Eju(j(j(iti.s(u Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer«
Ur«4lUfttv0 In upravnifttvo: Kolodvorske ulloo itov. 16. — Z urednikom ae moro govoriti vaak dan od U. do IS. ure. — Bokoplai «e ue vrečejo. — Ineoratl: Seatatopne potit-vrate 4 kr., pri večkretneia ponev lJ»uJI deje a« popaat — Velja *a Ljubljano v uprevnlitvu: ae oelo leto 6 gld., ie pol lote 8 gld., se četrt lete 1 gld. 60 kr., ne moaoa 50 kr., poilljetev ne dom volje meae&no 8 kr. ved Po poiti volja ee oelo
leto 10 gl., ae pol lete 6 gld., ae četrt lete 2 gld. RO kr. in se jeden meaeo 85 kr.
Štev. 269.
V Ljubljani v torek. 24. novembra 1885.
Tečaj II.
Srbsko-bolgarska vojska.
»Vojaci! Sovražnik hoče nas napa3ti brez povoda, hoče nam pustošiti domovino našo; branite ognjišče dedov svojih, preganjajte sovražnika in “ničite ga!“ blizu tako govoril je pred dobrim tednom dnij bolgarski knez svojim Četam. In zbrale Ko se bolgarske čete okolo kneza ter mu zapri-8egle, braniti domovino bolgarsko do slednjega iz-dibljeja. Reči moramo, da so izpolnili svojo dolžnost. Mnogo manjša, neizvežbana, vojski nepriva-jena bolgarska armada, od katere se je začetkom tnko malo pričakovalo, da se jej skoro kar naivnost odrekala sposobnost za vojsko, ta armada izvršila je v slednjih dnevih s svojim pogumnim knezom na čelu junaške čine, kateri so našli pred vso Evropo priznanje in občudovanje. Borili so se po cele dneve zmagonosno v bojih, katere bode zapisala zgodovina poznim rodovom in ohranila spomin bolgarskemu junaštvu, ohranila žalosten spomin na vojsko, v kateri sta se brez usmiljenja bratska slovanska rodova ter pojila tla slovanske s slovansko krvijo.
Danes smejo Bolgari uže z vso gotovostjo tr-da so rešili Sofijo pada, da so zabranili Srbom tako naglo prorokovan uhod v glavno mesto.
V	petih dnevih menili so si kuhati srbski vojaki zajutek prj sofijskih ognjiščih, a kako je prišlo V8e drugače. Zaseli so sicer prve pozicije brez npora, a to le zaradi tega, ker Bolgari niso mislili vojsko in niso imeli še zbranih čet; a ko se Je 12 fielgrada razglasil boj proti Bolgarom, tedaj 8e zjedinili in združili v .smrtni ples1'. Pri-so si junaško zopet nazaj izgubljene pozi-
Listek.
Prokleta!
(Roman Spital Emile Richebourg; po E Vacanovi predelavi prosto poslovenil JTanko Leban.)
(Dalje.)
14.
Lucila nekaj časa postauo na pragu.
Ropot, ki ga je bil po stopnicah provzročil ®ežeči Pran, oviral je, da ni slišala bojevauja v 8°k' svojega očeta.
Ko
se zopet obrne, ugleda Blanche-o bledo
smrt, preplašeno, trepetajočo sredi sobe
st°ječo.
^ Blanche je bila samega strahu vsa iz sebe.
^(io 1‘ je bila tuja ta žena, katera se je pokazala
tt tako nanagloma, rešivši jo velike nevarnosti?
»Kako lepa je!“ mislila si jo Lucila „Ti ljubi otrok j«
»Kako je videti dobra 1“ mčnila je zopet 8|anehe.
■i»iv Nekaj časa se obe ženski molčč opazujeti. ‘*i»cho prva izpregovori, primši Lucilo za roko. »Nek mož prikradel se je bil sim notri," deje.
cije: Breznik in Dragoman je zopet v bolgarskih rokah, in bolgarskemu kapitanu posrečilo se je cel6 prodreti čez Caribrod do srbske meje.
Navzlic tem za Bolgare ugodnim uspehom pa se ne more trditi, da je boj uže končan, pred Slivnico se še pričakuje huda bitka. Tam stojita si obe vojni nasproti. Srbska vojna pričakuje pomoči, in če smemo verjeti poročilom, dobila je uže: zjedinile so se moravska, drinska in šuma-dijska divizija in te hotč vkupno postopati proti Slivnici. A med tem dobivajo tudi Bolgari od vseh stranij pomočnih čet, katere se hotč boriti z obupnostjo.
Da položaj srbske vojne ni prevesel, razvida se jasno iz tega, da se je tako naglo umaknil srbski glavni tabor z bolgarskih tal na domača. Če si bode hotela Srbija zopet pridobiti uže dobljene, a zopet izgubljene pozicije, pridobiti si bode morala vsak korak s krvijo — če je ne zadene pri tem usoda, da jo vržejo Bolgari nazaj na srbska tla — ali pa če je prej ne zaukaže zapovedujoč glas Turčije ali morda Evrope: Stoj! do tu in ne dalje! Včeraj uže so londonski listi prinesli v6st, da je Turčija zaukazala Srbiji, naj nemudoma zapusti Bolgarijo. Če se ta v6st obistini, pričakovati imamo v kratkem, da poseže Turčija z orožjem vmes ter brani kneza Aleksandra, kateri jej je naznanil, da zapustijo bolgarske čete Rumelijo ter da Be po polnem prizna zopet prejšnja sultanova oblast do Rumelije.
*
* *
Bel g ra d, 22. novembra. Iz glavnega tabora pri Garibrodu se poroča: General Lešjanin odpodil je Bolgare z ozemlja med Belgradžikom, Timokom,
»Da, grd malopridnik!"
»Spoznala	sem	ga. On me	sovraži	in hotel
me je gotovo ubiti.	A rešili ste	me vi!	Vi ste ga
spodili! Kako se vam hočem zahvaliti za to, ljuba gospa? In kdo li ste?"
»Jaz sem vaša in Mardoche-eva prijateljica."
Blanche se začudi.
»Vi poznate Mardoche-a? Uže dolgo?"
„Uže prav dolgo," nasmeje se Lucila milo.
»Potom vas je on pustil v hišo?"
»Da, a povedala mu nisem, kaj imam tu opraviti."
»To je bilo prav! Pa kako ste-li izvedeli?"
»Prejšnjo	noč	sem slišala	Parizla,	očeta in
sina, kako sta	snovalu hudobni	naklep.	In iz pri-
jateljstva do Mardoche-a in iz ljubezni do vas sem prišla, da vas rešim na vsak način!"
»Vi sto me torej imeli radi, ne da bi me poznali?"
„Ker vas ves svet rad ima!"
»Da ste pa prišli do le-sim, morali ste hišo natanko poznati ?"
»Da, poznam jo natanko."
»Kdo li ste?"
»To izveste, ko hitro Be vrne Rouvenat, z vašim ženinom."
Lomom in Dunavom; bolgarske čete umaknile so se v Vidin. Obmoravska, šumadja- in drinadivizija so popolnoma združene ter operirajo združeno proti Slivnici. Častnikov je do zdaj II mrtvih in 27 ranjenih. — Včeraj po noči pripeljalo se je sim 450 ranjencev; na kolodvoru sprejeli so jih kraljica, ministri, članovi Rudečega križa in društvo gospij. Kraljica darovala je 450 litrov Megyarad-skega vina. Prvo kupico podala je kraljica ranjencem.
Pirot, 22. novembra. (Uradno.) Bolgarsko poročilo, da so v srbski vojni prostovoljci, je izmišljeno, ker srbska vojna sestoji samo iz rednih čet ter se principijalno ne sprejemajo prostovoljci.
Petrograd, 21. novembra. Večina tukajšnjih listov radostno pozdravlja bolgarske zmage. »Novo j e Vremja" kaže na osebno postopanje bolgarskega kneza in srbskega kralja Milana, o katerem se nič ne čuje. Isti list meni, da morajo Srbi zapustiti po sili zasedeno bolgarsko oeemlje in da ne smejo dobiti nikake odškodnine. Če bi se prisodila Srbiji kaka odškodnina od bolgarskega ozemlja, mora se tudi priznati združenje Bolgarije z vzhodno Rumelijo.
Dunaj, 23. novembra. „Montags-Revue“ poroča iz Belgrada: Vsi vojni oddelki so se združili. Srbska vojna prične takoj napade.
Darmstadt, 23. novembra. Pric Aleksander dobil je iz Sofije, e dne 23. novembra, ob 10. uri dopoludne, naslednjo depešo: Včeraj smo imeli ves dan boj pri Dragomanu; danes se boj nadaljuje proti Caribrodu; mokrotno-mrzlo vreme. Aleksander.
Bel grad, 23. novembra. O smrti včeraj tu pokopanega, v bitki pri Slivnici padlega sanitetnega
»Kako!" zakliče Blanche, »Mardoche vam je to povedal? ... Pa ... pa, če ga uže delj časa poznate, morate pač vedeti, da stari prosjak Mar-doche. ..."
»Da se Mardoche zove Jean Renaud in, da je vaš oče? Dal"
»čudno!" zamomlja Blanche. »Čudno!"
Naenkrat se jej duša razsvetli.
»To oblačilo, to opravo, to imate od mojega očeta! Obleka le-ta bila je nekdaj vlastnina Lu-cile Mellierove! ..."
Blanche povleče svojo rešiteljico k luči ter jo živo pogleduje. Še en trenutek, potem radostna objame z belimi svojimi rokami tujko vzkliknivdi: »O, zdaj vas poznam! Zdaj vas poznam! V sobi mojega botra visi podoba Lucile Mellierove, k«* tero sem tolikokrat, oj tolikokrat opazovala. Id to ste vi! Vi ste Lucila Mellier!"	'■
»Tiho!" zavpije Lucila trepetaje, „tiho!"
V	tem trenotku zadoni zunaj krik, podoben hropenju, ob jednem pa se zaslišijo težke stopinje na stopnicah.
»Fran! On je zopet tukaj!" zakriči Blanche vsa preplašena ter se oklene Lucile.
majorja Vezo vida se čuje, da ga je ranjen Bolgar, ko ga je Vezovič hotel obvezati, ustrelil s samokresom.
Pirot, 23. novembra. Bolgarska poročila, da so srbske čete pred Slivnico napale bolgarski voz z ranjenci ter ranjence razmesarile so izmišljena.
Sofija, 23. novembra, čuje se, da Turčija namerava predlagati premirje. — Privatna poročila pripovedujejo, da Vidin gori.
Slivnica, 22. novembra. Okolo višin Drago-manske soteske vršil se je ves dan hud boj. Na večer napravili so Bolgari napad z bajoneti ter Srbe po polnem prepodili; prenočili so na pridobljenem kraji. Dragomanska soteska je po polnem prosta.
Atene, 23. novembra. „Agence Havas" poroča: Vsled bližanja srbskih in turških čet na meji postaje situvacija kritična. Turki si utrjujejo v Epir in Macedonijo držeče ceste. Grške čete v Tesaliji se pomnožujejo. Vojni minister je odredil, da se skličejo novi razredi reservistov. Grško vojaštvo živo želi vojske.
Carigrad, 24. novembra. Bolgarski knez je v odgovoru na depešo Turčije z dne 21. t. m. se izrekel, da ne sprejme premirja, da hoče o t|em govoriti še le na srbskem ozemlji.
SoiVja, 24. novembra. (Knezov telegram do Cankova ddto. 24. t. m.): Čete prenočile so v pozicijah, katere smo vzeli Srbom; danes preganjali smo sovražnika; popoludne z as el e so čete Caribrod, kjer sem zdaj tudi jaz.
Hiša pokore.
(Dalje in konoc.)
Jasno je iz tega površnega popisa kaznilnice, da ima ona v obili meri one lastnosti, katere terja postava in človeška pravica sploh od zavoda, kjer naj se pokorč, blažijo in poučujejo izgubljeni članovi človeške družbe.
Dejali smo, da je drugi glavni namen kaznilnic navod k marljivosti in delavnosti, ker je brezde-lavnost vir vse pregrehe.
Tudi v tem smislu je naša kaznilnica vzgledno urejena in oskrbovana.
Ko prestopiš glavne duri ob delavnikih, dozdeva se ti, da si sredi velike delavnice.
Saj ga pa tudi ni posla in rokodelstva, da bi ne imel tu svojega zastopnika. Tu se izdelujejo od škatljice za u&igaloe klinčeke do težkega voza parizarja vsi mnogovrstni izdelki.
Krojaštvo, črevljarstvo, tkalstvo, ključarstvo, . kovaštvo, knjigovezstvo, mizarstvo in vozarstvo, vse ,se vrsti od jedne sobe do druge in povsod vlada rad, mir in delavnost, kakor v nobeni zunanji delavnici.
T« se b žarečimi očmi vzravna, pripravljena, da kljubuje sovražniku, kateremu si koli bodil Pa namesto da bi se bližal, oddaljeval se je ropot zmerom bolj in bolj, dokler popolnem preneha.
Lucila plane k oknu ter jo naglo odpre. Po-gledavši z okna, vidi moža, ki je uhajal iz hiše in potem v vrtu izginil. Naenkrat jo obide strašna misel. Zakričavši prime luč ter hiti ven. Soba njenega očeta je bila na široko odprta! Skoro kakor znorela hiti v njo, brez sape, hropeč. In tu je ležal pred pisalnikom starček, njen — oče, trd, in ne da bi se ganil!.. Lucila, to vgledavši, divje zakriči na pomoč, poklekne k starčeku ter pritisne njegovo glavo sebi na srce. Tudi Blanche prileti zdaj v sobo; v naglici se je bila oblekla. Tudi ona je pri tem pogledu divje zakričala. Lucila je lice Btarčekovo poljubovala. Kmalu potem vikne: „On ni mrtev! Nikdo ne pride, najinega klica na pomoč ni nihče slišal. Poskusive, da ga položive na posteljo...“
Ženski napneti vse svoje moči ter starčeka vzdigneti na posteljo. Lucila je imela zopet popolno svojo pričujočnost duha.
»Kaj pomaga jokati ?“ zakliče ihteči Blanche-i. „Tu je treba brzo pomagati! Jaz ne vidim nobene rane.. . Treba je hitro poslati po zdrav-
Vsako rokodelstvo ima svojega mojstra, ki ukazuje svojim delavcem, razdeluje delo, poučuje in pregleduje storjena dela in naznanja o vsem kaznilničnemu vodstvu.
Kakor v zunanjih delavnicah so tudi tu rokodelski pomočniki, ki uže umejo delo in rokodelski učenci. Zanimivo je v resnici, kako se uče tu sta-reji kaznenci raznih del, kako se trudijo izvršiti svoj nalog možaki, katerim je bilo prej delo gnus.
Ravno poslednje je neizmerne pomembe za bodočnost toliko in toliko kaznencev.
Koliko izgubljenih ljudij prevstvari red in delavnost v kaznilnici v poštenjake in poučeno rokodelstvo zagotovi jim zaslužek po storjeni pokori.
Delavnost v kaznilnicah ima dalje tudi še važen pomen, da se z delom prislužijo veliki stroški, katere bi morali plačevati sicer davkoplačevalci. In kako blago je razdeljen zaslužek kaznencev.
Le jeden del se računi za odškodovanje državnih stroškov, drugi se shrani delavcu za oni čas, ko se mu podeli zopet osebna svoboda.
Revščina je hud zapeljivec na kriva pota.
Koliko kaznencev bi se po storjeni pokori nedvomno prej ali pozneje zopet pogubilo zaradi pomanjkanja najbolj potrebnega v prvem trenutku zadobljene svobode, saj jim je sramota odtujila prijatelje, celo brate in cestre, ko bi si ne bili prislužili nekaj v času pokore.
Vsega tega nekedaj ni bilo. V obupu zaradi storjenega zločina prestopil je kazneuec prag nečloveške hiše pokore, obupen zaradi žalostne, brezupne bodočnosti, oslabljen na telesu, otemljen na duhu stopil je zopet v življenje, ki mu ni obetalo drugega kot bfido in togo.
Tretji glavni nainen današnjih kaznilnic je, zboljšanje in požlahtnovauje surove narave kaznencev.
Kaj pomaga ostra pokora dolgih let, kaj najboljši vzgledi poštenega življenja surovemu, strastnemu človeku? Najboljšo voljo ima poboljšati se, ogibati se zapeljih nevarnosti, a uže v prvem trenutku pri najmanjši priložnosti skipi mu krv, premaga ga surova strast. Predno se zave, je uže zopet na starem potu zločina.
Le omika in pouk je edin steber, na kateri se naslanja človek v izbujeni strasti. Le omikani ljudje morejo živeti stalno pošteno in vzgledno, ker le oni se vedo ogibati priložnosti pregreh in umejo brzdati svoje strasti, brez katerih ni nihče na svetu.
Zaradi tega sklenili so postavodajalci za sredstva, ki ne samo pokorč temveč tudi, kolikor mogoče, omikuje kaznence.
Nekdanje kaznilnice spremenile so se toraj v učilnice vsakemu oziru brez izjeme.
V	hiši pokore skrbi se obilo za duševno hrano njenih prebivalcev.
nika. Blanche, vzemi luč ter vzbudi vso hišo. Hlapec naj napreže ter naj hiti v Fremicourt po pomoč! Pred ljudmi pa ne imenuj mojega imena, otrok moj! Ljudje ne smejo še vedeti, kedo da sem. Dokler je Rouvenat z doma in dokler je moj oče tako bolan, gospodarica si ti tukaj. In pred vsem molči o tem, kar se je prigodilo! Redarstvo sme priti na pristavo še le takrat, če Jacques Mellier sam to želi. Ako ostane živ, potem naj odloči, kaj je narediti s krivcema. Ako umre — pristavi zatrepetavši — potem prepustimo osveto Rouvenatu. In zdaj hiti, ukazuj, zdravnika, zdravnika! .. .“
Kmalu je bila vsa pristava po konci. Dočim so poslali po pomoč, zaprla je Lucila zopet pisal-nik ter zvezek ključev potisnila nezavednežu pod vzglavje. Ko se Blanche zopet vrne v sobo, najde Lucilo pri postelji klečečo in plakajočo.
»No“, povpraša, »kako mu je?“
»Še zmerom enako!" zajoče Lucila. „0 Bog, jaz nisem hotela jokati, pa morem li drugače? Po devetnajstih letih vidim ga zopet, in v takem stanu! Pa ne, on ne umrje! Bog ne pripusti, da vzdihne, ne da bi me videl, ne da bi mi odpustil, ne da bi slišala še enkrat njegovega glasa! Oj, Oče v nebesih, sveta Mati Božja, usmilita rc me!
Ondi se proatira širna dvorana, kjer se poučuje v vseh šolskih predmetih. Tu se uči najmlajši kaz-nenec, ki ni videl nikdar šole od znotraj, čitanja in pisanja. Tu se računi, risa, tu se razpravljajo najnovejši napredki v raznih vedah, sploh tu si pridobi lehko vsak kaznenec novih poukov, katerih nikdar tul ni, ali se mu utisnejo še jeden pot v spomin, ako jih je uže davnaj pozabil.
Najbolj znamenit in pomenljiv pouk tu je razlaganje naše svete vere, saj sega oni naj globočje tudi najbolj popačenemu človeku v srce, saj blaži, on modri in povišuje bedni izgubljeni duh, kakor nobeden drugi.
Na podlagi prve iu najvišje zapovedi naše svete vere : »Ljubite se med seboj", zida tu poseben učitelj, duhoven, kar so razdrle črne strasti, poskuša nevtiudno privesti v naročje poštenosti in verskih čednostij izgubljene ovčice v hiši pokore-Iu kako veselje, ko se mu posreči toliko in toliko potov izbuditi pravi čut kesanja v zastarelem zločincu, ko zre lesketati solze kesa na velem licu, ko čuje sveto obljubo obupanega hudodelca, začeti novo življenje, ako doživi zlati trenutek zopet podeljene svobode.
Kaka tolažba tudi vzglednemu učitelju in onemu, kateremu so za vse življenje zaprta vrata svobode, ako temu oživi up na brezkončno milost večnega stvarnika, ki ima večjo radost nad spokorjenim grešnikom, kot nad devet in devetdeset pravičnimi, da ga čaka onkraj prava svoboda, katere mu ne more dati več človeška pravica.
Razen izvrstne učilnice najde vsak tudi najbolj omikan kaznenec v tej hiši dovolj duševne hrane, ako se je le poslužiti hoče. Nahaja se namreč tu precejšnja knjižnica in vestno izbrana, ki podaja v prostih urah ob nedeljah in praznikih dovolj duševne tolažbe in zabave vsem onim, katerim ni izginil zadnji blažji čut.
Govorili smo tu v kratkem o kaznilnicah sploh in o velikanskem napredku med nekdaj in sedaj. Ogledali smo si povrgno »hišo pokore" na ljubljanskem gradu in se prepričali, da je sicer ona ostra kaznilnica, a tudi izvrstna delavnica, učilnica in tolažnica toliko izgubljenih sinov.
Konečno imamo gorečo željo, da bi najblažji namen, ki ga imajo denašnje modre kaznilnice, vplival z najboljšim uspehom na njihove prebivalce, da bi se vedno bolj in bolj zmanjševalo njiho število in da bi zavihrala nekdaj bela zastava, znamenje, da ni nobenega kaznjenca ondi raz ljubljanskega gradu, da bi se izbrisalo njegovo dosedanje ime: »hiša pokore."
O Blanche, Blanche... pogledi vender, on diše, odpira oči... O, o! ...“
Jacques Mellier se po času vzravna.
15.
Izprva zmedeno pogleda okoli sebe, kakor bi skušal, nečesa domisliti se. Lucila se je bila umaknila nazaj. Blanche podpre starčeka ter milo reče: »Oče, oče, zavčdi se vender! Ali me ne poznaš? Saj sem jaz, mala tvoja Blanche!"
„Da, zdaj se domislim!" izpregovori starček in na obrazu se mu je poznalo, da se mu je duša zopet razsvetila. »Tu, tu v senci... odprti pisal nik ... ropar.. .“
»Umiri se vender, oče. Ni ga roparja tu; mala Blanche je pri tebi."
»Da da, to jo dobro. Pa kje je Rouvenat?" »On se še ni vrnil, oče."
»Ah, da, prav. Šel je v Pariz, da pripelje sina moje Lucile, tvojega žeuina. Pa jaz niše*" sanjal. Človek je zlezel v mojo sobo, tja k pisfl*' niku, in je ropal, ropal ves denar mojih otrok! Pomagaj mi, pomagaj mi, Blanche. .. videti m<>' ram ..., videti moram ,. . Daj mi mojo obleko Tako! In ključi. .. Kje so? Tu pod vzglavjem Kako prihajajo sim? Ah!“
(Dalje priliodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Vkupiii državni proračun za 1886. leto znaša 116 542471 goldinarjev, od katerih pripada Ul 054248 gld. na redne in 5488 223 gld. na izredne potrebščiue.
Konferenca v Carigradu imela je včeraj zopet sejo; prihodnja seja jutri, kaj obravnava konferenca, ne pride nič na dan. Da ima zdaj, ko se je bolgarski knez odpovedal združenju Bolgarije z vzhodno Rumelijo mnogo lažje stališče, ne more s« zanikati.
V mnogih deželnih zborih vršilo se bode Pfi zasedanjih, katera se prično jutri, posvetovanja 0 volilni reformi. Volilna reforma za češki deželni zbor, katera ni dobila Najvišjega potrdila, pride 'etos zopet v posvetovanje. V moravskem deželnem zboru nameravajo Cehi predlagati, naj se razširi v°lilna pravica, vender je malo upanja, ker se bode nemška večina upirala ua vso moč tej spre-membi, katera bi jo mogla potisniti v manjšino.
^ gališkem deželnem zboru posvetovalo se bode 0 deželnozborskem volilnem redu za kmetske ob-tiue gleda volilne pravice nekaterih manjših, v deželnih deskah vpisanih posestnikov.
Za češki deželni zbor vršile so se v soboto
dopolnilne volitve, in sicer dveh poslancev iz skupin, fidejkomisnega in dveh iz skupine nefidej-komisnega veleposestva. Izvoljeni so bili češki kandidatje; nemški liberalci se niso udeležili volitve.
Proračun za gališke deželne potrebščine kaže, 'la so se potrebščine povišale za 122 479 gld., dogodki pa so se zmanjšali za 174259 gld z ozirom na prejšnje leto.
Predloge o volilni reformi našle so v hrvat-Skem saboru mnogo nasprotnikov; v zadnji seji sabora napadale so vse tri opozicijske stranke vladne načrte. Tudi razen sabora je proti njim opozicija velika, osebito v mestih, katere čutijo, da se žali in prikrajšuje njih avtonomija. Več mest uložilo je uže proteste.
V ogerski poslanski zbornici predloži se v kratkem postavni načrt, naj se podaljša čas potniškega mandata.
Tuje dežele.
V nedeljo zvečer odpeljalo se je z Dunaja
bolgarskih vseučiliščnikov v domovino, da se
uvrstč med vojne čete. Zastopniki slovanskih dru-^tev »Slovenije", »Zvonimira", BČesk. akad. spo-lek“, „Tatran“, »Bukovina" in celo italijansko dijaško društvo »Circolo italiano" spremili bo jih na kolodvor ter jim priredili ovacijo, pri kateri 80 se čuli nazdravi knezu Aleksandru.
Ruski listi se vedno bolj simpatično izrekajo Zft Bolgare ter obsojajo postopanje Srbije; skoro Vs> pa so jednega mnenja, da se na Balkanu uvede Prejšnji položaj, ne da bi katera država dobila kaj povečano svoje ozemlje. »Moskovskija Vjedo-mosti“ vpraša, s čim bode Turčija poplačala Srbijo, katera se poganja za sultanove pravice ter potem odgovarja, da Turčija ne sme niti ped zemlje odstopiti Srbiji brez dovoljenja signa-tarnih vlastij. Da se ne žalijo meje Bolgarije, za to skrbela bode Rusija, ker to zahtevajo njeni vitalni interesi, državna čast in narodni ponos Rusije.
Iz Grške dohajejo vedno bolj vznemirljive Ve»ti. Turčija zbira mnogobrojne čete na grški
ter utrjuje pota, katera peljejo v Epir in . acedonijo. To j.■ vznemirilo Grško; vojni minister Je ^koj dal povelje, naj se skličejo še novi raz-rp(l* reBervistov. Kakor se zatrjuje, je vsa grška armada zel6 navdušena za vojsko ter komaj pričakuje trenotka, da prime za orožje.
Iz Londona dohaje važno, volitve v angleški Parlament zadevajoče poročilo. Mr. Parnell je na-r°fil svojim pristašem, naj nikjer ne podpirajo lll)eralcev ali radikalcev. Torej bodo Irci, če ne Postavijo lastnih kandidatov, glasovali za konservativce. Pred kratkim vršila so se med odličnimi *°dji liberalne stranke in med kabinetom posveto-vanja n postopanji po volitvah Liberalni vodje so
se izrekli zadovoljne, da tudi v slučaji večine pustijo na krmilu še konservativni kabinet, dokler ne reši irskega vprašanja in da ga hočejo pri tem podpirati pod pogojem, da se potem parlament razpusti in se dd deželi pri novih volitvah prilika, izreči se o prihodnji vladi. Kakor se čuje je mr. Salisbury zavrgel to ponudbo ter izjavil, da hoče na krmilu ostati le tedaj, če dobi konservativno večino pri bodočih volitvah.
Razne vesti.
— (Tašča morilka.) Iz Varaždina poroča se „Agr. Ztg.“ o živinskem Činu, ki je tim ostudneji, ker so ga ženski izvršili. V vasi Tuzno varaždinskega okraja bivala je vdova Malenko s svojo hčerjo Kato, katera se je pred kakimi sedmimi leti z nekim gotovim Haj-sokom omožila. V teku časa kupil je ta od taščinih otrok hišo z zemljiščem in se je pri tem zavezal, da hočo taščo do njeno smrti izdrževati. Da je pa mogel kupnino plačati, izposodil si je Hajsok od varaždinske hranilnice 100 goldinarjev. Ko je to svoto prihranil, hotel jo je hranilnici vrniti. S tem tašča ni bila zadovoljna ter je mislila, da naj s tem denarjem nekoliko časa prijetno živč, hranilnica lahko čaka. Hajsok pa od tega ni hotel ničesar slišati in zato je bilo dovolj ravsa in kavsa v obitelji. Ko so se nekoga vočera vsi v posteljo podali, mislila je Mara Malenko še vedno, kako bi se denarja polastila. Prihodnjo jutro, ko je Hajsok še spal, vzame tašča sekiro v roke ter ga trikrat ž njo po glavi vdari in ga smrtno rani. Nato mu	s pomočjo	njegeve	žene Kate rane opere	ter mu
jih	obveže in	splošno	vse krvava znamenja	odstrani.
Sosedom, koje sta potem skupaj sklicali, pripovedovalo sta jokaje, da je Hajsoka božjast vrgla in da se je pri	tem zelo	hudo poškodoval. Tudi sta tamošnjega
župnika poklicali, kateri ga je dal v sveto olje, ne da bi pri tem zapazil kaj o zločinu. Previdni morilki preskrbeli sta tudi dovoljenje, ko je Hajsok umrl, da se 7. t. m. pokoplje; a to je zabranil žeudarmerijski straž-mešter Imbrač, ko je slučajno isti dan skozi Tuzno šel. 12 t. m. konstatirala je sodnija zločin, kateri bi vsled uepaznosti občinskoga urada kmalu skrit ostal.
— (Sodnijski	škandal.) Iz Kima	se piše:
Nezaslišan škandal prigodil se je v Viterbu pri Rimu. Tamošuji porotniki oprostili so Sicilijana Calvagna, ki je bil zaradi umora v proiskavi, kakor tudi soudeležence, dasiravno jih je več svojo krivdo obstalo. Ko je sodnijski predsednik zoper ta razsodok coram puhlico protestiral, zbrali so so tamošnji meščani in so hiteli vsi divji v soduijsko dvorano, da bi predsednika in generalnega prokuratorja razmesarili Oba sta so komaj rešila skozi skrivna vratiča. Od karabinerjev spremljana, morala sta tihoma na bližnji kolodvor bežati. Sedaj pa predsednik zagovornika dolži, ki so vsi poslanci, da so porotnike podkupili. Kakor odgovor na to zahteval je takoj tamošnji municipij, da so predsednik odstavi. Cela stvar vzbuja na Laškem volikansko pozornost, ker jo proces Calvagno uže dovot let trajal in sedaj z oproščenjem zatožencev končal.
— (Petletni deček - morilec.) Iz Livorna so piše: Na krovu parobroda „India“ bil je med popotniki tudi potlotni deček, z imonom Giuseppe Luisotti, ki so jo z nekim drugim, za jedno leto sta-rejim dečkom hudo prepirati pričel Guisoppo potegne nož iz žepa in ga sune z vso močjo v prša svojega nasprotnika, kateri je kmalu potem vsled rane umrl; na vse sopotnike napravil je ta tragičen čin jako ža-loston utis. Ko jo parobrod v Livorno došel, naznanil jo kapitan ladijo to gosposki. Mlad morilec prišel je še isti dan s svojim očetom prod sodnijo.
— (»Dobra partija.") Sodišča v Parizu so prod nekoliko dnevi izrekla, da so zakon tonorista Ni-colinija razruši. Njegova žena protivila sojo veliko let odločno zoper ločitev; in še le letos je v to pod pogojem dovolila, da so joj izplača kot odškodnina četrt milijona frankov. V zadnjih dneh dobila je ta dama nič manj, nego sedemdosot žonitbonih ponudb; nokatori snubačev zagotovljajo jo, da bo v zakonu ž njimi vslod ljubezni in zvostobo prvi nosrečen zakon pozabila. Zopet drugi se obračajo na žensko nečimernost in pi-šejo: „Omožite so in pokažite s tem, da sto še vedno lepa iu vredna, da so za vas možje trgajo!" Nek Parižan pristavil je svoji ponudbi:	„Jaz	sem	marquis;
ako me vzamete, bote marquisa, Adelina Patti, ki ni več, jezila bi se do smrti." Madama Nicolini dala je baje zadnjemu veliko upanja, da ga vzame
—	(Novi pot iz Ruske v Turkestan.) »Vladni veslnik (15 avgusta 1884) govori o novem potu, držeči čez „Cesarjevičev zaliv" v srednjoazijske dežele ruske. Pravi, da je pripravnejši, ko vsi drugi potje doslej. Kočarskoga prebivalstva je obilo, in se peča s prenašanjem in prevažanjem blaga. Zlasti so Kirgizi, tolpoma prihajoči iz Turga.jska v Kungrad, ki se tujcem ponujajo v službo. Kamela nosi uavadno
5	do G 8/3 stosov. Po novi cesti pa vleče, uprežena v dvokolno arbo (voz na dveh visokih kolesih) 10 do ll*/3 stota, ter pride do Cesarjovičevega zaliva, uštevši počitne dni, v 15 dneh, ker vsak dan lahko preteče 30 verst (4 2/7 milje).
Domače stvari.
— (Častno občanstvo.) Pri seji dnd 19ega t. m. občinskega zastopa v Hrenovicah bila sta izvoljena častnima občanoma preblagorodui gospod deželni predsednik baron Wi u ki er in gospod c. kr. deželne vlade svetovalec Anton Globočnik zaradi obilih zaslug, katere sta si pridobila za to občino.
(Odlikovanje.) Tukajšnji umetalni mizar in izdelovatelj hišno opravo gosp. J. Mathian dobil je diplomo c. kr. dvornega liferanta.
— (Deželni šolski svdt za Kranjsko) imol je dn6 12. t. m. redno sejo; iz zapisnika posnem-ljemo naslednje: Po otvorenji seje poroča perovodja o rešenih ulogah. To so vzame v znanje in se preide na dnevni red. — O poročilih mnogih okrajnih svetov glodč prošenj za podporo v napravo in popravo šolskih vrtov, oziroma drevesnic se sklene, dotični izkaz o predlagi predložiti kraujskomu deželnemu odboru. — Dve prošnji o razširjenji šole se odbijete, spisi o razširjenji dvorazrednice v Šiški v trirazrodnico predložijo se kranjskemu deželnemu odboru v dovoljenje. ---. Ženskemu učitoljskemu osebju splošnih javnih ljudskih šol v glavnem mestu dovoli se jednaka plača in službena kategorija kakor je za učitelje na deških ljudskih šolah v Ljubljani in sistomizujeta se dva razreda s plačo 700 gold. iu 600 gold. počenši od 1 oktobra 1880. Prošnja krajnega šolskega svžta na Dobrem Polji za podporo pri napravi vodnjaka pri šoli odda se s priporočilom deželnemu odboru.
Nadučiteljski mesti na ljudskih, šolair na Krškem-in v Dolenji Vasi, potem učiteljsko mesto v Hotiči so stalno nastavijo. — Poročilo ravnatoljstva izprašovaluo komisije za ljudske in meščanske šole v Ljubljani o izpitih v oktobru se vršečih se vzame v znanje.
Tovarniškemu ravnateljstvu v Medvodah se d& dovoljenje za ustanovitev privatne jednorazreduice. — Prošnja bivšega učitelja za miloščino se s priporočilom oddd dežolnomu šolskemu sv&tu — Prošnja nadučitelja in vodjo za odškodnino stanarino se s priporočilom oddd deželnemu odboru.
O nameščeuji dveh okrajnih šolskih nadzornikov in o nastavitvi učitelja za risanje ua c. kr. gimnaziji poroča se na višje mesto.
— (Ljubljanske čitalnice) društvena beseda v nedeljo zvečer obnesla se je v vseh točkah vkusno sestavljenega programa prav dobro. Po besedi bil jo živahen ples; čotvorko plesalo je 20 parov.
— (Hymen.) Poročila sta se daues dopoludne v škofovi domači kapeli g baron Marks pl. Mar-ksenberg, c. kr. okrajni glavar v Korneuburgu, in gospica Hormina Roth pl. Rothonhorst, hči ranj-kega c. kr. dvornega sv&tnika pri tukajšnji deželni vladi, g. Josipa Rotha pl. Rotbenhorst..
— (Imenovanja.) C. kr. državni nadpravdnik grof Gloispach v Gradci imenovan je predsednikom c. kr. doželne sodnije v Gradci; državnega pravdnika namestnik g Wagner v Celji imenovan jo c. kr. doželne sodnije svetnikom v Celovci.
— (Umrl) je dne 16. t. m. na Studenci na Dolenjskem g. Miha Šos, župnik v pokoji.
— (Vojska žganju.) Občinski zastop v Mirni na Goriškem je sklenil, naj se na vsak hektolitor žganja naloži 10 gold. občinskega davka.
— (Štajerski državni poslanec baron G o e d e 1 - L a u n o y) skliče mod zasedanjem štajerskega
deželnega zbora svoje volilce, da jim razloži vzroke, zakaj je izstopil v državnem zboru iz Hohenwartovega kluba.
— (Nesreče.) Iz Mokronoga se nam piše: Dne 20 t. m. ob 3 uri popoludne peljal je Martin Kodeh iz DobrnSke Vasi St. 15 steljo domov, in sicer iz gozda Podraga. Med potom prevrne so voz na nekem strmem mostu in pade tako nesrečno na voznika, da mu tilnik zlomi. Kodeh zapusti žono in jedno hčer.
—	Nadalje se nam poroča iz Grosu polj, da so 22. t. m. popoludne voznika Antona Linc-a iz Št. Vida pri Zatičini no daleč od Bavic pod preobrnjenim, težko naloženim vozom mrtvega našli — Ubila se je, kakor se nam iz Radovljice piše, 21. t. m. 731etna neomožena Marija Kozel iz Lancovega št 19, ko je šla v svojo podstrešno sobico. Pri tem je padla tako nesrečno, da je na mestu mrtva obležala.
— (Odbor „S1 ove n s koga pevskega društva") ima 1. decembra t. 1 v ptujski čitalnici zvečer ob 7. uri svojo redno sejo s sledečim dnovnim redom:
1.) Zapisnik in dopisi. — 2.) Določba pesni za II. veliki pevski zbor. — 3.) Posameznosti. — Zunanji gg. odborniki in poverjeniki so prošeni, da se obilno z nasveti svojimi in udov oglasč radi pesni itd.
Narodno - gospodarstvene stvari.
1. Kako strmine z ledino ali rušnjo prevleči.
Strmine in meljine se ne dajo rado prevleči z ledino samo tako, da jih posejamo s travnim semenom. S pirnico pa se to zgodi hitro in močno.
Vzamemo svežega korenja od pirnico ali pirike. Vse njeno korenje na drobno zrežemo in z zemljo pomešamo. Prilije se nekaj vode, da se napravi zmes podobna malti. Te zmesi sedaj na strmino naložimo pet palcev na debelo in jo dobro stlačimo. Delo vrši se dosta hitreje in se bolje prime, kakor čo bi nujno izrezavali in jo po strmini polagali.
2.	O koristi sove.
Pod streho svoje hiše imam golobe. V temnem kotu zraven golobnjaka naredile so sove gnjezdo. V mesecu maju, ko je ona valila, prinašal ji je samec, miši, podgane, krte, a nikoli ne tiča. Golobjo se niso niC plašili, čeravno je samec redno skozi lukno pri golobnjaku notri in ven letal. Na zraven stoječi cerkvi pa so našli pri popravi strehe med gnjezdi vrabcev, lastovic in šmarnic tudi gnezde sove. Razvidno jo iz tega, da je sova koristna, naj se torej varuje
3. Varstvo proti razletu petroleja.
Ker ima petrolej lastnost, da razleti, se je uže veliko ljudi pri nalivanji svetilnic ali na kak drug način ponesrečilo in tudi veliko blaga uničilo. Vsak bode torej z veseljem čul o sredstvu proti razletu petroleja. Dr. Laudon napravil je bel prah ; ako se toga prahu na noževi špici petroleju primeša, se ne razleti. Smeš prižgati celi toht ali petrolej v svetilnici in ne bode se razpočila Beli prah pa še pfitroloj zboljša, ukroti pline, kateri pri prižigu petroleja nastanejo, zmanjša vročino in naredi večjo svitlobo. Na en liter petroleja zadostuje ‘/s grama omenjenega prahu. Dobi se v večjih lekarnah. Škatljica stano 48 kr.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 24. novembra.
gld.
Jednotni drž. dolg v	bankovcih........................82	'40
>	>	•	>	srebru...........................82	• 75
Zlata renta.........................................108-70
f)°/o avstr, renta.................................... 99	90
Delnice n&rodne banko............................... 872'	—
Kreditne delnice..................................... 285	•	—
London 10 lir sterling.................................125-65
20 fraukovec........................................ 9'99
Cekini c. kr............................................ 5.98
100 drž. mark...........................................61-76
Umrli so:
Dn6 22. novembra. Rozalija Kozjek, črevljarska vdova, 62 1., Šentjakobski trg, utopljenka.
V	civilni b61nici:
Dnž 20. novembra. Marija Sterlekar, delavka, 31 1., pobabljenje podtrehušnih organov.
Dn6 21. novembra. Marija Bezlaj, hišna posestnica, 43 1., za rakom. — Srečko Bitenc, črevljar, 42 1., mrtvoud.
—	Jera Kališ, soproga miz. pomočnika, 311., plučna tuberkuloza.
DnG 22. novembra. Marija Peteln, gostiuja, 60 1., plučno vnetje.
Dn6 23. novembra. Anton Hrovat, goslač, 67 let, opešanje.
Meteorologicno poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanjo barometra v mm	Tempe- ratura	Vetrovi	Nobn	Mo-krina v mm
ClJ O G CO OJ	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	723	47 722-65 724	27	4	0 5	0 5 0	. svzli. sl. szpd. sl. vzh. sl.	obl. dež »	!16-80 1 dež 1
Nove nasoljene slanike
lov 1885. 1., lepe, velike in debele, pošteno robo, razpošilja blizu v lOfuntnih sodčekih po pošti (v sodčekih je blizu 40 slanikov) za 1 gld. 79 kr. franko proti povzetji A. Jonas’ Witve. Croslin a. d. Ostsee.
(172) 10—1
V	našem N aložništvu se dobiva:
* 1
Amerike.
Predelal H. Maj ar.
Trije deli — 436 strani, 8°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani I gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr.
O tej knjigi piše prvi naš leposlovni list »Ljublj. Zvon*:
•Lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj naše mladine in književnosti naše bode zategadelj hvaležen frančiškanskemu patru Hrizogonu Majarju, da je lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini. Prišla je na svetlo v Ljubljani pri Bambergu in ves naslov jej je: »Odkritje Amerike.* Predelal H. Majar. Poučno zabavna knjiga v treh delih o 1. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru. Papir je, kakor se taki knjigi spodobi, močan, tisk lep, pravilen in razločen, vsa vnanja oblika prijetna in prikupljiva in tudi cena blizu 30 tiskovnih pol obsežni, trdno v platno vezani knjigi ne previsoka. Ako se ozremo po naši književnosti, pritegniti moramo, da razun Ciglar-Tomšičeve »Sreče v nesreči* ne poznamo knjige, ki bi tako prijala mladim slovenskim bralcem, kakor Majarjevo »Odkritje Amerike*. Preverjeni smo, «da se ta lepa knjiga skoro udomači po slovenskih hišah in šolskih knjižnicah.*
Ig.pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg y Ljubljani.
Dr« Hiricli
dobro znani specijalni zdravnik za ■ifllitiko in kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem navodu	(58)	34
sifilitiko in kožne bolezni
(tudi zastarele), ulesa, bolezni sodla in v mehurji, polno?je, možko slabost, ženski tok,
v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov:
Dunaj, mesto, K&rntnerstrasse 5
(prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure popdludne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren.
KKKXXKKXX1KKXXXXXX
* Oznanilo x x
X X X K
XXXXXXXXXGXXXXXXXX
in reklame za vse časopise, strokovne novine in koledarje domačih in tujih dežel preskrbava reellno in najceneje uže celih 27 let obstoječa najstarejša firma Avstro-Ogerske v tej stroki: A. Oppelik na Du-najl (Stadt, Stubenbastei Nr. 2).
V našem založništvu je izižel na svitlo
drugi pomnoženi natis:
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo
■g 2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
i Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Poddružnica c. kr. priv.
avstr. Milnega zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci na obrestovanje
v bankovcih
za 4 dni odpovedbe .	,	.	3'/4 od sto
»	8 »	*	. . . 3*/2 » »
» 30 »	»	...	3s/4 * »
v Napoleondorih
30dnevna odpoved .... 3 od sto 3mesečna *	. . . . 3*/4 »	»
6	»	»	....	3'/2 » »
Oddelek za giro
v bankovcih 2‘/a proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obrestij.
Nakazila
na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Reko, dalje v Zagreb, A rad, Gradec, Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov.
Kupovanje in prodaja
deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po V8proc. provizije.
Posojila
na poroštvena pooblastila (warrants), pogoji po dogovoru ;
proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu l/2pruc. provizije za 3 mesece; na vrednostne papirje (efekte) 6proc. obrestj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora.	(69) 36—30
"V Trstu dnž 1. oktobra 1883.
	
Zavratnikov
vsake fasone, barve in kakovosti; kakor znano, je
največja zaloga in najceneje nakupovanje
pri	(69)	16
J. G. Hamann-n
Mestni trgr-
^5SH53!i2(iSa5t!SHSH5^.
£ a
•S S 8
Vračujoč se z nakupovanja glasovirjev z Dunaja v svrho popolnjenja zaloge moje, priporočam za bližajoče se božične praznike svojo dobro izbrano
zalogo glasovirov
p. n. občinstvu. V istem so nahajajo kratki in Mignon-glasoviri s pravimi in prekrižanimi strunami, pianine itd., kakor tudi
kratek glasovir s prekrižanimi strunami in dvojnim skala-resonatorj em 1 patent'.
Prekrižani kratki glasoviri s petero razkoračijo, celim kapotastrom, sedmemi oktavi in slonokoščeno klavijaturo prodam za fiksno ceno 400 gld. pod petletnim poroštvom, z ravnimi strunami za 360 gld. in 380 gld.
Vsacega prijazno vabim, da si ogleda mojo zalogo, ter se priporočam ob jednem za vbiranje glasovirov.	S	odličnim	spoštovanjem
(174)
Ferd. Dragatin
Florijanske nlice št. 38.
Odgovorni urednik J. NagliA
Tinkat,* ir	I«.	v.	Kloinmayr	*	Fed	ttflBibtfTsr	v	Ljubljani
v’*» «||UIW