LETO XVIII. — številka 36 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je scnlce. Krant, Rrdovljica, škofja Loka hi Tržič. — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tiski — Glavni in odgovora' uiednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sreda, II. 5. 1966 Cena 40 pai al* 40 starih dinar jev UšJ iz:. |a r,c oU. brp 947 kol tednuc. >)d 1. Jamni. j3 1958 kot poltetlnik. >)d 1. fanua i* 1951) trikrat tedensko. Od 1 lanuarft 1964 kot poltednik, in sicei ot s r e :i a h in sobotah ZA GOR e"n I S K O Aktivizem Ker v malem podjetju niso imeli strokovnjaka, da bi izdelal osnutek statuta, so se dogovorili s človekom »od stroke« zunaj podjetja in plačali 120.000 dinarjev. Po formalnih »razpravah« v kolektivu, so ga predložili občinski skupščini. Od tu je romal na ustrezni oddelek, tam k referentu in on — ker pač sam tega ne zmore niti v nadurah, je to oddal komisiji. Tako je član komisije dva popoldneva in domala dve noči presedel ob tem statutu in izpisal polnih devet strani pripomb. Za to delo ni dobil niti dinarja. Zakaj? Kje je potem nagrajevanje po delu, bi se nekdo vprašal. Drugi pa pravijo drugače: to je izvoljeni organ, kjer velja načelo, da je delo častno in brezplačno. To ni le v Kranju in ne le s statuti, predlogi za prehod na skrajšani delovni čas itd. Veliko je takih stvari in mnogi posamezniki so izbrani in »izvoljeni« za brezplačno delo. Tako prihajamo do nevzdržnih protislovij. Konkretno v neko komisijo smo izbrali sposobne ljudi (pravnike, ekonomiste, inženirje, pedagoge, zdravnike itd.) skladno z delom, ki ga mora tak organ opravljati. Izbrali smo torej strokovnjake v samoupravni organ. In v tem je njihov »izvirni greh«, da ne dobe plačanega dela z razliko od onih, ki delajo čez uro v podjetjih. Morda je to le drobec v vrtincu mnogih podobnih primerov v našem samoupravnem mehanizmu. Velja, da je naš samoupravni sistem nastal, se razvijal in se še vedno utrjuje brez posebnih izkušenj in mu bo verjetno v prihodnosti potrebito več znanstvene opore. Ta primer, čeprav le drobec, dokazuje to potrebo! K. M. ZA UTRDITEV SAMOUPRAVE V ZDRAVSTVU IN ŠOLSTVU Mnoge nejasnosti v statutih zdravstvenih in prosvetnih ustanov — Več o pravicah manj o dolžnostih — Strokovno izobraževanje bolj poudariti Republiški svet zveze sindikatov Jugoslavije je pripravil vrsto razgovorov o strokovnih vprašanjih, ki se porajajo ob sprejemanju statutov in pravilnikov o delovnih razmerjih Dva izmed teh razgovorov sta bila pretekli teden v Kranju: v petek so o tem razpravljali predstavniki zdravstvenih zavodov iz petih gorenjskih občin, v soboto pa predstavniki večjih gorenjskih šol. " Na petkovem posvetovanju so nanizali več pripomb o pfomariijkljivostiih, ki so jih pri sestavljanju statutov in pravilnikov o delovnih razmerjih spregledali skoraj po vseh zdravstvenih domovih, bolnišnicah in zdraviliščih. V statutih je na primer pomanjkljivo obrazloženo ali pa sploh ni omenjeno, kako zavodi opravljajo svoje storitve, kako jih občani lahko uporabljajo, oz. kako so sploh obveščeni o načinu dela posameznega zavoda. Talko motornih žag za kmete Gozdno gospodarstvo Bled bo prodalo kmetom — lastnikom gozdov na svojem območju 100 motornih žag po znatno nižjih cenah, kot veljajo sicer. Nekaj žag je že rabljenih, nekaj pa še povsem novih; Gozdno gospodarstvo bo za svoje potrebe motorne žage tipiziralo — to je en vzrok za prodajo. DrugI, pomembnejši, pa je želja po tesnejšem sodelovanju s kmeti pri gozdnih delih, želja, da se lastnikom gozdov pri teh delih pomaga, da se jih oskrbi z lahko mehanizacijo. GG Bled se je namreč posvetovalo s pristojnimi organi, ki so jim dovolili, da kmete lahko oskrbujejo z lahko mehanizacijo in z reprodukcijskim materialom, zato bodo s tem še nadaljevali, sto motornih žag je le začetek širše akcije. Žage ' bodo poceni, nove bodo veljale okrog 300.000 din, pri že rabljenih pa bodo del je na splošno zelo malo dobrih določil o delu v izmenah, o dežurstvih, pripravnostni službi in o delu preko redine-ga delovnega časa. V vseh primerih je precej več govora o pravicah kot o dolžnostih. Taka ugotovitev velja tudi za določila o strokovnem izpopolnjevanju. Po-(Nadaljevanje na 2. strani) Pri nak ne poza na kai KRANJ Žalna svečanost Prebivalci Podbrezja so imeli v ponedeljek dopoldne ob 10. uri lepo žalno svečanost, ki so jo opravili v počastitev dneva zmage ob odi kritju spomenika žrtvam fašizma. Na svečanosti so bili tudi predstavniki vseh krajevnih organizacij ZB iaj kranjske občine s svojimi prapori in predsednik občinske skupščine Martin Košir ter sekretar občinskega komiteja ZKS Franc Puhar. Zjutraj so se pri spomeniku po-« klonili tudi udeleženci 10. zbora kurirjev, ki so iz Tržiča potovali v Ljubljano. I CesSa Podrošt-Sorica O cesti Podrošt — Sorica smo že pisali. Vaščani so na zboru volilcev predlagali, da bi sami popravili cesto. Poslanec Anton Frelih je na seji skupščine škof ja Loka zahteval pojasnilo kaj bo s cesto. Cestno podjetje v Kranju se ne strinja s tem, da bi nad deli vodilo le nadzor. Predlagali so strokovno komisijo, ki bo proučila vse možnosti za rekonstrukcijo, ugotovila kakšna sredstva so za cesto potrebna in videla kdo lahko izvrši dela. -c cene odšteli, tako da bodo še cenejše. žage bodo prodali v kratkem, dostavili jih bodo na svoje obrate po terenu, kjer jih bodo kmetje lahko dobili. O tem bodo vsi zainteresirani še pravočasno obveščeni. Plačali jih bodo lahko ali z denarjem ali z lesom, rok plačila je do konca leta, nekaj pa seveda takoj. — t OSREDNJI DOGODEK NA GORENJSKEM OB DNEVU ZMAGE JAVKA V LOMU Več kot 200 partizanov-kurirjev iz vseh krajev Slovenije in Koroške je pozdravil nekdanji komandant glavnega štaba NOV in POS Franc Leskošek-Luka Za svoj tradicionalni vsakoletni sestanek so partizanski kurirji Slovenije izbrali Tržič. Mesto jih je dostojno in prisrčno sprejelo. To je bilo, v soboto. Skozi Lom, kjer so tamkajšnjemu pionirskemu odredu dali ime, po nekdanji kurirski karauli — G 34, so se kurirji odšli poklonit prvim žrtvam pod Storžičem. Tam je tudi bilo glavno srečanje ob tabornem ognju. Že prihod kurirjev iz Ljub- Z zastavo na čelu so oartizani-kuririi vkorakali preteklo soboto v Kranj ljane v Kranj je bil deležen prisrčnega sprejema mladine kranjskih šol, čeprav je dež prisilil dokaj skrajšati ikulturni program. V imenu prebivalcev Kranja je tu pozdravil kurirje predsednik občinskega odbora SZDL Vili Tomat, predsednik občinske skupščine Martin Košir s predstavniki ZB, ZK in drugimi pa je goste povabil na sprejem z zakusko v avlo občinske skupščine. Izbrana delegacija je med tem ponesla venec padlim kurirjem v Bašelj, glavni poklon pa je veljal vsem žrtvam kranjske občine pred spomenikom revolucije. Tržič je bil domala ves na nogah. Po okrašenih ulicah, ki so bile posejane z lističi z rdečo zvezdo, so iz spodnje strani prikorakali kurirji Slovenije, iz zgornje strani pa sotovariši iz Koroške. Hkrati so pred tribuno prihiteli tržiški pionirji s ku-rirčkovo pošto. Govori, recitacije, pesmi godba — vse jo razživelo množico. Udeleženci so zlasti pozdravili besede predstavnika koroških partizanov — Karla Prušnika, ki je dejal, da samo tovarištvo (Nadaljevanje na 5. strani) Turistična karta Gorenjske Te dni je Gorenjska turistična zveza dala v tisk avtomobilsko turistično karto Gorenjske. Stiskana 'bo v merilu 1:200.000 in bo izšla v nakladi 100.000 izvodov. Pred izidom so prodali že 20.000 izvodov. Stroški za izdajo znašajo 4 milijone S din, vendar računajo, da bodo že v letošnjem letu s prodajo dobili denar nazaj. -c NOTRANJA POLITIKA 11. MAJ 1966 * GLAS Is a rabo povečala plan, Sava pa zmanjšala Količinska proizvodnja kranjskih industrijskih podjetij je bila v prvih treh mesecih letos za 2,1 % nižja od planirane, medtem ko je bila proizvodnja v marcu v primerjavi s februarsko za 0,5 % večja. Predvidevajo, da se bo proizvodnja električne mergijc in opeke znatno povečala v naslednjih mesecih, Standard pa z internim pro- izvodnim planom predvideva znatno večjo proizvodnjo vi-sta (umetnega usnja) od 1. junija dalje. Iskra — Elektromehanika namerava svoj proizvodni plan povečati zt okrog 10 milijonov N din, medtem ko ga namerava Sava-zmanjšati za 30 do 40 milijonov N din zaradi zmanjšane kvote deviz za uvoz surovin. LETOŠNJI DOPUSTI PO TRŽIŠKIH KOLEKTIVIH Zdravje je več kot denar Regres višji kot cene dnevne oskrbe — Poseben popust v planinskih domovih — Hišice na posodo Ukinitev »sindikalnih« vozovnic in druge spremembe, ki jih vnašajo novi gospodarski pogoji, ne bodo bistveno ezersko med zimo in poletjem Otvoritev novih gostinskih prostorov v juniju (tokrat zares) Jezerjani niso imeli ničesar od zimske turistične sezone. Če izvzamemo izletnike, ki jih ob lepih nedeljah in praznikih tu ni malo, nam o zimskih turistih sploh ne kaže govoriti. Na Jezerskem ni bilo v minuli zimi nič več snega kot po dolini. Vlečnice, ki so jo namestili v bližini Doma na Jezerskem, niso izkoriščali, ker sta še tisti sneg, ki je zašel v njeno bližino, pobrala veter in sonce. Zato že razmišljajo o tem, da bi jo do prihodnje zime premestili kam bolj v senco in zatišje. Toda trenutno velja vsa pozornost jezerskih turističnih delavcev bližnji poletni sezoni, do katere naj bi bil končno preurejen in dograjen osrednji objekt podjetja Dom je na Jezerskem. Predvideno je, da bo okoli 1. junija njegova otvoritev. V prizida-ni stavbi bodo tedaj razen velike sodobne kuhinje dokončno urejeni 3 veliki restavracijski prostori s skoraj 600 sedeži. Ker imajo sicer Jezerjani v družbenih gostinskih objektih in zasebnih sobah skupaj le okoli 300 turističnih ležišč, nameravajo nove prostore upora- Slika prikazuje nov gostinski objekt na Jezerskem e nejasnosti (Nadaljevanje s 1. strani) dobno je z določili o specializaciji in stažistih. Iz razprave je bilo razvidno, da je bilo pri sestavljanju statutov in pravilnikov več nejasnosti. Tako so predstavniki zavodov precej povpraševali po tem, kakšno naj bi bilo mesto sedanjega honorarnega dela., kdaj so možna denarna nadomestita za neizkoriščeni letni dopust, kako je z izrednim dopustom in podobno. Predstavniki šol 'so na posvetovanju o delovnih razmerjih z živahno razpravo dokazali, da so priprave novih statutov in pravilnikov močno razgibale samoupravljanje v šolskih kolektivih. Tu pa tam pa je katera izmed pripomb tudi opozorila, da se šole še niso povsem navadile na to, da niso več upravljane administrativni©. Posamezniki so se tudi nagibali k želji, da bi ohranili katero izmed določil starega rak ona o deljvnih namer- ni so zapustili šole pred zaključkom pouka v določenem šolskem letu, novi pa pušča precej prostosti. Na posvetovanju so sodili, da ob zadostnem številu prosvetnih delavcev tudi. nova ^določila ne bodo ogrožala učnega procesa. Ko so govorili o razpisih delovnih mest, so posebej opozorili, da ni zakonito upoštevati pri razpisnih pogojih tudi mesto stanovanja, socialni položaj, ali celo Število otrok, kot so menda nekateri člani šolskih kolektivov predlagali. Precej negotovosti je glede tega, ali naj se posameznim prosvetnim delavcem določi krajša oz. daljša učna obveznost, ali naj bo za to merilo težavnost predmeta ali delovna doba oz. ali ne bi kazalo specifične pogoje upoštevati le pri osebnih dohodkih. Udeleženci posvetovanja so ugotovili, da morajo to vprašanje kolektivi urediti sami, ker ni mogoča za vse dobra rešitev. Podobno je z jih. Tako je bilo na primer | delom preko rednega delov- pri razgovoru 6 o i povednem j nega časa, ki mu v šolah ni reku. Stari zakon je pro- j mogoče postaviti pavšalne svetne delavce obvezoval, da 1 moje. Ijati predvsem za večje zabavne prireditve ob Novem letu, Pustu in Ovčarskem balu, za lovske pojedine in podobno*. V starem delu doma te dni zaključujejo urejevanje sodobnih hotelskih sob in sanitarij, v pritličju pa bosta dva prijetna domača gostinska prostora. Podjetje z vso gotovostjo računa na to, da mu bodo preurejeni prostori občutno dvignili število gostov in delež tujcev med njimi. Za Jezersko se posebno zanimajo Italijani, medtem ko bližnji Avstrijci sem razmeroma malo zahajajo. Zaradi ukinitve popustov na železnici je precej negotovosti glede domačih gostov, med katerimi so doslej prevladovali oddaljeni Vojvodinci in Beograjčani, še najbolj računajo na turiste iz Zagreba. Turistično društvo na Jezerskem si prizadeva, da bi v kratkem izdalo barvni prospekt, ki bi propagiral kraj za prihodnje sezone, hkrati pa izboljšuje svojo pisarno, v kateri posreduje zasebne sobe in prodaja turistične spominke. S. M. vplivalo na letovanje in druge oblike oddiha. Tako ocenjujejo v večini delovnih organizacij po Tržiču. Kljub možnostim, da se namreč denar, namenjen za vozovnice K-15 in drugi regresi za letovanje »prelije« v osebne dohodke, teh teženj po kolektivih ni bilo. Organi samoupravljanja, ponekod pa pred temt že ustrezne komisije, so skoraj povsod predvideli letos prav toliko ali pa še več sredstev za letovanja in rekreacijo kot prejšnja leta, kajti uveljavilo se je pravilo, da je zdravje več kot denar ali konkretneje, organizirano letovanje z ustreznim popustom pomeni delavcu več, ko da bi mu izplačali tistih nekaj tisočakov na roko. Tako je v večini kolektivov sprejeto načelo, da izplačujejo regrese skupno z izplačilom nadomestila za vozovnice ob nastopu dopusta posameznega delavca. Zelo načrtno so se tega lotili v BPT, ki ima v Poreču tudi svoj dom. Skupno z določenim regresom in vozovnico bodo izplačali vsakemu po 1500 S dinarjev za vsak dan dopusta, ne glede na to kje ga delavec prebije. Tako bo dobil vsak pred odhodom na dopust od 21.000 S dinarjev (za najkrajši dopust — 14 dni) do 45.000 S dinarjev (za tiste z najdaljšim dopustom po 30 dni). •■ Zanimivo pa je, da je cena dnevne oskrbe v njihovem počitniškem domu za člane kolektiva le 1.300 dinarjev, torej nižja kot izplačani regres. Vendar ne gre za anomalijo, ker popust v domu velja le za člane kolektiva. Posebna novost v tem kolektivu je, da so sklenili pogodbo z domačim planinskim društvom, po kateri bodo vsi člani tega kolektiva imeli ob prenočitvah po domovih imenovanega društva 500 dinarjev popusta — namesto 700 S dinarjev za posteljo bodo plačevali le 200. Razliko bo plačalo podjetje. Tako skušajo usmerjati svoje delavce na vsakotedensko ali daljšo rekreacijo v bližnje gore. Poleg omenjenega kolektiva BPT in Tovarne kos in srpov z lastnimi domovi ter podjetja ZLIT, ki ima v treh, štirih krajih organizirano možnost letovanja za svoje delavce, pa je tudi kolektiv Avtooprema začel z novim načinom pomoči svojim delavcem pri letovanju. Kupili in ustrezno opremili so vej šotorov, ki jih posojajo. Vsak šotor je namenjen za 4 osebe. To se je že lani obneslo. Da bi izpopolnili svojo zamisel, pa želijo najti poseben prostor nekje v domačem planinskem svetu, da bi Um spomladi postavili svojo platneno vasico, jo ustrezno uredili in tako še bolj razširili tako obliko letovanja. K. M. S SEJE SKUPŠČINE OBČINE Enotnost in spošto 43 govornikov na seji skupščine — razčistila zakulisno delovanje V zadnji številki smo bralce seznanili s stališči, ki jih je sprejela skupščina občine škofja Loka na seji obeh zborov 6. maja. Ker želimo seznaniti bralce tudi s tem, kako je skupščina prišla do teh pojasnil, posredujemo del razprave (k razpravi so se odborniki oglasili 43-krat). Predsednik Milan Osovni-kar je predlagal, da odborniki poslušajo pojasnila o poteku dogodkov. Pojasnila so podali ing. Pavle Hafner, predsednik sveta za urbanizem, Pavle Cadež, načelnik oddelka za gospodarstvo in ing. Ostoj Stare, republiški urbanistični inšpektor. Ing. Ostoj Stare: »... Pregledal sem poslovanje v zvezi z očitki v tisku .. .Nisem ugotovil nikakršnih nepravilnosti ... V občini je 11 črnih gradenj, vendar je imela samo gradnja na Go-dešiču pogoje za rušenje... Upravni organi niso bili v nobenem primeru pristranski... Napaka je bila edino pri Bobnarjejvi hiši (odgo- vor na vprašanje Danila Kosmačina), vendar je bila to napaka OLO Kranj in sedaj ni podlage za rušitev« Ciril Jelovšek: Problem Go-dešiča je postal le sredstvo za izživljanje določene sku^ pine ljudi... Taborov v Škofji Loki ni, je le peščica ljudi, ki zastopa namišljene interese in se ne more vključiti v tok življenja 20 kg povojne graditve ...« Ing. Konstantin: »... Višje instance so bile zapeljane. ■. Sklenili smo, da se ne nisi nobena črna gradnja...« Kasnejši diskutanti so to trditev ovrgli. Danilo Kosmač: »Kdo so te skupine?« Ing. Konstantin je pojas- Pravo vreme za letošnji pridelek 0 V pogovoru s sadjarji smo # zvedeli, da je sadje letos 0 na Gorenjskem lepo od- # cvetelo. Plodovi češenj so 9 že vidni in lahko pričaku- # jemo, če ne bo kakšnih % elementarnih nesreč, da 9 bodo češnje in tudi drugo # sadje letos dobro obrodi-% lo. Lep in zdrav pridelek # lahko pričakujemo zlasti # tam, kjer so sadje spo- # mladi pravočasno očistili # in škropili. # V teh dneh cvetejo tudi # orehi. Zaradi lepega in top- # lega vremena ni bojazni, # da bi jih, kakor prejšnja # leta, pobrala huda slana. # Tako kakor sadje, ugodno # kažejo tudi žita in drugi # kmetijski pridelki. Dograditi stolpnico Osnovna naloga tržiške občinske" skupščine, stanovanjskega podjetja in kreditne banke na področju stanovanjskega gospodarstva bo letos angažiranje vseh razpoložljivih sredstev, da se zaključi že začeta gradnja blokov Č in D na Bistrici in poslovno stanovanjska stolpnica na Cankarjevi cesti. Za kreditiranje stanovanjske gradnje bo letos na razpolago 345,168.000 S din, od katerih bodo predvidoma 110 milijonov din porabili za bloke na Bistrici, 150 milijonov din pa za stolpnico. Občinska skupščina je pozvala vse delovne organizacije, da oroči jo prosta sredstva banki za določeno dobo kot premostitveni kredit za zgradi- tev stolpnice. Če z gradnjo namreč še lotos ne bodo končali, bodo stroški še večji. V tržiški občini so lani v družbeni lastnini zgradili 60 stanovanj, 108 pa jih je ostalo nedograjenih. V zasebni lastnini so zgradili 17 hiš z 19 stanovanji; za individualno gradnjo je bilo porabljenih 48,531.000 S din, vrednost lastne udeležbe pa cenijo na dobrih 25 milijonov din. Za družbeno gradnjo je bilo lani porabljenih ' 262,334.000 S din. Za letos predvidevajo, da bo v tržiški občini v zasebni lastnini zgrajenih 40 stanovanjskih hiš v vrednosti 72 milijonov S din. - a »lova poslovno stanovanjska stavba ob Blejčevi cesti v Mengšu je pomemben prispevek k reševanju stanovanjskih in poslovnih težav tega traja. Največ prostora v pritličnih trgovskih lokalih je prevzelo podjetje Prehrana, ki bo ; svojo »non stop« prodajalno precej izboljšalo >skrbo mengeških potrošnikov. Zlasti še, ker je tam predviden in že delno urejen širši potrošniški center, kjer bodo gospodinje lahko iobile vse, od mleka, kruha, mesa, solate in mdobnega, pa do drugih delikatesnih potrebščin ŠKOFJA LOKA vanje zakonitosti Štiriurna razprava o »primeru Godešič« je posameznikov nil, da izvajajo samovoljo v občini predsednik in trije uslužbenci, Ciril Jelovšek pa je imenoval skupino: ing. Stane Konstantin, Tone Ma-lenšek in Tine Kalan. Tine Kalan: »... Krivda je na višjih. Luka Leskov-Šek in Stane Bizjak bi lahko zavzela drugačno stališče...« Franjo čeferin: »Zadeva je bila jasna že pred meseci... So zakoni vzeti iz Pavlihe? ... Stališče starega odbora ZB se ne more vleči v novega. Vprašanje je, če je takšna pomoč ljudem pomagala?.. . Ivan Jugovic: »Dogodki so dobrodošli vsem reakcionar-jera. ..« Tone Malenšek je sprožil vprašanje, >kdo bo povrnil stroške. Dejal je, da je proti temu, da jih skupnost, marveč naj jih »tisti, ki je izdal nalog za rušenje ...« Janez Jemc: »Jasno je, da je bila zakonitost zajamčena. .. Ali kdo verjame, da bi šla graditelja sama preko vseh odločb? ... Nekateri sedaj skušajo zvaliti krivdo na predsednika ...« Predsednik Milan Osovni-kar je glede povrnitve škode izjavil: » .. .Vprašujete, kdo bo povrnil škodo? Ljudje, ki so bili zavedeni imajo vso pravico, da preko sodišča zahtevajo tudi povrnitev stroškov od tistih, ki so jih zavedli.: Ing. Konstantin: ...»Dr. Prenerjeva je dala zagotovilo, da z gradnjo lahko nadaljujejo.« Po teh besedah je prišlo po prejšnjem mučnem ozračju do smeha. Po »dovoljenju« ZB se sedaj že govori o zagotovilu advokata. Ing. Pavle Olip: » .. .Ce priznamo oblast s formalno- pravne plati nimamo kaj diskutirati . .. Dokler komunisti ne bodo naredili med seboj reda, bo skupščina samo avditorij vaših borb.« Sekretar Občinskega komiteja ZK tov. Kej žar: ».. .će tovariši stališč ne spoštujejo, bodo odgovarjali... Malenšek je bil izključen iz ZK pred pol leta, Kalan in Konstantin sta stalno zagotavljala, da bosta vse naredila...« Javni okrožni tožilec Srečo Skrt je med drugim povedal, da pomeni znano »gradbeno dovoljenje« negiranje zakonitosti in da proti Kalanu niso ukrenili ničesar, ker so pričakovali, da se bo stvar mirno uredila. Na govorniški oder je stopil tudi podpredsednik SZDL Slovenije dr. Jože Vilfan. Poudaril je, da govori le v svojem imenu, ko>t zvezni poslanec področja. Poudarili je, da ne sme nihče zagovarjati protizakonita dejanja in obsojati ustrezne ukrepe. Kdor je Šel v takšno gradnjo, nosi tudi materialne posledice. Možna je sicer tudi milostna rešitev, vendar pa ne kot pravna obveza. Obsodil je posameznike, ki Preporod bohinjske p turizma Bohinj je letošnjo zimo doživel turistični preporod. Dosegel je promet, ki pomeni, dejansko podaljšanje turistične sezone na najmanj 7 do 8 mesecev. Prejšnja leta je trajala sezona največ 5 mesecev in še to le v poletnem času, letošnji dosežki in izkušnje pa kažejo pot za še večji razvoj. Res je, da so letošnji uspeh v dokajšnji meri omogočile snežne in vremen« ske razmere, vendar je Vogel kraj s katerim se za sedaj še noben drug ne more primerjati. Podatki o skupnih nočitvah sicer ne dajejo prave podobe, ker jih je praktično manj kot lansko leto, vendar gre izpad 7.024 nočitev izključno na račun klimatskega zdravilišča »Stane Žagar«, spričo znanih razmer v socialnem zavarovanju po gospodarski reformi. Dejanski turistični promet v prvem četrtletju je bil za okoli 5.300 nočitev višji kot v lanskem obdobju. Hotel Jezero je imel letos 2.000 nočitev, lani pa le 782. Imel je manj nočitev domačih, občutno več pa tujih gostov, pri katerih so prednjačili Švedi. Hotel Zlatorog je imel 8.503 nočitve (lani 6.158), od tega jih je bilo 2.249 tujih. Nov hotel na Voglu je pričel obratovati šele prve dni februarja, kljub temu pa je promet v hotelu Zlatorog, kamor sodi tudi ta hotel in brunarica na Voglu več kot podvojen. Lani so dosegli 43,270.000 S din prometa, letos pa skoraj 91 milijonov S din. Tudi sama primerjava prenočitev in prometa v podjetju Zlatorog: ki sicer kaže velik napredek, ni popolna, če ne upoštevamo ostalih storitev, ki so zlasti pomembna za prehodni izletniški turizem. Poglejmo še promet na žičnicah. Nihalka je lani prepeljala 28.484 potnikov, letos pa 63.067 na vlečnici Križ je bilo 145.079 (lani 66.234) potnikov. Letos jo pričela obratovati še manjša Stcmagova vlečnica na kateri je bilo 12.574 prevozov. Žal zaradi vremenskih razmer v aprilu ni bilo takega prometa in bo zaradi tega tudi krajša smučarska sezo* na od lanskoletne. Za prvo-* majske praznike bo sicer še dosti ugodna smuka, vendar je snega iz dneva v dan manj. J- P. Loško turistično kramljanje O V Škofji Loki že dalj časa »izdajajo« turistični prospekt za svojo občino. Prospekt je že »zamudil« poletno sezono (kot je tudi zimsko). Kaže, da so le prišli do zaključnih pogovorov s tiskarno Toneta Tomšiča, je pa še vedno ostala naj- so pokazali, da zavajajo našo mladino, da se lahko igra z zakonitostjo. Nobeden od ljudi, ki so kritizirali ni osporaval dejstev. Glede ostalh primerov (11) se ni zadovoljil s pojasnilom republiškega urbanističnega inšpektorja. Dr. Jože Vilfan je zaključil: »Občina je znana po tem, da izvaja svoj urbanistični načrt, će bo dosegla toliko tudi v boju za utrditev socialistične demokracije, ji moramo samo čestitati. Ena izmed najvažnejših odlik socialistične demokracije je spoštovanje zakonitosti.« Ko je predsednik Milan Osovnikar predlagal odbornikom stališča skupščine, je prišlo zopet (baje je to v skupščini # stalna praksa) s sirarni 9 ing. Konstantina in Ma-9 lenška do poizkusa, da 9 bi preprečila takojšnje O sprejetje pojasnil, vendar # je bilo, na osnovi zahtev 9 ostalih,' glasovanje izve- # dono. Za pojasnila je 9 glasovalo 19 proti pa 2 9 odbornika. P. Čolnar težja prepreka — denar je sveta vladar. # Zadnji občinski prospekt je izšel leta 1965. v 10.000 izvodih. Zanimivo je, da ga imajo še vedno 1000 komadov na zalogi. Nič čud' nega, propagando prodajajo po 100 S din za izvod. Morda pa bo novi prospekt le namenjen za reklamo. t TD Škofja Loka bo v kratkem izdalo turistične informacije za škof jo Loko. Razen v slovenščini bodo natisnjene še v nemščini, italijanščini in srbohrvaščini. Izdajo informacij zavira to, da še niso uspeli dobiti prevajalca za italijanščino in — srbohrvaščino. © Pisarna za cestne hitrostne dirke »Nagrada Loke* bo tudi letos v iuformativ-nem biroju (če se bodo sporazumeti glade cene). V biroju je tudi menjalnica in posredovanje privatnih turističnih sob. % Te dni teko pogovori o loškem kopališču. V veliki dvorani na kopališču ima namreč svoje skladišče »Kroj«, govorijo pa, da anuitete za stavbo plačuje gostinsko podjetje »Krona«. Precejšnje zanimanje je za camping ob kopališču. »Če bo vse po sreči« ga bodo še letos preuredili: razširili, napeljali vodovod in uredili sanitarije, katere so do sedaj lahko uporabljali gostje le na kopališču. % Informativni biro v Škofji Loki namerava izdati barvne turistične razglednice in zemljevid škofjeloškega pogorja. KULTURA IN PROSVETA 11. MAJ 1966 * GLAS ŠESTA PREMIERA V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU LINMT-BELINA: ŽUPANOVA MICKA (v začaranem krogu) Repertoar Prešernovega gledališča je predvsem v zadnjih sezonah dokaj sporen. Toda če so se že odločili za takšen repertoar, so njihovi odločitvi prav gotovo botrovali nekateri vzroki, ki jih lahko damo pod skupni imenovalec koketiranja s publiko. Vodilo k takšnemu ravnanju je bila* prazna dvorana. Tole za uvod k nadailjnjim razmišljanjem o predstavi Zupanove Micke (v začaranem krogu), ki je svojo, lahko ji rečemo krstno uprizoritev doživela prejšnji teden. Režiser in pisec tega prav zares začaranega kroga Marjan Belina je v želji, da bi to preprosto delo našega prvega dramatika časovno podaljšal, dodal neke vrste prolog in epilog. Problematiko je našel kar v dompči hiši. Razprave in polemika okrog poklicnega gledališča v Kranju so bralcem gotovo znane, saj so našle svoj odmev tudi na straneh našega časopisa. Vse pa kaže, da še niso končane in da bodo še trajale. Vsaj »Micka-«, kakršno smo videli v Prešernovem gledališču, to potrjuje. Članom PG se je pač zdelo potrebno, da spregovore o tem problemu še na način, ki ga najbolj poznajo. Vendar prolog in epilog Marjana Beline postaneta v predstavi dolgo- Kljub takim razmeram je je v jeseniški občini precej razgibana kulturna dejavnost, za kar skrbijo poklicne in polpoklicne ustanove ter kulturno prosvetne organizacije, kot so: Knjižnica Jesenice, Gledališče »Tone Čufar«, Tehniški muzej jeseniške železarne in IO DPD Svobod in KUD. Lani so pripravila kulturna društva 413 prireditev. Najaktivnejša je bila Svoboda z Jesenic, sledijo Svoboda Ja-vornik in Žirovnica. Dejavnost gledališča je v zadnjih letih v upadanju, vendar se že kažejo rezultati zadnjih ukrepov in je pričakovati, da bo v novo sezono stopilo pripravljeno in konsolidirano. Bo pa moralo tudi gledališče j postati bolj osrednja ustanova, ki bo nudila materialno I in umetniško pomoč amater- I časna, napol filozofska napol satirična razmišljanja so razvlečena, brez prave dramaturške povezave, »Micka« pa je osiromašena, Linhart je tu služil le za zid, za katerega se je skril pisec in režiser Belina. V tej čudni zmesi se niso znašli tudi igralci. Vloge v prologu in epilogu, ali bolje, v začarainem krogu, v katerega je bila postavljena »Micka«, so bile igralcem napisane dobesedno na hrbet, igrali pa so same sebe, tega pa se tudi v »Micki« sami niso mogli rešiti. Predstavi je primanjkovalo radoživosti, ki je za Linharta prav v tem V petek, 13. maja bo ob 19. uri v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju orkestralno solistični koncert mladih reproduktivcev-učen-cev Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane. Solistični del koncerta obsega skladbe Beethovna, Brahmsa, Pagani-nia, L. M. Skerjanca, Webra in dve črnski duhovni pesmi. V tem delu nastopi kot violinist — solist bivši učenec kranjske glasbene šole Miha Pogačnik, ki se je uvrstil med najboljše učence zavoda. Izvajal bo N. Paganinia skim dramskim skupinam, ki jih ni malo v občini. O preblematikl kulturne dejavnosti je pred kratkim razpravljal tudi občinski komite ZKS na razširjeni seji. Osebna ugotovitev razprave je bila ta, da sredstev res ni veliko, da pa (O in da bi jih bilo treba bolj smotrno in racionalno trošiti. Da pa bo moč to doseči, so predlagali, naj bi se vsa sredstva, ki jih prispevajo kolektivi in ostale organizacije stekala v sklad, ki obstoja že nekaj let. Svet za kulturo in prosveto, ki mu Je bila zaupana kroiitev kulturne politike v občini, naj b; tudi razporejala sredstva po najbolj objektivnih kriterijih. I Ra/prava na občinskem ko-I mileju je namreč pokazala, njegovem prvencu tako zelo značilna. Nekako so se znašli le Laci Cigoj (Monkof), Mirko Cegnar (Glažek) in Janez Grašič (Jaka župan); predvsem zadnji je bil dovolj barvit in domiseln. Vsi ostali (Lado Uršič — Tulpen-heim, Tone Hotko — Anže, Biba Uršičeva — Sternfeldov-ka in Miča Udirjeva — Micka) so se oprijemali bolj ene ali druge osebnosti, ki so jo predstavljali. Scena je služila bolj za dekoracijo. Bila je premalo živobarvna in premalo je tudi poudarjala čas in prostor, v katerem se dejanje dogaja. Sonatino v E-duru. V drugem delu koncerta pa bo ob spremljavi ansambla izvajal še Tartinijev koncert v d-molu. Godalni ansambel pod vodstvom prof. Cirila Veronika pa bo izvajal skladbe Bar-toka, Debussva. Caldara, Kfeneka, Scarlattija in Tar-tinija. Godalni ansambel kakor tudi solisti so imeli več nadvse uspelih koncertnih nastopov doma in v inozemstvu. Njihov nastop v Kranju bo za ljubitelje glasbene umetnosti lepo doživetje. P. L. da dobijo društva veliko sredstev po najrazličnejših kanalih in da bi bilo treba pri delitvi sredstev bolj vključiti javnost. Po podatkih, ki so jih navajali, je samo jeseniška železarna dala letos za kulturno in telesnokulturno dejavnost nad 210 milijonov starih din. Na zadnji seji je delavski svet železarne predvidel tudi 20 milijonov za potrebe kulturnega doma na Javorni-ku in 15 milijonov za kulturni dom na Hrušici, medtem, ko osrednji kulturni dom na Jesenicah, Titov dom, v katerem je tudi največ prireditev, propada. V sredstvih, ki jih je železarna namenila sindikalni podružnici, se skriva tudi 5 mili j. din za godbo. Na take in podobne načine dotekajo in odtekajo sredstva za potrebe kulture in športa. Če je to smotrno, je posebno vprašanje. Udeleženci seje občinskega komiteja so menili, da to ni prav. Primerjava trenutnega stanja v občini terja treznejše razmišljanje o slehernem dinarju pa tudi v perspektivi bo treba skrbeti za kar najbolj racionalno potrošnjo na vseh področjih. J. Podobnik Zupanova Micka v Prešernovem gledališču je nekakšen satirični kabaret. Takšen pa bi bil zanimiv le, če bi vseboval več domislic in več bodic, čeprav bi bi bile te usmerjene le na konkreten problem. Zapišimo za konec: tale kmečki kruh, ki so nam ga to pot spekli v Prešernovem gledališču, je nekoliko Aktivnost kranjske glasbene šole se je zlasti v aprilu močno razmahnila. V skladu s sklepi zadnjega plenuma Zveze kulturno prosvetnih organizacij občine Kranj je razvila široko glasbeno dejavnost. Tako so solisti in mladinski godalni orkester imeli samo v tem mesecu 10 nastopov. Med najpomembnejša prizadevanja glasbene šole sodi vsekakor skrb za glasbeno izobraževanje naše mladine predvsem na osnovnih šolah. Ta pobuda je tembolj pomembna, ker so v šolah mladi ljudje s prirojenimi glasbenimi dispozicijami, ki bi jih bilo treba s pravilno usmeritvijo in vzgojo samo še razviti. S to akcijo si torej glasbena šola skuša zagotoviti predvsem nezmanjšan dotok novih gojencev. V okvir ciklusov teh nastopov sodijo koncerti v Cerkljah, Šenčurju in Preddvoru za tamkajšnje osnovne šole in za kranjski osemletki »Simon Jenko« in »Stcine Žagar«. Na sporedih so bile kompozicije domačih in tujih avtorjev. Vse te glasbene prireditve so bile zelo dobro obiskane, kar je predvsem zasluga vodstev teh šol, ki so pokazala precejšnje razume- »NEZNANI« P iz Kanalske doline V nedeljo, 8. maja, je prišlo s posebnim avtobusom v Kranj na obisk 45 Slovencev iz italijanskega dela Kanalske doline, oziroma iz vasi U k ve (Ugovizza). Njihov osrednji namen je bil, da bi si ogledali tukajšnji Prešernov muzej, ^obiskali njegov grob in sploh spoznali »Prešernovo mesto« — Kranj, kajti v tej vasi je veliko domačinov s tem priimkom in tudi brat velikega pesnika je tam pokopan. Poleg predstavnikov Muzeja, je v Kranju sprejel goste-tudi predsednik občinskega odbora SZDL Vili Tomat v prostorih občinske skupščine. Iznenadilo je, da so gostje proti pričakovanju govorili preveč zapečen, morda zato, ker so ga hoteli peči prevez sodobno. Pa še tale misel: če je bila »Micka« zadnja predstava v tej sezoni v osrednji gledališki hiši v Kranju, je to kaj malo obetajoč konec, ki naj bi vodil v novo in uspešnejšo sezono. Božo Šprajc vanje za širjenje tovrstne kulture med učenci in so izrazila željo za nadaljno. še tesnejše sodelovanje z glasbeno šolo. Med nastope za zahtevnejšo publiko pa sodita koncerta solistov harmonikarskega in mladinskega godalnega orkestra, ki sta bila 6. in 21. aprila v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju. Program so izvajali mladi glasbeniki iz oddelkov za klavir, violino, harmoniko, kitaro, trobento in solo petje. Harmonikairski orkester je za svoj nastop pripravil vreto popularnih skladb v priredbi njihovega dirigenta Josipa Stepica. Mladinski godalni orkester pa je tokrat — za razliko od prejšnjih nastopov interpretiral dve kompoziciji sodobnih skladateljev, in sicer koncert slovenskega avtorja Danila Škerla za godalni orkester in klarinet tor kompozicijo finskega skladatelja Jeana Sibeliusa Valse tristo. Širok odmev, ki so ga imeli dobro organizirani nastopi kranjske glasbene šole tako med mladino kot med odraslo publiko priča, da postaja tovrstna kultura vse pomembnejši činitelj pri estetski vzgoji našega delovnega Človeka. - Dušan Stanjko REŠERNOVCI na obisku v Kranju izredno čisto gorenjsko narečje in še več, da je del njihovega mešanega pevskega zbora pod vodstvom Franca Sivca izredno ubrano zapel več slovenskih narodnih pesmi, zlasti ob Prešernovem spomeniku. Iz Kranja so odpotovali še na ogled glavnega mesta Slovencev — Ljubljane. Njihov vodja Simon Prešeren iz Trbiža in drugi so pripovedovali, da je več tamkajšnjih vasi (Ukve, Ovčja« ves, Zabnica in druge) kjer je slovenski živelj trden in neomejen, čeprav so na meji 1 Avstrije in Italije v zadnjem stoletju doživljali močan pritisk raznarodovanja. Hkrati so izražali željo po tesnejših kulturnih stikih. K. M. Orkestralno solistični koncert Široka dejavnost kranjske glasbene šole KULTURNO ŽIVLJENJE V JESENIŠKI OBČINI Res premalo denarja? Kulturna problematika v Jeseniški občini je že nekaj tednov predmet najrazličnejših razgovorov, polemike in ukrepov. Začela se je pravzaprav že lani z reorganizacijo dejavnosti Glasbene šole in nadaljevala z razpravo o dejavnosti gledališča »Tone čufar«, ki Je trenutno pod prisilno upravo, ter s proračunsko razpravo, ko je občinska skupščina določila za potrebe kulturne dejavnosti deset milijonov manj sredstev kot lani. Kaže, da bo v kratkem tudi občinska knjižnica podvržena kritičnejši presoji. Svet za kulturo in prosveto ter upravni odbor sklada sta zaradi manjših sredstev in predvsem zaradi odnosa do dela teh organov odstopila. IV ti nI po svotu Včeraj je prispel v Šibenik na proslavo 900-letnice mesta predsednik Tiflo. Predsednik se je ustavil v Šibani-£u na povratku iz ZAR( kjer je bil šest dni gost predsednika Naserja. V ponedeljek so se pričeli v Londonu neuradni razgovori med predstavniki britanske in rodezijske vlade. Pogovorom nasprotuje večina afriških držav, ker menijo, da pomenijo popuščanje rasističnemu vodstvu v Rodeziji. Namen razgovorov je, pregledati, če obstoja možnost, da bi se pričeli med obema stranema uradni pogovori. Kubansko partijsko glasalo »Granma« je v vrsti člankov napadlo jugoslovansko državno in partijsko vodstvo. List kritizira predvsem stališča Jugoslavije do koeksi-stence in Vietnama. Obtožujejo nas celo sodelovanja v »imperialistični agresiji v Vietnamu.« Južnovietnamski premier Ky je pred dnevi izjavil, da misli ostati na oblasti najmanj še leto dni. Kaže, da je dal general Ky izjavo brez vednosti ostalih članov Direktorija (10). Po obljubi o skorajšnjih volitvah, ki je položaj vsaj delno omilila, napovedujejo nove budistične protivladne demonstracije. 1. maja je pri vasi Zgori-grad v Bolgariji prebila voda jez in naredila veliko škodo. V nesreči je 96 ljudi izgubilo življenje, usoda 25 pa je še negotova. JAVKI V LOMU (Nadaljevanje s 1. strani) sodelovanje prek meja, kot je bilo za časa vojne, lahko pomaga k uresničevanju ciljev naše zadnje vojne. Pred odhodom v Lom so se koroški partizani — kurirji poklonili spominu svojih dveh padlih v Jelendolu, osrednja komemoracija, ki se jo je udeležilo tudi veliko domačinov, pa je bila ma skupnem partizanskem grobišču domačega pokopališča. Najprisrčnejši je bil spre-:em kurirjev v osnovni šoli Lomu. Tu so kurirji poda-pionirjem nov prapor in -*£ temu odredu ime nek-lanje kurirske karaule v Lomu. Pet podjetij, v glavnem ljubljanska, pa so na prapor dodala svoj spominski trak kar je hkrati pomenilo ustrezno sodelovanje za to prireditev in pomoč šoli. Tako je na primer kolektiv Sportorprema dal za ureditev telovadnice ustrezne rekvizite v vrednosti nad 200.000 S dinarjev. Pionirji in pionirke so se takoj po kratkem programu znašli med partizanskimi kurirji. Pogostili so jih s kruhki, jim pripenjali cvetje na suknjiče, spraševali o pomenu posameznih odlikovanj, o ročnih bombah in puškah, ki so jih nekateri nosili s seboj in podobno. Priprava za dobro počutje gostov v gornji doliind Loma — pod Storžieem, je znova uvrstila Tržičane med dobre organizatorje. Partizanska kuhinja na prostem, kulturni program z improviziranimi nastopi, taborni ogenj in vse je omogočilo, da so se nekdanji kurirji Slovenije in Koroške tovariško pomenkovali o nekadnjih in današnjih časih in imeli prijeten večer. Naslednjii dan, v nedeljo so se partizanski kurirji udeležili pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane« in tu prejeli spominski prapor, za stalno udeležbo na teh prireditvah. K. M. tik m m m p SI \-\ m v V? XW DA1VIAST iz česanega bombaža SO ;m širok v 6 pastelnih barvah za Dosteljno perilo, pižame, bluze itd. po izredno ugodni ceni N din 5,70 za m v LJUBLJANA - MARIBOR m P m §H 8*5 Izročitev prapora pionirskemu odredu v Lomu je bila naj-prisrčnejša slovesnost letošnjega zbora kurirjev-partizanov Na Gorenjskem je 13.027 motornih vozil Največ avtomobilov je v kranjski občini, na drugem mestu pa je radovljiška občina — Lani je bilo na Gorenjskem prvič registriranih 2214 motornih vozil, od teh 1734 osebnih avtomobilov, od katerih jih je večina (1689) v zasebnem lastništvu Po podatkih republiškega sekretariata za notranje zadeve je bilo lani v sedmih občinah na Gorenjskem registriranih 13.027 motornih vozil (to so motorna kolesa, osebni avtomobili, avtobusi, tovorni avtomobili, specialna in vlečna vozila). Večina teh vozil (11.291) je- v zasebni lasti, največ (7.461) pa je osebnih avtomobilov. Na prvem mestu po številu motornih vozil je kranjska občina, kjer jih je bilo lani registriranih 3970, od teh osebnih avtomobilov kar 2500; v zasebnem lastništvu je bilo lani v kranjski občini kar 3369 motornih vozil. Na drugem mestu po številu je radovljiška občina s 1921 motornimi vozili, od katerih je 959 osebnih avtomobilov; na tretjem mestu so Domžale (1882 motornih vozil, od teh 1171 osebnih), sledi jeseniška občina (vseh 1695, osebnih 944), loška občina je na petem mestu (1554 motornih vozil, od teh 735 osebnih avtomobilov), na predzadnjem Kamnik (vseh vozil 1265, osebnih 772), na zadnjem mestu pa Tržič, kjer je bilo registriranih lani 740 motornih vozil, odi teh le 380 osebnih avtomobilov. Prvič pa je bilo lani registriranih na Gorenjskem 2214 motornih vozil, od katerih je seveda največ osebnih avtomobilov, in sicer kar 1734, največ od teh pa jih je v pri- vatni lasti (1689). Na prvem mestu po številu novih avtomobilov v lanskem letu je spet kranjska občina, v kateri je bilo prvič registriranih 659 motornih vozil (od teh 544 osebnih avtomobilov). Na drugem mestu so Domžale (362 motornih vozil, od teh 2#9 osebnih avtomobilov), na tretjem Radovljica (vseh 313, osebnih 238), na četrtem Jesenice (vseh 290, osebnih 214), na petem Kamnik (vseh 247, osebnih 203), na šestem škofja Loka (vseh 234, osebnih 165) in na zadnjem mestu spet Tržič (vseh lani prvič registriranih motornih vozil 107, osebnih avtomobilov pa 81). IZ SLOVENSKIH ZAMEJSKIH ČASOPISOV SLOVENSKI VESTNIK V nedeljo, 15. maja se bodo zbrali koroški Slovenci na bratskem srečanju s Slovenci iz Italije. Na Brezniko-vem camping-prostoru ob Zablatniškem jezeru se bo zbralo okoli 450 slovenskih pevcev iz Koroške in Italije, ki se bodo predstavili z bogatim pevskim sporedom. To bo doslej največje srečanje Slovencev iz Italije in Koroške. Igralska skupina prosvtnega društva »Lojze Košak« iz Kostanjevice je v soboto 23. in nedeljo 24. aprila z uspehom uprizorila' v kulturnem domu v Ločah Žižkovo ljudsko igro »Miklova Zala«. V nedeljo, 24. aprila, sta v Borovljah koncertirala pevski zbor in študentski sekstet prosvetnega društva »Lojze Kokol« iz Rač pri Mariboru, Gostje so prikazali Borovelj-čanom lep izbor svojega kulturnega udejstvovanja. Mrzli so grobovi... »Nihče vam na srca rož ne sadi, mrzli so grobovi zemlje tuje, le naša bolečina vas obiskuje .. .« Tako se prične napis na spomeniku, ki je posvečen padlim borcem v prvi svetovni vojni. Pod sklonjenim kamnitim kipom ženske g'a-ve v narodni noši so na kamnu v čudovitem brezovem gaju ob pokopališču v škofji Loki, vklesana imena padlih iz vse okolice. Brezov gaj je čudovit, tudi bujna trava okoli spSmenika je lepa, vendar pfldlim tudi tu nihče ne sadi rož ob njihovem spomeniku, vklesa-* na imena so obledela. Nekateri svojci so pobarvali imena svojih dragih, ostala pa pa tonejo v pozabo. Nekaterih sploh ni mogoče več pre-* brati. Ko sem odhajal, ml je zvenelo v ušesih: »Mrzli so grobovi zemlje tuje...» -PC PANORAMA m PANORAMA # PANORAMA ft PANORAMA # PANORAMA • PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA Z avtostopom na pot Uredništvo »Mladine« se je odločilo, da tudi pri nas organizira avtostop — Prve avtostoparske Izkaznice že na cesti Te dni so se pojavili na cestah prvi avtostoparji, ki ustavljajo vozila z izkaznicami. Izkaznice so zamenjale dvignjene palce. Nekateri so mnenja, da bo ustavljanje na ta način lažje in za voznika privlačnejše, ker: O bo dobil vsak voznik od štoparja kupone za prevožene kilometre (vsak av-toštopar ima za 2.000 km kuponov) in bo z njimi udeležen pri nagradnem žrebanju; • bo avtošiopar izročil vozniku izkaznico, in se bo ta lahko uredništvu pritožil nad njegovim obnašanjem; % bodo vsi lastniki avto-»toparskih izkaznic nezgodno zavarovani in ne bo imel zaradi eventuelne nesreče voznik nobenih nevšečnosti; Edini pogoj za pridobitev avtostoparske izkaznice je, da je interesent naročnik »Mla- dine« in stopanja, izkaznici. da se drži pravil ki so napisana v Kmečka oh cel na Bledu V soboto je bila na Bledu kmečka ohcet v privatni režiji poročencev. Po starem slovenskem običaju sta se poročila MARTA MAUSER z Bleda, uslužbenka Verige in STANE PERC iz Radovljice, po poklicu pek. V sprevodu po Bledu je sodelovalo osem kočij in 19 gostov je bilo v narodnih nošah. Poročna povorka je šla od hotela Toplice na ženinov dom (Zcleče),. od tam pa po nevesto. Po starem običaju so bila na nevestinem domu vrata zaprta in ženinu so poslali najprej na ogled drugo ►»nevesto«, s katero pa seveda ni bil zadovoljen. Po tem ceremonialu je povorka krenila skozi Staro vas do Za-gorice na glavno cesto in mimo vseh^ hotelov do krajevnega urada. 1300 kilometrov na smučeh # Slepi 48-letni Norvežan Gunnar Eriksen je na smučeh pre- # potoval 1300 kilometrov. Pri njegovem podvigu mu je po- # magalo 12.000 ljudi. Pot na smučeh je pričel 13. februarja # letos v severni Norveški. Premagati je moral meglo, snež- # ne meteže in nizko tempraturo — celo do 42 stopinj pod # ničlo. Svojo propagandno pot je končal v norveškem zim # sko športnem centru Beltu. O Poto-al je z namenom, da bi zbral sredstva za gradnjo # bolnišnice za mladoletnike. Gunnar Je zbral 50 tisoč nor- # veških kron ali 87.000 novih ciimuiev. Pred hotelom Lovec je bilo šranganje, nato pa sta imela mladoporočenca in gostje slavnostno gosiijo pri Lovcu; popoldne pa so se s kočijami odpeljali okrog jezera. Ohcet, ki je vzbudila pri domačinih, domačih in tujih turistih precej zanimanja, je bila" prvotno zamišljena kot turistična atrakcija Bleda v sodelovanju s turističnim društvom. Ker pa je bilo turistično društvo zainteresirano, za kasnejši čas, oz. za takšno prireditev v sezoni, mladoporočencema pa se je mudilo, do sodelovanja ni prišlo. Ljudje pa niso spraševali, kdo je to organiziral, pač pa je vsakdo le gledal, kako je bilo organizirano. Organizirano pa je bilo lepo. To pa je v tej zadevi tudi najvažnejše. J. Vidic GORENJS KicRAJI IN LJUDJE * GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE © GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE ® GORENJSKI Ali Pridelovanje krompirja pred 50 leti V teh dneh smo^ko povsod na polju videli, kako kmetje sadijo krompir, f fclo pa opravljajo drugače kot včasih. Napisal bom nel^*»jenju krompirja, okopavanju in spravljanju domov tafta so to delali v Mostah in okolici pred petdesetimi leti, Včasih so or$*e njive na kraje. Tudi ni'J pripravljena za sajenj« »ompirja, je bila zorana ograje. Ce je bila taka nji*l>lčvelna, jo niso zrahljali1 toltiva-torji, kot danes.*&pak so kraje povlačili sP'tao brano, ki so jo iro^i ročlč-na brana; ročičJ" *o, ker je imela ročice.' »atere je držal tisti, ki je "tal. Brane z ročicami pa p *>el vsak kmet, ampak j' Wa vsa vas eno. V Mo^'io npr. uporabljali bra*>1 žicami, ki je bila last Wt:jske družbe vasi Mo^h žeje. To družbo so darili va-ščani, predsednic je bil navadno ugleden^. Družba je imela nekoja, ki so si ga vašči* posojali. Ko so vlačili t*^° bra* no ali pa tudi J **too leseno, je bilo trt^o po- gnojiti. Pognojili so jo samo po razorih s hlevskim gnojem. V razore so pometali tudi krompir. Gnoj in-krompir so pokrili z dvema brazdama, z vsake strani razora se je odorala ena brazda s posebnim plugom, ki je bil podoben današnjim enobrazd-nittn plugom; (imenovali so ga same. Ko so opravili oranje s samcem, je seveda ostala še nezorana sredina kraja, saj so bili kraji široki približno 1 meter. To sredino so pustili približno dva do tri tedne in jo šele potem razpolovili s toplarjem, to je s plugom, s katerim so se delali razori. Tako so nastali razori tam, kjer je .bila prej sredina kraja. To menjavanje krajev in razorov se je venomer ponavljalo. Sredino kraja so razpolovili pozneje zato, da so se kraji manj obrasli s plevelom. Da ne bi ostala zemlja neizkoriščena, posebno tista, ki so jo iz osredka razpolovili nazadnje, so posadili na obeh straneh fižol. To delo so navadno delale žene ali dekleta z malo motiko. Tista, ki je sadila fižol, ga je sadila na obeh straneh razora istočasno, torej na levi strani enega kraja in na desni drugega. Fižol se je sadil od 8. do 15. maja. Še preden so zorali osredke, so kraje navadno povlačili z leseno brano, nekateri pa tudi potem. Vol je hodil po razoru, tisti, ki je branal, pa je brano vlekel na kraj in tako ravnal brazde. Nekateri so kraje popravili z motikami in pobili kepe po njih. Fižol in krompir sta navadno istočasno prišla iz zemlje, zato se ju je tudi istočasno okopavalo. Okopavali so konec maja, vse ročno, tudi razore. Vsak je okopaval en kraj in pripadajoči razor. Štirinajst dni do tri tedne pozneje je bilo treba fižol in krompir osuti z zemljo. Tudi to so naredili ročno, z motikami, le razore so povečali s plugi. Istočasno z osutjem so odstranili plevel, če se je njiva ponovno zarasla. Na njivi, veliki 58 arov, je moralo 5 ali 8 ljudi ves dan kar dobro prijeti, če so želeli, da so njivo okopali in osuli. O dodatnem gnojenju, kot npr. danes ^ umetnimi gnojili, tedaj ni bilo govora, saj ljudje za umetna gnojila sploh vedeli niso. Fižol je bil zrel konec avgusta ali v začetku septembra, zato so ga poželi ali pa kar poruvali. Ce so ga ruvali, je bilo na koreninah še nekaj zemlje, zato se je pri mlatvi precej kadilo. Fižol so dali v kozolec. Na plcvelnih njivah so potem, ko je bil spravljen fižol, bajtarske ženske poruvale ali požele plevel in ga uporabile za krmljenje prašičev. Seveda so to naredile zastonj. Potem se 'je začel izkop krompirja. Najprej so s plu- gom odorali od kraja eno brazdo, to so naredili s samcem. Na sredi je spet ostal osredek, v katerem je bil krompir; tega so zorali s toplarjem. Krompir so vozili domov z navadnimi vozmi na hrb-teh. Tak voz je imel stranice zbite iz treh desk, prav tako poden. Stranice so bile postavljene za ročice in so se lahko po želji vzele dol. Na sprednji in zadnji konec voza so dali vrečo napolnjeno s krompirjem, vmes pa krompir prosto stresali. S takim vozom se je lahko peljalo do 700 kg krompirja. Ker bi se poden voza preveč upog-nil, kadar je bil voz polno naložen, so dali med soro in poden lesen prag, da sc poden ne bi zlomil. Skozi špranje, ko so se poden in stranice upognile, se je rad izgubljajl krompir; večkrat se je zgodilo, da so ga morali otroci pobirati za vozom po cesti. Nekateri so vozili krompir tudi s cestnimi t rugam i; ti so ilahko manj naložili, pripravnejše pa je bilo razkladanje. Tisti, ki pa niso imeli ne voza s hrbti in ne truge, so vozili kar na lojter-nem vozu v vrečah. Ponekod, kjer niso 'Imeli delovne živine, so krompir kopali kar z vilami. Močne vile je tisti, ki je kopal, zasadil v zemljo in izkopal krompir z zemljo vred; krompir je potem, ko je iztresel prst, ostal na površini. Veliki kmetje so pridelali okoli 3000 kg krompirja, bajtarji pa po nekaj ciz. Krompir so v glavnem porabili doma za prehrano in krmo prašičem. Sort krompirja včasih niso poznali. Sadili so dve vrsti; enega so imenovali ta bel, drugega pa ta rožen; ločili so ju po barvi luščine. če je bilo treba zamenjati seme, so ga dobili pri kakšnem kmetu, ki mu je tisto leto krompir dobro obrodil. Nazadnje naj zapišem še anekdoto, k; mi jo je povedal oče: Ko je Tavčarjeva gospa iz Ljubljane videla, kako gnojijo na njeni njivi krompir s hlevskim gnojem je bila zelo razočarana. Rekla je, da takega krompirja, ki je pognojen z gnojem, nikoli ne bo jedla, raje ga kupi na trgu od Posavcev. Ivan Sivce, Moste VIIHAKLINAR: MESTA,<*STE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA © MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RA Zdravnik mi je priporočil, naj ne hodim prehitro. Perem samo bele črte, da vešl ►"S. ■>£. ^ 'A ' za zdravljenje proti plešavosti Institut za biokozmetiko aH institut za lase, kakor ga imenujejo, je v Miinchnu. Biokozmelika — pravijo strokovnjaki tega instituta — predstavlja povsem novo metodo, ki dela čudeže v borbi proti plešavosti. Princip je povsem enostaven: kdorkoli je izgubil lase, je žrtev slabe cirkulacije krvi na temenu. Zato so strokovnjaki izdelali posebne aparate za proučevanje temena in stimulacijo cirkulacije krvi. In kakšni so rezultati, V ! 90 odstotkih je bil uspeh po- ! poln. Redki lasje so posta- I K gosti, nekaterim, ki so bili j že več let popolnoma pleša- j sti, pa so spet zrasli lasje, i Zdravljenje traja dva do tri i mesece. i ste »Ne razumem vas, kako to mis^ »Ljudje tako govore.« »Kdo?« »Greh povemo, grešnika ne.« Stefi je nad temi besedami pr^W. »Posvarili so me pred vami.« » Ne bojte se! Ne bom vas op^t« »In tudi to pravijo, da si žoln«'"ažnikove zmage. Italijanka toliko kakor nič. ici majhen narod s svojim fe celo tisočletje stisnjeni ' lijanskega, ki jih drobita prvi v Nemce, drugi v »Prav toliko kakor vi.« »Ne žalite! Jaz sem Bavarka! WQ* »A jaz sem Slovenka!-« Kmetica je ne razume. O Slov Stefi ji poskuša razložiti, da so jezikom in svojo kulturo, čeprav L med dva mlinska kamna, nemške^ in ki bi jih najraje že zdavnaj pf Italijane. Toda kmetica ji ne pusti do ^' »Tudi brezbožnica ste. Ne ho^' cerkev! In najbrž tudi v boga ne verujete?-« Stefi molči. Noče razlagaiti Nojih-nazorov o bogu in veri in se zapletati v nesmiseln p(V;A kmetica si razlaga njen molk kot potrditev. »Torej res ne verujete? Torej I *• boga sovražite.« »Zakaj naj bi ga sovražila?« P ti Stefi in pri tem vprašujoče pogleda kmetico. »Bog mi j?1 ni prizadejal zla. Ce Bem ga morala kdaj trpeti, so mi ga p<* li ljudje in ne bog. Ljudje pa smo minsikdaj drug drugemu ^ * »Hočete reči, da sem vam fejl * 'a»~ »Da, ker ste nasedli ljudem, ki me sovražijo.« • »Ne, ljudem, ki vas poznajo bolj kot jaz.« »Moji tašči, kajne?« »Kdo vam je povedal?« »Nihče! Uganila sem. Zato vam besed, ki niso vaše, ne zamerim« pravi Stefi. O taščinih lažeh pa se Seebacherjeva lahko prepriča. Vpraša naj gospo Else; Else ve o njej vse. Ko bi me gospa Starnbergerjeva ne poznala, bi me prav gotovo ne priporočila. Sicer pa: tudi Kristus je moral trpeti zaradi zlobe svetohlinskih farizejev, čeprav ni nikomur skrivil niti lasu.« »Torej verujete v Kristusa?« »Bil je človek, ki ga je svetohlinsko farizejstvo pribilo na križ. In ni bil ne prvi ne zadnji, ki jo bil križan zaradi človeške zlobe in hinavščine.« »Potem ga ne sovražite?« »Sovražim semo nepoštenost, laž in krivico!« »Potem niste slaba žena, kakor govore o vas,« se oddahne kmetica. «Zarcis ne razumem zakaj vas nekatere ženske psujejo, kakor psujejo Italijanke.« Stefi se spomni psovk, ki jih je slišala davi. Pa ne da bi bile namenjene njej? In spomni se ženske, ki je pred njo zaloputnila okno, in kamna, ki je okno razbil. Pa nc da bi otroci merili njo in ne okna, ki so ga zadeli. In spomni se ženskega vika in groženj. Pa ne da bi bila za vsem tem tašča? Da, seveda je! Torej ji še ne namerava dati miru? Kakor hoče! Ne bo se razburjala zaradi tega. Ne bo se pustila izzvati taščini zlobi in hujskanju. Cim manj opravka z njo! Potem _ se bo tudi ceprnica naveličala obračati zlobni jezik. 5 Res je! Otroci so jo psovali. Tudi Slavka psujejo in Hinden-burg mu celo grozi, da bodo storili z njim, kakor so s tistim italijanskim prilepencem, ki so ga na binkoštni ponedeljek pobili pred cerkvijo. Tudi Slavko je Italijan. Ali ga niso že pred meseci slišali, kako je govoril italijansko? Tako ščuva 6ošolce Hindenburg. Slavko molči. Ne bo jim dokazoval, da ni Italijan, čeprav zna tudi italijansko. V Trstu je bil. Igral se je s slovenskimi in italijanskimi otroki in italijansko se je mimogrede naučil, da sam ne ve, kdaj. Zaradi tega vendar še ni Italijan, a tudi Nemec ni, čeprav je Nemec očka. On je Slovenec, kakor je Slovenka mama. Zato ne bo dovolil ne Hindenburgu ne komu drugemu, da bi psoval njegovo mamo in njega. In tudi nikomur se ne bo pustil pretepati ali celo pobiti, kakor mu je med odmorom grozil Hindenburg, ta naduti in domišljavi Azbad. in se obenem hvalil, kako je na binkoštni pone-. deljek pomagal drugim pretepati Italijane in celo sam nekoga udaril, da se mu ie nocedila kri. * Tudi Slavku je zadnjič tekla kri! Ne, tega ni p vabil. Toda danes mu ne bo! Ce se ga bo kdo lotil, jih bo dobit s palico, ki jo ima že štirinajst dni skrito v gozdu, v grmovju nedaleč od kraja, kjer ga je zadnjič Hindenburg napadel. Palica je dolga, da se mu nihče ne bo upal približati. Ce ga bo Hindenburg s svojimi zopet čakal tam, bo zgrabil palico in bil -po tem Tunjušu in njegovih Hunih. Bil se bo kakor Iztok in maščeval krivico, ki jo delajo njemu in mami. »Dokler se krivica poslužuje palice, se ji lahko samo s palico postaviš po robu.« Tako je zadnjič rekel opa; In on se bo ravnal po o po vi h besedah. Samo zvonec naj kmalu zazvoni, da bo pouka konec. Totem bo počakal nekaj časa v veži, da se bo opa, ki ga skoro sleberhi d;.n čaka pred šolo in ga spremlja domov, naveličal čakati in bo odšel. Ce bo sam, potem je Hindenburg ne bo pobral in poluiil domov kakor ščene, ki laja samo na manjša ščeneta, pred močnejšimi in večjimi pa stisne rep med noge in se odmuli domov kakor tisti Puli v Borjani pred Breginčevim volčjakom Perunom. »Borjana?« Se Slavko z neprijetnim občutkom spomni dopisnice, ki jo ima v mapi in ki bi jo moral oddati že dopoldan, ko je šel v šolo, a tudi popoldan je ni oddal, ker je zagledal cmo, ki je stala v bližini pošte, kakor da bi oprezala nanj. Orne ne mara, ker orna ne mara mame. Zato ima dopisnico za strica Antona še vedno pri sebi. Toda zdaj po pouku jo mora oddati. Ne bo je vrgel v nabiralnik, marveč jo bo nesel k okencu in jo dal gospodični s prošnjo, da jo bo še nocoj odposlala naprej. Mama bi mu prav gotovo namerila, če bi jo našla v mapi, ko se bo vrnila zvečer s Seebacber« jeve kmetije. Zato po pouku takoj steče na pošlo. Ne zmeni se za Hinden-burga, ki ga zmerja z italijanskim bojazljivccm in se mu posmehuje: »Bežiš, bojazljivec! Bojiš se, ker te ne čaka stari angel varuh«, kriči in z angelom varuhom misli starega Fcdcrla. Ne boji se. Toda pismo mora oddati. Bo že še prišla priložnost, si misli Slavko in ves zasopel priteče na pošto (o smola!) naravnost pre domo, ki govori o nekem unter-leutnantu Euringerju in njegovi zaročenki, imena sicer ne ve, a f?a bo zvedela. Tako pripoveduje orna gospodični Anni-Marie, a .!/ dala. »A saj veste. Prepuščen je česti.« Tega Slavko povsem ne dojame. »Najbrž niti kosil nisi?« Kako da ne? Gospa Ebnorjevn mu je skuhala kosilo. »Mama seveda nima časa. Lctš ' je uživala svobodo;« »Kakšno svobodo? Mama dela! Siva na Secbacherjevi kmetiji.« 6 I 8 TURIZEM 11. MAJ 1966 * GLAS KDO NAJ UPRAVLJA Z ZDRUŽBENIMI GOSTINSKIMI OBJEKTI? SPOR ZARADI RESTAVRACIJE ŠOBEC Na zadnji konfrenci občinskega odbora SZDL Radovljica, ki je bila 27. aprila in kjer smo slišali nekaj dobrih misli o problemih turizma v občini, je znova Izbilo na dan vprašanje, komu naj se odda v upravljanje restavracija na šobcu oz. ali je prav, da jo je lastnik — turistično društvo Lesce letos ponovno oddalo privatniku. O tem je razpravljala gostinska sekcija Turistično-po-slovnega združenja Turist-progres Gorenjske že 7. decembra lani. Povod za obravnavo je. bila pritožba Grajskega dvora Radovljica na sklop TD Lesce, da restavracijo v campingu šobec odda za pet let Mirku Pristavcu z Bleda. Ta je restavracijo upravljal že leta 1964, lani pa jo je upravljalo gostinsko podjetje Grajski dvor. Iz podatkov, ki so na voljo, se jasno vidi, da je imela družba (ol> čina in turistično društvo) od restavracije več lani kot predlanskim. »Iz odgovora, ki ga je na pritožbo prejel Grajski dvor od turističnega društva Lesce, ni razvidno, kaj je bila osnova za takšno odločitev!« je na konferenci poudaril direktor Turist-progresa ing. Jože Mi-kež. »Gre za nezakonito gospodarjenje, ki meče slabo luč nasploh na delovanje TD Lesce. Predpisi poznajo dva sektorja lastništva: družbam, za katerega veljajo predpisi o gospodarjenju s sredstvi gospodarskih organizacij, in zasebni, kjer občani lahko z osebnim delom in svojimi sredstvi opravljajo določeno dejavnost. Temeljni zakon o gostinski dejavnosti sicer dopušča možnost, da se v posamezni delovni enoti prepusti opravljanje določene dejavnosti osebi, ki ni v delovnem razmerju, vendar v primeru restavracije Šobec ni bilo razlogov za oddajo zasebniku, kar smo dokazali s številnimi podatki. Tudi celotno poslovanje campinga in restravracije ni zasnovano na načelih gospodarjenja z družbenimi sredstvi, kot je to predpisano za gospodarske organizacije. Apeliram na občinski odbor SZDL, da se o teh stvareh pogovori s predstavniki turističnega društva Lesce.« Grajski dvor meni, da v tem primeru ne gre za spor med podjetjem in turističnim društvom, ampak za načelno vprašanje, ali naj se na vloženih družbenih sredstvih organizira gospodarska aktivnost, če je zanjo zanimanje in če so podjetja pripravljena aktivno sodelovati, ali pa naj se jih prepušča zasebnikom za dvomljivi pavšal. Pogled na restavracijo ob šobčevem bajnrju, ti je postala jabolko spora. Kdo bo torej stresel ob mizah, ki so jibj prav pred dnevi obnovili? — Foto: F. Pterdan Turistično poslovno združenje Gorenjske je že decembra lani poslalo dopis skupščini občine Radovljica, v katerem predlaga, naj občina razveljavi pogodbo in zadolži TD Lesce, da mora urediti poslovanje z gospodarskimi objekti po načelih gospodarjenja s sredstvi gospodarskih organizacij. Ce je potrebno, naj občina uvede tudi preiskavo o poslovanju TD Lesce v letu 1964, ko je restavracijo šobec tudi že upravljal Mirko Pristavcc, razen tega pa naj TD — če za camping in restavracijo šobec ne ustanovi samostojnega podjetja — odda restavracijo za daljši pogodbeni rok najboljšemu ponudniku družbenega sektorja. V dopisu občini piše namreč tudi tole: »Gostinska sekcija smatra, da je poslovanje TD Lesce že v osnovi nezakonito. Osnovna sredstva campinga in restavracije bi moralo društvo izločiti- kot gospodarsko dejavnost in organizirati poslovno enoto, bodisi kot samostojno podjetje ali pa jo oddati z razpisom najboljšemu ponudniku družbenega sektorja, šele v primeru, če delovne organizacije ne bi pokazale interesa, bi lahko uprabiJi kot začasno možnost določila 20. člena zakona.« Citirajmo še tole iz dopisa Turist-progresa skupščini ob- čine: »Sicer pa v danem primeru ne gre za zasebni sektor, temveč za povsem nor odnos, ko se lahko posameznik okorišča na račun vloženih družbenih sredstev (osnovnih sredstev in inventarja) in z utajo obveznosti (prometnega davka in prispevka iz osebnega dohodka). — V občini Radovljica takšno stanje omogoča nedosledna politika preteklih let. Dobro so znani primeri eksploatacije objektov Mlino, Ribno in delovanje TD Lesce v letu 1964, vendar se je takšno stanje vselej toleriralo misleč, da pomaga v splošnem razvoju turizma...« — at OBISKOVALCI O RAZSTAVI POHIŠTVA NA BLEDU Vse v superlativih Razstava pohištva na Bledu v festivalni dvorani je presegla vsa pričakovanja, saj celo organizatorji — »MEBLO« NOVA GORICA, »STOL« KAMNIK in »MURKA« LESCE — niso pričakovali talko izredno visokega števila obiskovalcev in velikega zanimanja potrošnikov za razstavljene predmete. Samo prvega maja je razstavo obiskalo približno 3.00(1 ljudi, tako da so se v gneči obiskovalki morali precej potruditi, če so hoteli vse videti in slišati. Med obiskovalci smo- opazili veliko domačinov, pa tudi goste — turiste iz drugih krajev Slovenije in hrvatske. Od tujcev je bilo največ Avstrijcev in Italijanov. 0 »Miss pohištva« je postala ALENKA«. To je nov tip 9 spalnice, ki se odlikuje z 0 izredno estetiko in nizko Q ceno in lahko rečemo, da 9 je osvojila srca vseh obi- £ nih 15" spalnic. V ospredju 9 pozornosti je tudi dnevna 9 soba »CORTINA«. Obisko-9 valci so kazali tudi pre-9 cei zanimanja za visoke % omare »REGENCY«, ki jo 9 potrošnik lahko dobi iz O raznih vrst lesa n. pr. ma-# hagoni, hrast in teak. Zanimivo je, da so Avstrijci, ki so obiskali razstavo, ta- trgovskih podjetij. V teku so tudi razgovori za prodajo večjega števila opreme za samske sobe za hotele- in st»-> le ter mize za restavracije na Bledu in drugod. Ce omenimo še to, da je VSE RAZSTAVLJENO POHIŠTVO PRODANO IN OSTANE V CELOTI NA BLEDU, kakor tudi dejstvo. Prvega maja je razstavo pohištva na Bledu obiskalo 3.000 ljudi — »Alenka« osvojila simpatije potrošnikov — Za Avstrijce in Italijane miza in stoli v kmečkem slogu skovalcev, saj je že prvi dan razstave bilo proda- 3z:tr.vnih yi-03torc« koj prepoznali izdelke tovarne MEBLO in STOL, ker oba partnerja izvažata svoje izdelke tudi v sosednjo Avstrijo. Sploh pa so se Italijani in Avstrijci največ zaustavljali pri- razstavljenih mizah in stolih v kmečkem slogu, všeč pa so jim bili tudi gugalni stoli. Nekaj stolov »rex« je na avtomobilih že odšlo preko meje. Zaradi omejenega stanovanjskega prostora je na razstavi tudi veliko zanimanje za omare, ki se lahko poljubno kombinirajo in ki imajo v svojem sestavnem elementu zložljivo posteljo (postelja se »skrije« v ormari) in veliko potrošnikov je takšno kombinacijo na razstavi prvič videlo. Iz sosednje Avstrije so bili na razstavi tudi predstavniki da je prodano veliko tepihov in zaves, potem lahko rečemo, da je razstava dosegla svoj namen. Namen razstave pa je prikazati potrošniku sodobno, ekonomično, estetsko oblikovano, moderno in ceneno opremo za stanovanje, kakor tudi za- lokale ali hotele. Obiskovalci so z razstavo zadovoljni in o njej govorijo vse le v superlativih. Prav zaradi tega pa organizatorji razstave MEBLO Nova Gorica, »STOL« Kamnik in trg. podjetje' MURKA Lesce zaslužijo vso pohvalo, saj se v razstavi zrcali tudi odnos do potrošnika. Prav zaradi tega pa obisk razstave vsem, ki tega do sedaj še niso storili, toplo priporočamo. Razstava 18. maja. Bo odprta še do 17 DNI PRED HITROSTNIMI DIRKAMI V ŠKOFJI LOKI Zagotovljena kvalitetna udeležba Tekmovalci iz 16 držav — SK Transturist in KO SZDL Godešič v veliko pomoč organizatorjem — Podvojena nagrada za absolutni rekord Čeprav je do letošnjega 17 tekmovanja »Nagrada Loke« še 17 dni (prireditev bo 29. maja; 28. bo trening) je organizator AMD škofja Loka že zagotovil kvalitetno udeležbo tekmovalcev in preskrbel vse potrebno za gledalce. V veliko pomoč organizatorjem sta SK Transturist in krajevni odbor SZDL Godešič, kii sta proVzela vso prodajo vstopnic. Vstopnice bodo prodajali na dan tekmovanja po 500 S din oz. 300 za mladino, in v času treninga po enotni ceni 200 S din. Organizatorji računajo, da bodo pri obisku 35.000 gledalcev (toliko jih je bilo lansko leto v slabem vremenu) in z 75% pobrano vstopnino krili stroške tekmovanja. Računajo pa na 40 do 50.000 obiskovalcev. Zanimivo je, da je letošnja nagrada za absolutni rekord steze podvojena. Do tega je prišlo zato, ker rekord lansko leto ni bil porušen in se je nagrada prenesla v letošnje leto. Nagrada znaša 400.000 S din. Poleg te so razpisane nagrade še za prvih pet tekmovalcev v vsaki kategoriji. V prvem kolu ženske republiške košarkarske lige sta obe goranjski ekipi utrpeli poraz v gosteh. Triglav je izgubil s Slovanom 47:38 (21:12), Jesenice pa z Mariborom 66 47:41 (34:18). V moški ligi so Jeseničani premagali Rudarja s 79:62 (39: 24), Kranjčani pa so izgubili z Ilirijo 76:60 ( 42: 28). Zadnje kolo republiške rokometne lige je bilo za Gorenjce uspešno, saj so izgubili le eno točko. Moški — Kranj: Brežice 18:13, "Branik : Tržič 11:11; Ženske — Kranj: Brežice 7:6, Selca : Koper 14:8. V republiški odbojkarski ligi so Jeseničani premagali Črnuče s 3:0, Kamnik pa je slavil nepričakovano zmago nad Kanalom s 3:2. V četrtem kolu slovenske judo lige je Triglav premagal v Kranju Impol s 40:0 in Olimpijo s 10:0. Najboljši pri Kranjčanih je bil Bavec, ki je zmagal v obeh borbah. Te dni je zapadlo precej snega ih tako računajo organizatorji SK Jezersko, da bo teren odlično prioravljcn za tradicionalni »Mainikov smuk«, ki bo 15. maja pi-i Češki koči pod Grantavcem (na Ravneh). Nogometaši Triglava so izgubili srečanje v Mariboru z železničarjem s 3:1 (1:0). S tem porazom so na lestvici padU na tretje mesto in si zelo zmanjšali možnost za osvojitev naslova prvaka. Trenutno imajo prireditelji prijavljenih 120 startov, vendar prijave še niso zaključene in računajo na 150 startov. Znano je že, da bo Italijan Gibberto Patioli edini tekmovalec, ki bo nastopil kar s štirimi stroji. S prijavami inozemskih tekmovalcev smo lahko več kot zadovoljni. Veliko zanimanje za prireditev v svetu potrjuje zamisel o tem, da bi bilo mogoče v škofji Loki leta 1973 ob 1000-oblctnici mesta prirediti svetovno prvenstvo. Seveda so za sedaj to le želje, saj bi bilo potrebno v tem primeru temeljito preurediti stezo. Poglejmo koliko tujih in domačih tekmovalcev je prijavljenih v posameznih kategorijah: 0 do 50 cem 20 startov (7 tujih — 13 domačih), Kdo želi nagrado? Na lanskoletnem tekmovanju »Nagrada Loke« so javno izžrebali tri dobitke: pralni stroj, televizor in radio, številke izžrebanih vstopnic so objavili, vendar nihče ni dvignil dobitkov. Tudi v letošnjem letu bodo izžrebali tri nagrade: superavtomatični pralni stroj »Gorenje«, radioaparat »Triglav« Iskra Kranj in otroški športni voziček »Tribuna« Ljublja-la. # do 125 cem 23 startov (20 - 3), # do 250 cem 29 startov (24 - 5), # do 350 cem 22 startov (21 - 1), # do 500 cem 15 startov (13 - 2), O prikolice do 500 cem 11 startov (7 — 4). Ob koncu naj sporočimo še posebno željo organizatorja. Vse obiskovalce že sedaj naprošajo, da naj pridejo na prireditev čim prej, po možnosti vsaj uro prej, ker praksa kaže, da je prišlo večkrat do zastoja, ker so prihajali gledalci v prevelikih skupinah neposredno pred začetkom prireditve. P. Čolnar TVD PARTIZAN IZ PODNARTA Največ uspehov v lahki atletiki V zadnjem času med »portnimi novicami vse pogosteje zasledimo tudi Imena članov društva fVD Partizan iz Podnar-ta. Brez dvoma je to posledica načrtnega dela v raznih sekcijah tega društva, ki ga že več let vodi Mirko Faganel. 40 aktivnih članov se bavi z lahko atletiko, namiznim tenisom, odbojko in smučanjem. V vseh panogah dosegajo lepe uspehe, najbolj so se izkazali v lahki atletiki, kjer so ekipmo v občinskem merilu na prvem mestu. Tudi smučarji ne zaostajajo. Vsako leto sodelujejo na vseh občinskih tekmovanjih in trenirajo ne samo v sezoni, ampak tudi izven nje s tem, da aktivno sodelujejo v drugih panogah, ki jih društvo goji, kot je odbojka, lahka atletika itd. Društvo je v lastni režiji organiziralo tečaje za smučarske vaditelje, kar je samo dokaz, da ima pravilno politiko pri vzgoji lastnega vaditeljskega kadra. Pet članov društva je opravilo tudi izpite za smučarske sodnike pri občinski zvezi v Radovljici. »Čeprav je naše društvo v občinskem merilu na četrtem mestu in smo z uvrstitvijo zadovoljni, bi lahko dosegli še boljše rezultate.« nam je dejal predsednik društva. »Manjka nam primeren stadion, kjer bi lahko trenirali, saj je volje pri mladih dovolj.« * S. Š. VOJAKI SO DOBILI DVORANO ZA STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO Iz kasarne „Stane Žagar" Končno so ljubitelji strel-stva v kasarni »Stane Žagar« v Kranju dobili dvorano za streljanje z zračno puško. Strelišče je dobro opremljeno in lahko na njem strelja 6 strelcev istočasno. V dopoldanskem času bo dvorana služila za redno vadbo vojakov, dočim bodo lahko v popoldanskem času v njej trenirali člani strelskih sekcij. V kratkem bodo na novem strelišču tekmovanja med strelskimi družinami, ki so v vsaki enoti. Za streljanje vlada v kasarni veliko zanimanje. To naj- bolje ilustrira podatek, da se je v edinici kapetana I. klase Milana Kovačeviča prijavilo za strelsko družino preko 50 odst. vseh vojakov. Poleg internih tekmovanj računajo, da bodo v dvorani tudi tekmovanja med strelskimi družinami iz Kranja in vojaškimi strelskimi družinami. Dragoslav Milačič MEDNARODNI ATLETSKI TRENING V KRANJU Satler - krogla 14,02 m Na prvem letošnjem mednarodnem atletskem mitingu v Kranju, ki je bil v soboto na stadionu Stanka Mlakarja, je sodelovalo nad 80 atletov iz osmih slovenskih in avstrijskih klubov. V metu krogle (7,225 kg) trov: 1. Hanžič (T) 236.3, 2. je dosegel domačin Satler z rezultatom 14,02 nov slovenski rekord za starejše mladince, Franc Graf pa je v teku na 1000 m dosegel koroški mladinski rekord. REZULTATI — MOŠKI — 100 m: 1. Pungeršič (tj) 11,2, 2. Hočevar (Lj) 11,2, 3. Oberrauner (KLC) 11,3; krogla: \ Satler (T) 14,02, 2. VVer-zi (KLC) 11,97, 3. Vidic (T) 11,78; višina: 1. Milek (T) 190, 2. Micheli (KLC) 170; 400 m ovire: 1. Kaš'ivnik (T) 58,3 2. Panpcirc (T) 61,0, 3. Kralj (T) 63,5; 1000 me- Graf (KLC) 2:36.6 3. Millonig (ASKO) 2:37.1; 4x100 m: 1. ZAK Ljubljana 43,6, 2. AK Triglav 46,0; ŽENSKE — 100 m: 1. Ramšak (Lj) 13,5, 2. Hab-jandč (T) 13,9, 3. Mohorič (T) 13,9; krogla: 1. Serko (KLC) 10,85; daljina: 1. Ramšak (Lj) 478, 2. Kollor (KLC) 447, 3. Mohorič (T) 425; PIONIRJI — 60 m: 1. Sire 8,0, 2. Cej 8,0, 3. Tepina 8,1 (vsi T); PIONIRKE 60 m: 1. Tolar (Podnart) 8,6, 2. Vidovič (T) 8,9, 3. Stupar (T) 9,3. M. KURALT Čadeževa in Žumrova državni prvakinji Čeprav je na državnem prvenstvu v kegljanju za ženske dvojice manjkala žumrova (par čadež-žumer je lansko leto osvojil naslov prvaka), jo je nadvse uspešno nadomestila klubska kolegica Stružnikova. članici kranjskega Triglava Čadeževa in Stružnikova sta v ponedeljek osvojili v Novi Gradiški naslov državnih prvakinj. Čadeževa je podrla 425, Stružnikova pa 428 kegljev. Kratke iz Tržiča Občinski sindikalni svet in občinska zveza za telesno kulturo v Tržiču sta v počastitev 1. maja in 25 obletnice ustanovitve OF organizirala več športnih tekmovanj sindikalnih podružnic. # Na tradicionalnem strelskem tekmovanju je zmagala prva ekipa Peko, pred tovarno kos in srpov in BPT. Med posamezniki je bil najboljši Vili Bedina (Peko). # Na kegljaškem tekmovanju v borbenih partijah je nastopilo 12 ekip: 1. Peko, 2. BPT 3. Tovarna kes in srpov, 4. BPT II, 5. SAP ek. enota Tržič, itd. O Prvič so nastopili tudi balinarji. Po zelo zanimivih borbah je zmagal Peko II pred BPT in Peko I. f Le 8 šahistov se je pomerilo na brzoturnirju. Zmagal je Štefan Brezavšek (Radio Tržič), drugi je bil Miro Roblek, tretji pa Silvo Zmi-daršič (oba osn. šola Graj-zerja) itd. # Na nogometnem turnirju, igrali so 2x20 minut, je nastopilo 6 ekip. Prvo mesto je osvojila ekipa BPT pred Peko in Tovarno kos in srpov. D. Ilumar GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, razpisuje za dan 14. 6. 1966 licitacijsko odprodajo 38 kom. MOTORNIH ŽAG tipa Jo-BU, Contra in Solo. Licitacijska odprodaja se bo vršila v Transportnem obratu Gozdnega gospodarstva Kranj na Primskovem s pnčetkom ob 9. uri dopoldan. 10 K.RONTKA — OGLASI 11. MAJ 1966 * GLAS Obrtno podjetje »BISTRA« Škofja Loka proda naslednja osnovna sredstva 1. šivalni stroj »BAGAT« — nov, 2. šivalni stroj »MIRNA« — ženski, malo rabljen — na železnem stojalu, 3. šivalni stroj »VERITAS« — ženski, rabljen. Ogled navedenih šivalnih strojev je vsak dan od 7. do 12. ure na Spodnjem trgu št. 12 škofja Loka. Prodam dobro ohranjen motor maxi 175 cem. šolska ulica 2 Kranj — Stražišče — 2111 Prodam motorno siamorez-nico. Nova vas 8 Preddvor — 2121 ..Prodam NSU maxi z 18.000 km dobro ohranjen. Trojar, Železniki 143 — 2223 Prodam volčjaka psico 1 leto staro, čebul j, Podgorje 98, Kamnik — 2224 Prodam močno, malo rabljeno slamoreznico znamke »Kremžar« z možno montažo puhalnika. Nova vas 4 Preddvor — 2225 Prodam večjo količino rezanega lesa. Naslov v oglasnem oddelku — 2226 Prodam rabljena dvokril-na macesnova vrata z okvirjem. Kranj Jezerska cesta 44 — 2227 Prodam primo 175 cem. Nasl. v oglasnem oddelku — 2228 g <>±-i Kfo SJsSI JSjg ^sl\V5 K» Sp! p3s3s^!*w03w Wn1 >v Veletrgovina ŽIVILA KRANJ razglaša prosti delovni mesti: 1. delavec v prodajalni na področju mesta Kranja i 2. prodajalec mlečnega sladoleda na avtobusni postaji Kranj (delovno mesto je sezonsko, v poštev pridejo dijaki) Prijave sprejema kadrovska komisija do 25. V. 1966. »ALMIRA« alpska modna industrija j| Radovljica TAKOJ ZAPOSLI za določen čas za delo na domu ali v podjetju Šivilje ali krojilje tudi priučene. Interesentke naj se zglasijo v obratu Radovljica vsak dan od 7.-9. ure. Prodam nov pralni stroj »Zoppas« 5 kg. Kranj, Ljubljanska 27 — 2229 Po ugodni ceni prodam malo salanitko 800 kom Sp. Otok 22, Radovljica — 2230 Prodam dobro ohranjen fiat topolino C. Ogled 14 in 15. 5. 66 popoldan. Šturm Janez, Jamnik 10, Kropa — 2231 Prodam električni gramofon »Solo«. Stiska vas 4, Cerklje — 2232 Prodam moped in diato-nično harmoniko. Nasl. v ogl. od d. — 2233 Prodam motorno kolo BMW 500 cem. Mavčiče 45, Kranj — 2234 Prodam dobro ohranjen moped s prikolico. Naslov v ogl. odd. — 2235 Prodam več rastlin zdravilne hermelike. Nasl. v ogl. oddelku — 2236 Prodam telico, ki bo ko- nec maja teletila. Babinvrt 6, Golnik — 2237 Kupim nov renault 4 L. Plačam v gotovini. Krenner Miloš, Kranj Vodopivčcva 12 — 2238 Kupim 10.000 kg žlindre. Gorjanc Ivan, Gosposvetska 17 Kranj — 2239 Avto moto društvo Tržič zaposli AVTOMEHANIKA. Informacije v pisarni avto moito društva Tržič — 2154 Frizersko pomočnico sprejmem takoj, šimunac Heda, Kranj Koroška 16 — 2240 Moški starejši, v svetli obleki plešast, ki se je peljal v sredo 4. 5. 66 z avtobusom Ljubljana—Bohinj (od hod ob 13 uri) mi je odnesel črno aktovko se poziva, da mi jo vrne takoj brez posledic na naslov v indeksu. — 2241 Poštenega najditelja zlate zapestnice, ki sem jo izgubila dne 6. 5. 66. prosim, da jo vrne proti lepi nagradi. Čipe Jerica, Kranj Jezerska 95 — 2242 Sprejmemo takoj ali po dogovoru izurjenega in vestnega prodajalca. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev poslati na naslov »BOROVO« Kranj Pp.7. Osebno pa v trgovini Titov trg 20 v Kranju — 2243 POPRAVEK k zahvali IVANA DRAKSLERJA je pravilno, ljubega in nepozabnega, ne nepoznanega kot je bilo pomotoma objavljeno. ronika prometnih nesreč VOZIL JE BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Po nesreči odpeljal naprej V petek, 6. maja, ob 7.20 uri je vozil z motornim kolesom brez vozniškega dovoljenja z veliko hitrostjo po cesti Svobode na Bledu proti hotelu Jelovica 18-letni Milan Filipovi*. Na križišču z grajsko cesto je prečkal cesto pešec, ki je bil izven prehoda za pešce. Filipovič zaradi prevelike hitrosti vozila ni mogel ustaviti in je zbil pešca, sam pa odoeljal naprej, ne da bi počakal na kraiu nesreče. Približno čez dve uri so ga organi milice izsledili na njegovem domu v Ribnem. NEPREVIDNOST PRI PREHITEVANJU V Podbreziah se je v soboto zvečer pripetila huđa nesreča. Voznik osebnega avtomobila opel rekord Drago Goričan, ki je sedaj na delu v Nemčiji, je peljal iz Bistrice proti Posavcu. Na nepreglednem ovinku v Podbrezjah je prehiteval osebni avto škoda, ki ga je vozil Dušan Korenčanin. Prav v tem trenutku je pripeljal nasproti z avtomobilom fiat 1106 Aleš Pire. Takoj jc zavrl in se umaknil na skrajno desno, tako da je zavozil s ceste. Zaradi prekratke razdalje pa so vsa tri vozila trčila. Pri nesreči sta bila laže ranjena Goričan in sopotnik Leopold Štamulak. Na vozilih je za 14.000 novih dinarjev materialne škode. DEČEK POD AVTOMOBILOM S kolesom po levi strani ceste V soboto, nekaj po 14. uri, se je v naselju Suha hudo ponesrečil kolesar, 14-letni Renato Flega. Deček je vozil po levi strani ceste skozi na- Požar v Kraniu O V ponedeljek ob 2.15 uri 0 je začelo goreti ostrešje 0 trgovskega podjetja Mer- % kur v Kranju. Požar je 0 nastal zaradi kratkega sti- % ka na svetlobnih rekla- # mah in se je ogenj razši- 9 ril na streho, ki je krita z bakreno pločevino. Požar so pogasili kranjski gasilci, pri čemer se je težje poškodoval gasilec Franc Cufar. Ima dvakratni zlom noge. Na ostrešju je za približno 6 milijonov starih dinarjev škode. sel je. Pri hiši št. 11 mu je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom fiat 600 37- letni Jože Rešek. Avtomobilist je dečka zadel in zbil po tleh. Prvo pomoč je ponesrečenec dobil v zdravstvenem domu v Škofji Loki, nato pa so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Vlom v Podnartu V noči od nedelje na ponedeljek so neznani zlikovci vlomili v prodajalno trgovskega podjetja Špccerija v Podnartu. Storilci so verjetno računali, da bodo dobili v blagajni gotovino. Pokradli so namreč le za dobrih 100.000 starih dinarjev blaga. Točno vsoto pokradenega blaga bodo lahko ugotovili šele ob inventuri. O vlomu bomo še poročali. VIST-STELLA podloge za čevljarsko industrijo »STANDARD« - KRANJ m m m i Gorenjska kreditna banka Kranj s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki in Tržiču razpisuje Novo nagradno žrebanje vezanih hranilnih vlog za vse varčevalce, ki bodo v letu 1966, vključno od 1.1. do 31. 12. 1966 vezali pri njej najmanj 2.000 — novih dinarjev svojih prihrankov vsaj za leto dni. m Na-vatie so: av:o zastira 750, pralni stroj, moped, iivalni stroj, hladilnik., pisalni itroj, dva'kolesa Vloge sp.ejcvnajo vse njene podružnice. — Vezane vlopc sc obrestovane po višjih obrestnih merah. C96+9C RADIJSKI SPORED Poročila poslušajte vsak dao ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., I5„ 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 url. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SREDA — 11. maja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Mladinski festival 1965 — 9.30 Pol ure z orkestrom Percy Faith — 10.15 Od Satieja do Luto-slawskega — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena med igra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Kimaš prednosti — 12.05 Dva odlomka iz opere »štirje grobi jani« — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Narodne s harmoniko pojeta Danica Fi-lipčič in Franc Koren — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermczzo — 15.30 Igra pihalni orkester Ljudske milice — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Slovenski reproduktivni umetniki — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz studia 14 — 18.40 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Tu-randot — opera — 22.10 Melodije za lahko noč — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Slavne melodije ameriških avtorjev ČETRTEK — 12. maja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Majsko veselje — 9.40 Lahka orkestralna glasba — 10.15 Naši pevci poj o popularne operne arije — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Skladbe z morja — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez hrib in dol — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Orkester RTV vam predstavlja — 14.35 Glasbeni vedež — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 S pihalno godbo Rudolf Urbane v ritmu koračnice — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Odskočna de- ska — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov — 21.00 Večer umetniške besede — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Večer skladatelja Alojza Srebot-njaka — 23.05 Plesna glasba ~PETEK — 13. maja •8:05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Domače viže in domači ansambli — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Spomin na festival sodobne komorne glasbe — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz oper Wolf-ganga Amadeusa Mozarta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Dvajset minut z Vaškim kvintetom — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo —• 14.35 Poje akademski zbor iz Michigana — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 V svetu znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu —-18.20 Igra Zabavni orkester RTV Zagreb — 18.45 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lepe melodije — 20.20 Tedenski zu-nan je-politični pregled — 20.30 Češka skladateljska emigracija v Nemčiji — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelja jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Iz sodobna poljske glasbe SREDA — 11. maja RTV Zagreb 10.00 TV v šoli 16.40 Ruščina 17.00 Angleščina RTV Ljubljana 17.40 Tik-tak RTV Beograd 17.55 Slike sveta RTV Ljubljana 1825 TV obzornik RTV Zagreb 18.45 Glasbena sreda RTV Ljubljana 19.15 Cik cak Evrovizija 19.25 Nogometni finale za pokal evropskih prvakov TELEVIZIJA RTV Beograd 20.15 TV dnevnik Evrovizija 20.30 Nadaljevanje prenosa iz Bruslja RTV Ljubljana 21.15 Srečanje z Beatlesi 21.35 Kulturna panorama 22.05 Zadnja poročila ČETRTEK — 12. maja RTV Zagreb 10.00 TV v šoli • RTV Beograd 11.00 Angleščina RTV Ljubljana 16.10 TV v šoli RTV Beograd 17.10 Rdeči signal RTV Zagreb 17.40 Združenje radovednežev RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik RTV Zagreb 18.45 Susak — otok brez zemlje in kamenja 19.10 Glasbene marginalije RTV Ljubljana 19.40 TV pošta RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.20 Aktualni razgovori RTV Zagreb 21.10 Narodna glasba 21.20 V četrtek odkrito RTV Beograd 22.20 Poezija Vojislava Ilica 22.30 Poročila PETEK — 13. maja RTV Zagreb 10.00 TV v šoli 16.35 Poročila RTV Zagreb 16.40 Ruščina 17.00 Angleščina RTV Ljubljana 17.30 Pogovori o slovenščini RTV Zagreb 18.00 25 minut z ... j, RTV Ljubljana ! 18.25 TV obzornik 18.45 človek in proizvodnja RTV Beograd 19.10 Karavana 19.40 Črna tabla 20.00 T V dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Don Juan — francoski film 22.10 Zadnja poročila RTV Beograd 22.15 Sodobna glasba KINO Kranj »CENTER« 11. maja ifcal. franc. film NEUMNO MORJE ob 16., 18. in 20. uri 12. maja ameriški barvni CS film ČAST UPORNIKA ob 16., 18. in 20. uri 13. maja ameriški barvni CS film ČAST UPORNIKA ob 16., 18. in 20. un Kranj »STORŽIČ« TI. maja jugoslovanski film KONJUH PLANINO ob 16., 18. in 20. uri 12. maja -aifieriški barvni CS film SEJEM V TEKSASU ob 16., 18. in 20. uri 13. maja ameriški barvni film ZADNJI VLAK IZ GUN HILLA ob 16., 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 11. maja jugoslovanski CS film MARŠ NA DRINI ob 20. uri Jesenice »RADIO« 11. maja italijanski barvni film VČERAJ, DANES -JUTRI Jesenice »PLAVŽ« 11. maja italijanski barvni CS film TARAS SIN ATILE 12 do 13 m„;a danski barvni W film KOZEL V RAJU Žirovnica 11 maja ameriški barvni CS film KAKO JE OSVOJEN DIVJI ZAHOD II. Dovje-Mojstrana 12. maja ameriški barvni CS film KAKO JE OSVOJEN DIVJI ZAHOD II. Kranjska gora 12. maja italijanski Barvni CS film VČERAJ, DANES, JUTRI Kamnik »DOM« 11. maja poljski film GU-SEPE V VARŠAVI ob 20. uri 12. maja poljski film GU-SEPE V VARŠAVI ob 17.15 Duplica 11. maja češki film DVA MUŠKETIRJA ob 19. uri 12. maja češki film DVA MUŠKETIRJA ob 20. uri vloga kred'! STAN OVAN JE Dopolnilna prometna vzgoja uporabnikov cest S prometnimi znaki »STOP« in »Križišče s cesto, ki ima prednost« spoznamo križišče neenakovrednih cest. Kako vozijo vozila v tem prižišču: Na prednostni cesti je motorist, ki zavija v levo in pelje prvi. Na stranski cesti sta tovornjak, ki vozi naravnost in osebni avto, ki zavija v levo. Vozita po pravilu dve vozili na isti cesti in odpelje prvo tovornjak, nato osebni avto. — Ravnajmo v skladu s prometnimi predpisi: mimo, hitro in kritično presojajmo ofometne situacije! — Ko vozimo v koloni, upoštevajmo predpisano varnostno razdaljo med vozili! gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU PETEK — 13. maja ob 16. nri za red DIJAŠKI I. — Llnhart-Bellna: ŽUPANOVA MICKA V ZAČARANEM KROGU VIST-GALANT usnje za galanterijsko in dustrijo »STANDARD« - KRANJ vse turistične usluge . KRANJ Berite »GLAS« 11. MAJ 1966 * GLAS Ht W 4lkJk Zasede okrog Kranja Strogo zaupne« in javne o Kurirčkovi pošti Jezerskega in Danes, 11. maja ob 9. uri, kot je predviđeno, bodo pionirji tržiške občine izročili kurirsko torbico pionirjem kranjske občine. Predaja bo v Zadragi pri mostu, oziroma pri hiši, kjer je bila za nekoč v resnici javka partizanov kurirjev. Danes bodo pionirji tekli še skozi Duplje, Podbrezje in Naklo do Besnice. Jutri, 12. maja, pa bodo pionirji s Ku-rirčkovo pošto tekli preko Pševa na Javornik, od tu v Stražišče, Zabnico in Mavčiče. V petek pa bodo nadaljevali preko Trboj in Vo-klega do Kranja. Pionirji šole Staneta Žagarja jo bodo sprejeli ob 11,30 uri in jo bodo, po kratki počastitvi Franca Vodopivca na Savskem bregu predali pionirjem šole France Prešeren ob 13.30 uri. Zatem bodo kurirsko torbico nosili pionirji šole Simona Jenka, ki bodo mimo Sorli-jevega mlina tekli pred Je-lenčevo hišo na Primskovo. V soboto pa bodo pionirji kranjske občine nosili štafeto skozi Predoslje, Šenčur, Cerklje, do Zaloga, kjer jo bodo izročili kamniškim pionirjem. H glavni pionirski štafeti bodo prispele še stranske pionirske patrole iz Šenturške gore, Goric, Olščvka. Kar pa je še strogo zaupno — pionirji v nekaterih krajih so pripravili razne sprejeme, ponekod pa tudi zasede v partizanskem stilu, kjer bodo iznenadili prišlece. K. M. Blejske turistične informacije 66 Ze pred prvim majem so izšle letošnje Blejske turistične informacije, ki jih izdaja Turistično društvo Bled in ki postajajo iz leta v leto kvalitetnejše, tako po vsebini kot tudi po opremi, tisku in papirju. Knjižica na 56 straneh žepnega formata nudi domačemu in tujemu obiskovalcu res vse, kar ga zanima, ko pride na Bled. Podatkom o Bledu in kratkemu geološkemu in zgodovinskemu opisu sledita železniški in .letalski vozni red, oddaljenost nekaterih krajev od Bleda, opis izletov, turističnih zanimivosti in kulturnih spomenikov na Bledu in v okolici, botanične zanimivosti iz blejskih parkov, podatki o lovu in ribolovu, dalje podatki o športu, zabavi, razvedrilu in plesu. Sledi obširen seznam podatkov, ki so zanimivi za obiskovalce (poslovni čas uradov, podjetij, telefoni itd.), nato pa cenik nekaterih storitev za letošnje leto in koledar vseh prireditev v sezoni. V tekstovnem delu so še podatki o svetovnem prvenstvu v veslanju, ki bo od 5. ZDRUŽENO PODJETJE »TRANSTURIST« ŠKOFJA LOKA Obdelava turizma v alpskem področju Avtobusi in tovorni promet, mehanične delavnice, hotelska podjetja in turizem Nekako tiho je zraslo v škofji Loki združeno podjetje »Transturist«. Avtobusno podjetje je v februarju ustanovilo skupaj z bohinjskimi hoteli »Pod Voglom«, »Jezero« in »Triglav« združeno podjetje, katerega »aviza« je obdelava zimskega in letnega turizma v alpskem področju. zaradi tega, ker se vsi zavedajo, da turizem ne pomeni le hotela, žičnice, trgovine, prometa ločeno, marveč, da je turizem konglomerat vseh elementov, s katerimi V letu 1965 je znašala celoletna realizacija avtobusnega podjetja 1 milijardo 650 milijonov, hotelov pa 210 milijonov S dinarjev. V letošnjem letu nameravajo to povečati na skupno 2 milijardi 150 milijonov (avtobusno podjetje milijardo 900 mili-jo/nov, hoteli 250 milijonov S dinarjev). Zakaj je prišlo do združenega podjetja? V prvi vrsti Aljažev dom v Vratih, priljubljena izletniška točka, je že odprt. Cesta do tja je prevozna za vsa vozila, smučarji pa tudi lahko pridejo na svoj račun, saj je snega še dovolj. Turistična poslovalnica v Naklem Pred dnevi je turistično društvo v Naklem začelo graditi ob cesti I. reda, v bližini gostilne Marinšek, svojo -turistično poslovalnico. Pavi-Ijonsko stavbo, ki bo iz aluminija in stekla, gradi podjetje Alprem iz Kamnika. Turistični objekt bo imel razen sanitarij dva prostora, v katerih bo menjalnica, informacijska pisarnai, prodajalna spominkov in recepcij-ska služba. Skupna gradnja z ureditvijo okolice bo veljala 70.000 novih dinarjev. Ila- čunajo, da bodo z deli zaključili že v mesecu maju in 1. junija objekt izročili svojemu namenu. Turistično društvo v Naklem je bilo ustanovljeno pred dobrima dvema letoma in v tem času doseglo lep napredek. Sedaj imajo že več kot 100 postelj pri zasebnikih. Lani so imeli nad 3.000 nočitev, od tega kar 80 procentov tujcev, za letos pa računajo da jih bo nad 5.000. - R. C. mora gost razpolagati, da je zadovoljen. Takšne pogoje pa mu lahko nudi le večje podjetje. V bistvu je šlo torej za združevanje materialnih in finančnih sredstev. Od tega si že v letošnjem letu obetajo vsestranske koristi. Večina hotelskih podjetij pri nas je v precej kočljivem položaju glede adaptacij. V »Transturistu« menijo, da so z združitvijo* ta problem rešili. Med letno in zimsko sezono nameravajo izvršiti precejšnje adaptacije v hotelih Jezero in Triglav, tako da bi prešla oba iz C v B kategorijo (topla voda, kopalnice, adaptacija kuhinj in restavracij itd.). Prav tako name- ravajo še izpopolnjevati sistem vlečnic na Voglu. Dobili so že 900 milijonov turističnega kredita in bodo tako naredili na Voglu še dve sedežnici v dolžini 3 km (od zgornje (postaje nihalke do Šije) in dokončali vlečnico »Kratki plaz«. Računajo, da bodo s temi deli končali že pred naslednjo zimsko sezono. Težave imajo sicer zaradi nerešenega vprašanja deviznega finan-siranja, če pa to ne bo rešeno pravočasno, bodo načrti za eno leto počakali, ker je gradbena sezona na Voglu izredno kratka. Imajo še celo vrsto načrtov. Med drugim bodo odprli tri nove poslovalnice (Domžale, Bohinj in Ljubljana), kupili več novih avtomobilov, itd. Vse svoje načrte razkrivajo zelo skromno. Prišli so do prepričanja, da ne smejo zajemati preveč z veliko žlico, zavedajo se, da jih položaj ne sme prerasti in se zato drže načela: raje manj pa to kvalitetno. P. Čolnar ŠKOFJELOŠKI TABORNIKI Ob 15 letnici Zveze tabornikov Slovenije V škofji Loki je taborniško četo ustanovil Rudi Wol-le 24. marca 1953. Prvi sestanki so bili kar pri. njem doma ali pa na prostem. Kmalu pa so taborniki dobili svojo sobo v Blaževi ulici, kasneje pa so se preselili na Grad. Ker so zaradi prezidave gradu izgubili svoj prostor, jim je pomagala občinska skupščina. Začeli so graditi lastni dom ob sotočju obeh Sor. Denarja ni bilo dosti, zato pa veliko volje in pridnih rok. Dom sicer še ni gotov, manjka mu še precej notranje opreme, je pa že prijetno zavetišče vseh tabornikov. Največ je prispeval k gradnji doma Odred svobodnega Kamnitnika, ki je dosegel še druge pomembne uspehe. Družina medvedkov in čebelic je dosegla najboljše rezultate na tekmovanjih v taborniškem mnogoboju in je bila tudi najboljša v Sloveniji. Odred svobodnega Kam-nitnika ima tudi velik delež pri ustanovitvi Zveze tabornikov občine škofja Loka. Ta je pričela ustanavljati nove enote v Železnikih in Gorenji vasi. F. B. do 11. septembra, o kongresu grafičnih obiskovalcev, ki so včlanjeni v organizacijo ICO-GRADA (od 11. do 16. julija), o VII. jugoslovanskem jazz festivalu z mednarodno udeležbo (od 2. do 5. junija), o Bledu pozimi in o" sistemu trgovsKih žičnic. Zelo dobra je oprema letošnjih informacij — od dobrih barvnih reprodukcij na prvi in zadnji strani (panorama jezera z otokom in Pokljuko v ozadju,-jezero in grad ponoči) do ilustracij međ tekstom, za katere pa pogrešamo podpise, pojasnila, saj marsikateri ne le tuji, ampak tudi domači obiskovalec ne bo vedel, kaj pomenijo leseni križčki na vratih na 7. strani, tudi bohinjskih stogov vsak ne pozna (stran 9), marsikaterega bo zanimalo, od kje so okenske mreže na straneh 14, 39 in 50 itd. S prakso ilustracij, ki prikazujejo domače umetnostne in etnografske zanimivosti, bi vsekakor kazalo nadaljevati, potrebno pa bi bilo v prihodnje — morda na koncu, če se že bojimo, da bo to motilo grafično opremo — napisati, kaj je na slikah. -t Most v Šcvljah Na seji skupščine občine škofja Loka je zahteval poslanec Janez Tomažin pojasnilo, kaj bo z mostom v Šev-ljah, ki ga je razdejala zadnja povoden j. Posredi^mo skrajšani odgovor predstavnika skupščine. Opustili so prvotno zamisel, da bi zgradili nov most, ker bi bilo to predrago. Most bodo naredili na istem mestu, kjer je bil stari ter usmerili vodno strugo ponovno v staro korito. Že samo za ta dela bo vložila skupščina S milijonov S din, poleg tega pa bodo morali tudi vaščani nekaj prispevati. IN URADNI VESTNIK GORENJSKE Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Sta neta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 515-11135. Telefoni redakcije 21-835, 22152 uprava in tiskarna 21190, 21 475, 21-897. Naročnina letna 20 novih dinarjev (n. d.) ali 2.000 starih di narjev (s. d.), mesečno 1.70 n. d. ali 170 s. d. Cena po sameznih številk 0.40 n. d ali 41) s d. Mali oglasi za naročnike 0.40 n. d. ali 40 s. d, za nenaročnike 0.50 n. d. ali 50 s. d. beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo'"