M korisit 4«lav-l|ud«tva. U»Uv-
lO opraviinnl do
yiagk k«r producira|o.
This paper is devoiod to th« inter««!« of the working class. Work-#rs ars entitled to all what th«v produce.
f,"™«"1*	D*c. 6. 1907. it ib» poai off*-«
»i tlno4|o 111. undoi lb« Aclofroofr«». of March Ird. INTfi.
Office: 2146 Blue Island Are,
'Delavci vseh dežela, združite se".
si
PAZITE!
na itevilko v oklepa|u-ki «e nahaja poleg va-Sega naelova. prilepil«, nega spoda| ali
na ovitku. Ako (218)
|e številka
tedal vam e prlhodn|o itevilko naftega lista potege naročnina. Prosi-mo ponovite |o tako).
Stev. (No.) 217.
Prva zmaga v Los An-gelesu.
V Los Angelesu, Cal., so delavci *ad<iji torek (31. okt.) izvojevali prvo veliko zmago. Ta dan so se vrnile primarne (prvotne) ali uo-minaeijske volitve za županfeke Imdidate in za kandidate ostalih mestnih uradnikov. Za župana je bilo pet kandidatov — jeden so-fialist. trije republikanci in jeden neodvisnjak. Izid volitev je sledeči:
Harriman. socialist 20.157 glasov
Alexander .......16.670
Mash e t .......... 8.168 „
Gregory ......... 327 „
Becker .......... v 59 „
S Socialistični kandidat je torej fdobil največje število glasov in malone dvakrat več kot kteri kandidat naše stranke kedaj poprej v Los Angelesu. Da je dobil samo 5e 2533 glasov in po californiškem zakonu bil bi izvoljen županom ll brez vsakega nadaljnega kontesta ■ Tako se pač še enkrat vrše volit | ve 5. decembra t. 1. med TTarrima nom in Alexand«rom, sedanjim županom.
Volilni boj je bil najsrditejši kar jih pozna zgodovina tega mesta. Zloglasna kapitalistična ban-da pod imenom, "Merchant's & ¡Manufacturer'm Association", kte-ra podpira kandidaturo Alexandra. ni štedila niti tisočakov ne najstndnejših napadov potom ti skn in besede na socialiste, <la bi «i ohranila, staro samovlado. Pa tudi delavci so se krepko držali. Zadnji volilni shodi so bili naravnost veličastni. Največje gledali See v mestu, ki ima prostora za 5000 oseb. je bilo premajhno za velike množice vdeležencev. ki so prihiteli poslušat socialistične govornike. Delavstvo v Los Angele sn je to pot jasno pokazalo, da je žp do grla sito kapitalističnega to-lovajstva. .Tob Harriman. socialistični županski kandidat, je v Los Angelesu med delavci že več let dobro poznan in priljubljen vsled tvojih smelih nastopov za pravico persekutiranih delavcev. Krepko je branil celo vrsto obtoženih atrajkarjev, ko so jih hoteli kapitalisti spraviti v ječo radi piketi-ranja in drugih trivialnih prestopkov. Harriman je namreč odvetnik in sedaj je pomožni zagovornik J B. McNamare in njegovega brata v znanem procesu. Delavske unije v Los Angelesu stoje kot en mož za Harrimana.
Mesto Los Angeles šteje 319.198 prebivaleey; po velikosti je drugo mesto v Californiji in sedemnajsto v Zedanjenih državah. Areja mesta se razprostira čez 85 fitirrjai-kih milj. To mesto je že nekaj zadnjih let na glasu kot najbolj ko-mptno kapitalistuvnp gnjezdo na zapadu republike. Notorični Otis, lastnik časopisa "Times" in voditelj vseh grabeče v pod zastavo kapitalizma, je bil doslej pravcati diktator mestne vlade. Za delavce je bil LosAngeles pa kraj največjih šikan in tiranskega despotiz-ma. kar jih pozna zgodovina ameriškega proletariata v zlati Californiji.
&trajk kovinarjev Lewellynovih tvomic, ko je bilo nad 50 štraj-karjev stlačenih v ječe in barbarsko pretepanih od policajev — boj za svobodo govora na ulicah, ko je bilo deset socialistov na ruski način persekutiranih — satanski progoni meksikanskih revolucio^ narjev itd. itd. vse to je še dobro v spominu losangHškecra delavstva. Mera krivic se je pa napolnila * zadnjo velehudodelstvo zarote lokalne kapitalistične drhali napram Selezostavbni organizaciji Potom eksplozije Otisove tiskarne m konspiraškega procesa proti batoma McNamara.
[ Ni čud*, da je potem moral priti dan obračnna. In prišel je — zadnji torek! 20.000 delavcev je govorilo glasno in razločno: Nič več Hranil Mera je polna! Odslej bo-mo imeli mi besedo v Los Angele-
Chlcago, lllM 7« novembra ( Nov. ), 1911.
Leto (VoL) VL
su! — Kea je, da se vrài ¿e ena bitka ;še enkrat bodo morali delav
Zdaj je pobožni mož v kalifor- druibe.
i»
ei na volišče. Toda res je tudi da nijski blaznici- Ali Je doletela bodo delavci v Los Angelesu brez| kazen božjaT*? vsakega dvoma sijajno zmagali 5.
decembra. Prvi zmagi mora slediti druga. IVi volitvah 5. dec. bodo — kar je najznačilnejše — odločile ženske. V Californiji imajo 15. okt. t. 1., kakor smo že poročali, ženske volilno pravico. Za nomi-nacijske volitve je bilo po zakonu prepozno, da bi ženske volile, toda do 5. dee. registriralo bo najmanj 50.000 žensk, in med temi je 40.-000 delavskih mater in žena, ki bodio glasovale za Harrimana in za ostale socialistične kandidate. Delavske žene gotovo ne bodo pozabile, — poleg svojih razrednih dolžnosti — fakta ,da so socialisti v Californiji največ pripomogli, da imajo one sedaj volilno pravo. Zato bo 5. december «lan impo-zantne zmage, dan delavskega vstajenja v Los Angelesu.
Los Angeles bo stopil v vrsto mest: Milwaukee. Butte, Beker ley, Flint itd». Los Angeles bo socialistično mesto!
Cela Californija bo socialistična!
— 4 4 The Columbian Federati-
'Pittsburg Daily Journal', bur-žoazni list obsoja milionarje in njih žvljenje. Ali vprav ta list se v družbi drugih kapitalističnih li-
on", talijanska podporna jednota stov bori za ohranitev kapitali-za Zdr. države in Kanado je na stičnega proizvajalnega sistema, svoji konvenciji v Pueblo, Co. za- i Kdor pa podpira in zagovarja si-ključila, da se za kazen izkljači sten», ki rodi milionarske zločince
Mi,îon dolarjev za po-, ročno darilo.
vsakega skeba iz jed note.
(*1as je, da bi temu zgledu sledile tudi vse slov. podporne organizacije.
Splošen pregled.
—	O ameriškemu milionarju
Astorju. ki živi v bližini Londona. pripovedujejo, da pride k njemu vsaki večer brivec iz Londona, ki prenoči pri njemu, da ga drugi dan obrije. Vsako jutro se vrne brivec v Londoji. zvečor pa pride v Astorjevo vilo. To se vrši vsaki dan, teden za tednom in mesec za mesecem. Troški za to milionarsko navadieo pa znašajo vsaki dan: sest do osem dolarjev.
Astor si lahko privošči take izdatke. saj v Ne v/ Vorku na tisoče ljudi prebiva v njegovih stanovanjskih kasarnah, ki mu plačajo za slaba in nezračna stanovanja visoko stanarino.
•	s
*
—	Lastniki "Triangle Waist
('o." so dobili dva sto tisoč dolarjev zavarovalnine za tvornico, ka tero je vničil požar in pri katerem je 145 aseb zgubilo življenje.
To je okroglo trinajststo in osemdeset dolarjev —
Pri odškodninskih razpravah proti Harrisu in Blankn. lastnikoma tvornice ne bodo cenili tako visoko človeško življenje.
Gospoda t vomica rja bodeta trdila. da je bila delavcem znana nevarnost, ko so sprejeli delo.
V kapitalistični družbi ima mrtva lastnina večjo vrednost kot človeško življenje.
Zagovorniki kapitalizma pa vz-ic tej pribiti resnici trdijo, da so
kapitalisti moralni ljudje.
•	«
*
—	Socialistom je vseeno, katera stranka — demokratična ali republikanska — je pri vladnih jaslih. Obe stranki ste kapitalistični, obe priznate kapitalistični način proizvodnje pravim: radi tega znajo socialisti tudi ceniti njiju pravo vrednost za ljudstvo.
Vzlie temu je pa interesantno, kako sodi najvišji zaupnik republikanske stranke: predsednik Taft o nji. Taft je izrekel v čikaškem Hamilton klubu:
"Po sodbi nekaterih smo v republikanski stranki pred krizo, v kolikor pride pri tem v postev vodstvo naroda. Jaz upam. da nas je zadnje leto hotelo dobro ljudstvo le kaznovati, da se poboljšamo. V slučaju, da ljudstvo želi spremembo v vodstvu vladnih poslov. bodemo novo vlado podpirali lojalno, v nadi, da to vršimo za dobro dežele in da se ljudstvo po poiskusni spremembi vrne k stari stranki, ki je storila toliko dobrega zanj."-
Kako se bo to zvršilo? Tega pa ni povedal Taft. Ako bi bili delavci pametni, bi dali obema stran-koma slovo: demokratični in republikanski.
— Abraham Lincoln je nekoč dejal: "Najmočnejšo vez zunaj družine mora tvoriti združitev vsega delavnega ljudstva vseh narodov, jezikov in plemen".
S tem je nesmrtni Lincoln izre-kel, da ni mislil le na delavce svoje ožje domovine, v kateri se je rodil, marveč na milione delavcev vsega sveta. In če bi Lincoln dano« živel, bi dejal z Marxom:
"Delavci vseh dežela, združite se! Zgubiti ne morete druzega kot svoje verige; za pridobiti imate celi svet."
in degenerirance, je toliko kriv kot zločinci.
— V Wall Streetu zopet kipi,
vre iii se kuha.Kapitalistični nieše ta rji oznanu je jo paniko. Najbolj težki multimilionarji. ki so cesarji v industriji, so prišli do zaključka, da prihaja čas. ko bo zopet treba pobrati manjšim milionarjem njih
m. Manjši mil+jtrnarji se bojiif) in tresejo,- ker vedo in občutijo, da prihaja vihar.
Delnice trnsta za jeklo in železo ; so padle. Carnegie. vstanovitelj knjižnic in pospeševalec miru zah teva. da se mu obresti izplačajo vsaki mesec in ne vsake tri mesece. kot je bilo do "sedaj v navadi. Ljudje, ki imajo vpogled za kulise trnsta za jeklo in železo, trdijo, da Carnegie zahteva s tako silo mesečne obresti, kot Shvloek v "Beneškem trgovcu" funt mesa in da bo svet kmalu videl enega največjih polomov v industriji za železo in jeklo.
Vihar grozi, prihaja, nakrat, bo zahrumel in zadel male kapitali Ste. katere bo pognal v žrelo Car-negiev, Rockefellerjev in Morga nov. Socialisti ne bomo plakali za njimi!
—	Italija in Turčija ste zatrobi le v bojni rog. Ttalija je bombardirala Tripoli*. Zdaj Turčija zopet vrača Italiji in strelja italijanske vojake, ako hočejo zapustiti Tripoli's in zasesti še druga mesta v Tripolitaniji.
Na obeh straneh se bojujejo delavci. umirajo in dajejo svoje zdrave ude za svoje izkoriščevalce.
Kedaj hod* suženj vendar izrekel. da se noče bojevati za sužno-držcef
—	"Prosvitljena Avstrija ima za svoje gladu umirajoče delavce bajonete, kroglje, ječe, pa vislice.
Ali ne bi človek trikrat zaklical živijo slavni civilizaciji dvajsetega stoletja, ki se s takimi sredstvi bori proti gladu T
Ej, delavci, tovariši! Kako vi mislite o taki civilizaciji?
—	Podkupljeni pisači zapišejo v avstrijskih kapitalističnih listih včasih: "Ljudski glas je božji glas!"
Če pa sestradano ljudstvo na ulici zahteva kruha in povzdigne svoj glas tako močno, da ga je čuti tudi na pristopnem mestu, tedaj pa isti kapitalistični časnikarji imenujejo sestradano ljudstvo nikdarsito in podivjano sodrgo, katero je treba krotiti z bajoneti, svinčenkami, ječo in vislicami.
—	"Pittsburg Daily Journal"
piše o družbi milionarjev v Newport ll.
"Visoka družba v Ncwportu nima m°rale. Vsak mož menja ženo. ako mu to dovoli zakon. Žene se branijo postati matere. Ta družba ne verjame v Boga, pač pa le v Mamon. Družba ima cerkve in dnhovnike, d« hodi razkazovat svoje bgate toalete v cerkev.
Družba prodneira trote, pijance in (leg<nerirance. Družba ni nič
— Sodrug Edward F. Cassidy,
organizator za New York je ob kvo.V'ui povratku iz novoangleških držav pisal: "Dokler sem v New Yorku agitatorično bil na delu za stia/iko, sem vedno svaril, da naj ne napadamo katoliške cerkve. V novoangleških državah sem pa prišel do družeča prepričanja. V New Yorku sem naletel le na posamezne duhovnike, ki so bili nasprotni i socializma. V novoangleških državah je pa drugače. Tam katoliška cerkev sistematično in po strogo določenem načrtu razširja prot¡socialistično agitacijo v t vomica h. Pri tej agitaciji se poslužuje najbolj nizkih, nečednih in nesramnih sredstev. Ako bi jaz živel v novoangleških državah napadel bi katoliško cerkev z vso svojo duševno silo. Nemogoče bi' gledal miçno. kako nas duhovniki napadajo z najbolj gorosta'snimi lažmi in obrekovanjem."
K.ir uganja- katoliška cerkev v novoangleških državah, vrši povsod v ameriški republiki, kjer je prišla do moči in veljave. Se ni dolgo, ko je kardinal Gibbons nesramno napadel socialistične nauke in žensko volilno pravo, sploh vse, kar v človeški družbi stremi za napredkom. Vpričo takih napadov ' pa socialisti ne bomo držali križem rok in čakali mirno, da Mežnarjevemu Tonetu in Kranj skemu Janezu zopet vzkipi kri in vdarita z lažmi in najpodlejšem obrekovanjem po socialistih. Mi smo dolgo časa molčali in prizana šali. ker imamo poleg Mežnarjeve era Toneta in Kranjskega Janeza tudi duhovnike, ki se ne vtikajo v stvari, ki jih ne pečejo. Dokler bode pa Mežnarjevemu Tonetu in Kranjskemu Janezu slovenski lis na razpolago, v katerem lahko razobešata svoje rovtarske laži in obrekovanja, dotlej se pa iz ofen žive ne vmaknemo v defenzivo Skušnje so izučile nas, kot so izučile angleške sodruge. Kdor pa tega ne verjame, naj pa cita "Chi eago Dailv Socialist". Tam bo na šel še malo ostrejšo kritiko kot v
"Proletarcu."
« «
*
— Hearst, "veliki prijatelj delavcev" v Chieagi. ki izdaja rme-no časopisje, napada po poročilu iz Los Angelos v družbi z genera lom Ottisa v svojih listih ondotne organizirane delavce. Tn to je oni Hearst, ki se v Leadu. So. Dakota skriva za svojo mater, da so vrgli organizrane rudarje na cesto.
He ras t je praktičen človek. On razume, kako je treba vleči ljudst vo za nos. Ako bi ne bila resnica, bi v Chieagi organizirani delavci ne čitali njegovih rmenih časni kov.
400 žensk in otrok, je bilo enostavno uatreljenih. Italijani ne prizanašajo niti hromim in slepim beračem. Bolnikom, kterim so hiše pogorele do tal, odrečejo vsako kapljo vode.Sovraštvo domačinov do Italijanov je vsledtega priki-pelo do vrha. Žene beže v puščavo od koder se vračajo v spremstvu turških čet oborožene. Na lastne oči sem videl, kako so Italijani v enem samem dnevu poklali petdeset mož in otrok. Največje barbarstvo. kar sem ga kedaj videl, je bilo, ko so vojaki stražili štiri napol mrtve osebe — dva starca, dečka in deklico — ležeče pri kupu mrličev in milo proseče kapljico vode. Nihče jim ni smel dati vode pod kaznijo smrti. Prosil ¡>em vojaške zdravnike in častnike, da naj se usmilijo bednih ljudi, a odrezali so se mi: "Naj crknejo!" In res so umrli vsled žeje.
Tako "civilizuje" krščanska italijanska armada, ktero je blagoslovil papež, neverne Arabce v Tiipolisu!
Turčija seveda zdaj ne mara miru in izjavlja, da bo nadaljevala vojno dokler ne požene Italijane iz Tripolisa. Kolera še vedno razsaja mod italijanskimi "Turči-ni" v Egiptu.
— Rev, Sherman je nekoč de jal: "Socialisti so najnižji izvržek druzega kot gnojna jama. v kate-človeške družbe."	> ro se izlivajo odpadki človeSke
— Italijansko - turška vojna.
Italijanska "civilizirana" armada v Tripolisu ima vedno večjo smolo. Kljub temu pa oficijelna Italija Se vedno taji poraze zadnjih dni in zasukava vesti tako, da se glasi, kakor da Italijani klestijo Turke ne pa narobe. Iz Malte je 5. t. m. snet došlo poročilo, da je mesto Tripolis malone že v rokah turško-arabskih čet in da imajo Italijani velikanske izgube. Poročevalci londonskih listov so pa spravili med svet še neke druge stvari, ki dokazujejo, da se italijanski "civiliziranci" obnašajo v Tripolisu kot pravi divjaki, tako da lahko osramotijo vsakega Turka. Poročevalci javljajo — seveda izven italijanske cenzure — da so italijanski vojaki pred par tedni vprav na barbarski način poklali veliko število domačinov, med temi tudi ženske in otroke.
je Anglija skrbeh. V Aleksandri j\ so v soboto demonstrirali dijaki po vsem mestu in odmevali so klici: "Živel sultan! Smrt Italijanom!"
— Revolucija na Kitajskem
Revolucionarji so zavrgli vse mi rovne pogoje in ponudbe cesarske vlade. Njih odgovor se glasi: "Re volucija gre naprej dokler ne pa de tron in zavlada republika Mandžureem ničesar ne veruje mo." Vladin apel na usta.še, ki se je glasil tako. kakor da direktno govori petletni cesar - otrok, je bil torej zastonj. 3. nov. je pade Šangaj in drugi dan so revolu cionarji zasedli tudi zunanje utrd be ob reki Jangsi Kiauk. V bitk je padlo okrog 300 cesarskih. V Sangaju se je iz ameriške bojne ladije izkrcalo 200 pomorščakov da varujejo tamošnjo ameriško kolonijo.
Domači del mesta Hankov je v plamenu. Cesarske čete, kolikor jih ni ušlo l/revolucionarjem, so v zadnjeiur obupu .slepo streljale tud i na /inozemsko kolonijo in užgale riko ameriško misijonsko postajo. Jktera je zgorela in z njo vred 50 »slepih otrok in 150 ran jencev.
Redno bilježimo kontraste, ek-stremne kontraste, ki so mogoči le pod današnjim blaznim sistemom. Poročamo o opičjih gostijah, mačjih operacijah m o pasjih spomenikih na eni — in o gladu, mizeriji in mukah na drugi strajii. Vsakdo pa lahko ve, da revni delavec ne prireja pasjih pojedin in da milionar ne umira gladu na cesti.
Kapitalistični časopisi, ki so pr&vo zrcalo sedanjega blaznega sistema, so poročali zadnje dni, da je Julius Kruttschmitt, predsednik Harrimanovih železniških prog, dal svoji hčeri mllion dolarjev kot darilo ob priliki njene poroke. To je jedna storija r~ kratka in na videz suhoparna. Kajti: Kruttsehnitt je milionar, in kot tak lahko vrže en milion kamor hoče: to nikogar nič ne briga. Dobro! Druga storija, je. pa: na Harrimanovih progah je ravno sedaj okrog 30.000. deltivp^v na štrajku. Na Štrajku fco zato, kjer čutijo, da s sedanjo .plačo ne morejo. izhajati in zahtevajo malo več, Zahetvajo, ker morajo, kajti delavci,-njih žene in ofrpci hočejo
jesti in obleči se. Rruttschnitt, se Veliki nemiri-^ao~fie pojavili xjpa, ne zmenTza njih zahteve. On Egiptu, vsled česar je Anglija v smatra svoie milione svite in no.
McNamara pred sodiščem.
Boj za nepristransko poroto se nadaljuje. Niti danes ni še jeden stalni porotnik izbran. Na porotniškili klopeh jesicer bilo včeraj (6. nov.) devet začasnih mož, proti kterim ima zagovorni-štvo ali tožiteljstvo svoje pomisleke. Jeden iz med njih S. Mailing. s kterim sta bili zadovoljni obe stranki, je bil odpuščen radi slabega zdravja. Na porotniški listi se nahaja tudi glavni mana-ger Otisove tiskarne, kteri od prt o izjavlja, da bi sodil proti Mc Namari. In kljub temu je tožnik Frederickson zato. da ostane porotnik. Za govorništvo ga bo seveda izpodrinilo. Sodnik Bord-well je -včeraj poklical nadaljno »anelo 20 mož za izbiranje porotnikov.
Državno pravdništvo v Los Angelesu se silno jezi nad oblastmi v Indianapolisu, ker so zadnje »drekle dozdevno "evidenco" — linamit, knjige itd. — ktera je rila baje "najdena" v glavnem stanu železostavbne unije, da bi se ifita rabila pri obravnavi. Sodne oblasti v Indianapolisu nam-'oč izjavljajo, da dotična "evi-enen" p. lastnina države India-ne in da ne gre nikamor čez mejo. Sodnija v Los Angelesu se 'sledtega čuti zelo na slabem, detektiv Burns mora torej "iznajti" nove "dokaze" proti Me Namari.
smatra svoje milione svete in nedotakljive od strani tistih, ki so mu jih — ustvarili.
Poročno darilo milion dolarjev. ki ga ji- prejela Miss Kruttschmitt, je pravzaprav — darilo delavcev, neprostovoljno darilo tistih delavcev, ki so danes na ctrajku, ne pa njenega očeta. Delavci so zgradili železnice in vodijo vlake; popravljajo fcftre in ščitijo potnike pred nesrečami. Delavci prevažajo blago, zakar dobi družba denar. Iz tega denarja, o-gromnega kapitala, pa dobe delavci le toliko, da se komaj pre-žive in zamorejo delati naprej. Delavci so ustvarili Kruttschnit-tu in ostalim železniškim magna-tom milione, a sami nimajo ničesar. Milion dolarjev, kar je dobila Miss Kruttschmitt, je krvavi denar, namočen v znoju in solzah proletarcev, kterega je izprešal njen "papa" —- med tem ko vsi delavci na Harrimanovih železnicah ne morejo spravit skupaj jednega miliona, če bi hoteli, za tako reč. To je kontrast!
Ali je to pravica, da tisoče in tisoče ljudi strada in preživlja sebe in svojce z drobtinami, samo zato, da jeden flovek sedi na visokem kupu milionov in da dobi njegova hči milion dolarjev za poročno darilo t
VpraSamo vas: Ali je to pravica?!!
SPLOŠEN PREGLED.
(Novejše vesti.) — Carigrad, 6. nov. — Turške čete so osvojile Derno in pobile čez 500 italijanskih vojakov.
Washington, 1). C., 6. nov. — Turčija je brzojavno apelirala na iredscdnika Tafta, da posreduje v prilog preprečenja barbarstva vprizorjenega po italijanskih če-tak v Tripolisu nad turškimi vjetniki.
Malta, 6. nov. — Italija je že vznemirjena, ker je svet zvedel za njeno divjaško početje v Tri-»olisu. Glavni komandant italijanske armade, general Caneva. « odpoklican in na njegovo mes-o je imenovva general Frugoni.
Chikaški Kitajci, organizirani Mladokitajskem društvu", so zadnjo nedeljo imeli javni hod i banki t v proslavo revolii-ionarnih zmag v njih domovini. Na pročelju njih glavnega stana 15 So. Ciark St. visi' revolneio-arna zastava.
Ste že obnovili naročnino "Pro-etnren "t — Te jo 5e niste, stori-* to takoj, da se Vam ne ustav! lista.
UST ZA INTERES K DELAVSKEGA
ljudstva. IZHAJA VSAKI TOREK.
LaMaik J» Udarnini J.
JapilvuaUi dtiavtka tiskovna družba v Cfeksfo. III.
Harateiu: Z« Ancrico fl.M m calo lato. 75c aa *et lata. Za Srropo ti M caio lato, ti u pol liU.
/Vi	MmMMI
tudi STA M/ M^of.
PROLETARIAN
Ovudud publish«! K v t« r Tu uda v by
SnII Slavic W or lusas'* PsMUkisf Cosipssy CMcafs. nliasit.
Glasilo Slovenske organizacije Jufosi/ socialistične Zvese v Ameriki.	_
rraafc 1'adllpoc. 1'roaldaut;
Frank Podboj, Secretary;
Km n L J a netit, T rana tirar
Frank Petrič I au-u^m ] Jo.. Bratkovič 1 direktonj.
PROLITAII KO I —lo mord*kmalu 1 — Mhte'
■	val ebračnn. In takrat bo padalo
v Rimu — ne po turikih glavah, temveč po "civiliziranih" hajdu kih v kraljevem gnjesdu. — Iz-kratka: nad vso monarhistično Evropo iviga brezova metla so eialne revolucije, neizogibna učinka družabne revolucije, ki bo po metla z vso zastarelo in zarjave lo šaro prestolov in despotizma. In kaj vidimo v Aziji t V stari, absolutistični Aziji, kjer se je zaplodilo krščanstvo in kjer je imela avoj embrijo stara, častitljiva, a danes nad vse idiotska dogma: "En bog vlada v ne besih in en človek naj vlad« na zemlji, dočim so vsi ostali ljudje črvi"! — v Aziji, kjer po mnenju zapadnih "kulturnikov" še nimajo "potrebne civilizacije",
--se pravkar sedaj vrše čudne,
toda velike reči. Kitajska je v plamenu revolucije! Kitajska s svojimi 400 milioni prebivalstva in s svojo pettisočletno kulturo, — ista Kitajska, ki je Se pred par leti veljala za najbolj naivno in najbolj zaspano državo na svetu, — kriči po republiki! Kitajski narod, čegar cesar je polubog, "nebeški sin", je vstal z orožjem v roki, rekoč, da lahko sam vlada, "nebeški sin" pa naj gre kamor hoče! — Sedanji kitajski cesar je petletni otrok! Mislite si največjo absurdnost, da petletni otrok vlada (seveda* po svojem namestniku) 400 milionov ljudi! In končno se tudi samim Kitajcem to zds preneumno, in zato hočejo republiko. In Kitajska bo republika! Vsa znamenja govore tako. Preobrat na Kitajskem bo težak "roblf»m za marsikterega "učenjaka", ki ga ne reši v sto letih. Ali mi vemo, da tudi kitajaka revolucija je nujna posledica evo-lučnega procesa človečke družbe:
inaacairriON rat*s: Unitad Stataa and Canada, UM a yaar. T5c lor ball yaar. Foreign cona tria* $2 a yaar, $V,ior bali yaar. 4«f«aTUlMO BATVS on i|r«tm«ol.'
NASLOV <ADDKESSli
"PROLKTAREC"
ti46 Blue Island ave. Chicago, 111.
Po celem svetu vre...
Človečka družba vre, kipi . . . Onjila vrtina plaM družbe — bur-žoaiija," kapitalizem, tirani, go-spodovaloi — poka, maje se in razpada — in kakor vulkan švi-ga plamen mladostnega življenja in moči iz spodnje družabne plasti: potlačenega brezpravnega proletariata.
Očitna cnamenja: nemir, nezadovoljnost, draginja, veliki fttraj-Iri, vojna, revolucija za revolucijo itd. ki se kažejo tekoče leto — in kar Se pride par bodočih let
—	mam glasno govore, da je sedanja družabna tvorba človeške družbe savrSena in dokončana in da sedaj se mora po socialnem procesa porajati druga tvorba, nova oblika, novo življenje družbe .. .
T»J«ratka: mi živimo v dobi epo-halnega pomena.
Poglejmo:
Kaj vidimo pri nas v Ameriki! Boj. neprestani boj. Ali to ni več boj posameznika proti posamezniku v imenu dolarja — zlata: za eksistenčno prvenstvo. Današnji boj, je boj izrazovito razreda proti razredu; boj neposestnih proti posestnikom za razredno premoč in pogin. Dokaz: Strajk železniških delavcev, premogarjev itd.; krvavi izgredi in "indžuvkšni" na delavskih poljanah: zarotnis-ki proces McNamara: protidelavs-ki zakoni in persekueije delavskih voditeljev: nezadovoljnost mas in padec, lokalnih kapitalističnih vlad tupatani v delavske :'oke. Krvava ustaja v Meksiki še zdaj ni končana. Splošna revolta bedh nih in izmozganih delavskih mas. Večina delavstva še ne ve, kaj pravzaprav hoče — ni se se zavedlo — ali ve, da se mu godi krivica in zato revoltira.
Poglejmo v ^Evropo. Celo starodavna in črviva struktura mo-narhistične Evrope sloni na — di-namitu. Vsak čas zleti v zrak. V Nemčiji organizirano delavstvo grabi vlado za vrat in ji nemilo bere lekcije zaradi draginje in radi poskušane vojne s Francijo. Bodoči nemški parlament bodo
—	sigurno — osvojili socialisti in tedaj bodo cesarskemu tronu dnevi šteti, ftvedsko in norveško armado bi tamošnja vlada najrajši razpustila, ker je večina vojaštva socialističnega torej revolucionarnega mišljenja. Kavno tako prevladuje antimilitaristienl duh v francoski -armadi. Španski tron visi še samo na jedni žilici. Vel?ki ind»ustrialni boj angleškega delavstva pred par meseci je pretresel celi kontinent, a delavci se že pripravljajo za ponovni boj. V Av-striji je že odbila enajsta ura. Kr-
četja niso izostale. Danes je dosegla draginja tako višino, da nas je privedla na rob splošne lskote.
Kako pa je bilo to mogoče? Mar zemlja in priroda ne proizvajate več potrebnih živil za vse prebivalce tega sveta T Tako mnenje je bilo do cela napačno. Naravnih produktov ni nikoli manjkalo in tudi danes so nakopičeni po raznih skladiščih v taki množini, da o pomanjkanju ni mogoče govoriti; nasprotno pa se smelo trdi, da bi lahko s sedanjimi pridelki živelo dvakrat toliko in še več ljudi, kakoi] jih danes prebiva na širnem svetu. Vzrokov draginje je torej treba iskati povsem drugod. Ker bi ps tako raz-iskavanje utegnilo odpreti oči iz-koriščevalnim narodom, zato je je treba na vsak način preprečiti. Treba je narodnostnih hujskanj. To nalogo opravlja na povelje in za mastno plačilo meščansko Ča sopisje. Ono nam dokazuje, da so vzrok naše bede in našega siroma št v a obmejni sosedje nemškega in laškega pokoljenja. Pripoveduje nam, da bi se naši gospodarski odnošaji tako zboljšali, če bi bil ves narod narodnostno zaveden; če bi konzumenti kupovali svoje potrebščine le pri narodnih pro dajalcih in če bi trgovci podpirali le domačo obrt in industrijo. I)a imajo take fraze v narodu, ki se ne more ponašati s posebno visoko kulturo, dovolj privlačne sile je pač umevno, tembolj če podle duše vedoma in namenoma za-molče, d« taka gesla nimajo veljave za kapitaliste, torej tiste pijavke na telesu človeškega rodu, ki si domišljajo, da imajo sami o-ni pravico izkoriščati pristaše tistega naroda, kateremu se žal tudi oni prištevajo, toda samo prištevajo. Med tem ko se narodi, prepojeni s takimi frazami, med-
Či izrek in milijone ter milijone pe in prekujejo v pluge. Taka je jih je, ki so mu sledili. Kapitalisti *elja najboljših in najžlabtejsih pa so spoznali nevarnost vstajajo-, duš moderne dobe. Se več: vsi Če moči in poslali so med njo v f vojne so služUe dosegi miru. liso
Vrhnja plast. dovršena in preži-1 "bojno preganjajo in pobijajo in
vla plast gospodujočih se ima razbliniti in porajati se htfa novo življenje, — svoboda spodnje plasti potlačenih.
Po celem svetu vre in vrelo bo vedno boljinbolj. Oospodovalce in izkoriščevalce pretresa strah in obup, ker vidijo, da jim to socialno vrenje prinaša propast. Nas dclavce pa navdaja z veseljem in nnom. ker vidimo, da «e zanamcem odpira boljša bodočnost.
MAR ŠE NE BO SPOZNANJA?
Onsnodsrski boji r»«»staiaio od dne do dne težavno^i. iicim o Vaz d-» se bojujoča razreda vedno boli bližata odločilni bitki. Nekdaj od vseh kapitalističnih slojev neštetokrat prekleta mednarodnost je danes eili. po kate" rem najbolj hrepene boarata.ši vseh narodnosti in vseh ver. medtem ko se jim ie posrečilo vreči narodnostno jabolko med množice ljudstva. Vsa gospodarska in politična vprašanja se vlačijo v narodnostno areno in kakor so v času rimskega cesarstva razni Nero-r.i z balkonov in lož krvoločno sledili krvavim slikam na nozorišču. tako danes "rojeni" voditelji narodov s slastjo opazujejo boje med narodi, ki so jih sami podne-tili. Kadar postanejo rešitve raznih življenskih vprašanj najnujnejše, se kar naenkrat pojavi v kaki zagorski luknji narodnostna nevarnost in kakor stekli psi se nolaste meščanski časnikarji dobrodošle prilike, da iz nova razburi io duhove nevednih mas, <"lo-brovedoč. da taki pojavi odvrnejo pozornost slednjih in tistih stvari, ki bi jim bile siecr po vseh zakonih prirode najbližje.
Oglejmo si stvar nekoliko bliž
Neovrgljivo dejstvo je. da postaja današnja draginja močno občutna v že precej visokih krogih, v krogih kjer se je 5c pred nedolgim posmehovalo če so de-
lavci tarnali nad nio. Da. našli vava nedelja na Dunaju, ktero je i so se celo ljudje (?) katerih navi-
rodila politika "kmoni - mesto -kruha", je samo sapica pred — viharjem. Klici "Živela revolucija!" na dunajskih ulicah bodo jutri imeli odmev: "Živela republika!" Nezadovoljno ljudstvo trpi in — čaka smrti starega vladarja. kteremu neče greniti zadnjih dni. Kakor hitro se pa "stari" preseli v večnost. — pisalo se bo za Avstrijo novo zgodovinsko poglavje. — Italijansko - turška vojna pelje direktno v itali-
d'vni življenski smoter je propaganda ljubezen do bližnjega, in ki ve vendar niso sramovali govoriti o "socialnodemokratiškem švind-ln". ko «o socialno - demokratični poslanci v državnem zboru zahtevali. da se dovoli uvoz živine in mesa. Žita in drugih življenskih potrebščin.
Ti ljudje so bili deloma slepi nevednezi, deloma pa plačani hlapci kapitalizma, ki so namenoma metali ljudstvu pesek v oči, samo
se med njimi neti najhujše sovraštvo, ki provzroča po nekaterih krajih naravnost barbarične izbruhe, se pristaši pos^dujočih slojev pripravljajo zadovoljno za bodoče dni.
Prepričani so in to opravičeno, da je s pomočjo meščanskega Časopisja odvrnjena vsa pozornost javnosti od njih zlodejskega zakulisnega početja. Oni dobro vedo. da na rodu ni nič znano o velikanskih zvezah, ki se snujejo med kapitalisti vseh delov sveta, vseh narodov in vseh ver. Oni pa tudi dobro vedo. da bodo imeli s pomočjo teh mednarodnih kapitalist ničnih zvez še večjo moč nad svojim narodom kakor doslej. To pa zato. ker se jim ne bo več bati tuje konkurence. Prišli so torej naravnim potem razvoja do spoznanja, da je mednarodnost v gospodarskem oziru predpogoj uresničenja njih najiskrenejših želj — najhitrejše obogatitve na ro-vrš drugih manj srečnih. Da to niso prazne trditve, nam jasno dokazuje ameriška petrolejska družba, ki bo v najkrajšem ^asu edina posestnica vsega na svetu proizvajajanega petroleja. Kakor to podjetje, tako se koncetrirajo tudi druga podjetja in ni več daleč čas. ko bo obvladalo vse premoženje tega sveta le par ljudi, katerim bodo vsi ostali milioni na milost in nemilost izročeni. Da bi bilo to za človeško dcužbo dobro, menda ne bo nihče trdil, ra-zun tistih, katerih kraljestvo ni tega sveta, ki bodo pa gotovo našli še kakšna skrivna vrata, da se vtihotapijo v svetovno družbo posednjoeih. prepuščajoč svoje zapeljane oveiee usodi. Ce torej pripoznamo. da očividne posledice današnje kapitalistične družbe
človeško družbo ne kažejo ni-kake ugodne perspektive, potem je naša sveta dolžnost. «In se postavimo tem razmeram v bran.
Najti moramo sredstva s katerimi preprečimo peklenske kapitalistične nakane, ki so že v svojem bistvu protinaravne. Pot prt kateri nam je v dosego tega vzvišenega stališča hoditi, nam jasno
nedolžno ovčjo kožo oblečenega narodnostnega volka. Ta je zače razdejati čut solidarnosti in seja ti razdor med onimi, ki po vseh človeških in narodnih zakonih ni majo prav nobenega povoda se medsebojno sovražiti in pregan jati. Res je sicer, da se kapitaliz mu nikdar ne bo posrečilo razde jati in razbiti to. Česar enotnost je v naravi sami utemeljena, toda tudi vsak obstanek v razvoju je škodljiv in zato ga ie treba pre prečiti. Obstanek v razvoju pa je, če se delavstvo deli v razne stru je in hiteč za raznimi cilji zapuš Ča enotno pot, ki vodi k skupne mu cilju rešitve iz današnjih go spodarskih spon. Najškodlivejfee za delavstvo pa je, če prepušča svojo rešitev kupljenim meščanskim krogom, ki so ga že neštetokrat osleparili in se pri vsaki pri 'tki pokazali kot podli hrez-mfčajni hlapci kapitalizma. Delavstvo je razred zase in nlms prav nobenih vezi z nasprotni kom, torej je tudi njegova rešitev s pomočjo nasprotnika neizvedljiva iluzija. Rešitev delavstva pa ovira tudi vse kar je s kapitalizmom v zvezi. Ker je pa dokazano, da so narodnjaške in druge žolte organizacije v direktni zvezi kapitalisti in se z njih denarjem vzdržujejo, zato tudi delavstvo od teh organizacij ne more pričakovati rešitve in slednjo samo o vira če je v takih organizacijah včlanjeno. Proč od vsakega, ki ne uči pravega socializma in razred nega boja! to bodi geslo vsakega zavednega in poštenega delavca.
vojna in mir
Ne udajmo se mirovnim blodnjam. Z oljkovimi vejicami si ne zastiramo pogleda na človeštvo, vzgojeno v sirovi Soli vojne do svojih sedanjih čednosti. Poglavar divjakov, ki je oh prihodu sovražnika skril žene. otroke in živino za sklenjeno vrsto voz in napadalca obsul s mišicami in kamenjem — ta divjak je ustanovil rodbino in občino. Aleksandrove zmage so zasnovale novodobni svet in ustvarile civilizacijo, ki nje sadove vživaino še dandanes.
Vojni ne odrekamo veljave. Toda če je svoj čas bila potrebna, je sedaj izerubila pravico .do življenja. To trdo. resnično dejstvo uhaja mnogim opazovalcem samo zato. ker je neizmerno in ker ga premnoge oči ne morejo popolnoma obseči. Ampak poglejte: na-selnike, zemljo in zemeljske pridelke, živino, žito sirovine in obrtne izdelke, svetel denar in kredit — vse to, kar stvarja blagostanje narodov in silo plemen vse to so svoj čas dobivali s silo. Danes je vse to predmet dogovorov med narodi na enaki stopinji civiliza-cyc. Re,s je. da morajo le prepogosto nižje razvita plemena plačevati račun. Ampak očitno je. da taka kruta zloraba nima večnega obstanka. Med kulturno enorod-nimi narodi se vzlie medsebojnemu tekmovanju in vzlie nezaupljivosti od dne do dne, prostovoljno ali neprostovoljno, v čezdalje večji meri uresničujejo medsebojni dogovori.
Raztoča masa občil in izmenje-valnih sredstev, neizogibna solidarnost trgovskih in finančnih trgov, naglo napredovanje mednarodnega socializma proletarske zveze, — vse to skoro neopaženo pripravlja združitev narodov vsega sveta.
Vesoljni mir napoči enkrat, ne ker so se ljudje poboljšali — tako upanje nam ni dovoljeno —, temveč zato. ker jim nalože nov red. nova veda, nove gospodarske nujnosti, ki nastajajo in rasto pred nami. mirovno stanje, kakor so jih svoj čas pogoji lastnega obstanka posajali v vojno stanje. Strah me je "srčnih presene-
jeno je vojni, ck v svojem zmago slavju pogine. Naj le pogine za zmerom!
Narodi, spomiujajte se, koliko moči, gorja in slave vam je dona šala in zavite jo v njen škrlatast prt! Osvobodeni izpod njenega suženjskega jarma, ne iščite slave in bogastvs v dnevnih zmagah marveč v miru, ki je edina trajna zmaga!
Kdo bo objokoval mrtvo? če je med vami kdo, ki jo bo — nasičen od mračue teologije — pogrešal ki jo bo kot "šibo božjo" pričakoval in ki gleda v krvavih bit-vah daritev všečno bogu vojnih trum — temu ne odgovarjam.
Ali se mar bojite, da z vojno ubi jete pogum, vztrajnost, samo-zatajevanje, uajponosnejše čednosti, kar jih premore človeško srce? Ne! Tudi umetnosti v miru, veda — čista, razglobljajoča kakor tudi praktična, osebnim in družabnim potrebam služeča veda — in dela človeške civilizacije vzbujajo energijo, bodre pogum in porajajo junake. Sedanji čas ni ugoden, da bi dvomili o tem, naš čas, ko mirno osvojevanje zračnih prostorov neusmiljeno terja žrtve med najvnetejšimi in najvstrajnejšimi.
Pomirijo naj se oni, ki misiljo, da so trde izkušnje potrebne za krepitev srca. Tudi če utihnejo bojne t rombe, ki kličejo plemena na krvavo klanje, ne nastopi za človeštvo nevarnost, da zadrem-lje v razkošju nove zlate dobe. Astraja ne bo stopila z zodjaka, da zabava ljudi o blaženem brezdelju večne pomladi in iz starih hrastovih debel se ne bo v potokih razlival med. Delo, trdo delo bo slejkoprej potrebno nesrečnemu človeštvu. Ali nima celo u-metnost. umetnost .ki je kakor čr-sto veselje in jasen smeh — svojih mučenikov, ali ne terja od tistih, ki se ji posvečajo krutih, časih tudi krvavih žrtev?
Oe je boj M «mrt nevaren, ne nudi boj proti smrti nič manj strašne nevarnosti. Spomin zdravnikov, učenjakov, iznajditeljev, vseh plemenitih ljudi, ki so poginili lajšajoč soljudi, mi je priča.
In če že govorimo o vojskah, ali ne trpi velika delavska vojska utrujenost in pomanjkanja, ali ne visi v večni nevarnosti, ali ni izpostavljena ranam in nevarni smrti? Delavska vojska, ki gradi in vzdržuje s svojimi rokami čudežno stavbo naSe civilizacije :
Obdelovalci zemlje in rudnikov, {ovine in kamna, mirna in dobrodelna vojska, ki doprinaša v temi vsak trenutek čudeže udane po-žrtovalnosti, moči in neustrašeno-sti! Ali ne bo ta vojska imela zmerom — oh, tudi ob vesoljnem miru! — svojih junakov in svo-ih žrtev?
In vi, poslednji zvesti prijatelji vojne, ki jo ljubite, ker jo smatra-:e za plemenito, za čisto in za junaško. in jo hočete okrasiti zaradi pravične stvari, kot da ne bi h trati služila pravici in krivici — i, ki se pred vami uklanjam. ker ste odkriti in lojalni, ohranite v svojih srcih spomin na njene stare kreposti, , ki jih je imela kot svetovna razsojevalka. Z mečem i je vojna pridobila svoj vzvišeni glas. Jokajte in tožite! Meča ni več! Svetel meč ki je ustvarjala takorekoč pravico hrabrosti, je nadomestila draga metalurgija in »irotehnika. ki poseduje srčnost državljanov bogastva narodov, ^ellona ni več vojniea. Kovinska 'ahrikantka je. velika industri-jalka. ki izmika sirovino in orodje miru in kulture in ca pokončn-je zaradi lastne?a dobička. Ljudje. obrnite ji hrbet!
nenor-
o*.
ža I o vanje vreden, dusevao malen človek in da je zvršil ,VOi. atentat v hipni zmeden^ izza svoje mladosti je bil vihrav nestalen Človek, ki se ni m i obdržati v duševnem ravnov<X Izprva je bil ognjevit liberalec m je leta 1907, v Šibeniku z vsemi močmi agitiral proti klerikalne mu kandidatu, tako da je bil rs-di napada na nekega klerikalne» agitatorja celo obsojen na mtscc dni .ječe. Ko .M< prestal kazen, j« moral k vojakom. In tu se je pw. veril iz eksaltiranega liberalca v eksaltiranega socialista. Ko se je leta 1910. praznoval v Sibeniku prvi maj. je prišel Niemis iz vo-jašniee in je korakal z demon-stranti med neprestanimi v&lb ki. Ob drugi priliKi je potegnil kavarni sabljo in vzklival: "fe vel mednarodni socializem!" nje gov stotnik ga je spoznal z» ne normalnega človeka, zato je tn< plival, da ga niso prestorogo ks znovali.
Pred dvema meseci so prodal bratje NJeguš hišo in na Nikolaja je prišlo 2600 K. S tem denarjem pa je gospodaril tako, da po mih dneh ni imel ne enega vinarja. Polovico prejetega denarja je razdal; svoji *1nateri je dal 300 kron. bratu Petru 300 kron, 50 kron prijatelju v Sibeniku, 200 K. nekemu druiremu prijatelju Spljetu. 100 kron socialističnemu i stil v Šrbeniku, 50 K organizaci. ji, plačal je dolgove in še nekaj razdal. Dobil je potem se 870 K svojega deleža; od te svote je da materi 240 K. Pred štirinajstim dnevi je zapustil ftibenik in odše v Spljet. Odtod je pisal svojemu delodajalcu, da pride v kratkem v Šibenik. Zategadelj so se v Si->eniku tembolj začudili, ko so slišali o atentatu.
Z Dunaja je poslal Njeguš bra-;om in sestram fotografije; vsa njegova sporočil« niso imela alt l:rohice sledu o kakem naklepu. Vsi listi v Dalmaciji, klerikalni, iberalni in demokratični, so si edini v tem, da Njeguš ni bil povsem zdrav človek. Njegov oče je M alkoholik. Njeguš .sam pa se j« ;iako varoval omamnih pijač, ker .¡ih ni prenašal. A ko je časi zaradi družbe pil nekoliko vina, tedij se je pogosto nenadoma razburil: >il je kakor blazen in ni vedel, iaj govori in počne.
Na vprašanje, zakaj da je mogel streljati, je odsrovoril neki njegov prijatelj, ki ga dobro pozna: "Zcroditi se jc moralo v hipnem razburjenju. Nekaj ga je moralo razjeziti, kadar pa je Njeffm iz sebe. tedaj je pripravljen zi vse." Drugače pa je bil Njepru» jako blaga duša; trpeti ni mojre nobene krivice. Bolestna razdral-jivost in navadna občutnost do alkohola sta jako značilni in vesten sodnik l>o moral ta dva momenta močno vpoštevati.
— Sodba katoliškega župnika o socialni demokraciji. Oton Feuer-sTein. katoliški župnik v Giil-orfu za Virtemberškem je izdil brošuro "Sozialdeinokratie mid Weltgerieht" (Socialna demokracija in sodni dan), v kateri se od->o vedli je katoliški cerkvi in se >roglaša za socialnega demokrat*. hVuerstein pravi v brošuri, da j« \ristus zasledoval tiste cilje kot socialna demokracija in da je bil /a odpravo zasebne lastnine in za skupno lastnino. Njegovo "kra-jestvo božje" se sklada s sociali-nenim naukom o svetu, kjer ne >o krivice. A kraljestvo božje bo možno le tedaj, če zavlada komori i/etn. C. rkve so doslej tako piše katoliški župnik delale zopor Kristovc zahteve. Feuer-stein kaže. kako so cerkve v svoji £?on i i za politično moč jo, postal?
era so- nižnje človeštvo! Zgine naj voj- 7ntrot<* ^einsko norost oborože-' hoh)n ^^^ po
ščanska na. ki danes ne more več poprav-	"vpt « ^-¡mnenju cerkev danes ve zakaj
ogrinja ljati izerube in škode, ki jo prov-P'-1?* 7]n- f1 ^ »mrtonosnejSe od f],{ jo gycfn. ^^ f p.
jansko revolucijo. Italijanski pro- da preprečijo pravočasno spo-letsrijat, čegar del mora na ukaz znanje preteče nevarnosti. Prvi roparske vlade v Rimu v Tripoli- in drugi so bili za ljudstvo škod-
kaže moderni socializem; seveda čenj" in vse čuvstvene suerestije ne spaka, ki se nam vsiljuje pod znmetiijem. Zcrine naj mir. če po-zloglasno firmo krsčanskecra eializma, pa tudi ne me reformacija, ki si rada plašč socializma.
Le pravi demokratični socializem je, ki nas bo rešil preteče nevarnosti in ki je izražen v nepozabnih besedah slavnetra in svetovnega učenjaka Ksrola Marra : "Prolctarci vseh dežel združite se!"
T . ...	^^^ dekle mamona. Suženjstvo delsv-
L.iudski zastopniki, narodni po- Lfv, ^^„i^v . .	.. ,
i . .'v .. . , . . ' _ I *tva proglašajo in-menno. da so slanci. državljani.-prolctarci obeh : .i.^i-i • , v ,
, v.,	.	I nopolnile svojo vlocro, ce vabijo
svetov, zdruzite se. ustavite se že-ii- i-	.	. A
. . U1 .. . . . ' , " 1.1»«» na opravljamo raznih obre-lezni blaznosti, ki ie strašneiša ,	, . . . .
, , .	vi v.	. I nov, CC prodaiaio lpidstvu *nhe
od bojne groze. Združite se, da
j doarme m cc nražijo v njem po-
zroča zmagovalcu. Zgine naj voj-	iz krempljev oboroženega
na, zakaj industrija je postala ve-
lika- in edina zmagovalka.
Mir! Človeštvo vseh dob je koprnelo po njem. Prav nič ne zar-)
miru
NIKOLAJ NJEOUŠ
O Nikolaju Njegušu. napadal-
devamo, ko stremimo po njem —j ^u, ki je v dunajski zbornici strel-najboljše pred nami je navdajalo jal proti ministerskim sedežem.
Delavci vsega kulturnega sveta
tanijo pod turSki nož, bo prejeli- ljivi in žalostne posledice njih po- so tudi nvaževali ta vspodbujajo- pesnikov je bila. «la se meči pretočnega sklepa, da je bil Njeguš ob- i zust uradnika ene teh cerkev.
to hrepenenje, žel prerokov in atenskih
lia izraelskih.se poroča mnogo podrobnosti. Tn ih in rimskih , vsr te podrobnosti vedejo do nnj-
kov na krivi poti. Vera bodočnosti bo socialni pmtestantizem in žulje bodo igrali vrnivši se * Palestino zopet veliko vlogo. Av tor imn. kakor ie videti. čndrS
j
nazore o duševni osodi človeštva; giblje se rad v fantastnih sferak ampak to. kar pravi o sodobna cerkvah, je zelo zanimivo, zla^

Dopisi.
Milwoukee, Wia. S obletnici dolov, iiobr. društvo iB soe. pev. klubo "Naprej".
Pred enim letom zbroli so se -¿lani tamburaŠkega zbora in dramatičnega odaeka "Adrijo" k važnemu posvetovanju. Takrat je bil čas. da se izpolni naloga, ki «U si jo postavila pri vstanovit-vi dramatičnega odseka. Igre, ki
pred sabo velik cilj in ta cilj je zahteva stanarino. Pri tem izkazu-pnboritev boljših socialnih roz.; je vso robatost in ošabnost brez-mer. Priboritev državnega zava- brižneža in brezarčueža. Dekle ga
rovanja v bolezni in nezgodah Danes pusti delavec «voje zdTov-je, svoje moči v tovarni. Nobeno postava ne sili kapitaliste, da b skrbeli za one, ki so jim vstvoril neizmerna bogastva, in jim puotil pri tem svoje zdravje, svoje moči. Vse države na svetu, ki se štejejo modernim, imajo vpeljano de. lavsko zavarovanje. Le Zedinjene
v. J,). !- li- f j 1 <*r**ve ne. Zaostale «, celo r. ▼ibudile v na», uaaelb.n, nov duh mong(jUkim plemenom - Japon. u, pokazale, .la je .krajo, aa, .1. ci. Za ,ovico manJ.f M pnžne z vaem. moim, delati na lobijo aelavci d ■^ polju uobrazbe. Ta dan ae je uata- 8,tkrat bolj4o ^^ ko< „ Amf. iiovila čitalnica pod imenom: de- -	B
lavsko izobraževalno društvo. Par dni pozneje pa soe. pevski zbor 44 Naprej".
Obadva društva so tvorili, z malo izjemo, eni in isti člani. To malo število stalo je nasproti velikim zaprekam. Na en' strani so l»le ovire vsled pomanjkanja denarja, na drugi pa še bolj neum-ljivo nasprotje rojakov, od katerih so pričakovali najprej pomoči. Ti denarjem, ki ga je podani dram. odsek in s prostorom, prepuščenim za prve mesece brezplačno po vrlem rojaku J. K., dana jim je bila možnost, da so storili prve korake. Prve knjige podarila sta rojaka J. K. in L. Z., druge pa so
riki, ker so delavci nsvezani na sami sebe in medsebojno pomoč ▼ podpornih društvih! Zato mora biti naš pogled obrnjen naprej, proti času, ko ne bo delavec prepuščen samem sebi in svojim sotrpinom v bolezni; proti času, ko bo delavec začel podirati trdnjav ve kapitalizma, in si zidati na njih lepšo bodočnost, ln ta čas bo prišel tim preje, če se bedo delavci začeli v večjem številu zanimati za izobrazbo. Izobražen delavec, delavec, ki začne misliti, postane kmalu dober boritelj svobode; postane socialist. In da začne misliti, mora čitati, mora se povzdigniti iz duševne zaspanosti, mora, spoznavati svet, zgodovino, nara
proai, naj potrpi, ker ima bolno mater in mora skrbeti, da se plačajo zdravila m zdravnika, češ, da pride tudi stanovanje na vrsto. Gospodar pa ostane trdovraten in hoče samo denar, druge st vari ga n« brigajo. Vstopi proletarski mladenič, kateri zaničljivo pogleda nadutega gospodarja in ga u-praša kaj želi. Ko mu dekle raz-loži, da zahteva stanarino, poseže slednji v žep in mu odšteje zahte-vano svoto. S hvaležnimi očmi vpraša dekle, odkod je ta denar, na kar pove z ljubeznivim nasmehi ja jem in razloži, da se je nabrala med delavci ta svota in še 70 dolarjev poleg za druge po-trebščine, katere ji izroči. Pri tej priliki ukaže hišniku, naj se pobere, vendar se slednji obotavlja, češ, da ga nima nihče pravice izgnati iz njegove hiše, mladenič pa dostavi, kažoč na odprte duri, da je stanovanje plačeno, in da naj se pobere.
Dekle je bilo na ta način rešeno skušenj in ko ji mladenič v krat kem vse razloži, jo prosi za roko.
ranega delavstva. Vsak posamezen delavec bojuje življenski boj. boj za košček kruha, da si uteši glad. Veliko jih je tudi v naši naselbini, ki nimajo niti za vsakdanje potrebščine, kje je drugo: obleka, stanovanje lld. Pred durmi je zima, treba Je toplejšega oblačila,
BEBEL IN STROKOVNE ORGANIZACIJE.
Pred tremi tedni so bili v Draž-danih (Dresden) zbrani zastopniki nemških strokovnih organizacij. Ta kongres je med drugimi
pozdravil vodja nemške socialne kje vzeti T Ali zbog tega ne vidijo I demokracije sodr. Bebel s pismom,
nroletarei tistega, ki jih nadleguje z denarnimi zahtevami za nje-gove "božje namene". In ti prole-tarei z duševno temo obdani, mu izdajo zadnji denar, te tndi nimajo, da se pošteno prežive.
Pomislite, tuk«jšni slov. "dušni pastir" bode priredil v proslavo 251etnice mašniitva. obed, na katerega povabi vse od blizu in daleč, črnosuknježe in ženstve vseh vr*t: "nune" in "punc" in
ki ga prinaša "Dreadener Volk zeitung". Besede sodr. Bebla veljajo za nas slovenske socialiste v isti meri, kakor za nemške sodru-ge, ker so splošne vrednosti. Pismo se glasi; Nemške strokovne organizacije morejo svoj letošnji kongros v lepih Draždanih obdr-žavati s posebnim zadovoljstvom. Pokazati morejo na krasen razvoj, ki ga je doživelo strokovno gibanje nemških delavcev v zadnjih le-"odlične" Slovence, za to pa je|*'h. To jih mora navdati s pono-
potreba denarja: ker pa niegov /ep 7>\ t«ke «fv»ri ne izdaje, /a t* naj daio "f»r»»niIn zdaj hodijo njegove: kuharica in marke-tendarica okrog ubogih zasužnjenih proletarcMv in zahtevajo denn'*. In ti, z duševno temo obdani nroletarei ga dajejo v "božje namene". O. vi reveži . . . Delavci, stran s takimi, ki vam
Ker je bil zaveden delavec, ran da obljubujejo "božji Ion". Delavci.
• v ., „.	»'VI, /.HIHUMJIIU uma-
se naročile, prvič v majhnem ste-, vo in imiltnoRt Vse to pa doseže,
vilu. In tako je bil zagotovljen	8e pHdruži ^ u hodijo
«bstoj čitalnice. Na drug, strani	to pot. po8,nSflti mora glafl ki
žrtvoval je svoje moči za pevski	kliče v svoje v„te y VMte ^^
zbor — kar se danes v večji meri	neffa delavstva. P N
stori — najdelavnejši Član naše	___
naselbine sodrug W.
Kazbornik. Eno samo leto je minulo od tega časa, a prineslo je obile sadove. Ta zabavnimi večeri in debatami v čitalnici, pomagalo se je izobr. društvu, da je zadobivalo činuta-Ije večji vgled in boljše gmotno stališče. Knjige preplavile so našo naselbino, nosile so nov duh v hiše delavcev. Danes šteje čitalnica okrog 130 članov in to število se množi od dne do dne. Zahteve po drobnem čtivu naraščajo. V tem svežem zraku, ki veje po naselbini pa donijo socialistične in narodne pesmi ter budijo rojake iz brezbrižnosti v katerej so živeli. Vzbujajo jih k zavednosti, k spoznanju, učijo 'jih spoznavati pravo svobodo, umetnost, in jim kažejo nove cilje v življenju.
Na vseh straneh med rojaki naše naselbine zavel je nov duh. Nasprotstva, pred enim letom se tako močna, začela so se umikati spoznanju. Vstanoviteljem omenjenih društev predbacivalo se je še nr**d mo«eei\ da rozdiraio «lopo v naselbini. danes se vidi, da so le podirali kar jim je bilo v zapreko: postaviti izobraževalno delovanje na zdravi neomahljivi temelj; kajti le zdrav temelj je predpogoj vsacega društva in naprej Im/Drn* t va n» nezdravem temeljno so že naprej obsojena v smrt. S temi vrstami odprl se je pregled v preteklost. A važneje kot to. je bodočnost. S tem. kar se je doseglo do sedaj, odprlo se je pred nami še večje, še težje delo. To delo storiti, te težkoče premagati, treba je na vsak način solidarnosti rojakov, cele naselbine. Tn to se bo in se mora doseči. Tn da se to dioseže, treba je predvsem pomoči od podpornih društev. Dve tnkaisni društvi stopili ste
Cleveland, Ohio.
Veliko pozornost elevelandske-ga slovenskega proletarijata je zbudila igra spojena z veselico, prosto zabavo in šaljivo pošto "Boj za vsakdanji kruh", ki je zajeta z vsakdanjega proletarske-ga življenja.
Krasni nagovor sodr. Jurinana je bil burno aplavdiran. Ko ae je vzdignilo zagrinjalo, smo videli proletarsko dekle, kako se muci da preživi pošteno sebe in svojo Wlno mater. Med aktom vstopi priliznjena in hinavska ženska, ki ji prigovarja, da je nesmiselno, da se človek tako muči, ko se dobi drugega, za njo bolj primerne ga — četudi ne tako poštenega — dela, za čegar dohodke se živi si-i jajno. Ne pozabi ozmirjati tudi socialistov, proti kterim kaže vso farško hinavsko gonjo. To ulogo je rešila imenitno v kretnjah in govoru Miss Bivk. Splošno se so d i. da bi te uloge ne bila zvršila ne ena bolje.
Nastop župnikov je provzročil precej pozornosti in smeha. Igralec, ki je vršil nalogo župnika. j< nagovarjal s svetohlinslvom pro-letarskeinu dekletu, kako bogu do-padljivo je njeno trpljenje, za ktero dobi plačilo na onem svetu v rajskem veselju, zakar jo sedaj le skuša, l*riporoča ji naj bo v<La-na in pohlevna ovčica, naj hodi v cerkev in trpi tako dolgo, da jo ljubi bog pokliče vsled lakote k Sebi. Illini se na vse pretege okoli nje in hinavskir povzdiguje oči proti nebu. Toda zavedno dekle ga pogleda zaničljivo in mrzlo, češ. kaj bi jo bog skušal. Končno jo še praša, če hodi v cerkev in kaj da je bil njen oče, ako je umrl s sv. zakramenti in ako je bil pri polni zavesti. Dekle odgovarja, da
v ta delokrog že prej. Člani socia- .je bil pri polni zavesti in do je bil
lintienega kluba in v večini tudi Čitalnice ter pev. zbora "Naprej" nrioadajo podpornim društvom H'11'flr !n mof»fl "t neiše društvo je stalo na strani, a opanie ie. da tndi tam spoznajo rninki potrebo izobrazbe. Pred kratkim ie imelo to društvo prvo Vnnvenciio in že «»edfri se vidi. da veie drugi duh. DruStvo je spoznalo. da ne zadostuje za pravi napredek edino le veliko Število članov, ampak da ic treba Mane ve'lit? tiuli v rnp«'r>i r»n no+i r»n-pred.Va : po poti. ki pelja v boljšo bodočnost do gospodarske samostojnosti, do višje kulturne stopnic v narodu. Društvo samostojna "Sloga" ima pod svojim okriliem okrog 300 članov. S pozrtovalno-stio in tenkim delom svoie sfaliSee in s
rver'o V« i »e Vrft-
skn so1ulnrnn«t Tn to p« i bi vz-poJbninlo moje. ki so «edni dobili vod«tvo v ro>e, da krene društvo n« pot. Vi ie res nnprw,Tin' ^^ nio 7f\ društvo, ampak rs celo naselbino. is. za vesMino delavstvo. Vs«ko podooroo drn^tvn moralo bi <*oi?ti izobrazbo r fllsrn bi morali vedeti, da imamo kot delavci
v vrstah zavednega proletarijata, kakor je tudi ona. Te besede faj-moštra tako pretre^ejo, da se začne zopet hinavsko križati in zavijati oči proti nebu, rekoč: ja že vem. socialist je bil. Nato poskusi še enkrat s svojo hinavščino. s križanjem in povzdiganjem oči, pa brez vspeha, dekle ga zaničljivo prezira. — Poleg fajnioštra. se naenkrat znajde zopet prejšna igralka — priliznjena hinavka, ki obli-zuje fajmoštru rdke, da bi na \f\ način obudilo v prolctarskem dekletu ponižnost do zadnjega, a dekle ostane nepremagljiva, na kar jo oba odikurita z dolgim nosom.
Kmalu nato vstopi neki privatnik, ki ji razlaga, da bi rad dobil
roko. Mati, opazivši to, pride k njima ob palici v zavednosti in veselju, da se združita dva prole-tarska bitja, jima ipodeli materin blagoslov.
Ko je padlo zagrinjalo, je godba zaigrala raarseljezo, na kar je zagrmel v dvorani nepopisen a-plauz in vrišču ni bilo ne konca ne kraja.
Vsi igralci so bili svojim ulo gam kos, v ¿adovoljnost vsem navzočim.
Slovenski socialistični klub ima dobre moči, ki delajo ob vsaki priliki za propagando socializma ter zavednost elevelandskih slovens kih delavcev. Čuje se da se v kratkem priredi ?opet veliko igro, ki bo istotako vzeto iz delavskega življenja. Tako je bilo namreč za ključeno na zadnji seji goriimeno-vane^ra kluba v splošno zadovolj nost vseh članov, kar bo brez-dvomno rodilo krepak odmev v vseh naprednih slov. delavcih v Clevelandu.
Naprej torej, naša mladež!
A. K.
naš cilj je: V socialistične vrste, v vrste zavednega delavstva!
J. H—e.
Sublet, Wyoming.
Slavno uredništvo: —
"Vremena Kranjcem bodo se zjasnila", so bile nekdaj besede ljubljanskega pesnika, a žal, do danes so se še malo izpolnjevale, kajti zarja svobode le počasi svi I	uvideti, kako se podjetniki
ta: premočan je namreč hudourni 8J>retno izogibajo neumnemu ce oblak kapitalistične suinosti, da P^nju zaradi verskih ali politič bi ga kar naenkrat razsvetlila nih Dvorov ter zaeno, najsi bo po-svhloba svobode. Toda kljub mo- tem katolik ali protestant, Žid ali
som in zadovoljstvom ter z naj-leimimi nadami za bodočnost.
Ta razvoj in napredek je bil nujno potreben. Podjetništvo je v mnogo večji meri nego do sedaj delavski razred sililo, da pojmi važnost in potrebo strokovnih organizacij, četudi v početku niso hoteli nič slišati o takih organizacijah. Prvotno učenci postali so prav kmalu učitelji!
To je prisililo delavski razred, da posnema podjetništvo. Ako hočemo svoje bodoče borbe za boljše življenje voditi vspešno in do zmag, tedaj mora tudi zadnji delavec, slede zgledu svojih izkoriščevalcev, pristopiti k svoji strokovni organizaciji.
No, tudi zadnji delavec mora
j; Stranka \
"oo#oe»ooo»s»Mioooo«aso»( "Bodrugom naznaje!
Srbski sodrugi »o izdali posebne marke za tiskovni fond, namenjen, za večkratno izdajanje njih lista "Narodni Glas", ki sedaj izhaja dvakrat na meoec.
Tajnik srbskega odseka, je razposlal tudi na slovenske klube do-tične marke. Vaaka marka velja deset centov in se jih vporablja pri pošiljanju* pisem, za agitacijo.
Kakor Proletaree, tako je tudi Narodni Glaa glasilo Jugoslovanske socialistične zveze in je torej skrb za vsakega v to spadajočo zvezo, da zanj po svoji moči stori, kar največ more, bodisi v gmotnem ali pa moralnem oziru.
Z novim letom — pravijo srbski sodrugi — mora poatafti Narod-ni Glas" tednik. Da se to izvrši, je dolžnost vseh jugoslovanskih socialistov, združenih v Jugosl. socialist, zvezi!
Naj ta oklic rodi zaželjeni vspeh! Naprej za jugosl. socialistično časopisje!
NAZNANILO IN POZIVI
Znaki in znamke J. J. Mo Nomoro.
"American Federation of La-nabavlja veliko množino
Pueblo, Colo. 22. okt.
-('enj. sodrug urednik : ~ Že dlje časa sem naročnik in tudi pazno čitam prepotrebni list Proletaree". Proletaree. Kaj znači beseda proletaree? Ali ne znači delavec, sloj. ki se dan za dnem muči in trudi za košček kruha, ki mu ga milostno vrže delo-lajalee? In pod tem naslovom, slov. delavci, imamo list, ki nas uči, nas brani, nas vodi v našem boju, nas organizira v politične delavske unije; nas vodi k boju in napredku.
Slovenski delavci, ki delate v tovarnah, topilnicah, premogo in rudokopih, ali si ne želite izboljšanja svojega delavskega položaja? Ali mislite, da mora vedno taco ostati — da bomo vedno sužnji zasužnjeni v krempljih kapitalizma? Ali si ne želite več svobode, udobnejšega življenja za sebe in svoje družine? Koliko je ljudi danes takih, ki nič ne delajo, a živijo v brezdelju ter posedajo milijone in milijone. In kdo je tisti, ki mu gromadi kapital? Delavci, to smo mi. ki v potnih sragah kopičimo njih kapital. — Koliko pa je ljudi danes., ki se komaj preživljajo. Koliko jih je. ki se pri mučnem in napornem delu prislužijo komaj toliko, da se prežive. Koliko jih je, ki se niti ne najedo lo sitega enkrat na dan. Koliko
či kapitalistov in črnosuknarjev celega sveta, se hudourni oblak polagoma razpršuje in prikazuje se svitla zarja svobode od vseh strani ¿veta.	—i—
Tudi nam Slovencem na Suble-tu se je pričelo svrtati. Kljub vsem nezgodam in zaprekam kapitalističnih gospodov in njih zaveznikov črnosuknarjev, smo deloma že ustanovili bralno društvo ali čitalnico, ki misli pričeti poslovati s prvim novembrom t. 1. Nabrali smo do sedaj že 37 članov, in upamo, da se bo gori navedeno število še precej povečalo, čeravno bi bilo lahko število članov trikrat večje, smo lahko ponosni na naš začetek, ki nikakor ni bil le-1r t»»ko. kot hi se-mogoče kt*»ri mislil, kajti le premnogo je rojakov. tudi med nami, ki jim je kak napredek deveta briga, Ako jim kak rojak sproži misel kaj o na-
brezverec, konservativec, liberalec ali demokrat, združujejo v svojih strokovnih organizacijah. Ako de lajo podjetniki, potem si more delavec dovoliti tak luksus cepljenja v organizacijah. S pravico se radujejo podjetniki in vsi owtali nasprotniki modernih delavskih organizacij nad takim samomorilnim delovanjem delavcev, akorav-no se varujejo, da to svojo veselje odkrito pokažejo.
Samo popolna sloga in edinost delavskega razreda v strokovnih organizacijah zagotavlja njegovo zmago in oneinogočuje njegov poraz.
Naj bi se delo strokovnega kongresa v Draždanih razprostrlo kot močno privlečno sredstvo daleč preko kroga organiziranih sodru-gov in delovalo na one, ki še zmi raj stoje izven svojih organizacij, a misel o potrebi edinosti v naših
nredku. sicer kimaio in pritrjuje- organizacijah naj si osvaja zmiraj
jo. ko jim pa razodene, da je tre bo tudi nekaj centov za knjige in časopise, se pa skrčijo kot tista vodna žival, ki sicer precej uščip. ne. ali v najmanjši nevarnosti pa zbeži in sicer z zadnjim koncem naprej ter se skrbno skrije za kamen ali korenino. Taki rojaki so zadovoljni, da delajo in da imajo na plačilni dan za sodček pive. b kateremu seveda povabijo tndi kakega gospoda, kot je n. pr. "Pittbos ali superintendent". fV pa kteri dene na stran kak cent za slabe čase. se pa kmalu prikaže kaka črna suknja, ki v družbi kompanijskega gospoda hoče še tiste cente izrnolziti od delavca, ki jih je sicer krvavo zaslužil a ,iih mora darovati za zveličan.je svoje "nenmrioee du«e". Jaz sicer ne mislim blatiti tukajšnih ro-iakov. toda kot človek, ki da vsakemu prav. se pa tudi drznem, ako treba prinesti resntco na dan. (Vst komur čast: to je moje ge-
večji krog novih pristašev.
A. Bebel.
Galbraith P .Rodgers, kteri je 17. sept. pričel svoj transkon-tinentolni polet v New Yorku, je zadnjo nedeljo srečno priletel na paeifično obrežje v Pasadeno, Cal. Rodgers je danes najslavnejši aviatik na svetu. Njegov polet je trajal 51 dni in preletel je 4611 milj daljave. Iz med treh aviatokov se je edino njemu posrečilo, da je preletel ozemlje Zedinjenih držav od atlantika do Pacifika.
oor
znakov s podobo J. J. Mc Namare in napisom, od zgoraj: "pravica za McNamara's" — spodaj pa "Ugrabljeni."
Cena znaku je 5 ct. Istotako je nabavila tudi znamke, ki se vpo-rabljajo pri odpošiljanju pisem. Te marke stanejo 1 ct. komad.
Ker oboje izdaja .eksekutivni odbor A. P. of L. direktno v Wa^ shingtonu, D. C., in je našim so-drugom vsled tega nepriročno nabaviti si eno in drugo, misli tajništvo J. S. Z. nabaviti oboje. V ta namen se pozivlje vse klube Jugosl. soc. zveze, da čim prej ko mogoče naznanijo, koliko znakov ali znamk bi naročili ,da nabavi tajništvo potrebno svoto. Popusta pri teh naročilih ni, ker gre čisti dobiček v obrambni sklad bratov Mc Namare, ki čakajo v Los Angelski ječi sodbe radi "razdejanja" "Los Angeles Times".
Vsi klubi, ki žele nabaviti znake ali znamke, naj vpošljejo prej ko mogoče tozadevna poročila.
Še enkrat: znaki so po 5 ct., znamke pa po 1 ct.
Tajništvo.
SODRUGI!
Vsak socialist bi moral naroči-"PROLETARCA," kajti list živi samo od svojih naročnikov.
Vsak socialist bi moral širiti PROLETARCA", kajti to je prva naloga naše stranke.
Vsak socialist bi moral točno Jlačati naročnino za "PROLETARCA," ker le na ta način se zamore osigurati napredek našemu listu.
ti
Priporočajte in širite jugoslovansko socialistično časopisje v Ameriki: "Proletaree", "Radni-čka Straža", "Svjetlo", "Na* rodni Glas".

na-
utrdilo je tem pokazalo.
...... » i . • . , i	P" tudi izrekam čast na-
jih je. k, so tfadn.; mmajo ne krn- «m vrlin, so,lrneom. ki so kliubo. ha ne zasluzka, ne stanovanj. Kje je pravica? — Delavci, naše orožje je: delavske unije! Delavske unije so najmočnejše orožje proti izkoriščevalcu kapitalizmu. Orga-nizirajmo se v unijah; organizira jmo ^e tudi v socialističnih klubih, tam si razširimo znanje, zado-bimo pojmovanje o razrednem delavskem boju, o splošni izobrazbi. |
vali vsem zaprekam in nam po-mogli, da «mo storili sicer mali ali vseeno dober korak do predka in svobode.
T?ojaki. kateri bodo mogoče na-i vprotovali mojemu mnenju, naj pomislijo, da tndi nekatera zdravila «o huda in rbodejo v nos. ali I vveeno jih bolnik potrbuje. če bore ozdraviti . .
Priloženo svoto pošiljam kot
VABILO
na veliko fesensko veselico z lzbor-nim pevskim sporedom ln godbo

KI JO PRIREDI
SLOV, DELAVSKI PEVSKI ZBOR "OREL",
v soboto zvečer, dne 18. novembra 1911
v Narodni dvorani, vogal 18. cesta In S. Center Av.

Začetek oboami url zvečer.
Zon «h o v «premttvu m.wkih •<> v «topni no prosto
Za obilen poset se priporoča
Vstopnino 2Rc.
ODBOR.
čitalnico, box 131. Sublet. Wyo.
Pozdrav vsem naprednim rojakom - delavcem! Naročnik.
za ktero stremi vsak. ki se je otre-služkinjo in d« ji nl«.-n 15 dolnr- sil teme v kateri je živel _ v ka- n„rnini'nn',„ "T^oleH^"'^ ion i jev n» meseo. nko sprejme, /asi..- teri jo se toliko slov delavcev -, „„^ W nni s, „„«Ii* na slov Si lahko postrani vec, ker je sa- in ugledal svetlo točko-na obzor- j
ju dvajsetega stoletja, ki plove l počasi a sigurno, na površje, do /mnge —. socializma.
Tudi tukaj v naši slov. naselbini je še veliko takih, ki ne vidijo one svetle točke in se ne zmenijo za njo. Tudi v naši naselbini se bojuje boj proletarijata Ali ta boj se razlikuje od boja organizi-
ker je samec. Pri tem se ji približa z vso poželjivostjo. toda dekle ga odvrne z zaničljivo pripombo od sebe. Pravi: akoravno/sem revna, si kaj tacega. ne pustim podtikati, odklanjam ponudbo. Dotični igralec je izvršil svojo ulogo v splošno zadovoljnost. — Takoj na to vstopi v sobo hišni gospodar, kateri
eaneueo
r;
Sil,
nov.
Scm-
• San
i*ai i«- došlo noroči'o. tla je danes JVJrnfr Padel v »oVr revolucionarjem fesar ie zbegal. Kegent t princ ('nn»» ie uiet Narodi.i zborj je proglasil republiko! .
JUGOSL. ZADRUŽNA TISKARNA
SOITH SlAVir rOOPFMTIVF
INCORPORATED
PRINTFRY
Delnice »e prodajajo po $10.00 ena in jih je moči odplačevati po $1.00. Pristopajte k temu zadružnemu podjetju, ki bo nosilo dvojno korist in kj bo trdnjava delavske prosvete.
Vsa pisma je nanloviti na
FRANK PFTRICA, 1830 So. Centre Ave.,
*	CHfCACJO. ILL.
$10.000.00
MATI.
Socialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Oorkij.
~ (Dalje.) Široko je zamahnil z roko in po» treael avojo pest v zraku.
—	Takoj moramo poklicati ravnatelja i — je nadaljeval Pavef. — Vprašati ga moramo . . .
V množici je zasumelo kakor vihar. Zazibala ae je in na desetine grl je naenkrat zakričalo i
—	Kje je ravnatelj !
—	Poja&ni naj nam!
—	Sem ž njim!
—	Pošljimo ponj !
—	Ni treba !
Mati se je prerinila v ospredje in je odspod gledala na sina. Ponos jo je navdajal — Pavel je stal sredi starih, uglednih delavcev, vsi so ga poslušali in soglašali ž njim. Všeč ji je bilo. da je bil miren in da je tako prosto govoril, da se ni razljutil in da ni psoval kakor drugi.	s
Kakor toča na železno ploščo so ae usipali odtrpani vzkliki in psovke. Pavel je plodni na ljudi in iskal s svojimi široko odprtimi očmi nekoga med njimi.
—	Odposlance izvolimo!
—	Sizov naj govori !
—	Vlasov!
—	Ribin ! Ta ima strašno zobe ! Naposled so izbrali za razpovor
z ravnateljem trojico. — Sizova, Ribina in Pavla in že so hoteli poslati ponj, kar se oglasijo v množici pritajeni vzkliki: Saj gre sam! . . . Ravnatelj gre! . . ,
—	Aha! T
Množica se je razmaknila in napravila prosto pot visokemu in suhemu človeku z ostro brado in dol-pim obrazom.
—	Dovolite! — je dejal in s kratko kretnjo odmaknil na poti sloiečc delavce, ne da bi «e jih do» taknil. Z očmi je pome/.ikoval in s pogledom izkušenega ovladoval-ca ljudi je raziskujoče motril delavske obraze. Pred njim so snemali čepice in priklanjali so se mu — ne da bi ozdravljal, je korakal naprej ein sejal med množico tfho-to in zmedenost, konfuzen smeh in pritajene vaklike, v katerih se je čutilo otroško kesanje.
Stopal je mimo matere, oplazil njen obraz s strogimi očmi in se ustavil pred kupom železja. Nekdo mu je ponudil roko,— ni se je o-prijel prosto, z velikim zamahom telesa se je vzpel kvišku, se vstopil pred Pavla in Sizova in vprašal:
—	Kakšen zbor pa je tukaj? Zakaj ste ustavili delo!
Nekaj hipov je bilo vse tiho. Glave ljudi so se zazibale kakor klasje. Sizov je s čepico zamahnil po zraku, zmajal z rameni in sklonil glavo.
—	Vprašam vas. zakaj-ste ustavili delo T — je zaklical ravnatelj.
Pavel se je vstopil poleg njega in je glasno dejal, kazoč na Sizova in Ribina:
—	Nas tri so tovariši pooblastili, da zahtevamo od vas preklic odloka o utrgavanju kopejke . ..
—	(^emnf — je-vprašal ravnatelj; ne da bi Pavla pogledal.
—	Tak davek se nam ne zdi pravičen! — je glasno dejal Pavel.
—	Vi vidite v moji nameri glede osusitve močvirja le željo po izkoriščanju delavcev, ne pa skrbi za zboljšanje njihoveea položaja? Ali ni tako?
—	Tako je! — je odgovoril Pavel.
—	In kaj pravite vi ? — je vpra šal ravnatelj Ribina.
—	Vsi smo enega mnenja! —1 je odgovoril Ribin.	i
—	In vi tudi, moj ljubit — se 1 je ravnatelj obrnil k Sizovu. I
—Tako je; prosim vas: pusti- 1
te nam vendar to kopejko!
In zopet je Sizov aklouil glavo in se kakor grešnik naarnejal.
Ravnatelj je z očmi počasi preletel množico in zmajal z rameni. Potem je raziskajoče pogledal Pavla in mu dejal:
•— Glejte, vi ste dosti intellgen ten — ali tudi ti ne uvidite, da je to moje delo koristno? Pavel je gla8no odgovori!»
—	Č os uši fabrika močvirje na svoj račun — bodo vsi razumeli!
—	Fabrika se ne peča s človekoljubjem! — je suho pripomnil ravnatelj. — Ukazujem vsem, da se nemudoma podado na delo?
Zlezel je zopet previdno dol s kupa, ne da bi koga pogledal.
V množici je nastal nezadovo-lejn vrišČ.
—	Kaj? — je vprašal ravnatelj in se ustavil.
Vsi so umolknili, le od daleč je prihajal osamljen srlas:
—	Sam delaj! . . .
—	Ce v petnajstih minutah ne začnete z delom — bom dal vsem zapisati kazen! — je suho in razločno odgovoril ravnatelj.
Skozi množico je odšel, a sed»aj je vzniklo za njim gluho mrmranje, in čim bolj se je potapljala njegova postava v množici, tem glasnejše je bilo kričanje.
—	Govori ž njim!
—	To je pravica! Kh, revšči na . . .
Pavlu so klicali:
—	Hej, zakonodajalec, kaj pa sedaj t
—	Ti si govoril na dolgo, pa je prišel ravnatelj in je — vse podrl!
—= No, Vlasov, kaj pa sedaj?
Ko je vpitje postajalo vse krep kejše. je Pavel izjavil:
—	Predlagam sodrugi. da ustavimo delo dotlej, diokler ne pokli čejo kopejke . . .
Vznemirjeno so zaplesale bese de po zraku.
Krrr •rcmti* da smo bedaki t
—	To se mora zgoditi!
—	Stavka?
—	Zaradi kopejke!
—	Kaj'pa? Dobro pa stavka' V<em gre za vrat . .
—	Kdo pa bo delal?
—	Ljudje se že najdejo I
—	JiuVži ?
—	Vsako leto dam tri rublje šestdeset kopejk za komarje
—	Vsi tako!
.. XIIT.
Pavel je zlezel s kupa in se vsto pil poleg svoje matere.
Vsi naokrog so kričali, drug z drugim se prerekali in razburjeno klicali.
—	Stavke ne izvedeš! — je dejal Ribin pristopivši k Pavlu. — Dasi so ljudje željni kopejke. so vendar zelo plašni. Tristo jih utegne stopiti na tvojo plat. več ne. Ta kup enoja ne vzdigneš na enih vilah ...
Pavel je molčal. Pred njun se je majalo ogromno, črno obličje množice in mu zahtevajoč gledalo j v obraz. Srce mu je nemirno bilo. Vlasovu se je zd»olo. da so vse nje gove besede brez sledu zginile v ljudeh, kakor redke kaplje dežja, ki padajo na zemljo, razhrebano od dolge suše. Drug za drugim «o hodili delavci k njemu, hvaliti njegove besede, izraiali dvome o vspehu stavke, tožili o ne/.avedno sti ljudstva glede lastnih intere sov in lastne sile.
Domov je odšel, ves žalosten in utrujen. Za njim sta šla mati in Sizov. a zraven njega je koraka Ribin in mu godel na uho:
—	Dobro si govoril, ampak ne k srcu. Treba pa je iskro vreči v srce. v njegovo globino. Ljudi ne pridobiš z razumom, obutalo jim ni po nogi — pretesno jim je in preozko! Ne obujejo ga. Tn če ga tudi obujejo — takoj ga pošvedra jo. Tako je.
Sizov je govoril materi:
—	f'as je nam starcem, da se
look Out! You'd better take care of TfourselF ^
Glavobol, bol eft ne v grlu. v rrs\h m straneh, slabe žleza in drntri cimU prehlade ne bodo imeli neVui nih posledic, <*•« bodeto rabili
Dr. Richterjev
Pain-Expeller
pO predpisih, ki SO natisnjeni na omotu. 25c. in 5()c. steklenice.
< «i vaj te se ponaredb in pazite ha sidro m naše ime.
F. AO. RICHTFR 4 CO., 215 Ptarl St., Y.,k, „. y
(K
podamo na pokopali&če. Nilovna. Nov rod vstaja . . . Kako smo živeli? Po kolenih smo ae plazili in do zemlje srno se priklanjali. A sedaj so se ljudje . . . izpameto-vali, ali pa ae še hujše motijo kakor mi . . . podobni nam niso nič. Mladina govori z ravnateljem, kakor s tovarišem ... da, Kli, če bi moj Matej živel ... Do svidenja, Pavel Mihajlov ... dobro si se postavil za ljudi 1 Daj bog . .-. da najdeš kak izhod... daj bog! Odšel je.
—	Le umirajte! — je zamrmral Ribin. — Saj niste ljudje, ampak zamazek ... za za mazanje špranj. Ali si opazil, Pavel, kdo je najglasnejše kričal, da je od-poslati tebe? Ti, ki pravijo, da si socialist, puntar . . . ravno tisti! V nesrečo pode človeka ... in potem pravijo: prav se mu godi.
,Po svoje imajo prav! — je dejal Pavel.
—	Tudi volčje imajo prav, če raztrgajo tovariša . . .
čemerno je bilo obličje Ribina in glas se mu je neobičajno tresel.
Goli besedi ljudje ne verjamejo . . . trpeti je treba — v krvi pomočiti besedo . . .
Ves dan je Pavel hodil potrt, utrujen in vznemirjen semintja, oči so mu žarele, kakor da bi iska le kaj. Mati je opazila vse to i ga vprašala:
Kaj ti je, Pavel, kaj? \ Glava me boli ... — je zamišljeno dejal.
—	Lezi . . . jaz pa pokličem
zdravnika.
Ozrl se je na njo in naglo od-
govoril:
—	Ni treba . . . samo od sebe preide , . .
(Dalje prih.)
Bančni račun.
Moder mož skuša vedno odpreti si bančni račun, kakor hitro mu pripuščajo okolščine z namenom, da ima reservni sklad za "deževit-ne dni". Tsto bi moral storiti z ozirom na svoje zdravje, to se pravi, da vzdržuje svoje telesno moč, ki pomeni za vsakogar naj-bolji bančni račun. Moč pa temelji na dohri prebavi. — Držite jo v popolnem redu in ko hitro zapazite kako nerednost, rabite Tri-nerjeva V^neriško zdravilno grenko vino tako dolgo, da se zopet vse povrne v naravni delavni red.
To sta ro domače sredstvo je zanesljivo zdravilo za vse družinske Člane pri vsakem nepričakovanem nerazpoloženju, osobito želodca, pri slabosti bluvanju, prehlajenju, zabasanosti, zgubi teka. nervoz-liosti. glavobolu in bolečinah v rižeih, pobi t ost i, napadih omotice in mnogih ženskih boleznih.
V lekarnah, .Tos. Tnner 1333— 1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
NAROČITE SE NA DNEVNIK 4 ŽABJA"!
Kdor želi citati podučne Članke o socializmu in novice iz starega kraja, ta naj se naroči na edini slov. socialistični dnevnik "ZARJA."
"Zarja" izhaja v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 0/11 in stane za Ameriko $6 za celo leto.
Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev
Ivan Kaker, 220V£ Grove St..
MILWAUKEE, WIS.
Sodrugi! Naš list je nase naj-močnejše orožje! Njegujmo ga! Podpira j mo in širimo ga! Agiti-rajmo, da bo "PROLETAREC" še večji in močnejši! Delavstvo brez svojega časopisja je kakor življenje brez solnca.
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chicago, IL
lm*	zalogo ur, veriiie, pr*t»
nov in drufih dragotin. Izvršuje t*4J
mkovrttn« popra rila v tej itroki p« salo nitki eeu*.
Obiščite gat
Za dobre fotografije
dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovratne
In najfinejše
slike: otroke, družine, skuDine, ženitve in društvene
skupine.
Fotografira tudi zvečer po naročilu.
14381140 blur island ave., chicago.
If A VOGALU 14. PLAČE TELEFON CANAL 387.	USTANOVLJENO 1883
Stara navada je zdraviti rev-mutizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Riehter-jevim "Pain Expeller". Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 1 centov steklenica jn se spozna po ! varstveni znamki s sidrom. Pri
kupovanju je treba ?T5 to paziti.
_ t
ALOIS VANA
-----------------igdglovitelj ------------:--------------
sodovfce. mineralne vode in raznih neopojnih pijač. 1337 So. Fiak St. Tel. <hhh1 14*6
A * a 1 a * ■ a i a
A. A. ék ■ A

Zdravljenje v 5 dneh tZt
BRKZ NOŽA IN BOLEČIN
Ozdravim vaacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; daljo ozdravim zastrupljenje, živino nezmožnost, vodenico in bolezni tiiočih
nalezljivo se moikih.
Ta prilika je dana zlasti tistim, ki »o izdali že velike svote zdravnikom ae da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki bo bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuapeano, da posedujem le jaz edino sredstvo, s katerim zdravim vspešno.
Popravite Vaše zdravje
Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljie nasveto in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moških, če je upanja v vaSi zadevi, vam pojasnem, kake se treba zdraviti.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih. (Za neuapcAno zdravljenje ni treba plakati).
TAJNE 1	I
moške bolezni	Zastrupljenje
zfuba »ajroi a. h» k/m v	i ^^^	Kr\ i
ledicah in jetrih	^B»	in Vf,eh druff'h ^inih
zdravim hitro za stalno	lC^jjK? jR*	bolezni, kakor priiie,
in tajno. Zivčene one	1 D ifS)	lucije. onemoglost itd.
moglosti, slaboet, napor,	l
zastrupljenje in zguba	\ (jEft^-j^	ZeilSke bolezni
vode-	N^^k^jL	beli tok, bolečine v oza-
PLJUČA	ture, garje, oiekline, po-
naduho Bronchiti. sri-	¿J^^AZfflM	dju {	organske
ne bolezni m pljučne	w i , * . *
zdravim po moji najno I	^ ^S*	bolezni zdrava za .tal-
vej*i metodi	(Preiskovanje brezplačno) n0<
Zdravljenje ta stalno, Je. kar leU Vk>Jtdor; ozdravim vsakogar, kdor mi zaupa njegov položaj. Moie zahteve so dostopne in primimo napram natančnemu zdravljenju in obroki lahki. Pridite danes in olajiaite bolečine (Nasveti zastonj.)
N. Clark Str.
med Randolph in Clark Odprto: 8 zjutraj do 8 zvečer. Ob n«d»IJsh od 8 ijutr. do 4 ^p.
Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnieo.
FRANK ZORNJAK, ¡837 So Centra ave., Chieasro, 111.
'T 1 9 9	if
AVSTRO-AMEBI KANS K A črta.
Najpripravnejia in najceuejža paro brodna črta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania
Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Pamiki odpluje-jo iz New Vorka ob sredih ob 1 po poldan in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vsi par-niki imajo brezžični brzojav, električno razsvetjavo in so moderno urejeni. —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in *	hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naie zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO
6en'l Agt's, 2 Washington St., Ne« York.
Zastopnik za Zapad,- K, W. Kempf, 120 N. La Salle St., Chicago, 111.
Importiran starokrajski tobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje portirane cigare in cigarete. V* pristno in po zmernih ceuah
vac. KROUPA,
122Ö W. I8U1 8t. Chicago, fc Jako važno vprašaa|e?
"Ali sem le poslal raosUio ročni ti o ne "Proletarca"? • 6« nef —
Podpirajte socialistično čm*. piajel Naročajte, öitajte In ftfe 'Proletarca'! Priporočajte hrn|. akim delavcem 'Radničko Stražo',
JESEN IN ZIMA
* 1911-1912
Popolna zaloga mnih, naj»uoder(,VJi^
Obleke za odrasle In mladeniče
Naie obleke «o dobro krojene in »«. site i vso vsebino, ki spada v
Dobre Obleke
od $25.00 po dol do
Površnike za odrasle i. madeaiis miamo v zalogi aajnovejega "i'rest^
[awn dale
im clothing house
SW.Corner 26-&Centrat Park/t^
Rudolph Layer,
lastnik.
PRVA SLOVENSKA
Vinarna in Gostilna
v Kaliforniji,
!H°brU Vinm in ¡"Portiranopll^n.U
Pivo. 1'rudaj« vin« n« *a!on« in na
Ant. Schnabl,
cor. Trumbull ave. in 26. Sir., Chicajo, IH.
Dr. VV. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik za notranje bolezni in ranocelmk.
Isnravniik« preiskava brezplačm.—p^M «ati je le zdavil», i924--28 Blue iaUai » Chicago. Za dne uro: Od 1 • .J? » -ečer. Izv^ 1 tive^i bolniki naj piMo slovenski
carl strover
Attorney at Law
Zastopi ni vteh «odiiêih.
St. sobe 1009
140 E. WASHINGTON STREET.
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
tl
DR. ZINS, 183
L
Človeka ki ima hranilno vlogo
nedosažefo nikdar na|več|e neprilike.
Začnite dnes. Začeti je lahko z jednim dolarjem. Plačamo obresti vsakega |k>1 leta
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Blue Island Ave., Chicago, III.
!!•! tu pol miljoni dolarje».	Odprlo ? soboto od 6 do 8 ara zvečer.
v VVaukeganu!
-—r-r- kočete piti dokre
T^vi^ pijače in »e raba viti po domače pojdite k
Be Mahnich-u,
714 Market Slreel, Waukegan.
Pri njemn je vae najbolje. Kdor ne vrjame, nnj ae prepiea.
dobra, domača gostilna
v Clevelandu, Ohlo
J. SVETE po domače pri ZALARJIJ 6120 St. Clalrave
»oii Tino, piv» in i vanj* nrr* vnt-r «Jm«^».-po^t M pripori« rojakom » Clevvlandu. pa
Dolžnost vsakega socialiiU J^ podpirati svoje časopisje. Agiti rajte za "Proletarca". Pridobite mu nove naročnike.
Vse pritožbe glede neredno»« pošiljanja lista in druge stvari ti. čoče se "Proletarca" je poslati na sodr. Frank Podlipca, 604 N. Cnr-tis St. Chicagt), 111.
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
s A L O O N
a modernim ke*lji&en
^▼Ske pivo T sod ¿ki h is buteljka* in drug* raznovrstne pijs«e ter oai>ki smodks. Potniki dobe Aedno ¿i^e za nizko eeeo
Postrežba toCna in iz borna.
Vsem Sloveneem in <irufin> 81oi •• topio priporoma
MARTIN POTOK AR,
1625 So. Centre Ave. Chicaft
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1237-lst St.,
La Salle. III
To« TM, gostilni podrejene péjali ••m priporoma rojakom aa obte
.......J... ■
potnikom
............. w wl
letnik
M. A. Weisskopf, M. D.
Iikuien sdravnik.
Uradu je od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer.
1842 So Ashland Ave.
Tel. Canal 476 Chiea^».
LOUIS RAMSEL
moderno urejen salun
NA 460 6RAN0 âlE.. KENOSHA, fil
Telefon 1199.