in cenili in jo skušali ohraniti za naše sinove pred uničevanjem, ki nas vodi v fiziološko smrt.« ■ ^ es je, da je za medsebojno spo- II zavanje potrebno predvsem ■-C obvladanje jezika. Srčno is- JL Vi kreni odnosi, ki že dalj časa vežejo pevce iz Doline in Giessna, pa so kristalno čist dokaz tega, da je lahko človek človeku brat, tudi če je med dvema jezikovna pregrada. Človeški odnos lahko gradimo tudi na občutkih, na emocijah, tako da se je včasih lahko razumeti ob pomenljivem pogledu in prešernem nasmehu, ob prijateljskem objemu in krepkem stisku roke, ne nazadnje pa ob skupni ljubezni do petja in glasbe. Prijateljski odnosi med Dolino in Giessnom so še posebej pomembni, saj se vztrajno bogatijo na precejšnji oddaljenosti in presegajo tiste iracionalne negativne vzgibe, ki jih naš človek skriva v svojem zgodovinskem spominu na grozote polpretekle dobe. Skupini slovenskega in nemškega naroda sta tako postali le eno, druži ju tudi spoštovanje vrednot, kot so mir, svo-bodoljubnost in sožitje. S takim razpoloženjem v srcu so se pevci MPZ Valentin Vodnik pred kratkim spet podali na pot, v goste k svojim nemškim prijateljem. Pot je bila dolga in precej naporna, iz Doline smo z avtobusom odpotovali že v noči med sredo in četrtkom, ob povratku pa nihče še pomislil ni na utrujenost! Slišati je bilo le obujanje spominov na prijetne dogodivščine in nekoliko otožne komentarje, češ da smo že doma. Ko smo v četrtek zjutraj prispeli v Miinchen, se je mesto kar lesketalo v toplem junijskem soncu in vabilo na prijeten sprehod. Ob izčrpni razlagi vodiča smo si ogledali čudovito glavno mesto Bavarske, ki slovi po bogati sejemski dejavnosti, imenitnih gledališčih in koncertnih dvoranah, umetnostnih galerijah, razvejani dejavnosti filmskega središča Bavaria-film, med znamenitosti pa se uvrščajo še številne spomeniške umetnine, ču- Stiridnevno gostovanje MPZ Valentin Vodnik iz Doline V gosteh pri nemških prijateljih DAMI AN A OTA Poleg prijetnih družabnosti (levo) je bil na vrsti še ogled končne centrale čezalpskega naftovoda v Ingolstadtu (spodaj levo) Za dolinski zbor sta bila gotovo najpomembnejša trenutka nastop v Giessnu in koncert v Villmarju (spodaj desno) doviti Angleški vrtovi in seveda svetovno znani Deutsches Museum. Še na kosilo smo šli v turistično-kulturno zanimiv kraj: v stari samostan v Andechsu, kjer menihi sami pridelujejo odlično temno pivo. Popoldne je bila na vrsti prva uradna obveznost. V Miinchnu smo se srečali z županom in podžupanom Občine Dolina, Edvinom Švabom in Marinom Pečenikom, ki sta ob priložnosti gostovanja v Giessnu poskrbela za srečanje s pevci iz Strasslacha, ogled zadnjega objekta čezalpskega naftovoda pri Ingolstadtu in uradni sprejem pri županu občine Lenting. Poleg njih dveh sta nas spremljala še Mauro Az-zarita, direktor družbe SIOT, predsednik tržaškega ACI in podpredsednik Združenja industrijcev, ter Gert Pan-segrau, predsednik družbe TAL, ki upravlja čezalpski naftovod, obenem pa je tudi predsednik zbora Sangerrunde Isaarlust iz Strasslacha. Doživeli smo tako prijeten večer v družbi pevcev iz Strasslacha, ki so nam v lepo opremljeni društveni dvorani pripravili okusno bavarsko večerjo. Seveda ob pivu in veselem petju! Ze ob prihodu je naš zbor pod vod- stvom Bogdana Kralja zapel v pozdrav nekaj slovenskih pesmi. Sledili so dobrodošlice in pozdravi. Med izmenjavo priložnostnih daril je bil tudi uradno potrjen oktobrski nastop strasslaš-kih pevcev v naših krajih. Naslednje jutro smo si v bližini In-golstadta ogledali zaključni del čezalpskega naftovoda, ki se začenja v Trstu, oziroma s prvo skupino ogromnih rezervoarjev v Dolini in je bil zgrajen v letih-1965-67. Objekt na bavarskih tleh je za las podoben dolinskemu, tako da je človek imel celo občutek, da stopa po »domačih« tleh. Strokovni vodja nas je peljal na ogled posameznih naprav. Z izčrpno razlago, ki nam jo je točno in dosledno posredovala naša prevajalka, Vera Kukanja, smo tako spoznali mehanizem, s katerim kompjutersko upravljajo vso 460 kilometrov dolgo napeljavo cevi. V normalnih pogojih potuje petrolej od Doline do Ingolstadta povprečno 5 do 7 dni. Napeljava se vzpenja po hribih in spušča v doline, v najvišji točki doseže 1600 metrov nadmorske višine, vzdolž nje pa se na določenih razdaljah nahajajo večji objekti, s katerimi sproti skrbijo za pretok dragocene tekočine. Po ogledu naprav družbe TAL -Transalpine Pipeline nas je v Lentin-gu čakal tamkajšnji župan, ki je pred leti že bil na uradnem obisku v Dolini. V občinski kleti skrbno urejenega županstva je bilo poskrbljeno za prigrizek ob okusnem pivu, ki ga pridobivajo iz žita. Kot je v teh dneh že postala navada, so dolinski pevci zapeli slovensko pesem v pozdrav. Sledili so priložnostni nagovori in izmenjava daril med županoma, v imenu KD in MPZ Valentin Vodnik sta o pomembnosti kulturnih stikov spregovorila Vojko Kocjančič in Marino Kermac, ki sta županu Občine Lenting posredovala tudi spomin iz naših krajev. Poslovili smo se od uradne delegacije in iz okolice Miinchna končno odpotovali proti Frankfurtu in Giessnu, kjer so nas že nestrpno čakali prijatelji Bauerscher Gesagvereina. Prvi občutek, ki nas je objel, ko smo dospeli v Giessen, je bila nekakšna razburjenost. Za mnoge je ta trenutek pač pomenil ponovno srečanje s prijateljem, ki ga dolgo časa ni videl. Pozdravili smo se prav pred kongresno dvorano, v kateri je bilo že vse nared za slavnostni koncert ob 125-letnici domačega pevskega društva. Časa je bilo le toliko, da so se pevci pripravili za nastop. Velikega slavja se je udeležilo 18 zborov iz bližnje okolice, med temi so bili gostje iz Doline deležni posebne pozornosti. Pevce in spremljevalce so člani Bauerscher Gesanvereina pogostili po domovih. Naslednjega dne je bilo na vrsti še skupno kosilo, na žalost pa je bilo snidenje s prijatelji iz Giessna tokrat zelo kratko. Ze v soboto ponoči smo namreč morali proti domu. Kljub temu so bili skupni trenutki tako prijetni, da je bil odhod iz ljubkega mesteca z večstoletno zgodovino le nekoliko otožen. Popoldne smo se odpeljali v Villmar, večje središče na reki Lahn v hriboviti pokrajini kakih 50 kilometrov od Giessna. Tu smo bili v gosteh pri moškem pevskem zboru Teutonia. Oba zbora sta sicer že večer prej nastopila na slavnostnem koncertu, v Villmarju pa se je ponudila še nova priložnost za vzpostavitev prijateljskih stikov. V imenu te skupne želje sta tako zbora nastopila na večernem koncertu v Kdnig-Konrad-Halle. Spet je bila na vrsti vesela družabnost, po le-tej pa nas je čakala dolga pot proti domu. Z željo, da bi se v kratkem spet srečali, smo se poslovili od novih prijateljev. Sedem let plodnih stikov Do sodelovanja med MPZ Valentin Vodnik iz Doline in MePZ Bauerscher Gesangverein iz Giessna je prišlo skoraj naključno. Nemški zbor je namreč že nekaj let gojil prijateljske stjke z MPZ Zdravilišča Rogaška Slatina, ki ga prijateljski odnosi obenem vežejo tudi na Dolino. Na proslavi ob 15-let-nici zdraviliškega zbora so dolinski pevci imeli priložnost spoznati predstavnike nemškega zbora, ki so bili takoj pripravljeni na izmenjavo. Problem je predstavljala le številnost nemškega zbora, ki je presegala 80 oseb. Gostiti toliko ljudi je bil precejšen finančni napor. Premostiti pa je bilo treba tudi nekaj težav psihološke narave: kako bo občinstvo sprejelo izmenjavo z nemško skupino, ko pa je bil še živ spomin na grozote pretekle vojne? Bauerscher Gesagverein je gostoval v Dolini poleti 1982. Nemški zbor je s koncertom v Boljuncu dokazal, da nima velikih zborovskih ambicij, temveč da je to zbor pravih ljubiteljev glasbe. Zato so nemški zbori večinoma izredno številni, ker po eni strani ljudje ljubijo glasbo, po drugi strani pa ljubijo tudi družbo. Nemški pevci so takoj ob prihodu razblinili vse vezi s preteklostjo. S presunljivim govorom predsednika, žalostinko in vencem so se pri občinskem spomeniku v Dolini poklonili spominu padlih v NOB. Sprejem na županstvu in gostoljubnost dolinskih pevcev, sproščene družabnosti, ki so premeščale jezikovne težave, so segrele drugače zadržane Nemce, da je bilo slovo kar težko. Že istega leta je sledilo gostovanje dolinskega zbora v Giessnu. Dolgo, tudi nočno potovanje je pripeljalo pevce v lepo, skrbno urejeno in prijazno mestece sredi Šimih polj in ljubkih gričev, kakih 30 kilometrov severno od Frankfurta. Koncert pred polno dvorano Martinshofa je popolnoma uspel. Še bolj pa je uspela poteza nemških pevcev, ki so gostili po domovih ne samo pevce iz Doline, temveč tudi avtobus priložnostnih izletnikov. Stkala so se tako številna prijateljstva. Uradni sprejem na občini mesta Giessen, ki se ga je udeležil tudi dolinski podžupan Pečenik, ter pravo slavje po vzoru znanega Okto-berfesta v občinski dvorani je bogato nagradilo prizadevanje vseh, da bi izmenjava uspela. Slovo od novih prijateljev je bilo nadvse ganljivo. V naslednjih letih so se nadaljevala osebna prijateljstva posameznih pevcev, pogosti so bili obiski zlasti med mladimi pevci. Tako je pred dvema letoma z uspelim koncertom gostovala v Dolini odlična glasbeno-instrumentalna skupina SwiHgin' Fast Food. Med drugim jo sestavljajo bivši pevci zbora Bauerscher Gesagverein iz Giessna. Nemški pevci so se zadržali v Dolini tudi lansko poletje na povratku z opere v veronski areni. Takrat so tudi uradno povabili dolinski zbor na proslavo ob 125-letnici svojega pevskega društva. Prva tako se je delegacija nemškega zbora udeležila proslave 110-letnice dolinskega društva, tako da so prijateljski in sodelovanj-ski stiki med Dolino in Giessnom res plodni. Nemško občinstvo z navdušenjem sprejelo nastope MPZ Valentin Vodnik Pesem za skupno bodočnost narodov »Glasba je univerzalni jezik, ki danes druži narode. Ne pozabimo na to, da gre za prijateljstvo, ki nas že dolgo let globoko druži, velika zahvala predvsem zborovskemu petju, glasbi torej, ki nas druži in ustvarja vedno nove pogoje za medsebojno spoznavanje in prijateljstvo. Prizorišči Giessna in Doline sta dokaza prisrčnosti in dobre volje, ne nazadnje pa plemenitih vezi, ki so se stkale v vseh teh letih našega plodnega sodelovanja.« S temi besedami je Vojteh Lavriha, predsednik KD Valentin Vodnik, pozdravil skoraj tisoč gledalcev, ki so se v petek, 16. junija, zvečer zbrali v kongresni dvorani v Giessnu. Na slavnostnem koncertu ob 125-letnici Bauerscher Gesangvereina je sodelovalo 18 zborov, med temi je dolinski imel posebno čast, da se je predstavil z daljšim sporedom. Pod vodstvom Bogdana Kralja so tako zapeli Vrab-čevo Zdravico, Vodopivčevo Žabjo svatbo, Vrabčevo Slovensko pesem in Berdovičev Lindo, ob tem pa še Schubertovo An den Friihling. Po izmenjavi priložnostnih daril se je prijateljsko vzdušje seveda nadaljevalo pri mizi. Še posebno v takih trenutkih je prišla do izraza skupna Ijebezen do lepega petja, do prijetnih melodij in veselih ritmov. V tem okviru je morda zanimiva zgodba, ki jo v Giessnu pripovedujejo o nastanku pevskega društva. Na mestnem stolpu je vedno bil stražar, ki je z visokega bdel nad dogajanjem po ulicah. Ista oseba je bila tudi zadolžena za vodenje mestne godbe. Baje je bil pred 125 leti stražar po imenu Bauer, ki je bil izredno nadarjen za glasbo. Poleg godbe je tako vodil še moško pevsko skupino, ki se je kmalu razvila v zbor, najprej samo moški, pozneje še ženski in mešani. V spomin na ustanovitelja pa se društvo imenuje Bauerscher Gesangverein. Daljši in zahtevnejši je bil drugi koncert MPZ Valentin Vodnik, ko so dolinski pevci nastopili skupaj z novimi prijatelji iz Villmarju. Večji del koncerta so izvajali domačini, tudi zato, ker sta se zbora srečala šele prvič. Pod vodstvom Bertholda Egenho-fa so peli v glavnem skladbe iz klasičnega repertoarja, Mendelssohna, Schuberta, Schumanna, ob teh pa je bilo tudi nekaj del sodobnikov Rudolfa Descha in Friedricha Silcherja. Večstoglavemu občistvu je MPZ Valentin Vodnik predstavila Vera Kukanja. Spregovorila je o slovenskem narodu, o našem zamejstvu, o veliki ljubezni, ki jo Slovenci gojimo do zborovskega petja, o bogati zakladnici ljudske glasbene umetnosti, o ustvarjalnosti velikih slovenskih mož, ob koncu pa je spregovorila še o nastan- ku in razvoju dolinskega pevskega zbora. Prvi del koncertnega sporeda je bil posvečen slovenski ljudski in umetni pesmi od Gallusa do Simonitija, Vrabca, Srebotnjaka, Vodopivca in Kreka. V drugem delu nastopa pa je zbor pod vodstvom Bogdana Kralja predstavil izbor iz svojega »mednarodnega« repertoarja. Na vrsti so tako bile pravoslavna liturgična pesem Slava Edinorodnemu Grečaninovega, Schubertova An den Friihling, Berdovičev Lindo, sugestivna Ej uhnem Ža-rova, De Marzijev Signore delle cime in spiritual Deep River. Kljub občuteno različnim gledanjem na zborovsko petje, razliko je bilo precej čutiti že večer prej (j? skupnem slavnostnem koncertu v Gl' essnu, in kljub pregovorni zadržanost nemškega značaja (včasih ima člov6* sicer igriv občutek, da se nemški p6'', ci sprostijo le po čaši piva!), je mo™, pevski zbor Valentin Vodnik dožNe neverjeten uspeh. Občinstvo je po zag dnji pesmi nepričakovano navdušen ^ ploskalo in zahtevalo še novo Pes^ Uradni del koncerta je tako radost'1 sklenila Vrabčeva Zdravica, (dam) Sodeloval VOJKO KOCJANČIČ Fotografije MARIO MAGAJNA Festivali za vse okuse povsod v Evropi Med zahodno in vzhodno obalo Jadrana Na festivalu v Edinburghu tudi letos Military Tattoo S trajekti družbe Adriatica lani 673.732 potnikov Tudi na letošnjem, že 42. festivalu v Edinburghu, glavnem mestu Škotske, bodo počastili 200-letnico francoske revolucije. Na sporedu je opera-balet E'An Un, v katerem je prikazan nastanek revolucionarnega koledarja iz leta 1793. Še prej bodo Španski nacionalni orkester in druge umetniške skupine iz Španije imeli več nastopov v katerih bo seveda prednjačila umetnost s pirenejskega polotoka. V okviru festivala, ki bo trajal od 13. avgusta do 2. septembra, je že tradicionalna parada škotskih vojaških godb, znana z imenom Military Tattoo, ki leto za letom privablja veliko radovednežev. festival v Edinburghu je letos že 42. po vrsti. Na glasbene in folklorne Prireditve v glavnem mestu Škotske Prihajajo predvsem domačini oziroma angleški sosedje. Veliko Američanov in Evropejcev pa izkoristi poletni čas, da gre na obisk Škotske in vse to združi tudi z obiskom nekaterih festivalnih prireditev. Poletni čas je zelo primeren za najrazličnejše festivale. Na drugi strani našega dnevnika poročamo o poletnem festivalu v Ljubljani. Podobna prireditev je vsako poletje tudi v Dubrovniku. Tu so koncerti, gledališke ter baletne predstave, foklorne prireditve, v raznih krajih mesta, najraje v stari trdnjavi. V Bregenzu, avstrijskem mestu ob Bodenskem jezeru, na tromeji z Nemčijo in Švico, prirejajo od 21. julija do 21. avgusta festival klasične glasbe. Poznavalci pravijo, da so prireditve na tem festivalu, ki ima že 40 let, zelo kvalitetne. Da bi še dodali nekaj sugestije so koncerti na ploščadi na jezeru. V francoskem Avignonu je vsako leto na vrsti, letos od 12. julija do 3. avgusta, mednarodni festival gledališča, poezije, plesa in filma. Mesto na jugu Francije, ki je znano tudi ker je tu nekaj časa bil sedež papeštva, se spremeni v mesto ljudi, ki ljubijo kulturo in ki tja pridejo iz vsega sveta. Trajektne ladje pomorske družbe Adriatica di Navigazione so lani z zahodne italijanske na vzhodno jugoslovansko obalo Jadrana ali v obratni smeri prepeljale 673.732 potnikov in 73.095 avtomobilov. S temi številkami smo bili seznanjeni pred par dnevi, ko je bila javnosti predstavljena nova trajektna ladja Palladio, ki je že šla na pot. Gori navedene številke dokazujejo, da se čedalje več ljudi poslužuje trajektov, saj strošek za tak prevoz ni kdovekaj višji od tistega, ki bi ga porabili če bi iz Lombardije ali osrednjih dežel Italije potovali po cesti v Dalmacijo, poleg tega pa si potniki prikrajšajo dolgo in mučno vožnjo po ozki in vijugatsi ter nevarni Jadranski magistrali. Družba Adriatica skrbi za trajektno povezavo med dvema obalama Jadrana že dobrih deset let. V poletnih mesecih so trajekti Tiepolo, Tiziano in Tintoretto vsakdanji gost v dalmatinskih pristaniščih. Benetke, Ancona, Pescara, Bari, Zadar, Split, Dubrovnik, so pristanišča v katera plovejo ti trajekti. Sedaj se je z novo ladjo Palladio gori omenjenim pristaniščem pridružil tudi Trst. Povezan bo (tudi preko Benetk) z Zadrom, Splitom in tudi z Albanijo. Albanija sicer ni še turistično zanimiva, v trgovinskem oziru pa je, saj se v to ali iz te države prevaža veliko blaga s tovornjaki. Omenjena družba pa nima samo teh trajektov. Kmalu gre na pot tudi ladja Sansovino. Druge ladje-trajekti plujejo na progi Benetke Dubrovnik — Pirej — Heraklion — Aleksandrija. Adriatica skrbi tudi za trajektno povezavo Brindisi — Krf — Igoumenitsa. V Jadranu ima še nekaj manjših ladij in trajektov na progah med kopnim in otočjem Tremiti ter med Trstom in Koprom ter Puljem. Skrbijo tudi za tovorni promet. Z novo ladjo Palladio, ki je zelo moderno opremljena, so možni tudi kratki štiridnevni krožni izleti med Trstom, Benetkami, Zadrom in Splitom. Ameriški hoteli v Dalmaciji? Več poslov za Alitalio Italijanski letalski prevoznik Alita-Ua si prizadeva razširiti svoje delovanje tudi s tem, da se neposredno poveže z letalskimi prevozniki iz držav tretjega sveta. Zaradi tega je razumljivo zanimanje za argentinsko družbo Aerolineas Argentinas in čilsko družbo Lan Chile. Obe se namreč nahajata v težavah, zanju se zanima več evropskih letalskih družb, ki bi rade pridobile novo klientelo. V kratkem času bo Alitalia uvedla nove proge z bogatim severnoameriškim svetom in sicer z Miamijem na Floridi ter z Atlanto. V načrtu imajo tudi posodobitev letalske flote. Naročili so nekaj desetin novih letal, tako da jih bodo že čez nekaj let imeli nad 150. Istočasno pa so zanimanje razširili na čarterske polete. ATI, ki je sestavni del Alitalie, je lani prepeljal 450.000 čarterskih potnikov. Da bi zadostili potrebam tega tržišča bodo nabavili še nekaj letal. Šli pa bodo v sodelovanje tudi z manjšimi letalskimi družbami, katerih glavna skrb so čarterski poleti. Turistično je Dalmacija še vedno premalo izkoriščena. Na njeni več sto kilometrov dolgi obali in na otokih bi lahko zgradili še vrsto novih hotelov in turističnih naselji. V turistični dejavnosti bi se lahko zaposlilo veliko ljudi, brez dvoma pa bi v neposredni okolici večjih objektov zraslo še kup drugih objektov, razvile bi se druge dejavnosti, s temi pa seveda zaposlitev. Vse to bi seveda koristilo celotnemu jugoslovanskemu gospodarstvu. V Cavtatu so konec maja predstavniki hrvaškega turističnega gospodarstva imeli sestanek s skupino ameriških poslovnežev. Te zanimajo investicije v turistične objekte na Jadranski obali. V predalih jugoslovanskih gospodarstvenikov so načrti za 150 večjih objektov. Da bi jih uresničili pa ni denarja. Američani so pokazali zanimanje za tako investicijo, še zlasti upoštevajoč najnovejšo jugoslovansko zakonodajo o tujih vlaganjih, vendar pa so povedali, da težave birokratskega značaja nastajajo pri izvajanju novih zakonov. Turistov je vedno več. Na ozemlju Jugoslavije so velike možnosti za razvoj turizma, za razvoj vsega gospodarstva, ki je s tem povezan. So možnosti, da bi čez deset let potrojili sedanji devizni priliv. 150 let železnic w na Češkem V vseh državah nekdanje avstro-ogrskr monarhije v teh letih slavijo pomembne obletnice nastanka železniških prog. Na Češkoslovaškem bodo letos praznovali 150-letnico prve železniške proge. 7. julija 1839 je namreč prvi potniški vlak vozil na progi Du- naj — Brno. V prvih dneh julija bodo v Brnu imeli zgodovinsko-strokovni posvet o tem dogodku. V Brnu so že odprli zgodovinsko razstavo, ki bo na ogled do 16. julija. Kdor si bo zaželel potovanje s starim vlakom bo to lahko naredil, saj imajo ohranjenih nekaj kompletnih vlakov iz let pred prvo vojno. Vinoteka v Mariboru V starem mestnem jedru Maribora, v Pristanu (Lent), so odprli vinoteko slovenskih vin. V vodnem stolpu iz leta 1555 je razstavljenih in na prodaj čez 300 vzorcev slovenskih vin, med njimi skoro 100 arhivskih. Vinoteka ima dva dela: zgornji prostor je namenjen obisku organiziranih skupin, spodnji pa pokušnji vin individualnih gostov in prodaji. ------tržno obvestilo--- KREM01/8 O zagorelosti Prijetno toplo sonce Škodljivi so nekateri nevidni Žarki, ki ne proizvajajo toplote MILAN — Malo je takih, ki bi si na plaži ne želeli prijetne sončne toplote. Navdušenci temne polti in sončenja (teh je v resnici vse manj) pa se ure in ure izpostavljajo toplim sončnim žarkom. Prišel pa je čas, da odpremo oči in se zavarujemo pred sončnimi žarki. Skin Cancer Foundation iz New Vorka, najpomembnejša znanstvena ustanova za razsikovanje kožnih rakastih obolenj, je namreč ugotovila, da je veliko skupnega med pretiranim sončenjem in porastom kožnih rakastih tvorb, ki so na srečo večinoma benigne. Zdi se, da sonce povzroča kožna rakasta obolenja, ker so sočni žarki škodljivi človeku. V Združenih državah Amerike so izračunali, da bo na vsakih sedem državljanov eden zbolel za rakom na koži. Zaradi tega morajo vsi tisti, ki si želijo zagorelosti, poskrbeti, da se zavarujejo pred sončnimi žarki. Mednarodna družba, ki izdeluje farmacevtsko kozmetiko, in ki sodeluje tudi v družbi Skin Cancer Foundation, je pripravila nekaj novih krem s tremi filtri, ki varujejo pred najbolj nevarnimi UV žarki. Nove Korffove kreme za sončenje, ki jih prodajajo v ZDA, so sedaj na prodaj tudi v italijanskih lekarnah in sicer v konfekciji za otroke (ki so bolj izpostavljeni nevarnosti sončnih žarkov) in za odrasle. Sonce Neapelj in Salerno sta po naših Pojmih že na italijanskem jugu. Za l^ste slovenske fante iz Gorice in iz Trsta, ki so v petdesetih in šestdesetih letih služili vojaški rok v Tra-Paniju ali drugod na Siciliji, pa je bil Salerno, ki je bil na pol poti ^ed Sicilijo in domom, sinomim Prihoda na italijanski sever. Tudi faradi tega ker so takrat vlaki na Siciliji in v Kalabriji prepočasi sopihali. Tudi dandanes je Salerno nekaka prelomnica, pa čeprav dobro vemo, da je to jug. Na avtocesti s severa do Salerna moraš plačati Cestnino, kot povsod drugje na se-^u. Odtod naprej je v smeri Ka-(abrije prav tako speljana avtoces-9' vendar se po njej lahko voziš ^astonj. To je še en dokaz gospo-arske zaostalosti juga. Turistov na pa je bolj malo, hoteli so dra-jP' Pa čeprav zgrajeni ob zalivčkih, Kl jim ni kaj zavidati. Ko pa pri Salernu zapustiš avto-esto se brž znajdeš v mestni peri-• .riji, kjer pločnikov nihče ne čisti, lor imaš vtis, da sploh ne poznajo bsstnih pometačev. Nisi namenjen biesto, voziš po nekaki mestni voznici, saj bi rad čimprej prišel jT arnalfitansko obalo, ki so jo toli-t Krat opevali pevci, poeti in pisa-v P ter likovno prikazali slikarji iz koncev sveta. s v prvem kraju ob morju, Vietri Klare, se ti prikaže vsa barvitost trojanskega juga, vsa nekdanja pr Klora kraja, kjer ljudje veliko ^..opevajo, pa čeprav jih danes pes-t6t.- drugačne težave od tistih s ka-ki 3^ So se ubadali njihovi predni-pes c.asu, ko so nastajale te ljudske Pio?1*' k* veliko govore o čistem in o toplem soncu. p0 0 se z avtomobilom napotimo doj °zKi o1 vijugasti obalni cesti boj \)9a polotoka in pustimo za se-Viijj.ietri sul mare v katerem Steče u °hrtniki izdelujejo vse mogo-izpt ®rainične izdelke — najbrž se Pa^ Ca v tem kraju ustaviti se in si viti kak keramični spominek Gor in dol po stopnicah z lepim pogledom na morje na amalfitanski obali in petje — smo že na poti, ki nas bo popeljala do Minorija in Maiorija, do Amalfija in Ravella ter še dalje do Positana in, če se bomo v enem teh krajev vkrcali na parnik, tudi na svetovno znan otok Capri. Pravzaprav so vsi ti kraji na južni obali kakih štirideset kilometrov dolgega polotoka svetovno znani, bolj od tistih na severni, kjer najdemo Sorrento, Castellamare di Stabia, Torre Annunziata in še vrsto drugih, ki pa so že pravo predmestje neapeljskega velemesta. Rekli smo, da pesmi, ki so nastale v teh krajih, govorijo o morju in soncu. Podali bi še, da govore tudi o stopnicah. Brez dvoma se je tu "rodila" pesem Scalinatella. V vseh naseljih ob prelepi, slikoviti, strmi obali vidiš morje stopnic. V marsikaterem kraju sploh ni ulic, razen tiste, ki vodoravno seče naselje. Marsikateri urbanist, ki je bil tu na obisku, je dejal, da so ti med maloštevilnimi kraji na svetu, ki so zgrajeni navpično. Če hočeš iz enega ali drugega kraja do zalivčka v katerem boš našel majhno plažo, boš moral po stopnicah. Če boš želel iz hotelske sobe v park istega hotela boš moral po stopnicah. Marsikdaj graditeljem ni uspelo prevrtati skale, da bi sem postavili dvigalo. Celo če hočeš v stolnico v Amalfiju moraš po stopnicah, ki pa niso za vsakogar. Visoke so, stop--nišče je precej strmo. Le s težavo, s kančkom pokore, pridemo v krščansko svetišče, ki je nekoč slovelo v vsem Sredozemlju. Amalfi je svojčas bila bogata pomorska republika. Tu so gradili ladje, ki so bile med največjimi v Sredozemlju. Amalfi je bilo vojaško in pomorsko središče tistih, ki so se upirali Saracenom in nevarnosti njihove prevlade v tem velikem morju. Ponosna in vojaško ter trgovsko močna pomorska republika je bila sprta tudi z drugimi podobnimi italijanskimi obmorskimi mesti in državicami Genovo, Pizo in tudi Benetkami. Od nekdanje slave v mestu z nekaj tisoči prebivalcev danes ostaja le malo. V Amalfiju pa so ponosni, da je grb njihovega mesta, njihove nekdanje pomorske republike, v grbu italijanske mornarice skupno z grbi treh drugih podobnih Benetk, Genove in Pize. V te lepe in tople kraje so že od srede prejšnjega stoletja prihajali iz bolj mrzlih evropskih dežel bogataši, umetniki, pevci, politiki: Ibsen, Wagner, Morse, Longfellow, Klee, Greta Garbo, De Gasperi, Hitler, Viktor Emanuel III. s soprogo Črnogorko Jeleno, Kennedy, Churchill. Še bi lahko naštevali. Vsi ti ljudje so bivali v hotelih zgrajenih na skalah, ki še danes ohranjajo nekdanji čar, kjer te spominska obeležja spominjajo na bivanje znamenitih mož. In vendar ti hoteli nimajo nič skupnega s tistimi velikimi in svetovno bolj znanimi na Ažurni obali, v Biarritzu, v Viareggiu, v San Remu. To so preproste stavbe, z le kako desetino sob, zgrajene v glavnem v sredini naselja, Marsikdaj v njih ne dobiš tiste komodnosti, ki si jo vajen v sodobno zgrajenem hotelu pa čeprav označenem z manj zvezdicami. Poleg hotelov, nekateri od teh so v nekdanjih samostanih, je tu veliko luksuznih vil, okrog katerih so urejeni lepi parki. Tu je zares življenje brezskrbno, predvsem za tiste, ki si bivanje v takem kraju lahko privoščijo. V teh krajih so težave s parkiranjem vozil veliko večje kot v kateremkoli drugem obmorskem kraju. Ceste so tu vsekane v skalo, ozke in vijugaste, na maloštevilnih parkiriščih vidiš v glavnem vozila domačinov. Le s težavo se tu premikaš, tudi zaradi tega_ ker je tu vedno veliko prometa. Še zlasti poleti, ko tu vidiš avtomobile z registrskimi tablicami iz tujih držav ter drugih italijanskih pokrajin. Domačini, tisti z avtom na katerem je registrska tablica Salerna, so prikrajšani. V nekaterih letnih časih smejo namreč domačini voziti le izmenično, en dan ja, en dan ne (pri tem je treba upoštevati sode ali lihe številke na evidenčnih tablicah). Ob vsej obali je veliko skritih zalivčkov, malih plaž, morje je na južni strani polotoka čisto. S čolnom boš lahko dosegel tak skrit zalivček. V gostiščih ob tej dolgi obali boš pri ljudeh našel tisto prikupnost, ki je lastna ljudem v malih krajih, v krajih, kjer boš vedno našel veliko ljudi z najsmejanim obrazom in pesmijo v ustih ter kitaro v rokah. MARKO VVALTRITSCH stran 14 □ SpOTt PRIMORSKI DNEVNIK — 25. junija 1989 1 1 v | 'Iti. tiVLTiiiskci Lasa.L-kai.-s L - ,n [iL-VLHisiva v lagL-elau. Jugoslavija nadigrala Italijo Danes za zlato proti Grčiji ZAGREB — Finala Jugoslavija - Grčija res ni nihče pričakoval. Še po tekmi med Italijo in Jugoslavijo je Dani-lovič pravil, da ga skupaj z Zdovcem čaka danes naloga, da zaustavi Marču-lionisa, saj je bil prepričan, da Grki proti »zbornaji« nimajo nobene možnosti. Grki pa so vsa predvidevanja postavili na glavo in bodo branili naslov, ki so ga pred dvema letoma osvojili doma v Atenah, kjer so v finalu premagali prav Sovjetsko zvezo, a v polfinalu Jugoslavijo. Jugoslavija si je nastop v finalu priborila s prepričljivo zmago proti Italijanom. Slednji niso skrivali upanja na uspeh, saj so računali na psihološko prednost, češ nič nimajo izgubiti. Tekma pa je zatem pokazala, da so »modri« trenutno prva sila v Evropi in danes proti Grkom ne bi smeli imeti prevelikih težav, saj so jih prav v prvi tekmi tega prvenstva povsem nadigrali. Upati je le, da nasprotnika ne bodo podcenjevali. Italijani z izidom srečanja med SZ in Grčijo gotovo ne morejo bili zadovoljni. Na tem EP so se že enkrat srečali s Sovjeti in tudi izgubili, danes pa je pričakovati, da bodo Sabonis in tovariši gotovo dali vse od sebe, da si priborijo vsaj bron. POLFINALE 1.-4. MESTO Jugoslavija - Italija 97:80 (52:43) JUGOSLAVIJA: Petrovič 24, Radulovič, Čutura 5, Kukoč 15, Paspalj 18, Zdovc 2, Radovič, Vrankovič 5, Divac 11, Danilovič 7, Radja 10, Primorac. ITALIJA: Gracis 8, D'Antoni, Magni-fico 7, DelFAgnello 13, Bosa 7, Bruna-monti 7, lacopini 4, Binelli 9, Riva 8, Morandotti 4, Costa 11, Carera 2. SODNIKA: Crowley (ZDA) in San-chis (Šp.); PM: Jugoslavija 33:41, Italija 21:27; PON: Zdovc (35), Costa (35), Radja (36); 3 TOČKE: Petrovič 1:3, Kukoč 2:3, Danilovič 1:3, Gracis 0:2, D -Antoni 0:1, DelFAgnello 0:1, Bruna-monti 1:1, lacopini 0:2, Riva 2:4, Morandotti 0:1. Jugoslovani so azzurre povsem nadigrali v bistvu z njihovim orožjem, obrambo. Začeli so izredno koncentrirano in angažirano ter v 8. minuti že vodili z 20:9. Znova se je izkazal Zdovc, ki je povsem zaustavil Rivo, ob običajnem doprinosu Petroviča (v točkah in igri) so se odlikovali še Kukoč in Divac, na katerih račun te dni ni manjkalo nekaj kritik, ter Paspalj. Tekma se je praktično odločila v prvih 6 minutah 2. polčasa, ko so modri dosegli delni izid 15:6 in povedli s 67:47. Italijani so zatem sicer razliko nekoliko zmanjšali, a o končnem zmagovalcu ni bilo dvoma in Jugoslavija bo devetič v svoji zgodovini igrala v finalu EP. Grčija - SZ 81:80 (45:44) GRČIJA: Gallis 45, Patavoukas, Vannakis 6, Kambouris 2, Stergakos 9, Agelidis, Filippou, Andritsos, Fassou-las 7, Papadopoulos, Christodoulou 12. SOVJETSKA ZVEZA: Vetra 2, Sokk 2, Berežnoj, Marčulionis 11, Volkov 11, Tihonjenko 22, Kurtinajtis, Sabonis 19, Gadašev, Homičus 7, Belostenjij 6, Go-borov. SODNIKA: Jugebrand (Fin.) in Crowley (ZDA); PON: Marčulionis (28) in Homičus (40). Grki so tekmo začeli silovito in si že v 7. minuti nabrali 13 točk prednosti. Sovjeti so zamujeno s težavo le nado- knadili in tudi povedli. Prava drama se je odvijala na koncu, potem ko je bil rezultat večkrat izenačen (66:66, 78:78): tedaj je Christodoulou s trojko povedel svoje moštvo v vodstvo (81:80), a dve sekundi pred krajem so Sovjeti spet imeli žogo, vendar je Vetra naredil korake in Grki so lahko slavili nepričakovan uspeh. Še prej, ko je do konca manjkalo 2'58", je kovanec zadel Sokka v glavo. FIBA je iz velike zadrege rešil sam sovjetski trener, ki je igralca v zadnji minuti spet poslal na parket. POLFINALE 5.-8. MESTO Francija - Nizozemska 107:100 (53:41, 91:91) FRANCIJA: Hufnagel, Bilba, Beug-not 9, Dacoury 29, Lauvergne 10, Ostrovski 31, Occansey 2, Dubuisson 2, Cham, Jackson, Butter 10, Vestris 14. NIZOZEMSKA: Bottse 15, Emanuels 3, De VVaard 20, Van Rootselaar 4, Franke 3, Te Velde 19, Van Poelgeest 8, Houben, Lieverst 10, Vrind 6, Dam, Kuipers 12. SODNIKA: Fiorito (It.) in Tošev (Bol.). Španija-Bolgarija 108:85 (60:47) ŠPANIJA: Večina 6, Arcega 7, Birju-kov 5, Laso 2, JimenezTS, Andreu 19, Montero 6, Villalobos 2, Morales, Mar-tinez 28, Aller 2, San Epifanio 16. BOLGARIJA: Kolev 8, Valčev, Ger-gov 3, Glučkov 9, Slavov, Cenov 12, Vezenkov 2, Mladenov 4, Jonov 2, An-tov 30, Amiorkov 15. SODNIKA: Rigaš (Gr.) in Radič (Jug.); PON: Kolev (25) in Glučkov (30). »Ta ekipa lahko ohrani primat za štiri leta« V italijanskem taboru so brez težav priznali, da je Jugoslavija povsem zaslužila zmago. Trener Gamba je potrdil, da je pričakoval zelo dobro igro »pla-vih«, katere bi se lahko premagalo le z izredno učinkovito obrambo, katere pa njegova ekipa ni zmogla. Žal mu je bilo za poškodbo Rive, ki bi lahko znatno vplival na končni rezultat. Še bolj iskreni so bili italijanski igralci. D'Antoni je poudaril veliko homogenost jugoslovanske ekipe, DelTAgnello Spored EP DANES 14.00 finale za 7. mesto: Nizozemska - Bolgarija 16.00 finale za 5. mesto: Francija -Španija 19.00 finale za 3. mesto: Italija -SZ 21.00 finale za 1. mesto: Jugoslavija - Grčija pa je postavil v ospredje nizko srednjo starost Jugoslovanov, ki naj bi z današnjo garnituro lahko ohranili primat za naslednja štiri leta. V zaključni lazi srečanja med Grčijo in SZ so Italijani posebno navijali za slednjo, ki je vsekakor nevarnejši tekmec od Grčije, ne glede na storilnost v izgubljeni tekmi z evropskimi prvaki. Današnji finale skrbi predvsem Rivo: »Po poškodbi kolena sem se skušal nekajkrat zbrati in ponovno stopiti na igrišče, pri menjavi smeri teka pa sem vsakič občutil bolečine. Upam, da bom vsaj v finalu zmogel običajni napor«. Zmaga nad Italijo je dala veliko zadoščenja tudi jugoslovanskemu trenerju Ivkoviču, ki je tekmo ocenil kot najboljšo od začetka prvenstva. Ivkovič je omenil, da med tekmo ni bilo mogoče prikazati kakih posebnih presenečenj, ker sta ekipi del priprav izvedli skupaj in sta se dobro poznali. Pohvalil je tudi doprinos Zdovca in Daniloviča. Samaranch na polfinalni tekmi Predsednik MOK Juan Antonio Samaranch si je včeraj ogledal polfinalno tekmo med Jugoslavijo in Italijo. Med drugimi sta ga spremljala član MOK Borislav Stankovič in osebni svetovalec Artur Takač. Marčulionis v Oaklandu? OAKLAND — Vodstvo ameriške košarkarske ekipe Golden State Warriors iz Oaklanda je potrdilo, da je eden najboljših košarkarjev SZ Marčulionis podpisal pogodbo, ki ga bo tri leta vezala na nastope za njihovo ekipo v sklopu NBA. Italijani na priprave v Jugoslavijo Dve italijanski ekipi bosta predprvenstvene priprave imeli v Jugoslaviji. Neapeljski Paini se bo ob koncu julija mudil pri Plitvičkih jezerih, tržaški Stefanel bo bo svoje... Medjugorje iskal v bližini Sarajeva. »Blitz« Divca v ZDA pred poroko Jugoslovanski center Vlado Divac bo po koncu prvenstva odpotoval v ZDA, da bi na tamkajšnji košarkarski borzi preveril možnosti za prestop v ekipo iz NBA. Divac se bo nemudoma vrnil, ker se bo že v soboto v Beogradu poročil. Ob robu zagrebških dogodkov Temelji za EP 1991 ZAGREB — V okviru EP je aktivna tudi komisija za organizacijo naslednjega košarkarskega prvenstva, ki bo čez dve leti. Košarkarske ekipe Evrope so razdelili v štiri skupine, iz katerih se bosta po dve uvrstili v zaključni del. Italija bo nastopala v skupini B skupaj z Nizozemsko, Belgijo in Poljsko. Jugoslavija bo igrala v skupini C s Španijo, Zahodno Nemčijo in Veliko Britanijo. Skupino A bodo sestavljale Grčija, Bolgarija, Švedska in Romunija, skupino D pa SZ, Francija, ČSSR in Izrael. Določeni so bili tudi datumi prvih treh tekem, ki bodo na sporedu 22., 25. in 29. novembra letos. Italija bo po vrsti igrala na tujem proti Belgiji, doma proti Poljski in na tujem proti Nizozemski. S podobnim programom se bodo »plavi« srečali z ZRN, Veliko Britanijo in Španijo. Povratna srečanja bodo na sporedu novembra leta 1990. Finalni del EP bo po vsej verjetnosti v Rimu, ki kandidira skupno z Barcelono. Dirka tris RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je 12-2-5. Dobitnikov je bilo 916, prejeli pa bodo po 1.287.300 lir. Vse večja mednarodna dejavnost na atletskih stezah ZDA, SZ in predvsem skoki v daljino BIRMINGHAM — Na četveroboju med Veliko Britanijo, ZDA, SZ in ZRN so pri moških zmagali Američani, pri ženskah pa Sovjetinje) Posebno dobrih rezultatov ni bilo, treba pa upoštevati, da so bili tako Američani kot Sovjeti zelo okrnjeni. Najboljši rezultat srečanja je v skoku v daljino dosegla Galina Čistjakova (SZ) z znamko 7,27 m. Zelo dobra je bila tudi rojakinja Berežnaja, ki je dosegla 7,18 m. V moški konkurenci je zelo dobro znamko v metu kopja dosegel Britanec Backley, ki je orodje zagnal do 84,20 m. V teku na 100 m je osvojil prvo mesto Linford Christie (VB), tekač, ki je bil v Seulu vpleten v zadevo dopinga. Dose- gel je čas 10"08. Ob običajno hitrih čmo-poltih šprinterjih je bil zelo uspešen tudi Krilov (SZ), ki je tekel v 10"20. V skoku v daljino je bil z 8,39 m odličen Mike Po-well (ZDA). Tudi papež v Formi! FORMIA — Organizatorji atletskega mitinga v Formii so včeraj namenoma spremenili program tekmovanj in na današnji dan prenesli tek na 100 m. V Gae-to, ki je v neposredni bližini Formie, bo danes prišel na obisk papež, ki je sprejel vabilo za obisk mitinga. V finalu teka na 100 m bodo tekli med drugimi Kubanec Simon, bivši svetovni rekorder Calvin Smith (ZDA) in Brazilec da Silva. Na mitingu so včeraj dosegli večinoma poprečne rezultate. Najboljšega gre vsekakor pripisati veteranu Myricksu (ZDA), ki je v daljino skočil 8,35 m. Italijan Evangelisti je bil tretji z 8,15 m, »večni« Nenad Stekič pa 5. s 7,54 m. V moškem skoku v višino je zmagal Vi-demčan Toso z 224 cm, v ženski konkurenci pa je Goričanka Cristina Biagi osvojila četrto mesto s skromnim rezultatom 174 cm. Med zmagovalci lahko zabeležimo tudi Nehemiaha, svetovnega rekorderja v teku na 110 čez ovire. Nehemiah je dosegel čas 13"58, ki je po izkušnji v ameriškem »footballu« zelo daleč od vrhunskih znamk. Motociklistična dirka za VN Nizozemske Za las ni bilo smrtnih žrtev Poslužujte se storitev in uslug naših oglaševalcev. lllllllllllllllllll liiiii ASSEN — Na včerajšnji motociklistični dirki za VN Nizozemske je prišlo do hude nesreče, ki bi lahko imela prav dramatične posledice. Ko so bila na progi vozila v četrtlitrskem razredu, se je angleškemu pilotu Nigellu Boswothu (aprilia) zlomil volan, padec je bil neizogiben, motor pa je zaneslo med gledalce, kjer so trije ostali poškodovani. Enega so zaradi pretresa možganov in zlomljene noge sprejeli v bolnico. Do incidentov je prišlo že v jutranjih urah, kjer je manjši avtobus organizatorjev povozil nekega gledalca, ki si je poškodoval hrbtenico. Kot da ne bi bilo dovolj, je med neuradnimi poskusnimi vožnjami padel še Francoz Dominigue Sarron in se udaril v ramo, tako da zatem ni mogel nastopiti. Glede dirke same velja najprej omeniti smolo, ki jo je imel Kevin Schwantz (razred 500 ccm). V začetku je takoj prevzel vodstvo, vendar so ga prehiteli, v 5. krogu je bil znova v ospredju, a ko je do kraja manjkal le krog, je zaradi okvare moral odstopiti. Do zmage je tako prišel Rainey, edini, ki še mu je dotlej upiral. V razredu do 125 ccm je gledalce navduševal zlasti spopad med Špancem Crivillom in domačinom Spaa-nom, ki je na koncu tudi zmagal. Italijan Gianola je bil še tri kroge pred koncem na 3. mestu, vendar je padel. Znova pa se je izkazala finska tekmovalka Taru Rinne, ki je osvojila zadovoljivo 7. mesto. Sreče ni imel niti Gianolov rojak Cadalora v četrtlitrskem razredu, saj je zaradi okvare moral odstopiti, potem ko je bil v vodstvu. Isto se mu je primerilo tudi v Avstriji. Zmaga je tako šla Zahodnemu Nemcu Rothu, vendar treba povedati, da vodilni na lestvici za svetovno prvenstvo, Sito Pons, se ni posebno naprezal. Približno na polovici dirke je dvakrat poskusil prehiteti Rotha, kar pa mu ni uspelo in je odnehal, očitno zadovoljen z 2. mestom. Že v prvem krogu pa je padel eden favoritov, Francoz Ruggia. V razredu do 80 ccm je Zahodni Nemec Peter Oettl prav na koncu prehitel Španca Herrerosa, tako da sedaj imata isto število točk na lestvici. Prihodnja dirka za SP bo 2. julija za VN Belgije. 80 CCM: 1. Oettl (ZRN) krauser 28’30"78 s poprečno hitrostjo 141,985 km na uro; 2. Herreros (Šp.) derbi po 00"34; 3. Ddrflinger (Svi.) krauser 00"57; 4. Miralles (Sp.) derbi 17"89; 5. Mariano (Šp.) casal 29"95. LESTVICA ZA SP: 1. Oettl (ZRN) in Herreros (Šp.) 75; 3. Ddrflinger (Svi.) 69; 4. Torrontegui (Šp.) 55; 5. Gnani (It.) 37. 125 ccm: 1. Spaan (Niz.) honda 38'57"68 s poprečno hitrostjo 151,140 km na uro; 2. Criville (Šp.) cobas po 00"20; 3. Miralles (šp.) cobas 19"65; 4. GLASGOW — Saudska Arabija je zelo nepričakovano osvojila naslov svetovnega nogometnega prvaka na prvenstvu za ekipe »under 16«. V finalu je premagala domačo Škotsko. Tekma s podaljški se je končala pri stanju 2:2, s streljanjem enajstmetrovk pa so zbrali Arabci 5 golov, Škoti pa enega manj. Mike Tyson ne more najti miru NEW YORK — Po formalnem zaključku svoje zakonske zveze, se bo moral boksar Mike Tyson verjetno ponovno za- Prein (ZRN) honda 20"33; 5. Unemoto (Jap.) honda 42"97; 6. Gresini (It.) aprilia 42"98. LESTVICA ZA SP: Criville (Šp.) 92; 2. Gianola^ (It.) 81; 3. Spaan (Niz.) 78; 4. Miralles (Šp.) 77; 5. Gresini (It.) 61. 250 CCM: 1. Roth (ZRN) honda 41'03"89 s poprečno hitrostjo 162,633 km na uro; 2. Pons (Šp.) honda po 00"39; 3. Comu (Švi.) honda 00"78; 4. Cardus (Šp.) honda 11"58; 5. Wimmer (ZRN) aprilia 13"59. LESTVICA ZA SP: Pons (Šp.) 163; 2. Roth (ZRN) 103; 3. Cornu (Švi.) 100; 4. Ruggia (Fr.) 99; 5. Cardus (Šp.) 95; 6. Cadalora (It.) 70. 500 CCM: 1. Rainey (ZDA) yamaha 43'42"08 s poprečno hitrostjo 168,434 km na uro; 2. Lawson (ZDA) honda 6"57; 3. C. Sarron (Fr.) yamaha 9"84; 4. Magee (Avs.) yamaha 22"11; 5. Chili (It.) honda 28"08; 6. Gardner (Avs.) honda 28"32. LESTVICA ZA SP: 1. Rainey (ZDA) 143; 2. Lawson (ZDA) 127; 3. C. Sarron (Fr.) 97; 4. Magee (Avs.) 83; 5. Chili (It.) 80. govarjati na sodišču zaradi svojega odnosa do bivše žene. Njegov bivši prijatelj je namreč objavil knjigo, v kateri piše, da mu je sam Tyson zaupal, da je večkrat pretepal ženo. Za sedaj Tyson še ni reagiral na pisanje. Za razvoj smučanja v Srbiji KOPAONIK — Smučarska zveza Srbije je priredila srečanje gospodarskih či-niteljev Srbije in ustanovila sklad za razvoj smučanja v tej jugoslovanski republiki. Načrt predvideva usposabljanje trenerjev, sodnikov in organizatorjev, ki bi morali skrbeti za vedno številnejše srbske smučarje. Saudska Arabija (!) svetovni prvak Gradbeni material TERČON Najemnika hmi m in m r SESLJAM 27/A — Tel. 299259 ŽELEZNINA IN DROGERIJA Terčon SESLJAM 27/A Tel. 299220 KAMNOSEŠKO PODJETJE »Zidarič« ŠEMPOLAJ 4/B DANE02/2 □A IM E V PRAZNJENJE GREZNIC IN ČISTILNIH NAPRAV ČIŠČENJE ODTOČNIH KANALOV Z VODNIM PRITISKOM VZDRŽEVANJA IN POPRAVILA ČISTILNIH NAPRAV OPČINE —TRST Ul. dei Gardi 3/1 Tel. 040/211336 - 213592 TECNOMARMI snc OBDELAVA MARMORJA IN GRANITA NABREŽINA — Cesta za telovadnico 11/B Tel. (040) 200130 ------ TfB«1' ŽELEZNINA Rožica Terčon-Pertot NABREŽINA 124 Tel. 200122 Z zmago proti Empoliju Brescia še v B ligi CESENA — Prvi dodatek nogometnemu prvenstvu B lige se je odločil v korist Brescie, ki je v tekmi proti Empoliju (3:0) ohranila status drugoligaša, medtem ko se bo moralo toskansko moštvo sprijazniti s C-l ligo. Tekma je bila odločena komaj po streljanju enajstmetrovk. Regularnih 90 minut je bilo razmeroma zanimivih, med dvema podaljškoma pa sta obe ekipi jasno prikazali namen, da zaupata samo strelom iz bele točke. Igra je bila v dodatnih 30 minutah povsem raztrgana in igralci so se kot za stavo metali po tleh zaradi (morda tudi namišljenih) krčev. Z bele točke.je najprej povedla Brescia, medtem ko je Empoli svojo prvo možnost zastreljal. Brescia je hipoteko na zmago postavila po drugem zadetku in potem ko je njen vratar ubranil izredno nespretno izveden drugi strel Empolija. Tretja serija je bila za obe moštvi neuspešna, po tretjem zadetku Brescie pa je bilo srečanje zapečateno. Italijanska nogometna sezona ob izteku... če ne bo »dodatkov« Predvsem velika mobilizacija policije Medtem ko že močno vre v kupoprodajnem kotlu, bo italijanska nogometna A liga morda danes že zaključila svoje letošnje predstave. Na vrhu že zdavnaj ni več borbe, še štiri moštva pa se bodo morala za obstanek v prvi ligi boriti vse do zadnjega in morda tudi dlje. Ob že obsojenih Piši in Comu, je po točkah na najslabšem Pescara, ki bo gostovala v Piši. Torino bo igral v Lecceju. V obeh primerih sta domači ekipi že opravili svoje in je izredno težko predvidevati, s kakšno motivacijo bosta stopili na igrišče. Pescara mora na vsak način zmagati in istočasno upati na spodrsljaje drugih. Ascoli in Lazio sta z 28 točkami v relativni nevarnosti, v medsebojnem srečanju pa lahko pričakujemo, da se bosta le poredkoma spuščala na nasprotnikovo polovico in je remi skoraj neizbežen. Z 29 točkami bosta obe ekipi varni pred izpadom in osrčje nogometne nedelje bo v Lecceju in Piši. Ob samem nogometu se z zanimanjem pričakuje razplet afere o vstop- nicah, katere naj bi vodstvo Lecceja prvotno odreklo karavani navijačev iz Turina. Ni znano po kakšni poti naj bi Torino dobil vstopnice za kakih 1200 najbolj zvestih navijačev, ki so sinoči odpotovali iz Turina s posebnim vlakom priložnostnega vzdevka »freccia granata«. Z varnostnega vidika bi moralo biti na vseh treh vročih igriščih mirno. Največ seveda v Ascoliju. V samem Lecceju je tudi vodstvo kluba omililo prvotne izjave glede razpoložljivosti vstopnic in v bistvu podalo roko sprave, kar naj bi ugodno vplivalo tudi na javno mnenje. Na vsak način je povsod predvidena masovna prisotnost varnostnih sil. Upoštevati je treba, da bodo imele ul-traške skupine zadnjo možnost za »poravnavanje« medsebojnih računov, tudi če je večina ekip v varnih vodah. Ob zmagi Pescare in remiju Torina, bi bila potrebna dodatna tekma, ki bi odločala o ohranitvi statusa prvoligaša. DANAŠNJI SPORED (ob 17. uri): Ascoli - Lazio, Bologna - Milan, Como - Napoli, Inter - Fiorentina, Juventus -Verona, Lecce - Torino, Piša - Pescara, Roma - Atalanta, Sampdoria - Cesena. Reggina - Cremonese za A ligo PESCARA — Četrti prvoligaš bo po Genoi, Bariju in Udineseju znan po dodatni tekmi med Reggino in Cre-monesejem. Slednja ekipa je pred leti že igrala v A ligi, Reggina pa je velika novost letošnje sezone. Za tekmo v Pescari vlada predvsem na jugu izredno zanimanje. Pričakuje se, da bo na odločilno srečanje pripotovalo kar 20 tisoč privržencev Reggine, medtem ko naj bi jih prišlo iz Cremone »samo« 5000. Varnostne sile so v veliki budnosti. Predvsem bosta obe karavani prišli skoraj istočasno na novo želežniško postajo, na stadionu pa se zaključujejo dela za postavitev nove atletske steze, ki bi utegnila utrpeti ob vdoru gledalcev na igrišče hudo škodo. Zamejsko balinarsko prvenstvo Kras še povečal vodstvo Zamejsko balinarsko prvenstvo se odvija nemoteno, čeprav je vreme v teh dneh precej muhasto. Tudi 5. povratno kolo nam ni postreglo z bistvenimi novostmi, Glavno novost predstavlja podatek, da je vodeči Kras še za točko povišal ogromno prednost pred najbližjimi zasledovalci (sedaj znaša že rekordnih šest točk). Zgoničani so se v tem zavrtljaju pomerili z ekipo, s katero so imeli odprt račun iz prvega dela prvenstva, Nabrežino, ki jim je zadala edini poraz doslej. Tokrat pa so se stvari nekoliko obrnile in skupna zmaga je pripadla Kraševcem. Najprej se je domačin v enojkah kaj kmalu otresel gostujočega predstavnika, kateremu je prepustil le točko. Stanje pa je izenačila dvojica Nabrežine, ki je z dobro igro zasluženo zadala Kraševemu paru prvi poraz v povratnem delu prvenstva. V igri četverk so bili gostje kljub nekaterim razburljivim primerom, katere ni bilo mogoče sporazumno rešiti, že na pragu zmage, a niso izkoristili neverjetne priložnosti, nakar so zamujeno plačali s porazom. Med ostalimi rezultati izstopa trojna zmaga Poleta na račun drugouvrščene Danice, ki na lestvici stalno drsi navzdol. Ponavlja se ista slika kot prejšnja leta: Vrhovci imajo v prvem delu naklonjen koledar z večino srečanj na domačem terenu in posledica tega je dobra uvrstitev na lestvici, ko pa se igralci Danice srečajo s tujimi igrišči, jim ne gre več tako' lahko od rok, kar redno odraža tudi stanje na lestvici. V vzhodnokraškem derbiju se je Zarja z veliko težavo otresla Gaje, a ji ni uspelo, da bi se ji v celoti oddolžila za težak poraz iz prvega dela, ko so bili gajevci v izredni formi, saj so takrat Bazovce odpravili z neoporečnim 3:0. IZIDI 5. POVRATNEGA KOLA (prost je bil Sokol): Mak - Kraški dom 0:3 (6:11, 4:11, 2:11), Kras - Nabrežina 2:1 (11:1, 7:11, 11:9), Polet - Danica 3:0 (11:6, 11:9, 11:9), Gaja - Zarja 1:2 (10:11, 9:11, 11:9). LESTVICA: Kras 28 točk, Kraški dom 22, Danica 21, Nabrežina in Sokol 20, Polet 18, Zarja 17, Gaja 15, Mak 14. PRIHODNJE KOLO (jutri, 26. t. m. -prosta bo Gaja); 19.00 na Opčinah: Polet -Sokol; 19.30 na Vrhu: Mak - Kras; 19.30 v Repnu: Kraški dom - Danica; 19. uri v Bazovici: Zarja - Nabrežina. (Z. S.) Memorial F. Slavec v Dolini V ponedeljek, 19. t. m., se je v gostilni "Pri studencu" v Dolini pričel turnir v bilijardu za memorial Fulvio Slavec. Tekmovanje, katerega so udeležuje lepo število mladih domačinov, prijateljev pokojnega Fulvia, ki se je smrtno ponesrečil pred leti in je bil priden in zvest športnik breškega društva, se vsak večer razvija na 60 točk, v finalu pa na 70 točk. To lepo tekmovanje, za katero je dal pobudo lastnik gostilne Aldo Štrajn, se bo končalo jutri, nakar bosta v istih prostorih nagrajevanje in družabnost za vse tekmovalce, (mm) obvestila SPDT vabi svoje člane, da se čimprej vpišejo na enotedenski tabor v Dolomitih Brente, ki bo od 26. 8. do 2. 9. Vpisovanje je do 30. t.m. v uradih ZSŠDI (tel. 767304), informacije tudi pri vodji pohoda Angelu Kermecu (tel. 44016). ŠD SOVODNJE sklicuje 29. t. m. ob 20.00 v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. Skupščina sovodenjskih športnih delavcev bo v Kulturnem domu v Sovodnjah. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD BREG priredi košarkarski turnir 3:3, ki bo od 26. do 30. t. m. v dolinskem športnem centru. Za vse informacije telefonirati od 12.00 do 14.00 na št. 228309 ali od 19.00 do 20.00 na št. 228394. ŠD VESNA sklicuje 30. t. m. ob 20.30 v prvem in y 21.00 v drugem sklicanju-redni občni zbor, ki bo v dvorani Ljudskega doma v Križu. Dnevni red: izvolitev predsednika občnega zbora, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora, razno ter volitve novega odbora. Vabljeni člani in simpatizerji. ZSŠDI obvešča, da bo v sredo, 28. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠZ Sloga v Gospodarski zadrugi v Bazovici seja odbojkarske komisije. Dnevni red: 1. analiza kadrovanja: 2. poletni tečaj v Zgoniku; 3. turnir prijateljstva; 4. razno. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da se je na sedežu društva (Vrdelska cesta 7, tel. št. 51377) začelo vpisovanje za začetniški odbojkarski tečaj, namenjen fantom in dekletom letnikov 1978, 1979, 1980. Tečaj bo v Borovem športnem centru na 1. maju od 4. do 12. septembra 1989. Cena tečaja znaša 50 tisoč lir. Dnevni program: 9.00 jutranji trening; 12.00 kosilo; do 15.00 organizirana animacija; 15.30 - 17.00 popoldanski trening in odhod. Možen je prihod otrok v center tudi pred 8. uro (po dogovoru). Rok za vpis zapade 15. julija. ZSŠDI obvešča, da se morajo igralci, prijavljeni za moški košarkarski tabor '89, ki bo od 26. junija do 1. julija (prva izmena) v Tolminu, zglasiti v domu učencev Svetozar Markovič v Tolminu do 15. ure prvega dne pričetka tabora. Igralci morajo s seboj prinesti košarkarsko opremo in kvalitetno košarkarsko žogo. Na 10. rednem občnem zboru ŠZ Sloga Delovanje hromijo zelo hudi problemi Petkov občni zbor ŠZ Sloga (10. po Vrsti), ki je bil v Prosvetnem domu na Ppčinah, je temeljil na obravnavi ras-točih problemov društva, bodisi pri odbojkarski kakor tudi pri planinski Sekciji, Tajnik Ivan Peterlin, ki je P°dal poročilo odbora, se ni omejil le J1® notranje stanje, temveč je orisal mdi nekaj splošnih problemov, s kate-rirni se morajo ubadati vsa društva. .Po izvolitvi Maria Čača za predsed-Pjka občnega zbora, sta izčrpni poro-S*n imela tajnik Peterlin in blagajnik INo Kalan. Kot že povedano, je Peterih nakazal tudi probleme, ki ne zade-j 1° samo vzhodnokraško društvo. edro teh je v pomanjkanju lastne te-^ovadnice, za katero še ni na vidiku esitve, in v vse manjšem številu raa°k, kar delno hromi delovanje. Za-cb tega so bili tudi rezultati v minuli sezoni nekoliko slabši. Peterlin je še podčrtal vzorno sodelovanje s Skladom Mitja Čuk in izrazil nezadovoljstvo zaradi slabih odnosov z mnogimi krajevnimi in manjšinskimi ustanovami. Zatem je v svojem poročilu blagajnik Odo Kalan temeljito obrazložil kritično finančno stanje društva, ki starta v novo sezono brez sredstev. Kot ponavadi največji strošek predstavlja plačevanje telovadnic, znatno pa je na obračun vplival tudi nakup novega društvenega kombija, Izrazil je upanje, da bodo sponzorji še naprej ob strani društva pri podpori ekipam in poudaril, da bo nadaljevanje uspešnega dela mogoče le s pridobitvijo novih pokroviteljev. Občni zbor so pozdravili predstavniki nekaterih domačih društev. Majda Černjava (ŠD Kontovel) je poudari- Na finalu v superminivolleyu Tri naše ekipe v Caspoggiu tprka, 27. tega meseca do sobote, 1. julija bo v kraju Caspoggio pri Sondriu eden 9a k r’k vsedržavnih turnirjev v superminivolleyu. V moški in ženski konkurenci se Val u^eležiio po 24 pokrajinskih prvakov. Med temi sta tudi moški ekipi Sloge in (leta|er ženska vrsta Bora Friulexport. V štirih dneh bodo imeli naši mladi odbojkarji Porn ‘n priložnost spoznati mnogo novih prijateljev, za trenerje pa bo erribno, da preverijo, kakšna je stopnja znanja njihovih varovancev y primerjavi z v rl ?tri' 'z najrazličnejših krajev Italije. Za borovke in valovce to ni prva preizkušnja bil .vnem merilu, lani so bili namreč valovci peti, borovke pa sedme. Tudi lani je Po ^ r^avni finale v Caspoggiu. Za borovke, ki so pred dvema letoma osvojile absolut-16 2 ■ ? mesto v Italiji na Trofeji Topolino v miniodbojki, velja, da bodo letos nastopi-lstimi igralkami kot lani, lahko bi torej dosegle še vidnejšo uvrstitev. la vzorno sodelovanje na odbojkarskem, Bruno Škrk (SK Devin) pa na planinskem področju. Vojko Petaros je predstavljal določeno "jamstvo" Openske hranilnice in pohvalil skrb za mlade, posegla pa sta tudi Greta Kalc (ŠZ Gaja) in Pino Rojc (OK Bor). Dorči Sosič je v imenu gostitelja ŠKD Tabor omenil podobne probleme, ki tarejo tako kulturna kot športna društva. Ob priliki občnega zbora so nagradili najuspešnejše ekipe in njihove trenerje. Še zlasti pa velja poudariti, ob uspehih na mladinskem področju, izredno prvenstvo prve ženske postave, ki je le za las zgrešila napredovanje v višjo konkurenco. Med nagrajenimi je tudi ekipa superminiodbojke, ki se bo v vlogi pokrajinskega prvaka udeležila državnega finalnega turnirja v Caspoggiu (o čemer poročamo posebej). Občnega zbora se je udeležilo res veliko število mladih Sloginih športnikov in športnic. Kronist ne more mimo ugotovitve, da je bilo poročilo odbora prej namenjeno odsotnim (predvsem ustanovam) in v marsičem odkrito nenaklonjeno drugim športnim enotam iz mesta. Vtis smo imeli, da bi del poročila prej spadal na druge forume, kajti v okviru občnega zbora je dejansko izvršil nalogo demagoškega pritiska na mlade udeležence. O vrednosti takega izvajanja bi se bolje izrekli pedagogi. Med občnim zborom je bila z enominutnim molkom počaščena preminula Sonja Kokoravec, katere se bodo v bodoče spomnili ob priliki jesenskega mednarodnega turnirja. Kot zadnja točka občnega zbora so bile na sporedu volitve. V celoti je bil potrjen prejšnji odbor, dodanih pa je bilo tudi nekaj novih imen. Izvršni odbor je za naslednje leto naslednji: predsednik Ivo Sosič, podpredsednik Viktor Stopar in Igor Jogan, tajnik Ivan Peterlin, gospodar Edvard Peršič, blagajnik Odo Kalan, tehnični direktor Pavel Morpurgo. Referenti za odbojko so: Mario Čač, Marko Kralj, Angel Kralj, Branko Sain, Peter de Wal-derstein. Strokovni odbor bodo sestavljali: Bruno Milič, Mira Grgič, Ticjana Križmančič, Marko Kerpan, Sonja Ba-iss-Maruccelli, Franko Drasič, Aleks Brass, Andrej Maver, Ivica Štok-Križ-mančičj Dino Stopar, Sonja Renčelj in Jožko Širca. Za zdravstvo bosta skrbela Živko Lupine in Rafko Dolhar. Referenti za planinstvo so: Pino Hrovatin, Renato Grgič in Stojan Ražem. BRUNO KRIŽMAN HOBLOV8 LESENE ZASTEKLITVE hobles okna vseh vrst in velikosti si lahko ogledate pri ŽELEZNINI TERČON Zastopnik za Trst NABREŽINA 124 - Tel. 200122 Ul. Vergerio 9/1 (dvorišče SUPERCOOP) Tel. (040) 948343 ZARADI PRENOVE POSLOVNIH PROSTOROV POSEBNA RAZPRODAJA — LINOLEUM in TALNE OBLOGE PVC 2-3-4 m po 10.000 lir m2 — MOOUETTE 4 m po 6.000 lir m2 — LESENI POD s popusti 20 - 30 - 40% — OPREMA ZA ZAVESE po 15.000 lir m — SAMOLEPLJIVE PLOŠČICE PVC po 8.000 lir m2 — LADIJSKI POD (lakirana švedska smreka) I. kat. po 10.000 lir m2 (IVA vključena) VSE PO IZREDNIH CENAH Molli I ita oprema 3to*t)blc Ul. S. Cilino 38 - TRST Prisotni na Tržaškem velesejmu v pavilijonu E št. 1 Slovenija ©fl(sj|p oo V Moderni galeriji v Ljubljani so 16. junija odprli 18. Mednarodni grafični bienale, ki je pravo ogledalo svetovne grafične umetnosti. Grafični bienale, ki je bil zasnovan prvič leta 1955, je gotovo najzanimivejša in največja grafična razstava te vrste na svetu in predstavlja Ljubljano kot svetovni center grafike. Na 18. mednarodnem grafičnem bienalu, ki bo odprt do 30. septembra v Moderni galeriji, tokrat razstavlja 556 umetnikov iz 63 držav, predstavljeni pa so s 1.200 grafičnimi listi. Izbor grafik, ki so prišle na natečaj, je opravila jugoslovanska žirija, razstavljene grafike pa je ocenjevala in podelila nagrade mednarodna žirija, v kateri so bili: Enrico Crispoliti (Italija), Ichi-ro Mariu (Japonska), Zoran Kržišnik (Jugoslavija), Georg Reinhardt (ZR Nemčija), Pierre Restany (Francija) in Lee Woo Voung (Republika Koreja). Izbor grafik za razstavo je letos potekal nekoliko drugače kot prejšnja leta: skoraj polovica grafik je prišla na razstavo kot selekcija posameznih dežel, ki so jo opravili že doma, drugi del pa je šel preko natečaja, ki so ga potem žirirali v Ljubljani. Veliko častno razstavo je letos dobil Emilio Vedova iz Italije, slikar, grafik in kipar starejše generacije (1919). Veliko premijo Izvršnega sveta Skupščine Slovenije je dobila Haydee Landing iz Portorika, grafičarka, rojena 1956. leta. Premijo mesta Ljubljane je dobil Patrich Mahon iz Kanade, rojen leta 1957. Podeljene so bile še 4 premije in nagrade in nekaj odkupnih nagrad. Razstava v Moderni galeriji je odprta vsak delavnik od 10. do 18. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure, ob ponedeljkih zaprto. Naslov in telefon: Moderna galerija, Ljubljana, Tomšičeva 14, telefon 214-106. Ob letošnjem grafičnem bienalu pa so v Ljubljani zaživele tudi druge galerije v stilu grafike in v povezavi z bienalom. V Mestni galeriji na Mestnem trgu 5 je odprta razstava Od Arakawe do VJinzerja, v galeriji Feniks na Mestnem trgu 10 si lahko ogledate izbor iz Ateljeja Mauricea Felta. Z izbranimi grafičnimi listi se predstavljajo mednarodno znani mojstri Clave, Matta, Messagier, Miotte, Garoche in Riopelle. Razstava bo odprta do 15. julija. V galeriji Smelt na Titovi 184 razstavlja Piero Dorazio 80 še neobjavljenih del, v Galeriji v Cankarjevem domu, Kidričev park 1, razstavlja do 13. avgusta Georg Baselitz, v sprejemni dvorani Andre Lanskoy in Giuseppe Santomaso, v stekleni dvorani pa Studia Serenissima Fallani (do 1. septembra). Ob obisku Ljubljane pa vam tokrat priporočamo še skok v Tivoli. 16. junija so namreč v Tivolskem gradu odprli Mednarodni grafični center. Tivolski grad je prenovljen od vrha do tal. V njem domuje Mednarodni grafični center s svojimi delavnicami, tiskarno, razstavnimi prostori, kabinetom, upravo. V kleti bodo uredili še klubske prostore za srečanja umetnikov. Prenova Tivolskega gradu je potekala od 1983. leta do 1989. leta po načrtih arhitekta prof. Sergeja Pavlina. Obnovo so omogočili številni sponsorji, katerih imena so zapisana na posebni plošči v gradu. Tivolski grad predstavlja kulturni spomenik prve vrste. Ob otvoritvi so odprli tudi razstavo lanskoletnih nagrajencev Tetsuya Noda z Japonske (velika častna nagrada), Dan Allison iz ZDA (velika premija), Elisabeth Ingram iz Kanade, Walterja Valentinija iz Italije in Zorice Tasič iz Jugoslavije. Naslov in telefon: Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana, Pod Turnom 3, telefon 225 632, 219 744. 1989 LJUBLJANA BIENALE 18 Ohcet v Ljubljani Med turističnimi prireditvami v Sloveniji ima Ohcet v Ljubljani posebno mesto in pomen. To je značilna sestavljena prireditev, neke vrste lepljenka najrazličnejših folklornih, kulinaričnih in modernih sestavin. Osnovni namen prireditve je ohranjanje običajev, prijateljska srečanja mladih, ki se na Ohceti vzamejo in ostanejo prijatelji vse življenje, ne nazadnje pa tudi predstavitev Ljubljane in Slovenije svetu. Letos bo že 22. Ohcet v Ljubljani, program pa se bo odvijal v tednu od 26. junija do 1. julija. Ljubljana bo spet pela, plesala, ves teden bo živahno: kot vedno bo tu že tradicionalni kramarski sejem izdelkov domače in umetne obrti, dobrote domače kuhinje in jedi, mnogo folklornih nastopov skupin iz različnih dežel, ljudskih iger, pevskih večerov na prelepih trgih in ulicah Ljubljane, ob bregovih Ljubljanice. PROGRAM: v ponedeljek, 26. 6., se začne sejem domače in umetne obrti, ki bo odprt do 1. 7. vsak dan od 9. do 20. ure; v sredo, 28. junija, bo ob 21. uri slovesna otvoritev Ohceta v Ljubljani s predstavitvijo poročnih parov pred Magistra- tom (letos jih pričakujejo iz Argentine, Avstrije, Belgije, ČSSR, Francije, Italije, Japonske, Kitajske, Madžarske, Nemške demokratične republike, ZSSR, Skandinavije, ZDA in ZR Nemčije ter iz jugoslovanskih republik in pokrajin); v četrtek, 29. junija, bo veselo na Bledu in v Radovljici, kulturni in zabavni program pa bo v Begunjah, kamor se bo podala karavana parov; v petek, 30. junija, bodo pari obiskali Otočec na Krki, Kostanjevico in Krško, kulturni in zabavni program bo v Brežicah; v soboto, 1. julija, bodo v Ljubljani plesali in peli veseli svatje že. dopoldne od 10. ure dalje. Slavnostni sprevod bo krenil po ulicah ob 15.30, slovesna poroka na Magistratu bo ob 16.30; po poročnem obredu pa bo svatovski sprevod za-rajal na Pogačarjevem trgu, Mestnem trgu, na bregovih Ljubljanice. Informacije za vse, ki bi radi sodelovali v svatovskem sprevodu v narodnih nošah ali se udeležili prireditev Ohceti, dobite na TIC v Ljubljani, Titova 11, telefon 224-222 in 215-412. TIC - TURISTIČNO-INFORMA-CIJSKI CENTER LJUBLJANE Titova 11, telefon 224 222, 215 412, telex 31693 Odprto: vsak delavnik od 8. do 21. ure, ob sobotah in nedeljah od 8. do 12. ure in od 17. do 20. ure. TIC posreduje turistične informacije o Ljubljani, prostih hotelih in zasebnih sobah, o prireditvah in o vsem, kar vas v Ljubljani zanima. Od 1. julija do 30. septembra organizira REDNE OGLEDE MESTA LJUBLJANA. Zborno mesto je pri Magistratu na Mestnem trgu, vsak dan ob 17. uri. Od junija do konca septembra vozi v Ljubljani TURISTIČNI MINIBUS HOBBY, ves dan od 9. do 10.30. Postaja je pri Hali Tivoli (kjer imate na voljo parkirni prostor), nato pri Hotelu Lev, Trg osvoboditve, Stritarjeva, Ciril Metodov trg, Poljanska, Zrinjskega, Grad in po isti.poti nazaj. Odhod izpred Hale Tivoli ob vsaki polni uri, odhod iz Gradu ob uri in 30 minut. Ogled prenovljenega gradu in razgled z grajskega stolpa je možen vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 17. ure. Osvežitev v kavarni ali na terasi. . ■ * p. . M Wh HliMBiiSI KrftMVMt «» »OWK»a*l KAM V LJUBLJANI je knjižica-vodnik po kulturnih, športnih in turističnih prireditvah v Ljubljani. Kupite ga lahko v kioskih in knjigarnah. Lahko ga tudi pismeno naročite pri izdajatelju: FENIKS, Ljubljana, Mestni trg 10. Kam izhaja kot dvomesečnik, poletna številka vsebuje koledar zanimivih poletnih prireditev iz vse Slovenije. Dobra informacija za vaše obiske Sloveniji! POLETJE V STARI LJUBLJANI Poletje v stari Ljubljani se bo, zdaj že tretje leto, začelo konec junija s predstavami iz gledališkega, filmskega, video, glasbenega, likovnega in multimedialnega sveta. Po zaslugi Društva za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra, ki je glavni organizator kulturnih dogodkov, se je stari del mesta spremenil - še posebej čez poletje - v živahno družabno središče. Prireditve, ki jih bodo kakor doslej napovedovale bakle, letos pa tudi oglasni stebri s petelinom, ki ga je oblikoval Janez Boljka, se bodo začenjale ob 21. uri. Vstopnine ne bo. Glavne mestne točke, kjer bodo tudi letos potekale prireditve in kjer se ljudje družijo, so: STOLNA CERKEV - orgelski koncerti. ROTOVŽ (Mestni trg 2, tel. 212-839, 9.30-23.00, poleti tudi ob nedeljah od 11.00 do 22.00), restavracija z vrtom in ponudbo mednarodnih jedi je nasproti TRUBARJEVEGA ANTIKVARJATA, kjer se čez poletje vrstijo literarni večeri. Naprej na Starem trgu je galerija LALA, ob njej pa vhod v FENIKSOV ATRIJ, ki je primeren predvsem za glasbene večere. Gostilna POD VEL-BOM (Stari trg 3, tel. 222-136, 9.00-23.00, ob sobotah 12.00-23.00) nudi predvsem klasične jedi in slovensko kuhinjo. Dnevni bar JULIJA (Stari trg 9, tel. 222-139, poleti ob nedeljah ob 8.00- 22.00) je seveda nasproti ROMEA (Stari trg 6, tel. 216-979, 12.00-1.00), ki je izredno priljubljeno zbirališče mladih. Preden pridemo do ŠKUC, lahko na hitro kaj pojemo kar v treh okrepčevalnicah: OKREPČEVALNICA 17, (7.00-21.00, sob. 7.00-13.00), KONOBA (Stari trg 19, 7.00-21.00, sob. 7.00-15.00) in okrepčevalnica PRI VEJICI (Stari trg 28, 8.00-22.00, ned. zaprto). Takoj za ŠKUC-om, ki bo imel tudi čez poletje odprta vrata, je gostilna PRI PAVLI (Stari trg 21, 9.00-22.00, sob. 9.00- 15.00). Mogoče se bo še letos spremenil v peš cono Gornji trg. V tem primeru se bo celotna ulica, ki obkroža ŠENTJAKOBSKO CERKEV, spremenila v prizorišče POLETJA V STARI LJUBLJANI. Prav na vrhu Gornjega trga na štev. 23 je edina kitajska restavracija v Ljubljani SEČUAN. Odprta je od 14. do 22. ure, svoj obisk pa prej najavite po telefonu 219-337. Gostilna Ameri-kanec se zdaj imenuje MARCO POLO (Gornji trg 20, tel. 212-214, restavracija 12.00- 1.00, sob. 17.00-1.00, diskoteka 12.00- 3.00, ob nedeljah 21.00-3.00). V kuhinji pripravljajo predvsem italijanske jedi. 12. JUGOSLOVANSKI BALETNI BIENALE 37. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL Organizacija: FESTIVAL LJUBLJANA Jugoslovanski operni in baletni bienale ter Mednarodni poletni festival sodijo med tiste manifestacije, s katerimi FESTIVAL LJUBLJANA bogati kulturno podobo Ljubljane ter podobo širšega slovenskega in jugoslovanskega kulturnega prostora. Zaradi svojega programa, ki združuje najvišje dosežke slovenske, jugoslovanske in tuje umetniške ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, se je Mednarodni poletni festival v polčetrtem desetletju obstoja izoblikoval v eno osrednjih kulturnih manifestacij v Sloveniji, njegov mednarodni sloves pa je potrjen leta 1977, s članstvom v Evropskem združenju glasbenih festivalov. * * * 26. 6. - 2. 7. 12. JUGOSLOVANSKI BALETNI BIENALE * * * Program: 26. 6. C. Orff: CARMINA BURANA a: Balet NP Sarajevo i.J. S. Bach, J. Brahms: BALETNI !ER; M. Ravel: BOLERO ia: Balet NP Sarajevo K r' \ /f rvr-. DCCA/fT T TT TTJri^MT Izvaja: Balet SNG Ljubljana 29. 6. F. Parač: CARMINA KRLEŽIA- NA izvaja: Balet HNK Zagreb 30. 6. Z. Erič: JELISAVETA izvaja: Balet NP Beograd 1. 7. R. Mulič: VEČNI ŽENIN izvaja: Balet NP Novi Sad 2. 7. ZAKLJUČNA SLOVESNOST 12. JBB E. Morricone: PIETTA L. Pihler: REBIS 3 B. Papandopulo: HOMMAGE A BACH * * * 37. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL * * * Mednarodni poletni festival bo letos odprl vrata letnega gledališča v Križankah 5. julija z ansamblom Goro Namerikawa z Japonske, ki bo predstavil japonski ples buto, nato pa se bodo do 5. septembra zvrstile najrazličnejše predstave: solistični koncerti; koncerti z velikimi orkestri, komorni koncerti, gledališke predstave, balet, opereta. Predstavljamo vam kratek izbor programa. GORO N AMERIK AW A in DANCE CORRESPONDENCE Japonska buto plesna predstava Gre za predstavo ARAHABAKA eneg® od najvidnejših buto koreografe'' GORO NAMERIKAVE in skupin® Dance Correspondence. Julija bo ist® skupina nastopila v Postojnski jami s predstavo ABORIGINI. Japonski mojstri telesnega ekspresivnega plesa s.° jo pripravili prav za jamski ambiem Leta 1982 je Goro Namerikawa prej®1 nagrado na mednarodnem beograjskem gledališkem festivalu. THEATRE DE COMPLICITE, LON' DON Predstava fantomske gosli Melodramatična opereta. Vodiln® glasbena melodija v opereti so vari®' cije na Paganinijevo delo Beneški karneval. Tekst in tudi glasba sta vrst® kolaža, ki ga sestavljajo dela, nastal okrog leta 1820. Predstava bo 11. ju l ja. STEFAN MILENKOVIČ, violina Paganini 21. stoletja, to je sain eden od epitetov, s katerimi imenuj eJ in povzdigujejo tega zelo mladega 9? nija violine (rojen leta 1977). Prvič J^ javno nastopil, ko je bil star tri ^e.'0 sedmimi leti pa je že osvojil priznanje na mednarodnem skem tekmovanju na ČeškoslovasK in postal mednarodna zvezda. Konc bo 16. avgusta. Odlični bodo tudi koncerti SLOVNIČNEGA ORKESTRA MOSKDv SKEGA RADIA 8. avgusta in ORKhJ TRA LENINGRAJSKE FILHARM^ NUE 19. avgusta, predstava moder ,a baleta BALLET MANHATTAN « 4ew Yorka 21. in 22. avgusta. Vse informacije in prodaja 'j510?®1,. FESTIVAL LJUBLJANA, Trg franco ke revolucije 1, telefon 221 94°- _ .3 gajna je odprta vsak dan od n. a° ure in od 18. do 19. ure in uro P* pričetkom predstave. Telefon blagaji 226 544. Slovenila ©Ssms 1——