1 Leto XII. 1 Štev. 17 TELEFON! UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN IL409 f/ar bor, 21. in 22. januarja 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman w opravi ali po poiti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tnjina 25.— din Cena din 1*t- UsDehi beliskega sestanka Danes dopoldne otvojjtev razstave italijanskih kn f ',1 po vre h fakultetah, so delila Palestinsko vprašanje v domači in svetovni politiki Radivoj Rehar Angleška akcija s pomočjo Arabcev. V Londonu se pripravljajo na palestinsko konferenco za »okroglo mizo«, ki naj združi oba palestinska naroda, Arabce in Žide ter ustvari podlago za bodoče mirnejše politično, gospodarsko in kulturno življenje te prednjeazijske dežele, ki igra že dve tisočletji v svetovni zgodovini posebno, izjemno vlogo. Po dolgih posvetovanjih in intervencijah so se v Beyrutu v Siriji zbrani voditelji palestinskih vstaš-kih Arabcev prav te dni dokončno odločili, da se te konference udeleže, vendar s tem še ni dano zagotovilo, da bo na njej mogoče najti vsaj približno na vse strani zadovoljivo rešitev. Interesi, ki se v Palestini križajo, so preveč različni, da bi se dali uskladiti s polovičarskimi kompromisi. Zgodovina Palestine do I. 1917. Palestina, ki nam je dobro znana iz Svetovna vojna je dala končno Angležem dolgo iskano priložnost akcije za osvobojenje Palestine, ki naj bi jim postala oporišče na vzhodnem Sredozemskem morju, obramba Sueškega prekopa in najkrajša kopna pot v Indijd. Ta akcija je bila zasnovana na opori v vsearab-skem narodnem gibanju, ki se je pričelo pojavljati že v dobi hiranja otomanskega cesarstva. Že leta 1914. so se pričeli med Arabci upori, iz katerih se je končno razvila osvobodilna vojna Arabcev proti Turkom pod vodstvom šejka Huseina v Meki in slavnega angleškega pustolovca, političnega agenta polkovnika Lawren-cea. S posredovanjem Lawrencea je bila 1. 1916. sklenjena med Arabci in Angleži pogodba, po kateri se Arabci pridružijo antanti ter pomagajo zrušiti Turčijo, za plačilo pa dobe svobodno Arabijo, ki naj C- fn ; ki v~ • Svetega Pisma stare in nove zaveze, je | sega na severu do približno sedanjih dobila svoje ime po Filistejcih, katerim so ^ **• " stari Grki pravili Palaistinoi. Pred naselitvijo Židov, ki jih je pripeljal po pričanju Svetega Pisma tja očak Mojzes iz Egipta kot v »obljubljeno deželo«, so naseljevali Palestino razni stari narodi, ki se pa v njej niso mogli ustaliti in obdržati. Tudi židvosko ali izraelsko kraljestvo je že razmeroma zgodaj prišlo pod rimsko nadoblast ter nazadnje v popolni sestav rimskega imperija. Leta 70. p. Kr. so Rimljani razdejali glavno izraelsko svetišče, tempelj v Jeruzalemu, in to leto je bilo tudi pričetek prvega izseljevanja Židov v razne dele tedaj znanega sveta. Leta 395. je pripadla Palestina Vzhodnemu rimskemu cesarstvu, pri katerem je ostala vse do leta 637., ko so jo Bizantu iztrgali v svojem mladem mohamedanskem verskem zaletu Arabci in ostali — z malimi epizodami križarskih zasedb — njeni neomejeni gospodarji do leta 1517. Prihod Arabcev je pregnal iz Svete dežele še zadnje Žide, ki so nastopili tako dokončno pot po vsem svetu razkropljenega naroda brez lastne domo- m Vine. Leta 1517. so Palestino osvojili Tur- Maroko. Zato je Ma sklenjena že kmalu lfi r ncUli 1___:: j/in '_____ 1 . . .... nove Turčije. Središče te velike »Arabije nai k* bila Palestina z Jeruzalemom. Se istega leta je polkovnik Lawrence s Huseinovim sinom, princem Fejsalom, organiziral v Džidi arabsko vstaško voj sko, ki je z angleškim orožjem, denarjem in vodstvom nastopila zmagoslavni pohod proti Turkom in z naglim zaletom osvobodila vse pod Turčijo spadajoče arabske pokrajine. Naslednje leto so bili Arabci jn Angleži že gospodarji vse Palestine, ob začetku leta 1918. so pa vkorakali v Sirijo in zasedli njeno glavno mesto Damask. Cilj Arabcev, velika Arabija, je bil dosežen. Angleški tajni nameni in pogodbe. Toda Anglija je sklenila z Arabci oo-godbe, katerih že od vsega začetka ni nameravala uresničiti. Velika Arabija, z močnim vsearabskim nacionalizmom, bi utegnila postati le prekmalu nevarna ne samo v Srednji Aziji, ampak tudi v severni Afriki, in to enako kakor Angležem tudi Francozom, saj naseljujejo Arabci tudi Egipt, Libijo. Tunizijo, Alžirijo in ki ter ostali njeni gospodarji z.ir.riilio za kosilo. Nemški dijaki let, do leta 1917. toč.io 400 ‘ ’?o nngleško-arabski pogodbi druga, tajna 1 angleško-francoska pogodba, po kateri njem zahodnem, naj bi dobila Francija v svojo upravo Sirijo in Libanon, Anglija razne druge dežele, Palestina pa naj bi prišla pod posebno mednarodno upravo. Medtem so se pa oglasili tudi židovski sionisti. Cionizem je bilo židovsko gibanje, nastalo okoli leta 1900., katerega cilj je postala zopetna osvojitev in naselitev Palestine kot židovske pradomovine. Šlo je torej »za vrnitev izraelskega izvoljenega ljudstva v obljubljeno deželo.« Cio-nistično gibanje je naselilo že do svetovne vojne v Palestini nad 12.000 Židov, večinoma iz carske Rusije, ki je tedaj Žide edina preganjala. Anglija je kmalu spoznala pomen zveze s cionisti. ki naj ji prinesejo podporo vesoljnega židovstva in obenem trajno politično moč in vezavo v Sveti deželi. Tako so sklenili Angleži istega leta kakor s Francozi, tajn^ pogodbo tudi s cionisti. Balfourjeva deklarac!ja in mandat. Dne 2. novembra leta 1917. je bila izdana v obliki pisma, ki ga je pjsal tedanji angleški zunanji minister Balfour. baronu Rotschildu tako imenovana Balfourjeva deklaracija. V tej deklaraciji angleške vlade cionizmu je Balfour izjavil, da je Anglija pripravljena, oficielno podpreti cionistična prizadevanja po obnovitvi židovske narodne domovine v Palestini, vendar s pridržkom, da ne bodo oškodovani državljanski in verski interesi palestinskih Arabcev. To deklaracijo so pozneje potrdile tudi Francija, USA in nekatere druge zavezniške države. Na mirovni konferenci je bila uresničena na eni strani angleško-francoska, na drugi pa angleško-cionistična pogodba, dočim so ukanjeni Arabci dobili svobodo le v nekaterih arabskih pokrajinah, a medsebojno razcepljenih v svobodne arabske države, protektorate, mandatna ozemlja in kolonije. Palestina je bila pridržana Zvezi narodov, ki jo je kot mandatno ozemlje do ustanovitve židovske države izročila v upravo Angliji. Leta 1922. je bil s sodelovanjem Anglije, cio-nistov in v okrilju Zveze narodov izdelan tako imenovani palestinski mandatni statut in leto kasneje uveljavljen. Po tem statutu je dobila Anglija nalogo, da pospešuje naseljevanje Židov v Palestini, da jo upravlja in brani ter ji da nazadnje kot židovski nacionalni državi, kadar bo razvoj za to dozorel, potrebno samoupravo. S tem statutom pa so bili do neke mere zavarovani tudi mohame-danci (Arabci) in kristiani s krščanskimi svetimi kraji. Kot uradni jezik so bile enakopravno določene angleščina, hebrejščina in arabščina. Povojni položaj In razvoj. Palestina, ki jo je dobila kot bodočo nacionalno židovsko domovino Anglija v upravo od Zveze narodov, meri okoli 24.500 kvadratnih kilometrov. Naseljena »e bila ob koncu svetovne vojne do malih izjem z Arabci. Po vojni se je pričeto takoj priseljevanje Židov. L. 1931. je imela že nad milijon prebivalcev, od tega okol' 750.000 Arabcev, 180.000 Ž;dov. 90.000 raznih kristjanov, h katerim so prištel tudi angleški polic?sti, ur^dmki in vojak’ ter okoli 70.000 raz n* h drug!h prebivalcev, večinoma kočevnikov. Sedaj na ima okoli 800.000 Arabcev. 400-000 Ž-dov, 100.000 kristjanov in 80.000 drugih. Židje so se naselili večinoma v osred-obmorskem delu. Jafi* Jeruzalemu itd. ter ustanovili tudi popolnoma na novo čisto svoje mesto Tel Aviv, ki je zrastlo skoraj sredi puščave in šteje sedaj okoli 100.000 prebivalcev, samih Židov. V Jeruzalemu so dobili Žid-, je tudi svoje prvo vseučilišče. Pričeli so gojiti pomaranče, ustvarjati trgovino in prvo industrijo, zlasti tekstilno. Samo izvoz pomaranč da na leto nad pol milijarde dinarjev dohodkov. V ostalem je pa Palestina po večjem delu nerodovitna ali slabo rodovitna in je treba tla, posebno v nižini, umetno namakati s pomočjo vrtanja artezijskih vodnjakov in gradnjo namakalnih kanalov. Odpor Arabcev in zadrege Angležev. Arabci s sklepom, da se vrne Palestina Židom in da kot mandatno ozemlje v upravo Angležem, že spočetka niso mo-jili 'biti zadovoljni in nastali so že zgodaj prvi nemiri, ki so se potem ponavljali vseh teh 20 let. Angleži so Arabce sprva pomirili z raznimi obljubami, prekinitvami naseljevanja Židov ali policijskimi sredstvi. Ko pa je postajal po pričetku preganjanja Židov v nekaterih evropskih državah pritok židovskih priseljencev vedno večji, ko so Arabci pričeli izgubljati tla, eksistenco in narodno moč ter spoznali, da bodo ipo tej poti postali že v doglednem času iz večine manjšina, so po jeruzalemskem velikem muftiji stavili Angležem odločno zahtevo, da se vselje-vanje Židov takoj in popolnoma prepove, da se zabrani nadaljnje nakupovanje zemljišč po Židih in da se da Palestini postopoma popolna državna svoboda in samostojnost. Teh zahtev Angleži niso mogli sprejeti; ker bi njihovo sprejetje pomenilo dokončno izgubo Palestine, ker nasprotujejo palestinskemu statutu, po katerem ie Sveta dežela namenjena Židom kot obnovljena nacionalna domovina, ker nasprotuje mandatu, ki so ga dobili od Zveze narodov in ker je proti temu vesoljno židovstvo. Veliki jeruzalemski muftija je pobegnil iz Palestine in Arabci so se dvignili lani k novemu, najbolj krvavemu uporu. Sedaj teče že mesece in mesece v Sveti deželi kri in arabski vstaški teror ne neha, kakor tudi ne nehajo angleške represalije. Angleži bi sicer s popolnoma odkrito, silo Arabce lahko strli, toda pred tem jih zadržuje strah pred sovraštvom in odporom vesoljnega arabskega sveta. Da bi dosegli končno pomirjenje, sklicujejo sedaj v London palestinsko konferenco, na kateri naj bi se pogodili Angleži, zastopniki Arabcev in zastopniki Židov o načinu mirnega sožitja, toda Arabci bodo tudi na tem sestanku vztrajali pri svojih zahtevah, zato še ni mogoče prerokovati, kako se bo ta tako zapleteni problem končno rešil, zlasti še, ker stoje za Arabci tuje sile, ki hočejo tu slabiti Angleže in Anglijo. Le tako bi bilo mogoče odstraniti to pereče vprašanje, ki nam dela že toliko let le preglavice in skrbi, zlasti pa sedaj, ko imamo močnega soseda. K ureditvi tega vprašanja bi pa morali pristopiti takoj, brez oklevanja, ker je že skrajni čas za to. Naše zaledje naj nam verjame, da vidimo ob najskrajnejših točkah razmere drugače, imimii Kdo drugi v zaledju in da poznamo dobro vse težave in tegobe našega kmeta, pa tudi delovanje naših nasprotnikov. Naša rešitev je edinole v složnem, skupnem in načrtnem delu vseh sil in v gmotni rešitvi tega vprašanja. Zato pa delo in denar, denar.......... Se enkrat denar, denar... za meio! Mirko Cujnik Iz članka pod tem naslovom, ki ga je napisal g. dr. Rudolf Ravnik lahko posnemamo, da se je vendarle pričelo gibati tudi naše zaledje v spoznanju, da razni članki, razprave in brošurice niso zadostna sredstva za pomoč pri urejevanju našega obmejnega vprašanja. Mi obmejni delavci, ki imamo za seboj že mnogoletne izkušnje ob meji, moramo podpisati ta članek z obema rokama, ker nam potrjuje po dvajsetih letih našega zedinjenja žal le želje mnogih obmejnih pionirjev, ki se borijo že vseh 20 let za ureditev obmejnega vprašanja s požrtvovalnim prizadevanjem, toda le s pičlimi uspehi. Res je, da je pomoč narodno-obrambnih društev, zlasti GMD, vsaj nekoliko doprinesla k dosedanjim sicer še nezadostnim uspehom. So pa te podpore ie kapljica v morje, če pomislimo na požrtvovalnos CMD in NO pomagala, toda le v manjši meri. Razveseljivo pa je, da se zadnje čase zlasti CMD zelo briga za naš obmejni živelj, kar bo imelo gotovo dobre posledice. Kdor pozna razmere tik meje, bo pa priznal, da je to vse še premalo, dokler ne dosežemo višino društev onstran meje, ki so še vedno preveč močna. Saj so to naši najnevarnejši konkurenti v boju za našo zemljo. Tu je res potrebna na široki podlagi ustvarjena in sistematično organizirana propaganda vsepovsod, ne samo v šoli in cerkvi, kjer se itak že vrši vseli 2Č let. Obmejni problem se da rešiti le z načrtnim in sistematičnim delom. K izdelavi načrta bi bilo treba pritegniti vse izkušene obmejne delavce, ki so s svojim delom na najsevernejših točkah naše domovine dokazali, da so kos svoji na- in denarno moč narodno-obrambnih drtt- logi, pa tudi vso široko javnost, štev onstran meja. Siidmarka podeljuje j Predvsem pa je za takšno delo potre- na stotisoče dinarjev brezobrestnih posojil makar vsakemu hlapcu, če je potrebno, da le kupi kos naše zemlje. Imamo nešteto dokazov za to. Kaj čuda potem, če so prešla naša posestva kar po serijah v tuje roke. S strahom smo gledali to početje. Na stotine dopisov smo poslali na merodajna mesta, rotili, prosili in končno še grozili. Odgovor je bil vedno isti, da namreč ni denarja. Bili smo za to včasih celo preganjani z grožnjami. Marsikateremu obmejnemu delavcu je zaradi tega upadal pogum. Izpostavljen je bil še raznim ši-kanam najrazličnejših mogotcev ki so, bodisi iz političnih motivov, iz osebne ambicije ali zaslužkarstva otežili vsako delo v tej smeri. Razne koncesije za glasove pri volitvah so uničile desetletno požrtvovalno delo na mah in v posmeh požrtvovalnemu idealistu. Pri vsem tem smo morali opaziti, kako naš nasprotnik, prežeč na podobne momente, izrablja konjunkturo, dočim je naše zaledje v večini gledalo roke križem, kako se podira naše delo in kako se ruši naša zemlja. Saj drugače ne bi bilo mogoče, da bi prešlo na stotine posestev v tuje roke. Obmejni delavec pa je bil prepuščen svoji nsodu Zelo zanimivo bi bilo opisati o priliki vse konkretne primere vnebpvpijočega zanemarjanja obmejnega problema s strani tistih, ki bi bili prvi poklicani priskočiti obmejnim delavcem na pomoč. Ni bilo moralne opore niti denarne pomoči. Obmejni delavci, po večini učitelji in duhovniki, so bili skoraj edini, ki so žrtvovali vse svoje sile in tudi denar. Zaledje je pomagalo le malo. Preveč je bilo zaposleno v politiki, da bi se moglo malo bolj ben denar in zopet denar. Saj nam je Siidmarka prav zaradi svoje materialne moči tako nevaren element. V interesu našega narodnega obmejnega življa in v obrambo naših interesov bi bilo nujno potrebno zainteresirati vso našo javnost za organizacijo gmotno močno fundira-nega društva ali, kakor g. dr. Ravnik še bolje predlaga, državno narodno obrambno banko. Naše prometne komisije so lep korak naprej, vendar pa ne morejo biti zadostno sredstvo za odpravo našega obmejnega zla, ker spada v njihov delokrog vendarle odobritev ali odklonitev zemljiških sprememb. Vsekakor je preprečila že marsikatero zlo. Našemu obmejnemu kmetu, ki ga tare že mnogo let huda kriza in beda, bi bilo treba priskočiti na pomoč z denarnimi sredstvi. Na ta način bi šele lahko računali na izdatnejše uspehe. Vem za primer pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, kjer je imela tujka na prodaj svoje posestvo. Naš kmet nima sredstev, interesentov ni bilo in tako je posestvo ostalo v tujih rokah. Da, da, kakor povsod, tako tudi tu kaj velja, da je denar vladar sveta. Brez denarja so naši članki, razprave, brošurice pa tudi moledovanja brezplodna. Za končno ureditev tega nujnega in perečega vprašanja bi bilo torej potrebno sledeče: 1. da se izdela načrt za sistematično, složno in skupno delo ob meji in da se pritegnejo k sodelovanju vsi pri znani obmejni delavci, naši narodni poslanci in končno vsa širša javnost; storiti takoj yse korake za ustanovitev gmotno močno fundirane institucije, ki bi Stala v primeru potrebe našemu obmejnemu življu z denarnimi sredstvi \ obliki posojil ali kakor koli drugače ob Novice Za regulacijska in melioracijska dela v dolnielendavskem okraiu Te dni je prejela „Vodna zadruga" v Dolnji Lendavi obvestilo gradbenega ministrstva, da jc odobren kredit v znesku 5,373.381 dinarjev za dovršilev melioracijskih in regulacijskih del v tamkajšnjem področju. V ta kredit je votiranih 3 milijone dinarjev iz štiri milijardnega notranjega posojila, milijon dinarjev iz melioracijskih fondov. 1.373.684 dinarjev, pa iz banovinskega proračuna. Regulacijska in melioracijska dela bodo izvršena v treh etapah. V prvem delu Lega delovnega programa bodo popravili s 150.000 din. Za popra-dava. Za ta dela jc predviden znesek 1.250.000 dinarjev'. Nasip potoka Crna popravili s 150.000 dinarji. Za popravilo obrambnega nasipa reke Mure pri Benici jo določenih 200.000 din. Pripravljena dela v tej etapi so že končana, aprila pa bodo pričeli s terenskimi deli. V drugi etapi bodo dokončno uredili potok Lendava z 800 tisoč dinarji. Za nujna melioracijska dela v občinah Bogojina in Ivanjci je določena vsota 250.000 dinarjev. V tretji etapi je predvidena regulacija Lendave od vasi Nedeljice do okrajne meje. Za ta dela bodo porabili 300.000 dinarjev. Radmožanski kanal bodo izčistili in popravili s 150.000 dinarji, staro Lendavo pa bodo regulirali s 100.000 dinarji. Zgradili bodo tudi potrebno napajališče za živino. V la namen je določenih 150.000 dinarjev. Vzporedno s temi deli bodo izvršili-še regulacijo potoka Bukovica (1(M) tisoč dinarjev). Napravili bodo obrambni nasip na Muri pri Pctešovcili (150 tisoč dinarjev). Predvidena je melioracija pri Črenšovcili, Kolu. Gaberju in Hotizi. V te svrhe je odobrena vsota 400.000 dinarjev. Regulirali bodo radmožanski kanal pri Tilovcu in Strehovcu (75.000 dinarjev); potok Bugo-jina bodo regulirali s 50.000 dinarji. Za umetno namakanje travnikov pri Turnišču je odobrenih 150.000 dinarjev. Pri vseh naštetih delih bo zaposlenih več slo delavcev in sc bo brezposelnost znatno omilila, zajezil pa se bo tudi odlok prekmurskih sezonskih delavcev. Razvoj turističnega prometa v Mežiški dolini ČRNA KOT IZHODIŠČE ZA PECO, SMREKOVEC, RADUHO ITD. Odkar so Crni priznali značaj in ugodnosti klimatskega kraja, se je tujski promet v Črni in celi Mežiški dolini zelo izboljšal, Lanska sezona je bila precej zadovoljiva. Orno je obiskalo mnogo Avstrijcev in Nemcev, nafveč pa je bilo letoviščarjev iz Banata, Beograda in Zemuna. Črna je eden najvažnejših turističnih krajev v celi dravski banovini. Iz kraja peljejo lepo urejene poti na Peco, Smrekovec in na Raduho. Poleti se razvija turistika, pozimi pa zimski šport. Z razvojem tujskega prometa gre tudi razvoj gostinskih obratov. V Črni je več vzornih gostiln, ki nudijo letoviščarjem vse ugodnosti podeželskega letoviškega kraja. Tri gostilne Hobi, Kohlenbrand in Reiter imajo lepo urejene tujske sobe z vsem komfortom. Ena izmed njih ima že sedaj kopalnice in v sobah toplo in mrzlo tekočo vodo. Ostali dve bosta vse to imeli do letošnje sezone. Na pobudo Tujskoprometnega in olepševalnega društva so skupno z Rdečin križem zgradili v Črrti lepo letno kopa lišče. Za razvedrilo skrbi moderen zvoo ni kino. Vzorna bolnišnica skrbi za zdravje dotnačinov in tujcev. Dobro urejen avtobusni promet, ki ga vodi g. Faktor, veže celo Mežiško dolino z železniško postajo v Prevaljah. Mežiška dolina je znana po svoji prijetni in neprisiljeni družabnosti. Ljudje so vedno veseli, zato so vse prireditve zelo dobro obisakne. Vsa dolina ima potrebne pogoje za razvoj tujskega prometa. Zato naj merodajne ustanove in oblasti podprejo delo in težnje lokalnih tuj-skoprometnih delavcev. Važno je to ne samo iz tujskoprometnih in gospodarskih ozirov, marveč tudi- v narodnoobrambnem pogledu. —ig. Akcija stanovanjskih najemnikov v Splitu Društvo stanovanjskih najemnikov v Splitu je uvidelo, da je rešitev stanovanjskega problema edino v samopomoči. Zato so stanovanjski najemniki osnovali zadrugo, ki bo svojim članom zgradila stanovanjske hiše. Člani bodo hiše odplačevali v obrokih tekom 15 let. O svojem sklepu je Društvo stanovanjskih najemnikov v Splitu obvestilo ministrstvo socialne politike in trgovine. Novi kovanci Narodna banka bo v kratkem dala v promet nove kovance, stare pa ukinila. V promet bodo prišli kovanci po 10 para, 25 para,- ,50 para, 1 dinar, 2 dinar. Ti kovanci bodo iz aluminijeve mešanice. Kovanci po 10 dinarjev bodo iz niklja, kovanci po 20 in 50 dinarjev pa bodo vsebovali 75% srebra in 25% bakra. pozanimati za mejo. Posledice tudi niso stran; 3. voditi točno evidenco posestne-ipostale. Priznati moramo, da so nekate-' ga gibanja v obmejnem pasu potom zaup-mKofeosafofattibuu društva, kakoinikuv. Požari v Slov. goricah Berlinger Adolf, mešetar od Sv. Martina pod Vurbergoin si je pred leti kupil kočo z malini kosom zemlje pod Grmado v Novi Krčevini pri Vurberku. Ko mu je lansko leto pogorela koča do tal, je prejel zavarovalnine 21.000 din, za kar si je zgradil lepo domačijo. V torek zvečer je pri njem zopet izbruhnil požar. Plamen je zanašal veter, da je hiša z go- spodarskim poslopjem vred zgorela do tal v pol ure. Cestarju Grimšiču Francu, ki je tukaj stanoval, preužitkarici Lovrenčič. prejšnji posestnici, in domačim so komaj rešili pohištvo. Škoda znaša 15.000. zavarovan pa je bil za 35.000 din. Ptujski orožniki so dognali, da je Berlinger na usodni večer spal na skednju v senu. kar ni bila njegova navada, nakar so uvedli proti njemu preiskavo pod sumom, da se je hotel okoristiti z visoko zavarovalnino in si sam zažgal. Zanimivo je, da sta v bližini nastala še dva sumljiva požara. Ko so orožniki še preiskovali, je zagorela samotna viničarija posestnice Vodan Elizabete v Novi Krčevini. Viničarke so bile že več dni od doma po beračenju. V viničariji je imel najete hleve in svinjake še pos. Gomilšek, katerega njegov brat hudo sovraži. Ta ie grozil, da bo svojemu bratu zažgal. Tudi tega so ptujski orožniki aretirali. Prejšnji večer pa je bil v bližini še tretji požar pri pos. Benku Jožefu v Rogoznici pri Sv. Rupertu. Zgorelo je gospodarsko poslopje z vozovi in orodjem vred. Živino so komaj rešili. Vzroki požara so doslej še neznani. Tudi Benko je doživel požar že drugič v razmeroma kratki dobi, prvič je pogorel na starem, zdaj na novo kupljenem posestvu. Škoda se ceni na 40.000 din. Spomnite se CMD! Obrtništvo v Mežiški dolini PEREČA SOCIALNA VPRAŠANJA OBMEJNEGA OBRTNIKA, KI GOSPODARSKO PROPADA veliko ubija. V Mežiški dolini pa ima obrtništvo uničujočega nasprotnika rudniških delavcih — profesionalcih. Pot me je vodila skozi prijazen kraj Črna v Mežiški dolini. Je to prav za prav tudi središče te doline v gospodarskem in kulturnem oziru. Ob Lej priliki sem obiskal predsednika Obrtnega društva g. Kohlenbranda, ki mi je orisal položaj obrtništva v Mežiški dolini. Povsod ista slika. Nikjer ni položaj obrtnika rožnat. Ubija se in muči za svoj obstanek. Mnogo pa jih omaga in obrt opusti. ObrtnikiT v Mežiški dolini so organizacijsko zavedni in na precej visoki stopnji. Vedo namreč .da si bodo le potom stanovske organizacije mogli popraviti svoj položaj. Kolikor jih ne ubijajo davčna bremena, jim škoduje šušmarstvo. Ze- lo zanimivo je dejstvo, da sta si Maribor in Mežiška dolina v pogledu obrtništva, ali bolje rečeno, v pogledu šušmarslva, zelo podobna. V Mariboru se obrtniki pritožujejo nad kaznilnico, ki jih s svojim obrtniškim delom na Saj v krajih Mežiške doline obrlnit skoraj ne dobi naročila, ker rudniški obrtniki šušmarijo in delajo v prostem času za tuje ljudi. Številne pritožbe tamkajšnjih obrtnikov so sicer toliko zalegle .da je rudniško vodstvo svojim delavcem strogo zabranilo izvrševali obrt tudi izven rudniškega območja. Toda videti je, da takšne grožnje niso mnogo zalegle, ker se položaj bistveno ni izpremenil. Zato bo treba, da se za ta obrtniški problem Mežiške doline zavzame tudi nadzorna oblast, ki naj s svoje strani energično zatre šušmarstvo rudniških delavcev in jih najstrožje kaznuje. Mežiški rudarji so razmeroma še precej dobro plačani in je brezvestno, da delajo v škodo ubogega obrtnika. —Ig. Kritika posebne vrste Publicistka Angela Vodetova je izdala knjigo »Spol in usoda«. Delavsko glasilo »Slovenski delavec« je o tej knjigi pri-neslo sledečo oceno: »Angela je stara, bo najbrž tudi garala s svojo knjigo »Spol in usoda«. Angela Vodetova namreč. Za skupinske paritvene zakone se zavzema. Angela je očividno stara, predpotopno stara, da pogreva staro marksistično, od vseh zavrženo obsojeno propagando za skupinski paritveni zakon. Angela pa mora biti tudi grda, tako grda, kakor je vsaka cunja, ki je slehernemu rada za podnožek, da si vanjo briše čevlje. Pošten moški na ženo s skupinskimi nagoni še ne pljune ne. Stran pogleda in mirno gre, ker mu rože s takim duhom, kot ga Angela širi v svoji brošuri »Spol in usoda« od daleč smrde.« Kot člani slovenskega narodnega občestva in kot.kulturni ljudje z ogorčenjem zavračamo tak način pisanja, ki ne zadene in žali le poedine človeške osebnosti, temveč uničuje temelje osnove našega narodnega sožitja, niža naš kulturni nivo in vzgaja ljudi, ki bodo brez čuta odgovornosti in brez plemenitosti gledali na dela bratov in sester v narodnem občestvu. Pozdravljamo vsako stvarno kritiko — tak način pisanja pa žali vsakega resničnega in polnovrednega človeka. Ta dopis smo poslale v objavo vsem dnevnikom in tednikom. Zveza akademsko izobraženih žen. Kdo razpošilja vabila? Včeraj je dobilo po pošti več Celjanov tiskovine z vabilom za obisk veselice (Tanz auf der Alm), ki jo priredi ..Peltauer Sporlklub" v vseli prostorih društvenega doma 4. februarja v PLuju. Predpisana je običajna obleka in štajerski kroj. Obljubljena je dobra zabava, bar, kmečka izba i. dr. Vabilo je pisano v nemškem jeziku. Prireditelj ..Peltauer Sportklub“ je javnosti in oblastem neznan, znan je le Ptujski športni klub. Javnost, ki je vabljena s lemi vabili v Ptuj, želi vedeti ,kakšen je la „Pettaur Sport-klub“, kdo ga predstavlja in kje ima svoj dom. o. Zagrebški župan dr. Teodor Peičič je obiskal ljubljanskega župana dr. Adlešiča in razpravljal o poslovanju Zveze mest. o. Podražitev mleka v Ljubljani je povzročila mnogo razburjenja. Višje cene .ie gredo v korist kmeta, marveč v korist mlekarn. o. Ljubljana je povišala proračun. Novi proračun, ki ga je sestavila ljubljanska mestna občina, znaša 122,9 milijonov dinarjev in se je zvišal za pet milijonov dinarjev. o. Odlikovana sta bila z redom Jugoslovanske krone 3. stopnje predsednik KID na Jesenicah Avgust Westen, z redom Jugoslovanske krone 4. stopnje pa dr. Adolf Golia, glavni tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani. o. V Vojniku so neznani storilci vlomili v pisarno finančne kontrole. Tatovi so iskali denar, ki ga pa niso.našli. Zato so se morali zadovoljiti z raznimi drugimi Predmeti. o. Kam je izginila. Že več dni pogrešajo 19-letno tovarniško delavko Ano Hri-bemikovo iz Kranja. Ker je pri odhodu dejala, da bo napravila samomor, se njeni svojci boje, da je svojo namero res izvršila. o. Pri rezanju slame ob roko. Po sestniku Francu Frangešu iz Bohove Mariboru je električna slamoreznica odrezala roko do komolca. Stroj mu je rezal roko po komadih do komolca, dokler se ni zaradi debeline roke ustavil. Ponesrečenca so takoj odpelja- li v bolnišnico. o. V Halozah že obrezujejo vinsko trto in pravijo, da je pozebla. Haložani prično vselej hitro z rezjo in kopjo, čim skopni sneg s strmih reber in popusti zima. S tem glavnim in najtežjim delom pohitijo zato, da morejo na spomlad, ko se odpira delo, za zaslužkom v tujino. Zatrjuje se, da je letos že začetek slab. Trsje je pomrzlo, zlasti pa mladi nasadi. V nedavnem hudem mrazu so bila očesca okovana v led in so pozebla, da se zdaj ometajo, če streseš trs. c. Celjska gasilska četa ima danes zvečer občni zbor. — V Celju se vrši v Gasilskem domu od 24. do 28. t. m. stro-kovno-tehnični tečaj. c. Ključnici sta si zlomila posest, hči Arzenšek Pavla v Razgoru pri Škofji vasi in sin preužitkarice Šporn Ivan iz Šmartnega ob Dreti, ko je pri spravljanju lesa padel. — Posestnikov sin Povh Ivan iz Št. Janža pri Velenju si je pri padcu na poti iz šole zlomil nogo. c. Koncert zbora kromatičnih harmonik dijakov iz Celja in Ptuja bo jutri ob 14. v gledališču v korist celjske dijaške kuhinje. c. Ostavko je podal g. dr. Jakob Hod-žar na članstvo v mestnem svetu in na funkcijo pravnega referenta. c. Celjski šoferji imajo jutri ob 8. pri Braniboru ustanovni občni zbor društva »Volan«. c. Kino Dom. Danes še »Grofica Wa-lewska«, jutri »Gospa milijonarka«, vesel film iz dunajskega življenja. m. Lutkovno gledališče Sokola Mari-bor-matica uprizori v nedeljo, dne 22. t. m., ob 15. uri igrico »Zlati hrošč«. p. Kino Ptuj predvaja danes in jutri film Paule Wessely »Zrcalo življenja«. p. V »Vzajemnosti« v Ptuju je jutri ob pol deseti uri predavanje o socialni zakonodaji in tisku. n Zemlja proti mrčesu. V Gračanici prodajajo kmetje na trgu neko vrsto mastne zemlje, ki je zelo uspešno sredstvo proti mrčesu. To zemljo uporabljajo tudi za zdravljenje. n V Gračanici je te dni ustavila svoj obrat velika lesna industrija Feltrinelll. Zaradi tega je ostalo na cesti 300 delavcev. Občina mora za te siromake zbirati prostovoljne prispevke. n Za pobijanje brezposelnosti je določila vardarska banovina kredit v znesku 4^200.000 dinarjev. Ta denar bodo uporabili za javna dela. pri katerih bodo zaposlili same brezposelne delavce. n Megla v Skoplju. V Skoplju je že 15 dni tako gosta megla, da je promet zelo Maribor Več srčne kulture! »NE SMEJ SE TUJI NEZGODI, DA Večkrat sem imel priliko v velemestu videti primere nezgode na ulici. V trenutku, ko se je to pripetilo, se je nabrala na kraju nesreče gruča ljudi, ki je priskočila ponesrečencu na pomoč in kakor koli izražala svoje sožalje. Enako se spominjam uljudnosti in izrazov spoštovanja na ulici ali kjer koli v javnosti, kjer dado mlajši prednost starejšim. To se zlasti opaža na ulici, kjer se mlajši umikajo starejšim. Res smo še daleč od velemeščanov, ki pa jih skušamo posnemati vsaj na zunaj ali v kolikor se tiče civilizacije. Lepo in zelo priporočljivo pa bi bilo, če bi posnemali velemesta tudi z izrazi srčne kulture, katera je pri nas res še zelo majhna. Naj navedemo kot dokaz le par primerov: Te opolzke in nevarne dni je marsikdo zdrknil ali celo nesrečno telebnil na tla. Mimo dočim je taka nezgoda le zabavna senzacija, ki vzbuja dobro voljo in kako SAM NE PADEŠ V JAMO!« neumestno plehko opazko. Te dni je na primer neka gospodična padla na ulici tako nesrečno, da bi skoro bil padec smrtonosen. Dvojica, ki je šla mimo, pa si je privoščila le opazko »je padla«, se smejala in šla dalje. Po pločniku drsa stara gospa, nasproti gre po istem pločniku dvojica mladičev. Razumljivo, da se jima je morala ona umakniti, in malo je manjkalo, da ni padla. Mladiča sta se temu svojemu junaštvu rogala. Takih primerov naše notranje zaledi-njenosti je polno ob vsakem koraku, in če bi dali priliko javnemu izrazu ogorčenja nad tako posurovelostjo, bi slišali marsikaj tragično zanimivega. Želeti je, da bi ne bili taki primeri mikavni zgledi in prav bi bilo, da bi se mladina, zlasti šolska, večkrat opozarjala in poučila o dolžnostih kulturnega človeka, kar je končno v javnem življenju veliko več, ko pa suho znanje. Mariborski delovni tr<* NEKOLIKO STATISTIKE Z BORZE DELA — ŠTEVILO BREZPOSELNIH STALNO NARAŠČA Decembrska statistika Borze dela 117 moških in 03 žensk. Iz seznam; v Mariboru je za naše razmere zelo tukajšnje Borze dela so črtali 161 brez-neugodna. Brezposelnost se je z na- poselili h oseb. ki so ali odpotovale i/. nastopom zime precej povečala. I»rez j območja tukajšnje Borze dela ali pa dela je ostalo mnogo pomožnih delavcev; zanimivo pa je, da so poslale brezposelne tudi mnoge gospodinjske pomočnice. Koncem decembra je imela Borza dela v Mariboru v seznamu 1570 brezposelnih oseb. Med lemi je 1118 moških in 458 žensk. Decembra se je na novo prijavilo 552 brezposel-nikov, in sicer 300 moških ter 252 žensk. Ta porast je največji v celem letu. Borza dela je priskrbela službo 80 brezposelnikom. Službo je dobilo se nisO v smislu predpisov redno prijavljale. Podpor Borze dela v Mariboru je bilo deležnih 372 oseb. Prejeli so v preteklem mesecu skupaj 95.5)90 dinarjev. Največ podpirancev je med brezposelnimi tovarniškimi delavci. najmanj pa v skupini sezonskih delavcev. Po novem zakonu o podpiranju brezposelnikov so sezonski delavci od podpiranja s strani Borze dela izključeni. \Ca\ ie z novo bolnišo co? DOČIM SE JE ŠTEVILO PREBIVALSTVA PODVOJILO, IMAMO ŠE VEDNO STARO BOLNIŠNICO, KI NIKAKOR NE ODGOVARJA DEJANSKIM POTREBAM Gospod urednik! Ne bi Vas zaprosil za nekaj prostora, če bi ne slišal te kritike ob vsakem koraku, v vsakem pogovoru, doma in med sosedi. Mogoče je temu krivo neprimerno vreme, ki je izzvalo razne nezgode iii bolezni. Na dnevnem redu je naša javna bolnišnica,. o kateri je toliko pritožb in opazk, ne mogoče o zdravniškem zboru, ampak o negovanju in ravnanju z bolniki radi pretesnih prostorov. Soseda, ki je bila le nekaj dni v bolnišnici, pravi, da morajo zdravniki, če hočejo nuditi vsem pacientom vsaj nekaj pomoči, poslati iz bolnišnice napol okre-vane. Ni prostorov, ni postelj, zato da je v bolnišnici pravi križem kražem. To vprašanje je že starega kova in sili k njegovi rešitvi že sama popularizacija mesta in njegov, okolja. Povojni Ma- zil za ,še enkratno število prebivalstva, način pridobitnega življenja je tudi tak. da ima za posledico slabše zdravstvene razmere. Bolnišnica pa je ostala prostor-ninsko ista. To je v kričečem nasprotju s prvo potrebo, ki naj bi bila prva skrb javne uprave. Najmanj, kar lahko bolnik zahteva, je primerna (zdrava, zračna) soba in postelja; kjer tega ni, ne more biti govora o kaki negi. V ta namen pa mora biti predvsem dovolj prostora. Zato smemo upati, da ne bo ona nova stavba, ki se je že dovolj prezračila, čakala novih kreditnih krčev, ampak da bo čimprej dočakala končni »likof«. Imamo pravico in tudi dolžnost presojati, kaj je nujno in kaj ne; marsikaj bi lahko odpadlo v prilog življenjski nujnosti, kakor jo predstavlja ribor z neposredno okolico se je pomno- j vprašanje naše bolnišnice. Kaj pravijo hišni lastniki? Na opozorilo mestne občine hišnim lastnikom smo prejeli naslednji dopis: Opozarjajo sc hišni lastniki, da snažijo prostore pred njihovimi hišami in da zapeljejo sneg na za to določen prostor. Toda kje je ta prostor? Oglejte si ga v Taborski ulici, do srede ceste že sega in ko se je sneg začel taliti je bila cela cesta od oljarne do vrta hiše št. 12 ena ledena plošča. In ne samo sneg ne, celo gnojišče boste videli, kajti stanovalci Št. 9 in 11 nosijo ostentativno vse odpadke, kosti in pepel na isti, za beli sneg določen prostor. Sploh je Taborska ulica pole- ti in pozimi zelo zanemarjena. To potrdi tudi dejstvo odstranitve table, da je na tem prostoru odlaganje odpadkov prepovedano. Namesto, da bi se ta tabla, ki se je podrla, bolje postavila, se je popolnoma odstranila. Če pa se higienično misleči občan gane, dobi v odgovor nesramnost. Ko smo se pritožili mestnemu cestarju, je odvrnil naj javimo to policiji, policija pa nas je zopet napotila k cestarju. Upamo, da bodo te vrstice našle odmev pri merodajnih krogih. Redni davkoplačevalci iz Taborske ulice. Umrli so v Mariboru 741etni upokojeni župnik Anton Mojzišek, 641etna ples karjeva žena Marija Koberman, 621etr,a vdova po državnem tajniku Julijana Ri- Vidmajer, 341etni dninar Ivan Štih, 681et-na železničarjeva vdova Jožefa Rechbau-er in 461etni občinski revež Alojz Koren, m. Novi ulični napisi in nove hišne šte- lavčeva žena Frančiška Jauk, 701etni pri vžitkar Anton Pipuš, 661etna zasebnica _ ____ Ana Lacek, 661etna gospodinjska pomoč- oviran. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo! nica Katarina Špes, 651etni delavec Alojz takšne megle. j Krajnc, 861etni čevljarski mojster Franc har, 601etna posestnica Nerat Katarina, i vilke. Te dni bodo v Mariboru izmenjali 631etni vrtnar Josip Purkhart, 381etna de-1 stare ulične napise in hišne številke z novimi. Uličnih napisov bo okoli 600, hišnih številk pa okoli 2300. Nove tablice so iz emajlirane pločevine, bele, napisi In številke pa bodo rdeči ter tako mnogo bolj vidni kakor pa dosedanji. m Ka; bo z .barakarsko" parc lo? DESNI DEL MESTA NUJNO POTREBUJE NOVO POSLOPJE ZA SREDNJO IN OSNOVNO ŠOLO. »Barakarski problem« je s 1. decembrom zgorel in požar je upepelil našo kulturno in socialno sramoto. Prostor je na razpolago drugačnim, bolj častnim namenom. Dolgo menda ne bo prazen in se govori o njem vse mogoče. Bilo kakor koli, a mnenje, da bo baje tukaj novo srednješolsko poslopje, je vredno resnega pretresa. Naš desni breg šteje že sam prebivalcev za tretje mesto Slovenije in zasluži v svoji sredi srednjo šolo. V kolikor je naše mesto zrastlo, se je to zgodilo pretežno na tem bregu. Tako bo tudi v bodoče, ker so za to dani boljši pogoji nego na levem bregu. Gojencev bi bilo torej dovolj. Treba pa bo tudi misliti na novo šolsko poslopje za osnovno šolo, ker izposojila učnih prostorov v stari magdalenski šoii bo menda enkrat konec. Pa čeprav bi to ne bilo, ostane to vprašanje odprto, ker so ti prostori bolj podobni »grafu« kot pa prosveti. Za povojni porast mesta z okrog 15.000 duš smo zgradili eno šolo, ki pa je v resnici namenjena meščansko-šolski in ne osnovnošolski izobrazbi (2. dekliška v novi meščanski). Kako se ,,neuki" okoličani znajdejo v mestu? Okoličani, ki pridejo kakor koli v mesto, se v naši moderni, v kolikor se tiče modernizacije na Glavnem in Kralja Petra trgu, večkrat ne znajdejo. Kaj bi se temu čudili, ko smo se precej časa mešali celo meščani. Kmetu ni za levo in desno, ampak po naravni pameti po čim krajši in čim preje do cilja. Tako sodi in gleda tudi v mestu. Seveda se zna pokoriti redu, če ga opozoriš na to, čeprav se mu zdi to smešno. V svojem meščanskem samoljubju se v tako prekršenje cestnega reda često prav radi zaderemo in dotičnika nahrulimo, dasl je vidno, da se inož ne spozna .Mislimo, da ni vse v »postavi« in strogem izvajanju predpisov, zlasti napram takim nepoučenim, marveč da moramo biti napram njim vsaj toliko vljudni, kolikor smo radi napram meščanom, domačim in tujim, ki imajo boljša vozila od kmečkih, a jo tudi zavozijo v predpise. jf. m. Nagrado za Kodrovo glavo je oblast razdelila med štiri osebe, ki so pomagale pri aretaciji zloglasnega razbojnika Josipa Kodra. Banska uprava je razpisala 3000 dinrjev nagrade, katero si bodo delili dva orožnika in dva brata Drakslerja. m. Inž. Ljubeč se je obesil. Poročali smo o nenavadnem izginotju inž. Ljubca, ki je pustil poslovilno pismo. Včeraj so * Zdravnik: »Kako pa spite?« »Takole, gospod doktorU ljudje v betnavskem gozdu našli obešene-nega neznanega mladeniča. Sodijo, da je samomorilec pogrešani inž. Ljubeč. m. Ribji trg. Petkov ribji trg je bil precej dobro založen. Cene so bile srednje. Sardelice so prodajali po 10, sardine po 20, barbone po 28, mole po 20, kalamaje po 24, palamide po 16 in ciple po 18 dinarjev kilogram. m. Disciplinsko sodišče. Na prihodnji seji mariborskega mestnega sveta bodo izvolili člane mestnega disciplinskega sodišča prve stopnje. m. Poroke v Mariboru. V zadnjem času so se v Mariboru poročili Trop Iva«, čevljarski mojster, in Medic Terezija; Per-ger Franc, klepar, in Meričnik Valpurga, tovarniška delavka; Žajdela Franc, trgovec in Križan Ivana, posestniška hči; Krištof Konrad, zidar, in Laufer Elizabeta, zasebnica. m Ljudska univerza. V ponedeljek, 23. jan. predava o interesantni temi »Palestina v luči najnovejših izkopanin« g. min. prof. dr. A. Snoj iz Ljubljane. m Prebivalstvu v vednost. Vsako nedeljo posluje pod okriljem društva »Šola in dom« od 10. do 12. ure v knjižnici Pedagoške centrale, Koroščeva ul. (Drž. učiteljišče) Vzgojna svetovalnica, ki nudi po strokovnjakih pomoč pri onih otrocih, ko-jih vzgoja je iz kakoršnega koli vzroka težavna. m Lutkovni oder Sokola L V nedeljo ob 15. uri igra »Črni sluga iz pekla«. m. Gasilska četa v Studencih ima jutri, 22. t. m., ob 2. uri popoldne svoj občni zbor v novi dvorani gasilskega doma, h kateremu imajo tudi občani dostop. m. Požar v Svečini. V Svečini je ogenj uničil Francu Knipliču hišo in gospodarsko poslopje ter mu napravil okoli 10.000 dinarjev škode. Požar je nastal zaradi slabega dimnika. m. Kolesar podrl deklico. Na Aleksandrovi cesti je včeraj neki kolesar podrl 8-letno železničarjevo hčerko Elico Dimeč. K sreči dekletce ni dobilo resnih poškodb. m. V častitljivi starosti 92 let je umrla ga. Alojzija Kropej, vdova po žel. nad-sprevodniku. N. v m. p.! m. Priprave za obrtniški ples, ki bo 1. februarja v Narodnem domu, so v polnem teku. Vsi obrtniki z veseljem delajo za to prireditev, ki je namenjena gradnji obrtniškega doma v Mariboru. m. Iz Zveze Maistrovih borcev. Na članek v »Slovencu« z dne 14. januarja 1939 pod naslovom: »Mnogi Maistrovi borci so nezadovoljni z delom zvezinega vodstva« podpisana Zveza izjavlja, da ni bila zastopana na seji Meddruštvenega odbora za zaščito narodnega delavstva v Mariboru dne 4. januarja 1939, zato tudi ni podpisala dotičhe resolucije, objavljene v »Večerniku« dne 7. in 8. januarja 1939. . Him i Č T AIA vseh vrst kuPite zaiam_ rVnlvIVV čeno in najceneje pri OBNOVA11 NOVAK F., Jurčičeva ul. 6 * Moderne kuhinjske ure od din 85.— dalje, tudi na obroke brez zvišanja cen, pri M. Ilger-jev sin, juvelir, Gosposka 15. * Gostilna »Balkan«, prvovrstna špič-niška vina iz vinograda Gaube. Anderle. * Pri KHčeku, »Trije ribniki«, koline, klobase, dobro vino, pivo iz sodčka. * Vsem naročnikom Prešerna, ki so ga plačali v knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova 13, sporočamo, naj dvignejo II. del Kidričevega Prešerna. * V nedeljo pojedina klobas. Gostilna Riedl. * Gasilska četa Pobrežje javlja, da ima v nedeljo, 22. jan., ob 15. pri g. Riedlu svojo letno skupščino. Na isto vabi svoje podporne člane in prijatelje. l/.Uuskiuecet 4. februarja 1939 NARODNI DOM Začetek ob 20. uri * II. redni občni zbor Nabavijalne zadruge tekstilnih uslužbencev z. z o. j., v Pobrežju pri Mariboru se vrši v nedeljo dne 5. februarja 1939. ob 9. uri dopoldne v Gostilni Pukl v Pobrežju pri Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Dnevni red: 1. Ci-tanje in odobrenje zapisnika o zadnjem izrednem občnem zboru. 2. Poročilo a) načelstva, b) nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937.—1938. in sklepanje o posojilu. 4. Slučajnosti. Če bi ob navedenem času ne bilo navzoče zadostno število članov, se vrši občni zbor V* ure kasneje z istim dnevnim redom v istem lokalu ne glede na število navzočih. Samostojni predlogi se morajo staviti pismeno vsaj 8 dni pred občnim zborom. * Stenografski krožek v Mariboru priredi tudi letos tečaj za slovensko stenografijo in sicer po novem reformiranem sistemu prof. Rakuše, ako se prijavi do-voljno število udeležencev. Pristop je javiti v Trgovski akademiji, Cafova ulica (pri slugi). Bolniki so povsod.Zatoje neobhodno po-trebno.da se pazi na urejeno pre-oavo. Zdravniki radi priporočajo Dartnol odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabljajte zato pri za-ptrju le dobro odvajalno sredstvo Oarmot se dobi r vseh lekarnik Glasbena Matica Maribor. Pevski zbor je pričel vaditi nov program, ki ga namerava izvajati na slavnostnem koncertu in na turneji. Vabimo vse, ki imajo veselje do petja, da se nam pridružijo. sprejem za moške glasove je vsak torek in petek, za ženske vsako sredo in petek, vselej ob 20. uri v prostorih Gl. Matice v Sokol, domu (Union) III. nadst. Odbor. Izbrane muzikalije dobavlja po originalnih cenah knjigarna V. Heinz, Gosposka ul. 26. * Sreča Vas čaka! Din 56,927.00.— bo razdeljeno srečnim dobitnikom pri 5. razredu drž. razredne loterije! Žrebanje od 11. februarja do 9. marca. Poizkusite tudi Vi in nabavite srečko pri VIRU SREČE »Putniku« Maribor. m. Nočna lekarniška služba: Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25—85; lekarna pri Sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25—32. Kino Grajski kino. Samo do ponedeljka izborni film »Sinja lisica«. Žarah Leander, Willy Birgel, Paul Horbiger. — Od torka dalje ponovitev filma »Grofica Walew-ska«. Esplanade kino. Delno v Jugoslaviji posneti senzacijski pustolovni film »Njegov najtežji slučaj« s Harry Pielom. * Union kino. Velenapeti film, poln misterij in senzacij, »Dah smrti«, Boris Karloff. * Zvočni kino Pobrežje, 21. in 22. ja«, velefilm zelo napete vsebine »Med dvema zastavama«. Mariborsko gledališče Sobota, ob 20.: »Kralj na Betajnovi«. Znižane cene. Delavska predstava. Nedelja, ob 15.-: »Boccaccio«. Znižane cene. — Ob 20. uri; »Pokojnik«. Znižane cene. Zadnjič. Ponedeljek: Zaprto. Torek, ob 20.: »Matura«. Red R Tri predstave pri znižanih cenah. Danes, v soboto, delavska predstava »Kralj na Betajnovi«. Jutri, v nedeljo popoldne, vesela opereta »Boccaccio«, zvečer Nu-šičev »Pokojnik«, ki gre nato iz letošnjega repertoarja v — pokoj. Prošnja gledališke uprave do obiskovalcev. Zaradi ponovnih pritožb glede motenja med predstavami, se p. n. obiskovalci naprošajo, da prihajajo že pred 20. uro h gledališki blagajni, ker se predstave začno točno in zamudniki s svojim ropotom na hodnikih in avditoriju zelo motijo že navzoče. Kultura Stoletnica Cezanneovega rojstva Dne 19. t. m. je minilo sto let, odkar se je v francoskem mestu Aix-en-Pro-vence rodil v hiši premožnega bankirja sedaj slavni in svetovno znani slikar Paul Cezanne. Srednjo šolo je študiral mladi Paul skupaj s sedaj prav tako slavnim in znanim francoskim pisateljem Emileom Zolajem. Leta 1862. je prišel mladi Paul Cčzanne ponovno v Pariz, kjer se je prijavil za vstop v slikarsko akademijo. V sebi je čutil nepremagljivo strast do slikarstva, ki je premagala tudi vse domače predsodke in druge ovire, toda v akademijo ga niso sprejeli. Učeni profesorji, pri katerih je delal izpit, so soglasno ugotovili, da je kandidat Paul Cčzanne iz Aix-en-Provence popolnoma brez vsakega slikarskega talenta. Pobit in obupan se je vrnil mladenič v svoje rodno mesto, kjer so je vbadal s suhoparnimi posli v podjetju svojega očeta, ki ga niso prav nič zanimali. Vendar ga soglasna sodba učenih pariških profesorjev ni odvrnila od slikanja. Mazal je dalje platna, risal, opazoval in študiral, dokler ni nazadnje zopet vzel pot pod noge in krenil v Pariz, kjer ga je njegov prijatelj Zola seznanil s tedanjimi impresionisti. Najel si je v Parizu atleje in sli- kal ne oziraje se na akademijo. Mladi impresionisti so ga sprejeli v svojo družbo in z njimi skupaj je tudi prvič razstavil svoja dela. Toda prav tak neuspeh, kakor na akademiji pri sprejemnem izpitu, je doživel Cčzanne tudi na tej razstavi: obiskovalci so se njegovim delom smejali, kritika pa ga je »raztrgala« kot le malokdaj koga. Po tej drugi odklonitvi je dal Cezanne Parizu za vselej slovo. Vrnil se je dokončno v Aix-en-Prevence, se zaprl vase, pretrgal vse zveze s svojimi nekdanjimi prijatelji in slikal samo zase. Slikal je in slikal, a s svojim delom tudi sam ni bil nikoli zadovoljen. Za njegove slike se razen njegove ožje provincialne okolice — nihče ni zanimal. Za njegovega življenja jih je bilo mogoče kupiti za nekaj kovačev. Leta 1830. je kupil njegov edini resnični prijatelj in podpiratelj Bollard od njega 200 njegovih del za 80.000 frankov. Tudi ko je leta 1906. umrl, še ni pomenil veliko, da si se je pričel novi svet zanj že zanimati. Sele po smrti je postal svetovno slaven. Po vojni so se pa prodajale njegove slike že po 100.000 in več zlatih frankov, in sedaj predstavljajo ogromno, milijonsko vrednost. -r. SPOMINSKI ZBORNIK GRAFIČNE ORGANIZACIJE. Ob 70-letnicl svojega obstoja in orga-nizatoričnega delovanja šo izdali slovenski grafični delavci v Ljubljani spominski zbornik na 112 straneh velike četrtinke, ki je — kakor se spodobi — grafično odlična publikacija. V njej so objavljena poročila o zgodovini grafičnega delavstva in njegove organizacije v Sloveniji, sestavki o delovanju na posameznih področjih: organizatoričnih, socialnih, kulturnih itd., o problemih organizacije in dela ter ostalih vprašanjih, ki zanimajo naše »črne umetnike«. Poleg vsakega prispevka je objavljena slika pisca, vmes pa so slike posameznih zaslužnih grafičnih delavčev, skupin, zborov, prireditev, domov itd. Izčrpni so tudi podatki o grafični industriji in življenju grafikov v Mariboru, objavljena je slika mariborske »Grafike«, grafikov in pomožnih delavcev v Mariboru, kakor tudi prosvetnega pododseka in izleta na stavbišče »Doma grafikov« na Pohorju. Med avtorji sestavkov sta dva Mariborčana: Viktor Eržen in Pavel Vokač. Platnice zbornika krasi slika palače »Grafike« v Ljubljani in značilni motto: »Pesem, tisk, beseda hoče pot prosto, prosta bodi vera in umetnost z njo!« Ta odlično urejeni in tiskani zbornik zasluži pozornost tudi v širši javnosti. —t k Nova modna revija bi lahko imenovali jahuarsko številko »Žene 1939«, mesečnika v službi današnje žene, ki se je letos prijetno prenovila in povečala. Nevsiljivo elegantna je naslovna stran po osnutku modne risarice Nade Lampretove. Od iste avtorice so v offsetu tiskani tudi številni lepi in praktični modeli plaščev, kostumov, bluz, toalet in oblek, ki jih prinaša »Zena 1939.« poleg ostale pestre vsebine. Zraven priloge za ročna dela z lepimi vzorci za pletenje in kvačkanje ter zbirke kuharskih receptov na kartonu, je listu priložena tudi krojna pola, ki prav v ničemer ne zaostaja za tujimi. Mesečnik »Zena 1939« stane celoletno samo 62 din in jo naročite v Ljubljani, Nebotičnik. k. Cankarjev kip v ljubljanski drami. Ljubljanska drama pripravlja za prihodnji mesec akademijo v spomin 20-letnice smrti Ivana Cankarja. V veži dramskega gledališča bo ob tej priliki odkrit pisateljev kip, delo akad. kiparja Nikolaja Pirnata. k. 125-letnica Sevčenkovega rojstva. Letos poteče 125 let od rojstva velikega ukrajinskega pesnika romantične smeri, Tarasa Ševčenka, avtorja »Kobzarja«, »Katarine«, »Marije« in drugih nesmrtnih del. Ukrajinci bodo to obletnico slavnostno proslavili. Gosoooarstvo Trst — naša svobodna luka? NAŠA DRŽAVA NAJ BI DOBILA V TRSTU SVOBODNO LUKO, DA BI SE TAKO ŠE BOLJ OKREPILO GOSPODARSKO SODELOVANJE. j cer na svobodno luko v Trstu reagiral Sušak, to je drugo vprašanje. Brez dvoma pa je, da more Trst kot naša svobodna luka slovenskemu gospodarstvu samo koristiti. S tem bo za Slovenijo pri-1 Dalj časa se že zelo resno vzdržujejo vesti, da bo dobila Jugoslavija v Trstu svojo svobodno luko, tako, kakršno ima v Solunu, ki nam odpira pot v Egejsko morje in na afriška in kolonialna tržišča. Vprašanje Trsta kot naše svobodne luke je z nekaterih plati zelo mikavno, dočim se z drugih spet kaže v nekoliko nepovolj-nejši luči. Brez dvoma pa je, da je važno predvsem za Slovenijo. Z izgubo Trsta je bila Slovenija s svojim gospodarstvom odrezana od svojega naravnega izhoda na morje in v širni svet. Ta okolnost je nujno prisilila tok slovenskega gospodarstva, da se je orientiral proti jugu, na Jadran, zlasti na Sušak, ki je postal in čedalje bolj postaja tudi slovenski gospodarski izhod na morje kot nadomestilo za izgubljeni Trst. Iz statističnih podatkov je razvidno, koliko vlogo igra Sušak v slovenskem gospodarstvu. Skladno s tem so šle tudi vse slovenske pobude in akcije za tako zvani izhod na morje, na Jadran. Tu je mišljena predvsem dobra cestna zveza Slovenije z morjem, in poleg nje še direktna železniška proga. Ne oziraje se na okolnost, da je Slovenija izgubila Trst, so bili vsi napori Slovencev, da si Slovenija čimprej zgradi najkrajšo zvezo z morjem m Dalmacijo, povsem na mestu in potrebni in je le želeti, da rodijo čimprej dejanske sadove. Ta potreba je vendar tako naravna kot le katera. Z vprašanjem svobodne luke v Trstu pa dobi ta življenjska nujnost Slovenije še poseben prizvok, ki bi morda koga zapeljal na krivo pot, ko bi naše naravne potrebe po izhodu na Jadran ne smatral več za tako važno kot preje. Kako bo si- dobljena možnost lažje in učinkovitejše gospodarske ekspanzije in plasiranja, ki, ga je doslej več ali manj oviral nepovo-Ijen in predrag izhod na morje. i Vsekakor pa je zanimivo, kaj je dalo pobudo, da se govori o Trstu kot naši bodoči svobodni luki. To je vprašanje močnega avtomobilskega cestnega omrežja, ki naj bi preko Slovenije zvezalo Italijo z južnimi pokrajinami Nemčije in tudi z Madžarsko. Tu je mišljena zlasti velika cestna transverzala Trst - Ljubljana -Maribor, po kateri bi Italija dobila priključek na Nemčijo in posredno tudi na Madžarsko. Zelo verjetno je, da bi bila v tem slučaju svobodna luka v Trstu samo nekaka kompenzacija za te italijanske težnje, dasi se seveda ne da oporekati gospodarskega pomena Trsta kot svobodne luke za slovensko gospodarstvo in za poglobitev gospodarskih stikov med našo državo in Italijo. Slovencev seveda ta kombincija Trsta kot svobodne luke ne sme ovirati, da bi še nadalje ne vztrajali pri svoii zahtevi po čimprejšnji naravni cestni in železniški zvezi z Jadranom. Če dobimo v Trstu svobodno luko. dobimo s tem za svoje gospodarstvo sicer važno ugodnost, ki utegne kakorkoli poživiti naše gosnodar-stvo, vendar pa spričo tega nikakor ne smemo prezreti svojega drugega lastnega izhoda na morie. in to je Jadran s svo* *o severno luko Sušakom, kamor vodno načrti bodoče ceste in železnice. -ž- šanjj s tega področja. Podoba je, da bo . reč zelo enostavno: država naj neko.iko pri tem vprašanju izdatno sodelovala zniža trošarino, sladkorne družbe pa svo-tudi država sama, ker se govori o mož- je dobičke in sladkorno vprašanje v Ju-nosti revizije trošarine na sladkor, ki je goslaviji bo rešeno, celo tako, dT se bo pri nas precej visoka in tudi v znatni me- znatno dvignil konzum. Producenti slad-ri podražuje sladkor. Vsekakor je pri tem korne pese bodo spet 7. veseljem sad li vprašanju potrebno, da ga temeljito peso, konzuinenti pa kupovali cen?jr obravnavata oba faktorja, sladkorne sladkor! družbe in pa država. Vprašanje je nam- I S*rož«s oredoisi za z oz IZVOZ ŽIVINE IN ŽIVALSKIH PROIZVODOV MOGOČ LE Z DOVOLJENJEM ZAVODA ZA POSPEŠEVANJE ZUNANJE TRGOVINE. — ljenja omenjenega zavoda se nan la na živo živino, živa in zaklana teleta, drobnico, zaklane svinje, slanino, mast, salamo in drugo mesnino, čreva, dlako, kože, usnje, volno, zobe, rogove, živo in zaklano divjačino, perutnino, sveža, ubita in jajca v prahu, perje, soljeno in prekajeno meso, volno, ribe in ribje !:onzer-ve, rake, žabe in žabje krake, polže in pijavke. Predložitev posebnega dovoljenja pa ni potrebna za vse države, ampak le za Nemčijo z Avstrijo in novimi sudetskimi pokrajinami vred, češkc-Slovaš!:o, Bolgarsko, Romunijo, Grčijo, Turčijo, Kalijo, Madžarsko, Poljsko in Španijo, s kateri-mi je Jugoslavija sklenila klirinške dogovore; nadalje za Francijo in Švico, za kateri veljajo določeni kontingenti; ter za Egipt, Malto, Palestino in italijanske kolonije (Levanta), toda le za izvoz ži-l vih goved in pa za Anglijo za mast, jajca in zaklane piščance. Izvozniki se opozarjajo, da si pravočasno nabavijo pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine posebno dovoljenje, preden predajo blago, namenjeno za izvoz. Carina, veterinarska oblastva in železnice so prejele stroga navodila, po katerih morajo brezpogojno zavrniti vse pošiljke, katerim ta listina ni priložena. Z raznih strani prihajajo pritožbe, da delata carina in železnica izvoznikom v severni Sloveniji zadnje dni težave, ker zahtevata predložitev nekega potrdila zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in da se pri tem dela razlika med klirinškimi in drugimi državami. Informirali smo se na pristojnem mestu in dobili zaželena pojasnila, na katera opozarjamo naše poslovne kroge, da ne bodo utrpeli občutne škode. Zadnje čase je izvoz nekaterih predmetov iz naših krajev nekoliko oživel, čeprav ne v oni meri kot bi bilo želeti. Zato je potrebno, da se trgovci seznanijo z novimi določbami, ki se zelo strogo izvajajo. Po novi odredbi, ki jo je izdalo ministrstvo za trgovino in industrijo v sporazumu z ministrstvom financ, je treba priložiti pošiljki živine in živalskih proizvodov posebno dovoljenje (uverenje) zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu (poštni predal 818), sicer železnica, carina in veterinarsko oblastvo blaga ne sme odpremiti dalje. Tu gre za živino in sploh živali, meso in živalske proizvode, ki se izvozijo v države, o katerimi je Jugoslavija sklenila sporazume o kontingentih ali kliringu, ali pa posebne izvozne olajšave. Za dosego teh dovoljenj je treba plačati posebne takse. Določba o priložitvi posebnega dovo- Ali se bo sladkor oocenil? »SLADKORNO VPRAŠANJE« POSTAJA ČEDALJE BOLJ AKTUALNO. — PRED REVIZIJO TROŠARINE NA SLADKOR? Pisati pri nas o tako zvanem sladkornem vprašanju se pravi, stokrat in stokrat pogrevati staro zadevo, ki ji konzumenti ne morejo priti »do dna«. Letos se je ugotovilo pri natančnejšem pregledu zalog, da bo v naši državi sladkorja zmanjkalo, predno bomo pridelali novega ter bo tako država prisiljena uvoziti okoli 1000 vagonov sladkorja. Nekaj podobnega kot je bilo svoj čas s pšenico! Znano je, da je konzum sladkorja v naši državi na posameznega prebivalca v primeri s konzumom v drugih državah zelo malenkosten. Zato se s tem večjo upravičenostjo postavlja vprašanje: kako neki more zmanjkati v državi s tako šibkim sladkornim konzumom sladkorja? V časopisju so se pojavile vesti, da bo sladkorja sicer res zmanjkalo, da pa je temu kriva lanskoletna slaba letina sladkorne pese. Ta izgovor ne velja. Resnica tiči tule: Ker so sladkorne tovarne pritisnile na ceno sladkorne pese do tolike mere, da se producentu pridelovanje ni več izplačalo, so jeli producenti opuščati gojitev sladkorne pese in se posvečati drugim agrarnim kulturam. Iz teh razlogov je bil lanski pridelek »manjši«. Torej ne zaradi prirodnih pojavov, ampak po volji producentov sladkorne pese, ki so se na ta način uprli proti prenizkim odkupnim cenam. Zarad take »majhne« letine bomo morali letos uvoziti tudi sladkor, kar pomeni za agrarne možnosti v naši državi povsem nerazumljiv pojav. Namesto, da bi os4al denar doma, ga bomo morali plačati v tujin?! Kot smo izvedeli, se pripravlja v Beogradu posebna »sladkorna konferenca«, ki bo razpravljala nekatera pereča vpra- Izvoz teca v Nemčijo Od celokupne izvozne kvote za izvoz lesa v Nemčijo, ki znaša 30,400.000 RM, je za prvo tromesečje (januar-marec) odobrena kvota 9%, t. j. 2,736.000 RM. Ta kvota velja za izvoz lesa v Nemčijo vključno bivšo Avstrijo, in sicer brez odbitka za prekoračenje kvote iz preteklega tromesečja (oktober-december 1938). g. Proizvodnja umetnega kavčuka. V Nemčiji so pričeli pred kratkim izdelovati umetni kavčuk, ki bo služil kot nadomestilo za prirodni kavčuk. Strokovnjaki trdijo, da bo umetni kavčuk lahko popolnoma nadomestil prirodnega. V svetovnem gospodarstvu bo imelo to zelo velike posledice. g. Veliko lesno podjetje Šipad v Zavi-dovičih je te dni popolnoma ustavilo svoj obrat. Okoli 1000 delavcev je tako ostalo brez zaposlitve. 1 g Za privatno plačevanje v tujino do 300 din mesečno je finančno ministrstvo izdalo posebno navodilo, po katerem mora vsaka oseba, ki hoče na ta način kriti svoje potrebe v tujini, dobiti najprej od Narodne banke posebno dovoljenje. Stranka mora vložiti zato prošnjo pri NB, v kateri mora dokazati potrebnost takega plačanja v tujino. g. Odlok p!ačil je dovoljen Hranilnici in posojilnici v Lučah in Posojilnici v Slov. Bistrici. g. Francoska avtomobilska proizvodnja je v preteklem letu spet napredovala. V primeri z letom 1937 se je proizvodnja dvignila za 10% in znašala 221.700 vozov. | g. Dohodki Sueškega kan*ra so v preteklem letu znašali 9,660.000 din in so se Iv primeri z dohodki v letu 1937 znižali |več kot. za eno desetino. Družba je sedaj znižala prepiovno tarifo, s Čimer namerava privabiti' in dvigniti promet. I g. Svetovna proizvodni sladkorja bo Iv naslednji kampanji 1938-39 v primeri |yS prejšnjo še bolj padla. Statistika ceni 1 bodoči pridelek na 5.98 milijonov ton. ELAINE HAMILTON 13 Z.ECEJS/1 S M m DETEKTIVSKI ROMAN >Oba moža sta čudno enako visoke .n enake postave in menda tudi iste starosti,« je razlagal inšpektor. »Gladko obrita, gostih, temnih, sivečih las, krepkih potez. Mansfieldov obraz je nekoliko bolj četverokoten in Ingram je malo fi-hejše postave. Je pa med njima velika podobnost.« »Ali je Mansfield prijatelj doktorja fempesta?« je vprašal Jenkins. »Doktor tega ni rekel. Opomnil je le. da ga Mandsfield pozna in ga je poklical, ker ni vedel za nobenega drugega zdravnika v bližini. In zdaj. mislim, da imate že vse.« »Da gospod.« Jenkinsov glas je za trenutek utihnil. »O pisalni mizi gospoda Ingrama. gospod. To je bil zgornr predal na desni, katerega je poskušal, kaj ne?« Je vprašal. »Da « je odgovoril inšpektor. »Ampak,« )e poudaril, »pomislite, da ste detektiv in ne ropar Jenkins. Lahko noč!« Inšpektor se je tiho smejal, ko je odlagal slušalo. Jenkins mu ie bil vdan zaveznik in bo delal zanj kakor zvest suženj. Toda, kakor je Reynolds dobro vedel, si Jenkins v svoji gorečnosti, da najde sled, ne bo pomišljal, uporabljati sredstva in metode, ki jih Scotland Yard ni avtoriziral. Reynolds je prišel iznova v stanovanje Ingrama, in sicer zelo zgodaj zjutraj. »Ali je kdo iz Yarda tu?« je vprašal stražnika, ki mu je odklenil vrata. »Strokovnjak za prstne odtiske je pravkar odšel, gospod, in detektivni straž-mojster Jenkins je zdaj v knjižnici.« »Nihče drug?« Stražnik si je mečkal brado. »Ob sedmih trideset, gospod, je prišla postrežnica. Vročekrven vzorček, zares, gospod,« je dopolnil poročilo. »Skušala se je preriniti sem okrog mene in je hotela vedeti, kaj tukaj delam.« »Je imela ključ?« je vprašal Reynolds. »Da. gospod. Zato se je začel ta šun-der. ker sem zataknil zavoro, po vašem ukazu.« »Ali vi niste povedali, kaj se je zgo-iilo?« »Jaz? Ne gospod. —■ Za tako majhno žensko je imela presneto dolg jezik! Po- tem sem odrinil njeno nogo iz vrat in ji rekel, naj pride ob devetih, ko sem vedel, da boste vi tukaj.« »Upam, da pride,« je rekel dvomljivo inšpektor. Stražnik se je namrdnil. »To naj vas ne skrbi, gospod! Rekla je, da sem slepar in da si privede pravega stražnika in me da zapreti.« Inšpektor Reynolds je potrkal moža po rami. »Poskusili bomo, da ne pride vaša grda preteklost na dan,« se je smehljal. »Zamenjamo vas ob devetih.« »Dobro jutro, Jenkins,« je pozdravil, vstopajoč v knjižnico. »No tako, kaj ste tu delali in dosegli?« Visoki mož suhega, resnega obraza se je obrnil od pisalne mize in pozdravil inšpektorja nekoliko skesano. »Temeljito sem si ogledal tiste madeže na tleh. Nedvomno so tam sledovi blata, ampak preveč so razmazani, da bi bilo mogoče dobiti razločno stopinjo. Ampak na steni so čedni odtiski prstov.« Reynoldsova usta so se razširila v zadovoljen nasmeh. »In kam ste še pošteno pogledali?« je veselo vprašal. Jenkins se je ozrln na pisalno mizo in nato spet na inšpektorja. »Pravkar sem kar tako površno pregledal vsebino tega predala, gospod,« je priznaval. »Prav lahka ključavnica, gospod. Vse je tam zopet tako, kakor sem našel, gospod,« je naglo dodal. »To bo slabo za vas, če ni tako, moj dragi,« ga je zagotavljal inšpektor. »Ni nič tam, seveda, kaj ne?« »Nič, kar bi nam moglo pomagati. Po večini kopice pisem zaljubljenih žensk, ki gospoda Ingrama bržčas razen na odru niti ne poznajo in ga prosijo za brezplačne vstopnice ali avtograme. Zabeležil sem si naslove, za vsak primer. Tudi nekaj trgovskih pisem je bilo tam. Brezpomembnih.« »Nikakih migljajev o finančnih ali drugih težkočah?« Detektiv Jenkins je odmajal z glavo. »Sploh ne, gospod « Glas mu je žalostno zvenel. »Pogodbe z gledališkimi podjetniki in manažerji, bankirji in dramatičnimi avtorji.« Trda črta se je zarisala inšpektorju okrog ust. »To nikakor ne bo lahko delo,« je rekel. Tukaj je preveč možnosti in premalo razlogov. Z drugimi besedami, Ingram ie brez dvoma imel čas in možnost, priti sem ter ubiti tega človeka. Ampak čemu bi bil to storil? Priljubljen igralec je z zelo veliko plačo, ima krog dobrih prijateljev. Če predpostavimo zadostno provokacijo — ali bi človek te vrste ubil človeka v svojem lastnem stanovanju?« Zenski kotiiek Kako ugodim svojemu šefu? PAR NASVETOV VSEM ONIM, KI SO BODITE V SLUŽBI BREZDUŠNI STRO V današnji dobi je zelo malo deklet, ki bi sedele doma, se vežbale v gospodinjskih poslih in čakale na moža. Tako početje bi smatrali dandanes za zgubo v vsakem pogledu, čeprav bi tudi današnjemu dekletu ne škodilo, če bi se posvetilo malo gospodinjstvu, kajti prej ali slej jih le večina dobi moža in z njim svoje gospodinjstvo. Sedaj je pač tako, da že v doraščanju misli vsako dekle na službo in zaslužek, ker hoče imeti svoj denar in biti neodvisno od domačih. V najrazličnejših podjetjih sedi vse polno raznih uradnic »višjih« in »nižjih« kategorij. Želja vsake je, da bi čimprej napredovala, da bi se ji tako zvišali dohodki, a na drugi strani bi si pridobila v podjetju večji ugled in več možnosti za stalnost. Zato se pa tudi vsaka kolikor mogoče trudi, da bi svoje predpostavljene v vsakem pogledu zadovoljila. To je pa precej težko. Šef misli po svoje, uradnica zopet po svoje, če sta obadva še več ali manj trmasta človeka, potem težko skup-, no vozita. Če že ne uradnica, se tega sigurno naveliča delodajalec in posledica je navadno odpoved službe ali pa dolgoletno službovanje brez povišanja plače. Razne privatne uradnice morajo misliti malo globlje in dalje nego od jutra do večera. Mnogi predstojniki so navadno pre- NASVETOV POTREBNE. — NIKAR NE JČKI, AMPAK MISLEČA BITJA! •cej redkobesedni, prav radi pa kažejo neprijazen obraz, tako da uboge uradnice ne vedo, kaj ni prav in kako bi jim ustregle. Prizadetim svetujem, da posvetijo svojim šefom malo več pažnje, kajti potem bodo spoznale, kje ga čevelj žulji in mu bodo tudi lažje ustregle. Z neko vnemo naj se lotijo svojega posla, v času službe naj jim bo pri srcu dobrobit podjetja, v katerem so nastavljene, delajo naj, kakor bi delale za sebe, kajti pri tem bodo v resnici delale dobro sebi. Čim šef opazi, da je uradnica res njegova desna roka, ji bo vedno več zaupal m jo vedno bolj cenil. Uradnica bo pa pri tem tembolj lahko pozabila na svoj lastni jaz in se uglobila v tako zvani predstojnikov jaz. Šele o taki uradnici lahko potem rečemo, kakor se večkrat sliši, da je duša podjetja. Če pa uradnica dela samo toliko, kolikor je neohodno potrebno in še to brez vsakega zanimanja, če neprestano gleda na uro, če se jezi, ako pride šef 10 minut pred koncem službenih ur z nekim diktatom ali pa če začne že pol ure pred koncem spravljati svoje stvari, se šminkati in natikati klobuk, potem se ne sme čuditi, če vidi večno neprijazen obraz svojega delodajalca, ki samo čaka na ugodno priliko, da reče: »Gospodična, s prvim ste odpuščeni iz službe radi « O. ti predpustni čas presneti... VELIKE IN MAJHNE SKRBI ŽENSKEGA SE SVET V VESELEM VRTINCU Zimska sezona je v največjem razmahu in z njo družabne prireditve, koncerti, gledališča in veselice. Modni časopisi prinašajo nove modele, čarobne obleke, in v$£ka dama se vidi v duhu v eni izmed njih, občudovana od svojih častilcev in zavidana od svojih znank. Ko pa se odloči za kroj in blago, se takoj že pri prvem posvetovanju s Šiviljo pričnejo jeze in skrbi. Slika je pač slika in postava ma-nekinov so pač izbrane. Narava pa dela po svoje in obdaruje tu malo manj, tam malo preveč, in to po navadi ravno na mestih, kjer je najmanj potreba. Modema veda pa si zna tudi tu pomagati, in če hočeš biti lepa, se ti to do gotove meje gotovo posreči. Z dobrim steznikom se SVETA V PREDPUSTNEM ČASU, KO PRIPRAVLJA NA SIVO PEPELNICO. lahko popravi skoraj vsaka telesna napaka. Moderna večerna obleka brez primernega pasu je nemogoča, tako pri močnih, kakor pri vitkih damah. Seveda je za vsako damo primeren poseben kroj, in vsak pas ni za vsako. — Zato obiščite specialne trgovine, kjer vam bodo svetovali, kaj je za vas primerno in potrebno. Čas, ko se vsaka dama lahko pokaže v vsej svoji očarljivosti, čas naših največjih uspehov je tu. Preskrbimo si pravočasno vse, kar je potrebno, da bomo čim lepše, sicer bomo gledale z zavidanjem naše so-vrstnice, ki bodo plesale in se zabavale, me pa bomo žalostne sedele ob steni. Ali znate kupovati? ŽENA, KI SAMA IZBIRA IN KUPUJE, OBENEM VARČUJE. Zena, ki sama nakupuje, bo s presenečenjem opazila, koliko dragocenih pobud dobi prav pri tem, ko kupuje. Vidi kakšno stvar, ki je prišla prvič na trg, ali pa se spomni med dobrotami na trgu kakšne jedi, ki je že dolgo ni skuhala. Brez pretiravanja lahko rečemo, da bo jedilni list žene, ki sama nakupuje, pe- GLADYS GEORGE (Metro Goldwyn Mayer). strejši kakor jedilni list, ki je sestavljen pri mizi. Vsaka žena naj gleda, da bo kupila čim ceneje. Nesmiselno pa je plačevati za enako vredno blago nekje več kakor drugje. Prihranjeni denar se da tudi bolje uporabiti kakor za jed, ki je sicer potrebna, pa vendar ne smisel življenja. če naročite blago in ga prinese učenec iz trgovine, ga dobro preglejte. Ugotovite, ali ničesar ne manjka, ali je povsod kakovost, ki ste jo želeli, pa tudi to, ali je račun pravilen. Tudi poslano zelenjavo in sadje je treba pregledati in slabo zavrniti. Gospodinja, ki si izbere za nakupovanje primerno uro, ne bo pri tem zapravila dosti časa. Na trg bo šla dopoldne, v trgovino pa ne šele zvečer, ko je najhujši naval. S tem ne bo samo prihranila obilo časa, ampak bo tudi bolje in skrbneje postrežena. Vse to je samo po sebi umevno. Toda če se bomo po tem tudi ravnali, si bomo prihranili obilo jeze. Kuhinja Sirove rezine. Stresi na desko četrt kilograma moke, prideni nekaj zrn soli, sladkorja, eno jajce, pol pecilnega praška, 5 dkg masti, 3 žlice mrzlega mleka in žlico ruma. Iz vsega tega napravi testo in pusti, da počiva pol ure. Nato ga razvaljaj za debel nožev rob in položi na pomazano pekačo. Nadevaj ga s sirovo, nadevo, zapogni obe strani proti sredi tako, da se nadev ne vidi. Pomaži z raztepenim jajcem in speci. Pečeno razreži, potresi s sladkorjem in postavi toplo ali mrzlo na mizo. Srbska ohrovtova jed. Razgrej za drobno jajce surovega masla in zarumeni v njem majhno, na kosce zrezano čebulo, prideni V* kg telečjega mesa, ščep paprike, nekoliko popraži in zalij z zajemalko juhe ali vroče vode. Posebej kuhaj zrezano ohrovtovo glavo in. ko je na pol kuhana, jo stresi k mesu, osoli in kuhaj vse skupaj do mehkega. Postavi Praktični nasveti Vode, v kateri so se kuhali makaroni ali pekate-te, ne zametuj. Nadomešča ti lahko škrob. V njej lahko oškrobiš rumenkaste ali barvaste predpasnike, čipke, p.astore, samo belih ne. Voda od makaronov ne deluje tako močno kakor škrob, tnego daje blagu pravilno trdoto, da je ikaikor novo. Vonj po kuhi. Več jedi razširja pri kuhanju prav neprijeten vonj, ki ne polni eamo kuhinje, temveč tudi vse druge (prostore okoli nje. Kadar kuhaš polenovko, repo, zelje in slične stvari, pokrij lo-/nec s krpo, ki si jo namočila v kis in potem ožela. Čez krpo položi pokrovko In vonj po jedi se zelo ublaži. Mal' položi dar domu na oltar ladevi% ® mIuuuhh Janez Trop. Zadeva se je začela razpletati tista leta po svetovni vojni, ko se še zakoni niso docela utrdili, ko je bilo še vse bolj majavo, ko ni bilo na priliko vprašanje državljanstva nikaka huda zadeva, najmanj pa ob meji. V takem času je prav lahko prišla v večji obmejni kraj ob Dravi mlajša ženska; nihče je ni povprašal po državljanstvu. Ustavila se je v neki trgovini, in prav kmalu se je zagledal v njo eden domačih sinov. Niti ženska niti domač sin nista govorila med sabo o državljanstvu. Oba sta bila mlada ter sta imela tisoč drugih zadev med sabo, o katerih sta se morala pomeniti in jih opraviti. Skraja ni nihče ničesar rekel, dobro sta se skrivala. Kasneje se pa ni dalo nič več skriti. V hiši so se začeli prepiri, in domač fant je zatrdno trdil, da se bo oženil z žensko. Otroka bo imel z njo, kakor vidijo, on pa noče, da bi«mu kdo pozneje kaj očital zaradi tega otroka. Rodbina se je pa temu prav tako odločno uprla. Kaj pa misli fant, mlad je še, so mu govorili! Kaj pa hoče s to žensko, ali ne vidi, da ni za nikako delo, naj raje gleda, da bo popreje sam prišel do kruha! Neki stric se je spomnil takrat celo na državljanstvo. vendar ni o zadnjem nihče govoril. Državljanstvo ie bik? v tistih po- vojnih letih komaj omembe vredno. Pač pa je žlahta svoje dosegla. Ženska je sicer še lahko narodila, kmalu pa je morala od hiše. Pravili so, da je odšla rada, da se še ni niti dobro ozrla po otroku. Otroka pa je obdržala žlahta. Helena Holz, kakor so krstili malo po materi, o kateri ni 'bilo poslej več ne duha ne sluha, ali Lenčka, kakor so jo klicali, je rasla, se pretepala in lasala z vaškimi paglavci v vasi ob severni meji. Paglavci so govorili slovenski — ni bila sicer čista slovenščina, ampak malo žate-glo pohorsko narečje! — in tudi Lenčka je govorila z njimi slovenski. Nikoli ni slišala drugega jezika, še manj je vedela, da je bila njena mati trda Nemka; komaj da je kaj slišala o njej, pogreznila se je kakor v zemljo. Lenčka ali Helena Holz je zrasla in napravila ljudsko šolo; potem jo je njen oče vzel k sebi. Oženil se je in tako priskrbel Lenčki drugo mamo. Vzel jo Je k sebi nekaj tudi zaradi tega, da mu ni bilo treba za otrokom več plačevati. V mestu; kjer si je Lenčkin oče ustvaril svoj novi dom in poiskal kruh, je Lenčka končala še meščansko. Tako je šlo do Lenčkinega petnajstega leta vse v redu; nikjer se ni nič zataknilo, kvečjemu takrat, ko je prišla Lenčka na svet. Zdaj bi bilo treba Lenčko še samo spraviti v službo, ali jo pa dati kam učit. Žlahta, je bila velika, ter je takrat, ko so odgnali Nemko pred petnajstimi leti, obljubila fantu, da bo poskrbela za otroka, samo naj pusti vlačugo. Lenčkin oče se je oglasil pri žlahti. »Dobro,« je rekel trgovec, brat Lenčkinega očeta, »pa jo bomo vzeli. Naj se izuči v trgovini!« Lenčka je ostala pri trgovcu. in prav na koncu, preden je Lenčkin oče odšel, so se še pomenili glede dokumentov. Lenčka se je štirinajst dni učila, potlej so prišli dokumenti. K dokumentom js bilo priloženo spričevalo o končani meščan ski —‘ati na tem spričevalu je pisalo, da je Helena Holz po materi nemška državljanka. Brat trgovec je obračal listine, se posvetoval z ženo in se nazadnje oglasil na gremiju. »Punca ima potrebne šole, ali —?!« »Vidim!« je rekel uradnik, »nemška državljanka je. Ne bo nič. ne da se ničesar napraviti.« »Stric sem ji,« je rekel trgovec »Vem — ali zakon je zakon!« Trgovec je šam ponovil natihoma zadnje tri besede in potlej docela umolknil. Na gremiju je opravil, odšel domov in poslal Lejičko domov. Lenčka se ni nic jokala, ampak se jezila. Trdo življenje jo je napravilo trdo. Za nekaj dni se je oglasil na sodišču Lenčkin varuh z očetom. Skrbstveni sodnik si je popravil očala in segel po knjigi. Ni bilo potreba ničesar razlagati, poznal je zadevo. Otrok se je rodil pri nas, njegov oče je Slovenec, ali mati je nemška državljanka. Dejal je: »Poiščite mater, da privoli v posvojitev otroka. Oče ste, lahko si jo posvojite, pa bo komedije konec.« Dobrega pol leta so iskali mater, ali o njej ni bilo ne duha ne sluha. Svet je širok, lahko se je izgubila v njem. Zadevo je pa bilo treba vsekakor urediti. Dekle je bilo doma in ni imelo pravega opravka. Z nepravo mačeho sta se pošteno grizli. Na sodišču si je sodnik še enkrat popravil očala in poiskal paragraf, ki se je tikal zadeve. Oee bo pač svojega otroka posvojil — mati se izgubila —, pa bo zadeva urejena. »Koliko ste stari?« je vprašal sodnik Lenčkinega očeta. »Sedemintrideset!« je povedal delavec. »Štirideset let bi morali biti stari. Pred tem letom so s posvojitvijo težave. Ve liki stroški.« »Ali pozneje bo prepozno za učenje, prestara bo!« je dejal varuh. »Kam jo naj dam za tri leta, tudi v službo je nihče ne vzame?« je omenil oče. »Hm?« je zmigal z rameni sodnik in pripomnil, ker je bil tisti dan dobre volje: »Za tri leta bo lahko Lenčka zadevo z zakonom sama rešila.« Darujte za azilni sklad PTLI Našauas Za svobodno kulturno rast »KULTURNE DOBRINE UŽIVAJO SAMO IZBRANCI, LJUDSTVO DOBI LE DROBTINE.« študije o naši vasi. ki so zadnje čase .zagledale beli dan, samostojno v knjigi ali pa v revijah — da omenimo samo Mddcrndorrerjevo ^Slovensko vas na Dolenjskem« in Bratkov socialni in kulturni prerez o majhni koroški vasi Šent Danijel blizu Prevalj, ki je bil objavljen v »Sodobnosti« 1939/1. — so se dotaknile več ali manj tudi kulturne strukture kraja, ki so ga obravnavale. Bratko ugotavlja za Šent Danijel, da je »kulturna struktura kraja enotna katoliška« in da -politična delitev v tradicionalna tabora ni bila izvedena«. Kmetske hiše imajo naročeno edino katoliško časopisje — tednike in mesečnike, — bajtarske pa nič, »ker ni denarja«; Mohorjeve knjige so skoraj v vsaki kmečki hiši, član Vodnikove družbe pa je samo učitelj. Podobno ugotavlja Modemdorfer za svojo vas. Avtor »Šent Danijela« omenja nadalje,' kako so bili študentje s prižnice napadeni, ker so razdelili med kmečko prebivalstvo med drugimi knjigami tudi nekaj koledarjev Cankarjeve družbe. To so sama dejstva, katerim ne bo nihče oporekal, ki pozna našo vas. So pač vasi, največ ob mestih in industrijskih centrih, kjer je kulturna struktura precej drugačna, kjer je tradicionalni kulturni monopol razbit, vendar pa lahko rečemo, da v veliki večini naših vasi. predvsem v hribovitih, ni nič boljše. Ker tvorijo prav te vasi največji odstotek slovenskega naroda, ugotavljamo, da je skoraj vsa naša kultura veliki večini naroda nedostopna, da sploh ne pri-' de do nje: 'ne mislim pri tem samo na katoliško kulturo, ampak na splošni kulturni razvoj slovenskega naroda zadnja desetletja. Kulturna podoba običajne slovenske vasi. ki sta jo prikazala avtorja, je porazna. Moderndorfer pravi, da »materialne in kulturne dobrine uživajo zgolj nekaterniki«, da pa »široki ljudski sloji dobe samo drobtine«. Nato ugotavlja, da je prav zadnje vzrok, da je kmečki sloj še danes v temi davnine, ker je to najboljše jamstvo za nadaljnje izkoriščanje najširših ljudskih plasti. Če imamo pred sabo to splošno podobo slovenske vasi, kateri je zadnja šolska čitanka največje kulturno obzorje, se moramo pač resno vprašati, kako je s prosveto na vasi. Kulturna potreba našega podeželana je povprečno zadoščena z zanj prikrojenim časopisjem in kako igrico, pri katerih bi sploh težko govorili o kulturni kvaliteti. Na drugi strani so pa dale prav te od kulture odrezane plasti podeželskega ljudstva narodu ljudi, ki so najvišje dvignili nivo naše kulture. — Prav fi zadnji ljudje pa so morali hoditi prečesto trnjevo pot. Očitali so jim. da so se izneverili ljudstvu, čeprav so na koncu koncev edino oni ustvarili na j večja ljudska dela. Vse to nam zatrdno izpričuje, da je naše ljudstvo močno kulturno-tvorno — celo bolj kakpr katero koli ljudstvo, — da pa še do danes ni imelo prilike, da bi si lahko razširijo svoje kulturno obzorje. Razširitev tega obzorja leži na ramenih mladine, predvsem one, ki je prišla s podeželja; na njenih ramenih leži levji delež prosvetnega dela na .vasi. Stanovanjsko vora anje našega Dodeželia V TESNIH IN PONEKOD NEZDRAVIH STANOVANJIH RASTE SLOVENSKEMU NARODU NOVA GENERACIJA. Slovenski učitelji, zbrani v organizacijskem odseku »Učiteljski pokret«, so pričeli lansko leto z anketnim delom, ki naj mikaže življenjske razmere našega otro- i.vi v vasi ter v polindustrijskih in industrijskih krajih. Zbranega je že precej bogatega materiala, iz katerega bomo od časa do časa prinesli drobce, ki so prav poučni in ki morajo zanimati vsakega zavednega slovenskega človeka. Danes se bomo na kratko ustavili pri stanovanjskem vprašanju. še v polpretekli dobi so nam naši pir sateljski in drugi glasniki prikazovali vaško idilo, katere slika ni bila popolnoma brez lične hišce, štalice in kravice v njej. Nihče pa se ni vprašal, če so te lične hišice, mogočni 'kmečki hrami in koče, »v katerih bi rada zaljubljena za večno ostala«, dovolj prostorne, zdrave in primerne za stanovanjc človeškega bitja v dvajsetem stoletju. Posebno pa je malo- kdo pomislil na to, če je naš otrok glede stanovanj dovolj dobro oskrbljen; v tem pogledu je bil običajen odgovor: Eh, za otroka je vse dobro Toda tako ne sme biti še vnaprej, kajti to je v škodo nas vseh, slovenskega občestva. Od anketiranih otrok je bilo sinov in hčerk malih kmetov 538 (47.3 odst.) srednjih kmetov 269 (20.2 odst.), velikih kmetov 90 (6.7 odst.), poljskih delavcev 217 (16.3 odst.), obrtnikov 121 (9.1 odst.) in ljudi iz drugih poklicev 93 (7 odst.). Te številke nam kažejo, da izhaja večina otrok iz vrst gospodarsko slabo stojčih slojev, kajti mali kmet, poljedelski delavec in obrtnik (vaški čevljar, mizar, kolar, krojač, kovač), ki danes ni zmožen konkurence industrijskim podjetjem, pripadajo vsi kmečkemu proletariatu, borečemu sc le z največjo muko, ob stalnem pomanjkanju, za svoje golo življenje. Ta kmečki proletariat zmore pridobivati le najnujnejše življenjske potrebščine, prečesto še teh ni, a kaj šele, da bi mogel zadostiti zahtevam napredne higiene glede hrane, obleke in stanovanja. Samo zadovoljivo gospodarsko stanje omogoča ljudem, da se primerno prehranijo, dovolj zdravo oblačijo in da si omislijo stanovanja, ki ne bodo v telesno škodo odraslim in otrokom. Vsem tem civilizacijskim in kulturnim dobrinam pa sc mora večina slovenskega kmečkega ljudstva odrekati, zakaj sredstva, ki bi naj bila v njihovih rokah, imajo nakopičena nekateri posamezniki. Iz navedenega razloga si naš podeželski človek ne more omisliti dovolj zdravih in prostornih stanovanj, kakršna bi bila potrebna prav tako za majhne kot za velike družin«}, katerih je pretežna ve čina. O številnosti družin z mnogimi dru žinskimi člani nam bodo dali najlepšo sliko izsledki ankete, ki je ugotovila, da je podeželskih družin z enim otrokom 59 (4.4 odst), z dvema otrokoma 152 (11.4 odst.), s tremi otroki 228 (17.1 odst.), s štirimi o. 272 (22.8 odst.) in s petimi ter več otroki 617 (46.4 odst.). Te številke nam jasno prikazujejo, da so najštevilnejše družine s štirimi, petimi in z več otroki, saj je teh družin 889 ali 66.9 odst. Te številčno močne družine bi morale imeti vsekakor vsaj prostorna stanovanja. Da pa ta startoVahja glede prostornosti niso odgovarjajoča, so pokazali rezultati ankete. Od anketiranih otrok stanuje v stanovanjih: z enim prostorom 39 otrok (2.9 odst.), s kuhinjo in 1 sobo 100 otrok (7.5 odst.), s kuhinjo in dvema sobama 700 otrok (52.7 odst.), s kuhinjo in 3 sobami 245 otrok (18.4 odst.) ter s kuhinjo in več kot tremi sobami 145 otrok (10.9 odst.). Te številke kažejo prav na- zorno stanje stanovanjskih prilik. Največ otrok (71.5 odst.) prebiva v stanovanjih, ki imajo kuhinjo in ne več kot 2 sobi. Ker smo pa že prej ugotovili, da je večina otrok iz številčno močnih družin, lahko sedaj postavimo trditev, da' s«) tesna vsa stanovanja, ki imajo enega do tri prostore. Iz tega pa zopet sledi, da živi največ otrok v stanovanjih, ki so prenapolnjena. Takšno je stanje glede prostornosti stanovanj, v katerih prebiva naš kmečki otrok. Zanimivi pa so komentarji anketarjev, ki opisujejo, kakšna so stanovanja — hiše. Vsa ta mnenja se dajo strniti v sledeče: Večina otrok prebiva v stanovanjih, ki so zatohla, ponekod vlažna, v premnogih slučajih z ilovnatim ali kamnitim podom, z majhnimi okni, malikujočimi linam, v stanovanjih, ki so stara po sto in tudi po tristo let, kajti ljudje si ne morejo zidati novih hiš, ker jjnt primanjkuje sredstev. Velike družine spe stlačene običajno v eni ali v dveh sobah, dočim se tiščijo pozimi, ob dobro zapa-ženih vratih in oknih, ki so često celo zabita, v eni Zakurjeni sobi, v kateri se parijo mokre obleke in s snežnim gnojem napojeni čevlji. Kaj vse bi se dalo še napisati, za cele dolge strani. Pa naj sledi mesto tega ugotovitv: Anketa je spoznala pri otrocih iz vseh podeželskih slojev razmere, ki se dajo posplošiti za celo Slovenijo, kajti: večina slovenskega ljudstva na vasi pripada kmečkemu proletariatu, ki je radi slabih gospodarskih prilik nezmožen, oskrbeti si prostorna, zdrava stanovanja; večina slovenskih kmečkih družin je Številčno zelo močna in so radi tega eno in dvosobna stanovanja, ki jih je največ, za njih pretesna; večinoma so v naših vaških hišah stanovanja silno nezdrava. Iz tega sledi, da ne nudijo stanovanjske razmere na naši vasi slovenskemu otroku dovolj ugodnih pogojev za pravilno rast njegovega telesa' in tudi ne njegovih duševnih sposobnosti. X Starejše dame naprošamo... Ravnatelji pariških luksuznih kinematografov m gledališč so »iznašli« učinkovito sredstvo, kako prisiliti dame. da bi v gledališču snele klobuke, ki so zaradi hudomušnosti mode zavzeli take oblike in obseg, da se čez nje res prav nič -ne vidi. Na začetku predstave »vrtijo« namreč opozorilo: »Ravnateljstvo podjetja želi starejše dame rešiti vsakršnega neudobja. Zato jih prosi, da ostavijo klobuke na glavi.« — Učinek tega opozorila je imeniten. Vsi damski klobuki romajo takoj z glave... VACLAV PROKCrPEK: Zena in (Roman dvojne ljubezni) Marija ne vprašuje, kako se repa pleve, dela pač tisto, kar vidi delati Martinu. Včasih se ozre, poravnavajoč svoje delo z njegovim in misli, da sta enaka. Prav nič ne zaostaja za njim, vedno se ga drži, tako se enači z njim v delu. Ko tako nekaj Časa delata, se Martin ustavi in pokaže z roko doli po lokah. »Ali ni to čudno, da rastejo tamkaj gozdovi?« Marija ne odgovori takoj, samo gleda. »Tamkaj tisto že ni več naše?« »Potok tam-le razmejuje. Navzgor proti gozdovom in na levo nimamo več ničesar. Samo tu na zahodni-strani.« »Kako pravijo temu gozdu?« «Dobje.« »Čigav Je?« »Na bregu, tam kjer pada svet k vodi, tam pravijo pri Hartmanovih. Toda ime-nujejp se Petelinovi. On se je tja priženil že pred leti iz vasi za gozdovi. To je njegov gozd. Tebi ugaja to Dobje, Marija?« «Ugaja. Imeti bi morala tudi midva gozd.« se je zasmejala proti njemu pol '••i šalo. pol zares. Mogoče bi Dobje kupil. Toda moram — ti nisi tega pri prepisovanju niti čita-la — Izplačati za naš6 hišo sto tisoč. Ne takoj, ali nekoč vendar. Mogoče je tudi, da polovico prej, preden porečeta sestri. Druga polovica počaka; to so dolgovi v posojilnici.« Martin je bil skop v podobnih govorih, in komaj je začel, mu je bilo že žal. To je vendar njegova skrb. Podedoval jo je od staršev, ima jo od tistega trenutka, ko je postal samostojen gospodar, zakaj se torej zaupuje! In sklonil se je nad repo in Marija je napravila tako za njim. Šele ko sta bila na koncu njive, sta vstala. Marija si je trla kolena. Malo so jo pekla, saj sta vendar klečala celo uro. Pri delu na telesno bolečino ne mislimo. In pri sanjarenju na marsikaj pozabimo. Zdaj se je Marija ozrla po kraju in se ustavila s pogledom v Dobju, na tem čudnem gozdu v lokah. »Od tod je zopet drugačen,« se je čudila. »To napravi inaj.« »Ko se opoldne vrneVa domov, zavijeva v loke in se ustaviva v gozdu,« je rekla Marija in pokleknila na začetku nove vrste, da bi bilo manj dela pred njima. »Dajaj plevel na kopico, bilo bi škoda, če bi ga ne vzela domov,« se je odtrgal tudi Martin od gaja in pokazal na zemljišča, slak. mleček, bodice in odtrgane liste repe. Marija ni odgovorila, nagnila se je k zemlji in si mislila: morala bi mu reči, kar se mu pripravljam reči že od poroke, ne smem se izogibati niti te besede, moj mož je. Že mnogokrat je skoraj začela. že ji je ležalo, na ustnicah, škoda, da ni začela takoj, ko je on govoril o svojih skrbeh. »Koliko bi hoteli za Dobje?« ’ »Dvajset tisoč gotovo. Toda pri nas se polja ne prodajajo, in gozd? Ta spada k hiši kakor streha. Lahko pa tudi por Državno tožilstvo je obtožilo R. Š. tudi tin je izgubil prejšnjo jedrnatost in njegov glas se je omehčal. »Petdeset.« Plašno, kakor da bi tega ne smela reči, je spregovorila Marija. Zdelo se je, kakor da Martin niti ne sliši njenih besed. »Misliš, da bi zadostovalo petdeset?« je vprašala glasneje, prestajajoč z delom in zastirajoč si oči pred vzhodnim soncem. »Lahko vprašava,« se je izognil neposrednemu odgovoru Martin. »In če bi hotel še več?« »Toliko ne bo zahteval. Mislim, da z njim ne bo o tem besede. In človek mora hoteti samo toliko, kolikor premore.« Ko sta tako klečala drug tik drugega, se je sklonil bliže k njej. »Toda s teboj se da mnogo zmoči!« Marija gleda po zapotošklh tokavah. Gozdovi okoli njih so se strnili v krasen venec, za njimi je ležal nebesni oblok. vedno temnejši. Na vzhodni strani pa je bilo ravnino bolj slutiti kakor videti. Mariji se je zdelo, da stoji prav na sredi tegjt čudnega kroga. Strani, mirno se nagibajoče k gozdu, nedolžna, zelenina žit in temna zelenina ozimine, meglena, kakor z neko skrivnostjo obstrta sivina krompirjevih njiv, množica bregov, poraslih z mladimi gajčki, osamele krošnje doraslih dreves — in nad vsem tem pomlad, barvita pomlad. »Ali, Martin v kakšnem kraju si se narOdil!« Martin pa še vedno misli na Dobje. Niti ne toliko na gozd,, temveč na Marijino občudovanje tega gozda. »Dobje je hotelo kupiti že nekoliko gospodarjev. Tudi ,če bi imela več kakor imaš (šele zdaj je Marija spoznala, da jo je Martin razumel), počakava.« Repne vrste so ju privedle k meji, pri kateri sta zjutraj začela. Vstala sta. Ko se je razgledovala je opazila, da ju od brega gleda stari Podboršek. »Gledam te že cel trenutek. Tako mora biti: iskati dela. Prišli smo vam pomagat. Doma je dolgčas.« »Pozdravljeni,« se je nasmehnila Ma-ri ja. »Repa je lepo porasla, letos bo menda dobra letina,« pravi stari gospodar in se prikloni k vrstam. »Reci mi, Marija, kako ti je pri nas všeč. Zapotok je samo vas; revna vas in propadla. V.« Mogoče je zato tako ljubka; predvsem pa zvečer, po avemariji, tega bi za nič ne zamenjala.« »Revna in pri tern vesela. Tako mora biti.« dodaja preužitkar. »Kadar tu gledam takole po ljudeh, se ml zdi, “da znajo boljše živeti.« Ali ste imeli doma tudi polje?« je prvikrat vprašal stari Podboršek. čeprav je to vprašanje že dolgo nosil v glavi. »Imeli in ne. Očka, to je bil tako nestalna kri. Kupih je. pa prodal. Prodal vedno, kadar se je dalo nekaj zaslužiti. Mislim, da je bil to človek, ki ni mogel biti nikjer doma. Toda poljr smo tudi imeli in konje skoro- vedno.« »Lepe konje?« je naenkrat vprašal Martin. (Nadaljevanje v sofeo%onede4jski - .šle v:) i Prekmurje Ugodna beseda Prekmurcem Današnji časi zahtevajo posebno od nas Slovencev, ki živimo na enem izmed najbolj izpostavljenih ozemelj v Evropi, tesnega medsebojnega sodelovanja. Kljub političnim in verskim razlikam moramo gledati trezno na svoj položaj in presojati vse pojave s stališča narodne celokupnosti. Samo tako bomo ohranili svojo neodvsnost, dosegli gospodarsko in socialno izboljšanje ter kulturni napredek. Izhajajoč iz tega spoznanja, smo klenili v »Večemiku« posvečati kar največ skrbi perečim narodnim, gospodarskim, socialnim in kulturnim problemom severnega in severovzhodnega slovenskega ozemlja. Dobro se zavedamo, da bomo v svojem prizadevanju uspeli le s podporo in razumevanjem vseh slojev naroda, če bo naša misel odmevala tudi v najoddaljenejši vasici. Zato smo uvedli naročnino za sobotno-nedeljsko izdajo in v njej posebno stran, posvečeno življenju in skrbem prekmurskega ljudstva. * Prekmurje je bilo 1000 let ločeno od ostale Slovenije. Ima mnogo svojih posebnih problemov, ki jih poznajo samo Prekmurci. Mnogokrat je bilo krivo ljudskega nezadovoljstva samo navadno nepoznavanje prilik in potreb te slovenske pokrajine. Vsega tega po 20 letih skupnega življenja več ne sme biti. Posebni prekmurski problemi niso nekaj, kar naj bi se reševalo ločeno od bojev ostalega slovenskega naroda. Nasprotno — prekmurske skrbi in težave morajo vedno biti ♦udi skrbi in težave vseh Slovencev. »Ve-černik« hoče biti pri tem dober in nepristranski informator, ki bo obe strani Mure odkrito in pošteno informiral, ki bo pozdravljal vse, kar ju bo zbliževalo in pokazal tudi na vse vzroke pojavov, ki bi to zbliževanje ovirali. * že prej smo kljub skromnemu prosto ru posvečali mnogo pozornosti prekmurskim problemom. Letos bo naša pozornost še povečana in delo sistematično. Na prekmurski strani bodo vsako soboto članki o potrebnih prekmurskih problemih in zanimivosti iz prekmurskega življenja. Posebno skrb bomo posvečali tudi delu prekmurskih prosvetnih, nacionalnih in kulturnih društev, stanovskih organizacij in zlasti Soboti kot prekm. središču. Objavljali bomo podlistke mladih prekm. književnikov in tudi dopise preprostih ljudi o težavah njihovega vsakdanjega življenja, prikazovali življenje in potrebe prekm. kmeta, sezonskega delavca, obrtnika in trgovca, delovali za čim boljše medsebojno poznavanje domače in priseljene inteligence ter ljudstva. Javne in društvene delavce iz Prekmurja vabimo, da v našem listu poročajo o svojem delu ali delu posameznih organizacij, objavljajo svoja spoznanja, izsledke in nasvete, tičoče se prekmurskega življenja. * Ponovno poudarjamo svoje nestran-, karsko, zgolj informativno in narodni celokupnosti podrejeno stališče, iskreno vo-, ljo, koristiti čim tesnejšemu sožitju med ljudstvom na obeh straneh Mure ter podpirati upravičene potrebe vseh slojev prekm. ljudstva. Zato se tudi ne moremo postaviti na stališče te ali one skupine. Prepričani smo, da bodo pri stvarnem poročanju ljudje sami izluščili resnico. Trdno verujemo, da je v versko mešanem in politično diferenciranem Prekmurju v našem programu začrtana pot edino mogoča, da bo edino ta pot rodila pravo medsebojno strpnost, spoštovanje bližnjega, ki drugače misli in da bo privedla do složnega dela vseh za boP.šo bodočnost r»ajseverne«še slovenske ookrallne. UREDNIŠTVO »VEčERNIKA«. občinskega kina je dobila Sobota tudi primerno dvorano za najrazličnejša poučna predavanja s filmi ali skioptičnimi slikami. »Grajski kino« pri tem ne bi čisto nič trpel, ker je itak večino dni med tednom dvorana prosta. Na začetku bi bilo morebiti najbolje, če bi ustanovili samo podružnico mariborske »Ljudske univerze«. Tako bi si tudi olajšali skrb za primerne predavatelje od drugod. Vendar pa bi moralo vodstvo skrbeti za čim večje število domačih predavateljev. Gimnazija in še precejšnje število drugih, ki delujejo danes v Prekmurju, bi to z malo dobre volje zmogli. Domači predavatelji bi morali posvečati svojo skrb predvsem mnogim perečim prekm. problemom. Taka predavanja s stvarno debato bi mnogo koristila društvom in posamezniku pri njihovem delu. Tudi bi mnogo pripomogla k tesnejšemu sodelovanju raznih skupin pri delu za narodno obrambo. »Ljudska univerza« v Soboti bi rodila mrtogo koristnih sadov, samo uovoij stroko bi morala biti zamišljena in pritegniti vso javnost, ne se pa omejiti samo na ozek krog. Njeno delo bi moralo upoštevati tudi najširše ljudske plasti in zlasti okoliško kmetsko mladino, ki je pokazala ob raznih slučajih precejšnje zanimanje za kulturne manifestacije. Nudila bi mnogo tudi soboškemu dijaštvu, ki je v ozkih razmerah itak prikrajšano za mnogo kulturnih dobrin, kot jih ima ono po večjih mestih. Čas je, da bi se začeli vsega tega zavedati posebno tisti, ki jim je naložena v prvi vrsti skrb za ljudski napredek in da bi tako Sobota kmalu dočakala tudi potrebno »Ljudsko univerzo« kot svoje resnično in široko organizirano kulturno žarišče, katero bi skrbelo za kulturne in prosvetne potrebe vsega Prekmurja. Trdno smo prepričani, da bo sprejela to misel posebno soboška inteligenca in da bo pri njeni uresničitvi polnoštevilno pomagala. Odkod naziv „Mala Kaniža“? Kot se govori po Soboti in kot ie to tudi »Večernik« poročal, se pripravlja koristna in potrebna akcija za preimenovanje nekaterih ulic in imenovanje novih. Kar je bilo že prej umetno ustvarjeno ali samo nerodno prevedeno iz madžarščine, naj izgine! Ostanejo pa naj imena, ki so postala že popolnoma ljudska in vdoma-čena ter jih tudi preimenovanje ne bi izbrisalo iz ljudske govorice. Tak primer nudi »Mala Kaniža«. Ta del mesta, ki je še danes nekaka vas za sebe, je dobil svoje ime v zvezi s poklicem svojih prvin prebivalcev. Današnja »Mala Kaniža« ie imela pred kakimi 40-timi leti komaj pet hiš. v katerih je prebivalo petero si- Za kulturni napredek prekmurske metropole SOBOTI JE POTREBNA »LJUDSKA UNIVERZA«. romašnih kmečkih družin, ki so po »navadi« prekm. kmetov s premalo zemlje hodile na sezonsko delo. Vseh petero družin je romalo vsako leto na madž. veleposestvo v okolico Velike Kaniže (Na-gykanizsa) v kraj imenovan Mala Kan5ža. Od tod so dobili pri Sobočancih naziv »Malokanižanci« in pozneje cela ulica, ki je nastala v bližini omenjenih petero hiš ime »Mala Kaniža«. Zdi se mi, da naziv ni neprimeren, da je pri tem popolnoma vdomačen in da bo ostal kljub eventualnemu novemu imenu (n. pr. Panonska ulica). Morebiti bi ohranili tudi ime »Mojstrska ulica«, ki spominja na sloveče č?~ se soboških obrtnikov Sobočanec če si predočimo velik gospodarski napredek, ki ga je dosegla Sobota po vojni, posebno pa tekom zadnjih let — in Če ga primerjamo istočasno z napredkom kulturnega življenja, bomo kmalu spoznali, da slednji precej zaostaja. Vse soboško kulturno delo je organizirano še danes tako, kot prva leta po vojni in usmerjeno po starih tračnicah, kot da se medtem po svetu ni ničesar izpremenilo in kot da razmere ne bi porajale novih potreb. Včasih lahko opazite celo še več-mrtvilo. Kulturno življenje se manifestira le v maloštevilnih prireditvah soboških kulturnih društev, ki so namenjena skoraj izključno le članom ali pa jih kvečjemu ti posečajo. Ali ni že skrajni čas, da se Sobota tudi v kulturnem pogledu svojemu splošnemu napredku in svojemu pomenu v prekm. življenju primerno dvig-rfc? Soboti manjka pravo kulturno žarišče, ki bi s svojini ugodnim vplivom dvignilo in poživilo tudi delo obstoječih društev in organizacij. Sobota je kot važno uradniško ;nesto imela že prej mnogo inteligence. S popolno gimnazijo in okrožnim sodiščem je prišel še nov dotok. Najprimernejša rešitev vprašanja, kako dati Soboti resnično za vse smeri in sloje primerno kulturno žarišče, bi bila ustanovitev »Ljudske univerze«. Pri tem bi morala sodelovati vsa soboška društva in tudi stanovske organizacije (n. pr. gremij, obrtniško združenje). Pomagati bi morala tudi občina. Z novo dvorano Med tednom Na odborovi seji J. č.-lige v Soboti je bilo sklenjeno, da se bo vršila po Soboti nabiralna akcija za češke begunce iz zasedenih krajev. Odbor prosi vse, ki jim je pri srcu težka usoda čeških beguncev, da njegovo akcijo v polni meri podprejo. »Jug.-češkb-štovaška revija«, glasilo Jč-lige stane letno 15 din in sprejema naročnino prof. Janko Liška. Na samoupravni oddelek soboške gimnazije je bil nameščen za prof. matematike. J. Jože Ulčar. Iz samoupravne višje gimnazije pa je odšel v Ljubljano prof. Franc Kalin, ki je nastavljen na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. Umrl je g. Geza Vezer, gostilničar in predsednik občine Martjanci, na svojem i domu 14. januarja zvečer. Pokopan je bil ob številni udeležbi ljudstva in predstavnikov raznih organizacij v ponedeljek ob 3. uri popoldne. Pokojnik je zapustil ženo in troje hčera, od katerih je najstarejša poročena z g. prof. Habetom v Ptuju, obe mlajši pa sta še v šolah. Pokojnik je bil 1 že dalje časa bolan na želodcu in se je 'zdravil v bolnišnici, od koder se je po . brezuspešnem prizadevanju zdravnikov [vrnil pred kratkim domov. Pokojni Vezer je bil znana osebnost v prekmurskem društvenem in javnem življenju. Poleg predsedstva martjanske občine in posojilnice se je udejstvoval vneto v gasilskih organizacijah, kjer je imel več višjih funkcij. Že pred leti je postal inšpektor soboške evang. cerkvene občine. L. 1931. je kandidiral kot poslanski kandidat na listi P. živkoviča istočasno z gg. Benkom in Hartnerjem. Zadnje čase pa je postal viden predstavnik JRZ ter bil pri zadnjih volitvah namestnik sedanjega poslanca JRZ g. Bajleca. Ples SK Mure v Murski Soboti. Bliža se 1. februar, priprave za najlepšo prireditev Prekmurja so v polnem teku. Mura se ni ustrašila velikih stroškov za godbo ter je pridobila priznano najboljši plesni orkester — Adamič jazz iz Ljubljane, ker hoče svojim gostom res nekaj nuditi, saj želi, da bi se prav vsak dobro počutil. Ta prireditev ie postala že tako popularna, da zanimanje zanjo ni samo v Murski Soboti niti v Prekmurju, temveč tudi v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju, Čakovcu, Ljutomeru, Gornji Radgoni, Ormožu itd. Dvorana bo okrašena v športnem slogu in prepričani smo, da bo tudi razpoloženje pravo športno. Pridite in preživeli boste noč v prelepem okolju in v družbi samih vedrih« ljudi! Čurdaš F. Dobravec. Lepo se je poslavljalo staro leto. Z belino zasneženih polj in grap, s pedenj debelim ledom in dobrim sanikom. Zato ni čuda, če se je malone pol vasi razkropilo v vedri Silvestrovi noči po krčmah in da je še celo starega, 60-letnega Siikarja, zavleklo iz Polane v bližnjo čr-nelavsko gostilno. Kaj pa, dekleti sta bili tu in treba je bilo ugoditi zaradi te hudičeve muzike. Pa tudi drugače: lepi navadi se je težko upirati; vsaj zdaj se moraš otresti brig in pozabiti, da si za leto bliže k cintori*). V svetešnji obleki, med mešano polansko družbo, je Slikar s svojima hčerama stopil v krčmo. Bilo je nekaj čez osmo. Pivcev ni bilo ravno mnogo in še ti, kar jih je bilo, so se tiščali okrog majhnega cigana, ki je nekaj živo pripovedoval. Medtem so ostali cigani v bandi pridno iskali s prsti po bogve koliko let starih strunah, zakaj v kratkem jim bo ireba pošteno »potegniti«. Slikarja je iz-nenadilo nekaj cigank, ki so v kotu cmokale iz polnih kupic. Te zalege je bilo *vba še, — si je potiho dejal. Ciganke ) cintor — pokopališče. so mu že dolgo premrzile. Seveda, zdaj ni vedel drugega, ko da jih je pustil lepo v miru. Za deklini in zase je naročil liter po štirinajst. — Kaj bi si pritrgavali, — je hitel razlagat sovaščanom preko mize. — Tudi vi naročite boljšega. Ferenc, kaj bi se tako kislo držal. Ko je k temu pritegnil še krčmar besedo, je Ferenc hočeš nočeš moral kot najstarejši naročiti boljšega. Gostje so se po malem le zbirali. Nekateri so prihajali z ženami, drugi z deklinami, zopet drugi kar po fantovsko, s kapo, potisnjeno na eno stran in globoko na oči. Celo nekaj starih »asov« se je nabralo, da šuku le ni bil sam med mladino. Zadovoljen si je od časa do časa močil čobe z dobro kapljo, nato pa pošteno srknil. Cigani so začeli. Zavihteli so loke prek po oguljenih strunah, da se je Slikarja lotila prijetna razpoloženost in je z enim očesom opazoval vrteče se pare, z drugim pa lesketajočo se »božjo kapljo«, kot se je večkrat izrazil. Stara pesem, spomini so bili tu. S prstom je šel Slikar enkrat, dvakrat od enega konca čela do drugega, zamrmral nekaj nedoločno predse in izpil vino na dušek. Potem se je obrnil k Fe- rencu, ki je buljil nekam na srtel*). S Ferencom sta se razumela. Oba sta bila iz iste vasi, skoraj soseda; v letih tudi nista bila daleč narazen. — Ferenc, kdaj sva se midva tako vrtela? Ha?! — Pusti, Stevan, hčere so nama zdaj že dorasle za to. — Ne, ne, Ferenc. — Natočil si je polno kupico ter prisedel k njegovi mizi. Na hčeri, ki sta nepretrgoma plesali, je docela pozabil. •— Mislim reči, kdaj sva bila tako mlada ko ti tam. — To pa, to, —■ se je odrezal Ferenc in se napol trpko, napol veselo zasmejal. Medtem ko so za čas nehali z muziko, Slikarjevi hčeri sta se vrnili na mesto, stari pa se niti ni zmenil za njiju. Vino je bilo zdaj poglavitna stvar in besede. — Vse to je figa vredno, — je razlagal Ferencu. — Jaz ti pravim, tisti mladostni časi se bodo vrnili . . . Veruješ? — Verujem. — Flišar, Zorko, ki so tam v drugi sobi, ne bodo nič . . . he, he. Baron, mel-tošagoš, več, bo prišel spet do svojega. To je gvišno. Slikar, moj dragi, bo spet gospod. Besedo »gospod« je nemalo glasno po- | *) srtel = tla v 'ši. udaril, da so se mu ljudje v bližini posmehnili. — Gospod. — Hčeri sta malce osupnili in se zjezili na očeta, sicer pa jih je spet zvabil ples. Silvestrovo noč le ni vredno kar tako zapraviti, kajti kmalu bodo pogasili luči, voščili Novo leto. Stari pa se je pridno nacejal. Slikar bo spet »gospod« — je bila vsaka druga njegova beseda. Ko je Ferenc že nemalokrat k temu pritrdil, je Slikar od veselja napil svojemu dragemu Pa-taky Imreju, baronu bog ve kje. Z iskrečimi očmi se je potem zrinil med plesa-salci in prišel k ciganom ter z dvignjeno roko naročil, da so ga vsi slišali. — Patakyjevo pesem, čardaš, čardaš: Harmiuc keteš baka » . . Liter stoji! Ciganom so prsti dugače zdrknili po strunah. Star ogrski čardaš se je dvignil pod strop, v Silvestrovo noč.v Slikarja, majajočega se ko nihalo na uri, je zagrabilo. Potegnil je prvo žensko v bližini na srtel. Kdo ve, morda se mu je zdela ta pesem in ples najpripravnejše. slovo od starega leta ali od tistega Pa-takyja. Zakaj, kdo ve, če je na svetu še sploh kak Patakv, in če ne bo nekoč tudi Patakyjev priljubljeni čardaš kar na le-Dem izginil in bo ostal stari SOkar osamel. V Novem letu je vse mogoče Filatelija Politična propaganda s poštnimi znamkami Majhna stvarca, kakor je poštna znamka, služi raznim državam v propagandne svrhe šele zadnjih 20 let. Vedno bolj spoznavajo tako posamezne vlade kakor širša javnost, kako močno lahko vpliva znamka na javno mnenje tako doma kakor v tujini. Majhen košček papirja imajo dnevno v rokah milijoni in milijoni ljudi, ki jih uporabljajo, opazujejo in razpošiljajo po vsem svetu. Politične propagande so sc doslej poslužile zlasti naslednje države: Bolivija in Paragvaj v svojem medsebojnem sporu zaradi Chaco področja, Litva in Poljska v sporu zaradi Vilne, Madžarska, Italija in Nemčija (pred likvidacijo posarskega vprašanja) in nekatere druge države. I Republikanska vlada v Barceloni je izdala nekaj novih znamk v korist milice. (. Pet znamk je izdala Brazilija ob prvi ■ ibletnici režima Getulia Vargasa. f. Dvajsetletnico praznuje Litva. Pri lej priliki so izdali blok in 4 znamke. f. V španskem Maroku, ki je pod vlado generala Franca, je 'zmanjkalo znamk. Nadomestili so jih s španskimi znamkami, ki imajo sliko generala Franca. f. Prva znamka z novim napisom »češko-Slovaška« bo letalska znamka za 30 h in izide v prihodnjih dneh. f. Ecuador je izdal za »Razstavo napredka« propagandne znamke. (Letečega Merkurja z zemeljsko kroglo, železnico in avion, gradnjo ceste in visoke zgradbe glavnega mesta.) f. Franclja je izdala v spomin na Pier-rea in Marijo Curie skoro za vse svoje kolonije posebne znamke. f. Svobodno mesto Gdansk je protestiralo pri poljskem diplomatskem zastopništvu v Gdansku, ker je tamošnja poljska poštna uprava izdala znamke, ki po mnenju nemške javnosti v Gdansku žalijo njihov narodni. čut. Zlasti odklanja znamko, ki nosi pod sliko napis: Gdansk v 16. stoletju. Poljska je odklonila umik znamk iz prometa. Film Mariborski kinematografi in filmi Pred nekaj tedni smo dobili nov, zares reprezentativen kino »Esplanade«, da predstavlja z že obstoječim, tudi novim in modernim »Grajskim kinom« naša kinomatografija v Mariboru kolosa-len napredek in bi na take moderne Obrate bilo lahko ponosno tudi vsako drugo veliko mesto. Nič manjša pridobitev pa ni tretji, tako-imenovani ljudski, dosedanji kino »U n i o n«, in to kar se samih filmov pa tudi cen tiče. V tem kinu so cene znatno znižane, tako da je dostopen obisk zares vsakomur, tudi manj situiranemu človeku. Zraven tega se pa vrte še izborni francoski, češki in angleški filmi, kar je zlasti pri nas neprecenljive važnosti. V tem kratkem času smo imeli priliko videti nekoliko prav dobrih in celo več ko odličnih filmov, kakor so bili »Razkolnikov«, »Jošivara«, »Veseli bandit«, »Pastorka«, »Beli eskadron«, »Zadnji vlak iz Madrida«, »Pikova dama« in slednjič tudi »Scipion Afrikanski«, monumentalno zgodovinsko delo italijanske produkcije. Vsi ti filmi so bili odlični, in kdor jff je kolkor 1 Pri trgovcu s psi: »Da, res je lep, toda zdi se mi, da je videti malo pretiran!« toliko zasledoval, se je mogel o tem v resnici prepričati in videti razloček med njimi in do sedaj nam servirano nemško praznoto. S tem je bil storjen važen in hvalevreden korak s strani naših kinopodjetnikov, sedaj pa je glavna naloga naše javnosti, da take filme tudi v polni meri obiskuje in omogoči s tem našim kinematografom še večji napredek v tej smeri. To je vsaj slovansko čutečega občinstva sveta narodna dolžnost, prav tako pa tudi zadostitev čutu višje umetniške kvalitete. z. Film »Trije vojni tovariši«, iz katerega prinaša »Večernik« v sobotno-nedelj-skih številkah slike, so začeli sedaj vrteti v Parizu. z. »Citadela« se imenuje film MGM, ki ga je ameriška filmska kritika ocenila kot najboljši film v angleškem jeziku leta 1938. z. Komični film, ki se odigrava na morju, so posneli Američani letos poleti v Evropi. Imenuje se »Morska patrulja«. V njem so prikazana vsa večja evropska pristanišča. z. Partnerja za nov film Grete Garbo »Ninočka« zaman iščejo. Režiser Ernst Ljubič je ponudil to vlogo \Villiamu Po-wellu, ki pa jo je zaradi bolezni odklonil. S posnemanjem bi bili morali že začeti, pa se režiser še ni odločil, komu naj ponudi vlogo partnerja »božanske Grete«. z. Nov angleški film Elizabete Bergner »The stolen life« (Ukradeno življenje) so začeli predvajati v Londonu. Zanimivo je, da je dal idejo, po kateri je napisala rokopis Margareth Kennedy, češki pisatelj K. J. Beneš. Film so posnemali v Cornwallu, Bretoniji in Švici. z. Najaktualnejši film naših dni. Režiser Fritz Lang, ki si je s svojimi mnogimi kvalitetnimi filmi pridobil tako veliko ime, pripravlja svoj nov film. Kakor vedno, je prijel tudi to pot eno najaktualnejših in najbolj žgočih vprašanj sodobnosti. Njegov film, imenovan »Ljudje brez domovine«, bo prikazoval usodo tistih, ki so bili preenani s področja svojega živ-ljenskega delovanja in se trudijo, prilago diti se razmeram, v katere jrh je vrgla usoda. z. Zgodovinski filmi so še vedno v modi. V kratkem bodo začeli vrteti na švedskem film o Alfredu Nobelu, ustanovitelju Nobelove nagrade. Križanka št. 17 1 2 3 4 5 6 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. obrtnik: II. kraj v Sloveniji; III. veznik; veter; IV. udje; egiptski bog; V. latinski prislpv, ki pomeni »ravno tam« — pogosto ga srečamo pri navedbi virov v knjigah; VI. naslov; zaimek; VII. glas; del voza; VIII. grška črka; IX. grška črka; moško ime; X. škotsko ime; mlada domača žival: XI. vrsta snega. Navpično: T. rimski grič; 2. vseh grdob grdoba; del obleke; 3. stara opojna pijača; umetnica; 4. tekst; 5. država v Ameriki; francoski izraz za vzhod; hoditi; 6. Prešernov prijatelj, domača žival; 7. pripadnik starega osvojevalskega naroda; oblika pomožnega glagola; angleško pivo; 8. grška črka: preb-valec afriške pokrajine. V registraturi. Registrator: »Koliko ste stari, gospodična?« Gospodična: »22 let in nekaj mesecev.« »Koliko mesecev?« »187.« Ne pozabi naročnine! WA A%VVWWVWVVVVVVYVVVV.VVVVVY'.\YVVVVVVVVY\YYV\V* Čujte zvoniti... Na hribčku stoji kapela in gleda lepo naokrog; v njej zvonček lepo pozvanja, glasi se čez hrib in čez log. Le zvoni zvonček, le zvoni, prav lepo pozvanjaj mi ti, zbujaj mladostne spomine, ko pasel sem bele ovce. Mladi čitatelj. Za mlade znanstvenike 4. vprašanje, Kratkovidneži, ki nosijo očala že od rane mladosti, po navadi trde, da so očala škodovala njihovim očem; kajti z leti so si morali vedno in vedno nabavljati nova in močnejša očala. Medicinska znanost pa zanika, da bi očala škodovala očem. Odkod protislovje in čemu? Odgovor na 3. vprašanje. Kakor hitro bi se bolha pognala od stropa, bi padla na tla. Bolha pa sama niti ne more priti na strop. Zanimivost iz aritmetike. Napišite h kateremu koli trimestnemu številu enako trimestno število. Ta^o šestmestno število delite notlej s siidem. Vedno bo izšlo. Na pr.: 273273 : 7 = 39039 Pismena naloga. Profesor je dal dijakom nalogo, da opišejo nogometno tekmo. Dijaki so naloge napisali, a ko je profesor pregledoval zvezke, je našel v enem pod naslovom napisano: »Zaradi slabega vremena je bila tekma preložena.« Za deco Šaljiva vprašanja 1. Koliko besed ima katekizem? 2. Zakaj teče zajec preko brega? 3. Kdo odgovori na vsak jezik? 4. Katere ribe imajo oči najbolj skupaj? •asCuBUiteN > -Aompo *£ *S9jq IZ05[S OJOUI 3U .13)1 'Z '?3A3Q Dopolnjevalka K O----------- domači prazni^ — K O _______ nočna ptica K O „ glad -------K O kanal K O umetniški stil Namesto črt postavi črke: A A E EMKLLNOOPPRRRSTV. Trikotnik Navpično in vodoravno: sadež kizmet padavina žensko ime predlog V prazne kvadrate vstavi: C D D I IKNNOOSTTUU. Rešitev križanke III. Vodoravno: 1. I; 2. so; 4. pater; 6. oko; 7. e; 8. topol: 10- otok; .11. Katon. Navpično: 1. lakota; 2. se; 3. orel; 4 potok; 5. topot: 9. oko; 12. n. Rešitev gosenice. Vodoravno: 2. car; 4. rak; 6. bas; ' dan; 10. dar; 12. gad. Navpično: 1. bar; 3. Rab; 5. kad; 7 sad; 9. nag; 11. raj »Večernik« sa mladino 1,10 1 Maribor 22. januarja 1939 St««. 4 iiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiluiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii Matjaž je žagar Ivan Potrč. Ko so zapihali po pohorski grabi prvi pomladanski vetrovi je Matjažev oče zbolel; nekaj dni se je še vlačil okoli žage, z zadnjimi močmi je obračal hlode, kmalu pa ni mogel ničesar več. Začel se je potresati, vročina mu je pobrala zadnje moči. Na večer je zaprl vodo in se privlekel v bajto. V izbi je sedel na nizek stolec, vzdihnil in rekel: »Pomlad se odpira, vsak dan bo več vode, mene pa je položilo. Vso zimo sem čakal na te dneve, zdaj pa je šlo vse po vodi. Bog nam pomagaj!« Žagarca ga je prijela za glavo.se zamislila, potlej pa rekla, da bodo že kako. Naj ga bolezen vendar tako ne skrbi; taka spomladanska mrzlica bo kmalu prešla. Spravila ga je v posteljo in ga prekrila z vsemi starimi cunjami, ki so jrh imeli pri hiši. Matjaž je zaprl šolsko knjigo, ki jo je bral pri oknu in se zagledal iz bajte po žagi. Kolesje na žagi je počivalo, voda je pršela preko njega. Pred žago so ležala debla, ki so jih pozimi navozili s planin. Matjaž je zaprl knjigo; ni mu bilo več za branje. Odšel je iz bajte in stopil na žago. Deske so ležale razmetane po njej. oče jih ni mogel več zložiti. Matjaž je pogledal proti oknu v bajti, nikogar ni videl. Začel je dvigati deske in jrh vlačiti na skladovnice. Vsako je položil po širini tja, kamor je spadala. Nazadnje je pobral cepin in skušal obrniti hlod. ki je čakal na žaganje. Hlod se je zganil. Matjaž je napel moči in ga skotalil na voz za žaganje. Obšlo ga je divje veselje. Matjaž bo žagal. Naravnal je hlod na vozu, kakor je to napravil oče in zazdelo se mu je, da ga je dobro naravnal. Zdaj bi moral samo še napustiti vodo in žaga bi začela peti. A je bila že pretrda noč. Karbidovke si pa ni upal užgati; iz bajte bi ga opazila mati in ga prav lahko nagnala spat. Zato je odšel Matjaž v bajto in vlegel. Dolgo ni mogel zaspati, vse do takrat ne, dokler ni do podrobnosti razmislil,: kako bo zjutraj vstal, se splazil do žage in jo napustil. Oče je stokal pozno v noč, mati mu je kuhala lipove čaje. Proti jutru je tudi on zaspal. Ni se še začelo dobro daniti, ko je Matjaž že bedel. Stegnil je roko po uri, se potegnil tiho izpod odeje in se začel napravljati. Oba, mati in oče sta spala; oče je v spanju vzdihoval in se obračal. — Matjaž je bil kmalu napravljen; imel je srečo, nista ga opazila, ko je odšel iz bajte.' Malo za tem, ko je odšel Matjaž iz bajte, se je njegov oče zasanjal, da žaga. Žaga je lepo pela in rezala hlode, on pa je mirno vlekel svojo pipo. Kaj, ali ni zbolel? Ne, ni zbolel, to se mu je samo sanjalo. Ko pa ža- € t Pravni svetovalec ..Veternika“ 4. A. M. P. v P. Sklicujemo se na odgovor pod 2. »pravnega svetovalca« našega »Ve-černika« z dne 14. I. 1939 in Vam na Vaše pismo z dne 16. I. 1939 še sporočamo, da lahko zaprosite za zasilno pot preko sosedovega travnika in Vam bo moral Vaš sosed dovoliti to pot proti plačilu primerne odškodnine. Ta zasilna pot pa bo Vam dovoljena le v slučaju, ako v resnici nimate drugega dovoza do svojega zemljišča. R. I. v Mariboru. Na Vaše vprašanje z dne 15. I. 1939 Vam odgovarjamo sledeče: če ste že opravili razodetno prisego, Vas sme zahtevajoči upnik iznova prisiliti, da napoveste imovino in da opravite prisego, ako se verjetno izkaže, da imate sedaj kaj imovine. če pa zahtevajoči upnik take izpremembe o stanju stvari ne more verjetno izkazati, potem pa sme predlagati ponovno razodčtno prisego šele takrat, ko je minulo več kot 3 leta od dneva zadnje razodetne prisege, če Vaša žena ne bo prišla na določeni narok za jo ima proti Vam Vaš upnik, če je Vaša žena v porodniškem stanju, naznanite to pravočasno sodišču, ko bo razpisan narok, da ona opravi razodetno prisego. K. I. v G. št. 95, p. Sv. M. pri M. Na Vaše cenjeno pismo brez datuma Vam odgovarjamo sledeče: Iz Vaših podatkov ne moremo zanesljivo posneti, če so oni nezadovoljni posestniki proti Vam vložili tožbo ali ne. V slučaju, da so tožbo že vložili, jo nam pošljite v pregled, nakar Vam bomo dali popolnoma zanesljiv poduk. Ako ste leta 1934. kupili zemljišče v stavbne svrhe in pri občini kot gradbeni oblasti zaprosili za dovoljenje nove gradnje in odobritev predloženega gradbenega načrta, in ako se je na podlagi občinskega komisionelnega ogleda, h kateremu so se v smislu zakonitih predpisov pritegnili tudi na zgradbi zainteresirani mejaši, ki so se komisionelnega ogleda tudi udeležili brez vsakega ugovora, bilo izdano gradbeno dovoljenje, potem Vam Vaši nasprotniki sedaj ne bodo več mogli priti do živega. Zgolj iz razlogov ko-moditete izvršeno prestavljanje pešpoti na Zanimivosti Mesto brez meia NOV OBRAZ ADDIS ABEBE. PORAST IN MODERNIZACIJA MESTA V ZADNJIH DVEH LETIH. Vse poti v Addis Abebo vodijo od vzho - Italijani delajo z vsemi razpoložljivimi si-da. To velja vsaj za najvažnejše prome- lami, ne samo, da bi ustvarili v mestu tne poti, ki vežejo glavno mesto italijan- ugodne življenjske razmere, temveč tudi, ske orientalske Afrike s svetom. Addis da bi mogli iz mesta kot izhodišča ko;o-Abeba je danes centralni živčni sistem nizirati notranjost ter izkoriščati p.odno italijanskega imperija, in razumljivo je, zemljo in njena naravna bogastva. Ker da je ravno to mesto v razmeroma krat- pa hočejo Italijani v veliki meri zaposliti kem času od osvojitve Abesinije pokazalo predvsem domačo delovno silo, kakor de-ogromem napredek. Ker pa leži za Addis I lajo to vse evropske kolonialne države, tuji zemlji iz ene smeri v drugo in nato razodetno prisego, bo izvršilno sodišče zopet v tretjo smer, je običajno škodo-f3*0; do *e£av\ n^en i željno ali maščevalno komedijantstvo, ki -—ji ^ sedaj obstoječih zakonih ni do- pripor, nik. Pripor pa prestane, čim zavezana stranka napove imovino in opravi prisego. Priprti zavezanec sme ob vsakem času izjaviti sodišču, pri katerem je v priporu, da hoče napovedati imovino in opraviti prisego in inora sodišče tako izjavo sprejeti brez nadaljnjega postopanja. Zahtevajoči upnik pa vedno lahko vloži nov izvršilni predlog na izvršbo z rubežem in prodajo premičnin, čim izve, da so se premoženjske razmere zavezanca /boljšale oziroma, da je postal zavezanec lastnik premičnin, katerih ob prvi brezuspešni rubeži še ni imel. Radi končne vsote, ki jo zahtevajočemu upniku dol-guteje, pa lahko sami pridete na čisto, ker so bili v vseh, dosedaj proti Vam in Vaši ženi vloženih izvršilnih predlogih stroški sodno določeni. K glavnici je tre- } ba prišteto obresti in vse sodno odmerje-! ne stroške, in sešteta vsota je terjatev, ki .Y/VWVYYVVYVWVVYVYV\YAV^VVVVV^VV^^VVVVVVVVVVVVVVVN^YVYYYVWV VYVVVVYVVVWV\ /WVWVVWVYVVVVVYVVVVVVVVVV\Vi/VVVVVYVYVV/VVVVV\niYVVVVVYVV\YVYVV\ <" voljeno. — Na Vaše drugo vprašanje glede služnosti pešpoti, pa Vam odgovarjamo, da posestniki, ki imajo samo pravico pešhoje po Vašem travniku, ne smejo te pravice razširjati v pravico vožnje. Ako ne upoštevajo Vaših besednih in dejanskih prepovedi, jih tožite radi razširjevanja služnostne pravice. Le dokaz 30Ietnega neprestanega in nemotenega opravljanja voženj po tej pešpoti jih more rešiti propada v pravdi. Obsodba na plačilo pravdnih stroškov pa je najboljše sredstvo v borbi proti takemu nagajivemu in samo-pašnemu postopanju . Pravni svetovalec „Veternika“ Odrezek št. 2 21J22. jan. 193it. Abebo okno v svet na vzhodni strani, fe razumljivo, da Italija gradi, povečuje in modernizira predvsem prometne žile v tej smeri. »Ceste«, široke 2 do 200 metrov. Abesinijo so poprej s pravico imenovali deželo brez cest .Danes lahko potujete z avtomobilom iz Addis Abebe v notranjost dežele po razmeroma dobrih cestah. Poleg novih cest je videti stare poti, ki so bile za časa neguša edino občevalno sredstvo med posameznimi pokrajinami. Te »ceste« dosegajo ponekod širino do dvesto metrov, drugje pa so zopet podobne stezam. Toda to svoj čas v Abesi-niji ni bilo velikega pomena, kajti življenje je teklo počasi in lagodno. Slabo je bilo to samo v deževnih dobah, ko so postale te poti povsem neuporabljive in ie bila Addis Abeba navezana na dovoz samo po progi Džibuti—Addis Abeba. Danes je prešel največji del prometa na ceste, kjer redno obratujejo cele kolone težkih tovornih avtomobilov, ki prevažajo v Abesinijo različne potrebščine in izvažajo v Italijo poljedelske produkte. Prvi je zdravnik, drugi kolonizator. Addis Abeba se v zadnjih letih ni le ze- lo povečala, temveč tudi civilizirala in modernizirala. Skozi mesto vodijo asfaltirane in betonirane ceste. Za tamošnje Evropejce to ni nič posebnega; toda še pred nedavnim časom ste morali zajahati osla ali mezga, če ste hoteli priti samo čez cesto, ker drugače vam je grozila nevarnost, da v svojih čevljih obtičite sredi poti. Zdaj je tudi skoro celo mesto že elfck-trificirano in preskrbljeno s pitno vodo. se oblasti trudijo, da bi nudile zdravstveno zaščito tudi domačinom. V tem pogledu so našli Italijani naravnost porazno stanje, kajti lepra, malarija in druge podobne težke bolezni so bile navaden pojav. »Beli« kino za črne ljudi. Poleg zdravstvenih ustanavljajo oblasti tudi gospodarske in socialne ustanove za domačine. Tako so zgradili tržnico z velikimi dvoranami in prodajalnami, ki bodo nadomestile trg pod milim nebom, kjer so do nedavnega in deloma še danes posedali črni trgovci na cunjah in ponujali svoje blago. Seveda pa morajo »ta-lijani z novotarijami postopati počasi !n zelo previdno, kajti znan je odpor primitivnih ljudi do vsega novega. Mnogo časa bo pa tudi še preteklo, preden bodo domačini novosti razumeli in se jih začeli posluževati. V zadnjem času so zgradili velikansko stavbo, ki je mišljena kot kinogledališče za domorodce. Pozneje bodo celo predvajali filme s črnimi igralci, tako da bodo Abesinci gledali na platnu svoje ljudi. Za zdaj predvajajo seveda filme z belci. Dvorana ima prostora za tisoč gledalcev. Najmodernejši stroji ustvarjajo kruh. Približno 50 kilometrov od Addis Abebe naistajajo že prve farme. V poljedelstvo uvajajo. Italijani najmodernejše stroje. To ni lahka stvar, kajti Abesinija je v tem oziru še naravnost deviška in si je treba vse izkušnje pridobivati na novo. Zato so seveda marsikateri poizkusi drago plačani. ga tako lepo poje. Če bi zbolel, bi bil v postelji in bi žaga počivala. Matjažev oče se je obrnil na ležišču in se napol predramil. Začutil je bolečine do vsem telesu. >Moj Bog!« je vzdihnil, »saj sem vendar v postelji, pa se mi je sanjalo, da žagam.« Ali tisto žaganje, kakor ga je slišal čagar v spanju, je še vedno pelo. Ne, to nekdo žaga, prav zares da se ti e moti! Zbudil je žagarco. »Ali ne slišiš žaganja?« jo je vpra-5al. Zagarca je slišala in skoraj preplašena vprašala: »Kdo bi to žagal?« Dvignila se je iz postelje in pogledala skozi okno. Dan se je že toliko napravil, da je dobro videla Matja-žeka, kako je stal ob žagi in pazil na rezanje. »Matjažek žaga,« je povedala in pogledala na šolarjevo posteljo. Ležišče je bilo prazno. Stari vse je napravil in odšel na žago. >Ti žagaš?« ga je vprašal. Pogledal je deske, in videl, da so vrezane, , kakor če bi jih sam rezal. Tudi hlodi so ležali na vozu, kakor če bi jih sam tja skotalil. Zamislil se je in ga vprašal, preden je odšel ležat: »Ne boš šel v šolo?« .' Sin je odkimal. Oče pa je odšel tiho in brez besede v bajto. Žagar in žagarica nista nič govorila o Matja-žeku, oba sta bila prehudo vesela, da imata takega otroka. Iz zgodovine dežnika. Dežnike in sončnike so poznali že stari Asirci 3500 let pred Kristusom. Predhodnik našega dežnika bi bil torej star kakih 5500 let. Nnjveč soli na svetu ima Mrtvo morje. Pomenki z mladino Julij Simončič. Napisal si zgodbo »Kmet v hotelu«. Bral bi jo mogoče natiskano v »Večerniku za mladino«, če je ne bi urednik že nekje slišal, in če ne bi zgodba žalila našega kmeta. Dragi Julij, naš kmet pač mora trdo delati, s plugom in gnojem ima opravka, da lahko živi sam in da lahko živijo ostali ljudje na zemlji. Tak človek je resda lahko neroden, če pride v hotel, vendar se ne smemo temu smejati. V zgodbi je pa tudi neverjetno, da kmet ne bi poznal kuhanih rakov. Pri nas boš težko našel kmeta, ki ne bi poznal raka. V prihodnje napiši,, kar si kedaj sam doživel, a ne tega, kar si slišal pripovedovati od drugih. — Vsem. Napišite kaj o letošnji zimi, kako ste preživeli počitnice. Ali ste doživeli kaj, kar vam bo ostalo za vedno v spominu? Križanka Vodoravno: 1. vo zi čez reko (narobe!) 5. predlog; 6. nemški spolnik; 7. voščena luč; 9. tračnici; 10. soglasnik; il. mesec; 13. šjrokoustnež. Navpično: 1. kot 10. vodoravno; 2. pobira previsoke obresti; 3. stvar; 4. kosmat možakar; 5. konica; 8. pravljično bitje ali stavba; 12. predlog; .13. soglasnik. Reiitev računske na'ogo Skraja je bilo v levem žepu 17 v desnem pa 7 dinarjev. Računajte in prepričajte se! Teden dni na melanezijskem otoku Februarja štiri leta kasneje (1901.) ie bil postavljen na peščeni obali naselbine Tetere mramornati spominski križ, ki bi naj opozoril tujca, na žrtve, ki so padle za znanost. Križ je postavilo moštvo avstro-ogrske križarke »Leopard« ob priliki potovanja iz Jadranskega morja v Črno, v Indijo in na Javo, in vzdolž južne in zapadne Avstralske obale na Salomonovo otočje. — S križarko se je vozil kapetan Edgar Vasič iz Zagreba, ki je opisal svoja doživetja med melanezijskimi domačini. Tako pripoveduje: — 1. oktobra 1900. smo naložili spomenik v puljski luki in krenili iz Evrope proti jugu in na zapad mimo mnogih zanimivih krajev, pristanišč in mest. Na Salomonovo otočje je priplula križarka zadnje dni januarja prihodnjega leta. Angleška vlada, ki jo je avstrijska vlada obvestila o svojem pietetnem dejanju, je že kak mesec pred prihodom križarke v Tetere, naročila svojemu upravitelju na Salomonovem otočju Mr. C. Woodfordu, da sporoči domačinom in njihovemu poglavarju, zakaj bo priplula avstro-ogrska križarka. Upravitelj jih je moral pripraviti za prodajo zemljišča, kjer bi stal spomenik, ter jih obenem pomiriti in pridobiti, da ne bi ovirali dela. 31. januarja je križarka pristala pred majhnim obalnim mestom, nedaleč od Tulagija, kjer je prebival angleški upravitelj Mr. Woodford. Tu pa je poveljstvo na križarki zvedelo, da ne bo moglo postaviti spomenika na podnožju hriba Tatube, kjer je tragično končala prva ekspedicija; kajti tamkajšnji domačini so bili preveč sovražno razpoloženi proti tujcem. Tudi bi bilo nemogoče znositi težke marmornate stebre skozi neprehodne pragozdove. Zategadelj so sklenli, da bodo postavili spominski križ na obali naselbine Tetere. Mr. Woodford je prišel 3. februarja sam na križarko in krenil z njo v Tetere, kjer je »Leopard« pristal še isti dan 400 m pred naselbino. Križarka je bila vesela njegove pomoči, saj je bil angleški upravitelj na otočju že pred štirimi leti ter se sam udeležil pomožne in kazenske ekspedicije; dobro je poznal domačine in njihove navade. Bali smo se tudi. da ne bi domačini postavljenega spomenika pozneje razrušili; ali ta strah nam je Mr. Woodford kmalu pregnal. Dejal je, da je naselbina Tetere ; rav tako varna, četudi ne živi v njej noben Evropejec, kakor so varni ostali obalni kraji, .kjer so se posamič naselili tujci^ Na vsem Salomonovem otočju je SiVelo 22 traderov (naseljencev), ki šo zbirali kokosove in tagua orehe in želvine oklepe‘ter jih prodajah velikim avstralskim trgovskim družbam. Kar se je tikalo gospodarstva, je bil angleški del Salomonovega oto-^aK-i CC nedotaknjen. Poljedelstvo je bilo nepoznano, še manj so poznali na otočju plug, motiko in lopato. Vse kar je zraslo na otočju, je bilo zgolj delo prirode; roke domačinov niso vsejale-ali Posadile enesa semena ali sadeža. O kakih nasadi^. plantažah in izkoriščanju rudnega bogastva ni bilo najmanjšega-sledit. Obalni prebivalci Guadalcanarja so bili Še dokaj miroljubni in vsaj na videz prijazni do belcev, kar se o »bušmanih«, ki so prebivali v notranjosti otočja in napadli ekspedicijo, nikakor ni moglo govoriti. (Se bo nadaljevalo.) Patricijo Nekega večer; Alfons. Zberejo se tein nenadoma pr pozove, naj gre z tični prijatelj. Soor Termini za državno prvenstvo v težki atletiki SODELUJETA TUDI SK MARATON IN PEKOVSKI SK IZ MARIBORA Visoka zmaga naših oing-oongašev v Češkoslovaški Do nadaljnjega se bo odigravalo državno prvenstvo v težki atletiki po dvojnem cup-sistemu. Termini so že določeni, sodelovala bosta tudi naša mariborska kluba Pekovski SK in SSK Maraton, ki se bosta srečala prvič v času od 4. do 12. II,. revanžno tekmovanje pa bo od 12. do 19. II. Prireditelj prvega srečanja je SSK Maraton. Zmagovalec iz obeli tekmovanj bo tekmoval dalje ter bo imel v 3. kolu za nasprotnika zmagovalca v borbi med Radnikom in zmagovalcem Croatia:Herkules. Nadaljnje termine bomo objavili kasneje. j Na svoji turneji po ČSR so v sredo j odigrali naši ping-pongaši svojo prvo tekmo v Olomoucu, kjer so nastopili proti moštvu LTC Olomouc. Tekmo je posetilo mnogo občinstva, ki je s frcnetičnim aplavzom nagrajalo posamezne jugoslovanske igralce za odlično igro. Rezultat tekme je bil naslednji: Herško-vič (J):Turečku 3:2, Konc (J):Cegan 3:1, Delišman (J):Rubringer .3:1, Ratkovič Naši hokejisti na svetovnem prvenstvu JDS je letos prvič prijavil naše hokejiste za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Proračun, ki znaša 25.000 din, je sedaj krit s podporama JOO in MFVN, tako da ni več nobenih ovir materialnega značaja. Za svetovno prvenstvo, ki bo letos že 'estič v Švici, se je prijavilo 14 držav: Kanada, Anglija. Češko-Slovaška, Nemčija, Švedska, Švica, ki so se po tem vrstnem redu plasirale na lanskem svetovnem prvenstvu, ter Holandska, Italija. Latvija, Poljska, Madžarska. Amerika in dva novinca — Finska in Jugoslavija. Če bodo Američani res tudi pri- šli. bo vodstvo tekmovanja razdelilo tekmovalce v 4 skupine, katerim bodo stale na čelu Kanada. Anglija, Amerika in Češko-Slovaška, ostali zastopniki pa bodo v posamezne skupine določeni po žrebu. Tekmovanje bo od 3. do 12. II. Prvo- in drugoplasirano moštvo vsake skupine pride v drugo kolo. zadnje tri dni pa se bo tekmovalo, kdo bo zasedel prvih šest mest v svetovnem prvenstvu. Od relativnega uspeha in od tega, koliko se bodo naši hokejisti na tem prvenstvu naučili, bo odvisno, ali bodo sodelovali tudi na V. zimskih olimpijskih igrah v st. Moritzu 1. 1940. Mitič v Bremenu izločen V nadaljevanju teniškega prvenstva Nemčije na pokritih igriščih je Mitič nepričakovano izgubil proti Nemcu Gopfer-tu v razmerju 6:4, 7:5 ter*je tako izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. Ravno tako preseneča poraz Francoza Bolellija, zmagovalca iz Stockholma, proti Tmade-mu Csikosu, ki je gladko zmagal 6:4, 6:1. V poedinskem tekmovanju dam se je gdč. Kovačeva plasirala za osminski filiale z zmago nad Nemko gdč. Rosenovv. Razen nje še • tekmujejo gdč. Hamel (Nem.), Wheller (USA), Werring (Norv.), Rohlberg, Svari in Gulbrandson (vse Šv.), in Somogy (Madž.). Zanimivo je, da je med celo osmerico samo ena Nemka. Zimski cup se bliža koncu Jutri se bo odigral v obeh zonah tekmovanja za zimski pokal četrtinski finale, za katerega so se kvalificirali vsi štirje ligaški klubi iz Beograda, zagrebška Concordia in Gradjanski, splitski Hajduk ter sarajevska Slavija. V vzhodni skupini sta na sporedu tekmi BSK:Jedinstvo ter Jugoslavija:BASK, v zapadni pa Haj-duk:Gradjanski v Splitu ter Concordia: Slavija v Zagrebu. NOGOMETAŠI BODO ZAČELI IGRATI TUDI V MARIBORU Ker je zadnje dni vreme nogometnemu športu jako naklonjeno, bodo po vzgledu svojih tovarišev iz večjih mest začeli igrati tudi mariborski nogometaši. Jutri dopoldne bosta na stadionu SK Železničarja dve nogometni, tekmi, ki jih bodo odigrala moštva SK Železničarja in SK Slavije, in sicer bosta nastopili ob 9. rezervni moštvi, ob pol 11. pa prvi moštvi imenovanih klubov. Obe srečanji bosta imeli značaj trening-tekme. PRED USTANOVITVIJO FONDA ZA IGRIŠČA Upravni odbor sarajevske nogometne podzveze je imel nedavno izredno sejo, ki se je predvsem bavila z bližnjim občnim zborom zveze. Sklenil je sklicati konferenco vseli klubov svojega področja, na kateri bodo razpravljali o predlogu Gradjanskega ter o samostojnem predlogu podzveze za občni zbor JNS-a, ki se tiče ustanovitve posebnega fonda za igrišča pri vsaki podzvezi. V ta fond bi se v smislu predloga morali plačevati odrejeni odstotki od vseh medmestnih in mednarodnih tekem. s. Mariborska zimsko-sportna podzve- za je zaprosila Generalno direkcijo državnih železnic za odobren je polovične vožnje do postaje Mari.bor, odnosno Brez-no-Ribnica za tekmovalce in posetnike tekmovanja za državno prvenstvo v alpski kombinaciji, ki bo 4. in 5. marca v okolici Seniorjevega doma in Ribnice r:a Pohorju. >. Švica bo odigrala spomladi dve meddržavni nogometni tekmi, in sicer 2. aprila v Curihu proti Madžarski ter 7. maja v Bernu proti Nizozemski. (J):Tureček 0:3. Konc-Delišman (J):Ri-čanek-Rubringer 3:1. Herškovič-Ratko-vič (J):Tureček-Čegan 3:2. Jugoslovanska reprezentanca je torej dobila tekmo v razmerju 5:1. Danes igrajo v Olomoucu revanžno tekmo. Včeraj pa so s prav tako visoko zmago absolvjrali naši reprezentanti tekmo z moštvom hanacke župe v Prerovi. s. Mariborska podzveza Kolesarske zveze kraljevino, Jugoslavije bo imela občni zbor 5. II. ob 9. dopoldne v hotelu »Zamorc« v Mariboru. Gosposka ulica, z običajnim dnevnim redom. Pozivajo se vsi klubi, včlanjeni v MP, da se občnega zbora udeležijo. s. Še dve srečanji Budge:Vines. Budge in Vines sta igrala še dvakrat, v Minea-polisu in Kansas Cityju. Prvič je zmagal Vines 2:6, 6:2, 6:4, drugič pa je bil uspešen Budge z 8:6, 6:4. V celoti sta se po prestopu Budgea med profesionalce srečala devetkrat ter je skupno stanje doslej 5:4 za Budgea. s. Donald Budge, bivši svetovni amaterski teniški prvak, bo prevzel trening ameriškega Davis cup moštva. s. Gene Mako, ki se smatra po odhodu Budgea med profesionalce za najboljšega amaterskega igralca tenisa v Ameriki, je bil v kratkem presledku dvakrat poražen. Najprej ga je porazil Grant, sedaj pa Wayne Sabin 8:6, 4:6, 2:6, 6:4. s. Jutri igra reprezentanca Poljske v Parizu nogometno tekmo z zastopniki Francije. s. V škotskem nogometnem prvenstvu vodi »Rangers« s 44 točkami ter razliko golov 92:44. Letošnje prvenstvo mu je s tem že zagotovljeno. s. Internacionalnega tajnika bo imel odslej ZNP, da bi se dvignilo število mednarodnih tekem na področju ZNP-a, upravni odbor je poveril to funkcijo II. tajniku arh. Lamzi. s. Kanadčan Al Delamy je v Londonu premagal po točkah italijanskega boksarja Precisa Merla v 10 rundah. S tem.se je plasiral za nadaljnje tekmovanje za britansko prvenstvo težke kategorije s prvakom Len Hanleyom in Laryem Gla-disom. s. Tommy Farr, bivši angleški prvak težke kategorije, je bil v New Yorku ponovno poražen po točkah, tokrat od Cla-rence Red Burmana. s. B moštvo Poljske je premagalo v boksanju zastopnike Holandske4 v razmerju 16:0. s’ 8vet°vno prvenstvo v poltežki kategoriji sta se srečala v Los Angelesu H. Armstrong in B. Arizmendi pred 11 tisoč gledalcev. V 15 rundah je po točkah zmagal Armstrong in tako obdržal naslov svetovnega prvaka. s. Kanadsko hokejsko moštvo na ledu je v Katovicah porazilo najboljše poljsko moštvo DOMB z 10:1, oficielna meddržavna tekma Poljska:Kanada pa se je končala z zmago gostov v razmerju 5:2 (4:1, 0:1, 1:0). s. Najmlajši hokejist. Najmlajši član angleškega teama za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. ki bo v začetku februarja v Baslu in Curihu v Švici, je 16-letni srednješolec Arthur Green. Sah Turnir v Margateu Letošnji velikonočni turnir v Marga-ten — ki ga to Hastingsu konkurenčno angleško letovišče po hastingskem božičnem zgledu prireja vedno za Veliko noč bo od 12. do 21. aprila. Povabljeni so bili in definitivno pristali sledeči tuji velemojstri: Capablanca, Keres in mladi ameriški prvak Simonson. Povabljen je tudi Botivnik. Od Angležev bodo igrali sir g. Thomas, Golombek, gospa Menčik-Stevenson, Mi!ner-Barry in še eden. V rezervnem »A« turnirju bodo igrali Prins, Landau Van Doesburgh. Van Seters, Perlmutter, Spielmann, Urieses. Crist, S&misch, Luckis, Rubinstein in gdč. Sonja Graf. š Gospa Menčik-Stevenson je odrejena za članico angleškega teama pri šahovskem svetovnem prvenstvu v Buenos Airesih. š. Septembra bo velik jubilejni turnir šahovskega kluba v angleškem kopališča Bath. š. Angleško prvenstvo bo zaradi gostovanja angleškega teama v Argentini šele oktobra meseca v Londonu. ‘ š. Madžarski velemojster Szabo je igral proti članom angleškega Imperialnega šahovskega kluba v Londonu simultanko. Dobil je vseh 29 partij. š. Angleški velemojster \Vheatcroit je postal za sirom Thomasom in Milncr-Barryjem tretji član odbora, ki pripravlja konstituiranje »Internacionalnega velemojstrskega klubar. Postal bo klubov tajnik. Pravila so že izdelana. Dr. Aljehina pa so naprosili, naj izdela pravila za definitivno ureditev svetovnega prvenstva. TRIJE VOJNI TOVARIŠI Erich Marija Reraarque, avtor slavnega romana »Na zapadu nič novega*, je napisal nov roman »Trije vojni tovariši, ki je prav tako doživel velik uspeh. Ameriška filmska družba Metro Goldwin Mayer je po tem romanu posnela film, v katerem igrajo glavne vloge Robert Taylor, Robert Young, Franchot Tone In Margaret Sullavan. Iz tega filmanega romana bomo prinašali vsako soboto nekaj prizorov z besedilom. »V Buenos Airesu imajo opice in kavo, Prijatelji popravijo avto in Erich dela s pogostoma izlete v mestno okolico. Erich pripoveduje o svojem življenju in velikih potovanjih po svetu in Patricija se dela. kakor da mu vse verjame. Začenja ga resno ljubiti. »Mi bomo za vedno ostali prijatelji...« večera se znajdejo vsi skupaj v kavarni okoli Ericha. ki igra na klavir. Med-de neki mož, pokliče Ericha in ga naj gre z njim v mesto. To je bil njegov poli-ijatelj. »Vselej zaupani svobodi in strpljivosti...« Lenz odide k svojemu političnemu prijatelju dr. Beckerju in mu pravi, da ne more več z njimi delati, ker s tem škodi svojim prijateljem in njihovemu skupnemu delu. Nastanek in razvoj sveta in živih bitii III. KAKO SO NASTALA ŽIVA BITJA? S sodi&ia Zaradi dveh dinarjev zažgala svojo hiio Ali jc Cafova zažgala hišo, da hi sc polastila zavarovalnine, ali je pa le žrtev vaške govorice? Do poldanskih ur je tekla razprava proti 28-letni posestnici v Gorišnici Mariji Cafovi, proti kateri je državno pravdništvo dvignilo obtožnico, da je 13. maja 1.1. v Zamušanih (občina Sv. Marjeta v Slov. goricah) zažgala svojo hišo; to pa zategadelj, da bi prišla do zavarovalnine. Pri požaru je obstajala resna nevarnost, da zgorijo blizu stoječe sosedne hiše, saj se je izmed njih (Tomažičeva), res na petih krajih vžgala. Obtožnico proti osumljeni Cafovi je na razpravi zastopal državni tožilec dr. Hojnik, malemu kazenskemu senatu pa je predsedoval s. o. S. J. Lenart, prisedovala pa sta dr. Čemer in Lečnik; obtoženko je branil odvetnik dr. Stefanovič. Osumljenka jc vseskozi mirno in prisebno pripovedovala, kako je podedovala tisto hišo od svojega očeta, kako jc še dva dni popreje pripeljal njen oče voz sena s kobilo, kako je odšla ona potlej dan pred požarom s kolesom v hišo in zmetala slamo na podstrešje. Pri delu je zgubila dva dinarja. Sc isti dan jih je iskala in sosedje so jo videli, kako je res nekaj iskala pred hišo. Sosed Tomažič ji je celo rekel, da je vredno poiskati dva dinarja, če jili bo našla. Prihodnji dan se je Cafova znova oglasila v na pol prazni hiši, v katero se je nameraval vseliti prihodnje dni neki zidar. Prišla je z velikim usnjčnim cekarjem in hotela odnesti iz hrama orodje. Obenem se je spomnila na dva dinarja. Zatrdno se ji je zdelo, da jih je zgubila na podstrešju. Odšla je tja in prižgala vžigalico, ker je bilo na podstrešju že temno, da bi našla denar. Pri tem pa se ji je zgodila nesreča, da se je po neprevidnosti vžgala slama in pajčevina. Začela je gasiti, a kmalu videla, da ne bo ničesar opravila. Odhitela je s podstrešja in zaklicala na pomoč. „Jezus, kaj se mi je zgodilo, svojo Fiišo sem si zažgala.“ Zadnje so jo slišali reči tudi sosedje. Iz osumljenkine hiše pa se je že dvignil plamen, tako da ji sosedje niso mogli pomagati, ker so morali za-žeti izpuščati iz svojih hiš živino. Ko je Cafova videla, da ne bo ničesar opravila, je sedla na kolo in sc .odp-peljala po ljudi, domov k očetu. Bila re zbegana. Takrat je ni nihče osumil požara, pozneje pa se je začelo govoriti, da io našli gasilci v njenem cekarju v eži majhno stekleničico, ki je močno lišala po bencinu. Cekar s stekleničko (e odnesel drugi dan občinski odbor* :iik Valenko na žandarmerijo. Osum-.jenka sama se je odpeljala k možu, ki (e železničar v Mariboru in mu povedala, česa jo dolžijo. Mož se je pripeljal domov in odprl pred pričami unaro, kjer se je nahajala podobna %'tckleuičica bencina in bencin v njej. Vapisal je ogorčeno pismu odborniku Valenku. Sosedje, s katerimi si je bila navzkriž, bi naj tudi govorili, da si je n ram zato zažgala, da bi prišla do zavarovalnine. Osumljenka pa je na sodišču mirno dokazala, da si je sprta s temi sosedi zaradi neke meje. Osta-e priče so izpovedale za njo, tako »čc, da jc znižala zadnja leta celo za-arovalnino od 15 tisoč na 10 tisoč. Veka štirinajstletnica pa je povedala, vuko ji je pomagala nesti do križišča •ekar, in da takrat ni bilo v cekarju ličesar. Tako sc je pri razpravi istvaril resem sum, da je osumljenka irav za prav žrtev vaških prepirov. > o sed j e so se pač jezili nanjo, ker >i lahko ob priliki požara pogorela vsa 'as. Cafova je bila obsojena, ker jc iz nalomarnosti zažgala svoj hram, na 000 din denarne kazni. Sodbo jcsprc- ela. Obsojen požigalec. 37-letni Karlo Bru-nen se je že dvakrat zagovarjal pred okrožnim sodiščem v Mariboru zaradi požiga. Obtožnica ga je dolžila, da je 14. Rekli smo že, da so nastale zvezde pred 5 do 10 bilijoni let. Ker je sonce tudi zvezda, je moralo tudi ono nastati v istem času. Starost Zemlje pa cenijo znan stveniki na 2 tisoč milijonov let (2 milijardi let). Od svojega nastanka se je naša Zemlja, ki je bila najprej krogla silno vročega plina, neprestano ohlajala. Jasno je, da se je ohlajala najprej od zunaj. Njena površina je postala najprej tekoča, nato gnetljiva kot testo, končno pa se je strdila. Toda plinaste ali žareče tekoče snovi, ki so se v notranjosti Zemlje le počasi oblaje-vale, so prvotno skorjo ne prestano prebijale in gubale. Skozi razpoke so vrele silne razbeljene mase na površino in ustvarjale gorovja. Po Zemlji so rile ogromne vulkanske sile. Še danes imamo na svetu okrog 350 delujočih vulkanov, ki iz notranjosti Zemlje bruhajo žarečo maso, ugaslih pa je gotovo 10 krat toliko. Kako je notranjost Zemlje še vedno vroča, nam poleg vulkanov lahko pove vsak rudar, ki dela v globokem rovu. če kopljemo v Zemljo rov, toplota neprenehoma narašča. Na vsakih 33 m naraste za približno za 1 stopinjo. »To bi bilo torej okrog 3 stopinje na 100 m. Najgloblji rovi so danes v Ameriki. V rudnikih bakra so globoki skoraj 2lh km. Tam morajo delati rudarji v vročini preko 60 stopinj.« (R. Potonie: Postanek Zemlje). Zaradi splošnega ohlajevanja so se pare zgostile, ozračje je bilo mnogo gostejše kot je danes, velike kope oblakov so navadno zakrivale žgoče sonce, neprestani viharji so zatemnjevali nebo. Skoraj neprenehoma so lile na Zemljo vroče plohe, reke in hudourniki so odnašali velike tovore usedlin v orjaška vrela pra-morja. Iz teh naplavin je nastalo blato, ki se je pozneje strdilo v skril, glino ter pesek, iz katerega je pozneje nastal peščenec. Ves ta razvoj, ko se je zemlja hladila, je trajal milijone in milijone let in traja še danes. Toda v neki dobi, ko so se z najrazličnejšimi raztopinami zemeljske površine nasičene mase vode dovolj ohladile, so se pod posebno ugodnimi pogoji združile nekatere snovi ter z delovanjem druge na drugo in pod vplivi celotnega Neki angleški kandidat filozofije je napisal za doktorsko disertacijo kulturno zgodovino poljuba. Mladi raziskovalec je prišel do zaključka, da je imel poljub v starih časih, zlasti pa pri Grkih m Rimljanih, čisto drugačen pomen kakor danes. Ljubezenski pari se niso poljubljali niti v Atenah niti v Rimu. Tudi Homer ne omenja v svojih epih, da bi se bila n. pr. lepa Helena in Pariš 'poljubila. Prav tako se Odisej na svojih dolgoletnih po-tepljah po morju ni poljubljal s Kaliopso ali Kirko, ki sta ga lovili v svoje ljubavne mreže. V starem času je pomenil poljub na ustnice posebno spoštovanje in veliko prijateljstvo. Sorojenci so se poljubljali na ustnice, da bi s tem občutili svoj dih in si na ta način izmenjali svoje duše. Kajti dih so tedaj smatrali za dušo. To iia-ziranje je še danes razširjeno pri mnogih narodih z nižjo kulturo. Na ta način je tudi mogoče raztolmačiti navado starih Grkov in Rimljanov, ki so hoteli s poljubom uloviti poslednji dih umirajočega in se s ,tem dotakniti njegove duše, da bi še naprej živela. oktobra predlanskim užgal streho na kleti svoje žene Marije Brumnove v Zago-viču. Državno tožilstvo ga je obtožilo požiga iz koristoljubja. Klet je bila zavarovana za 5000 din pri Vzajemni v Ljubljani ter bi jo naj Brumen zažgal, da bi si prisvojil zavarovalnino. Ogenj pa je prešel ob priliki požara z Brumnove kleti na sosedno Koradino poslopje, kjer je zgorela stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, hlevi in krma. Brumen je bil obsojen po obtožnici na leto dni in 2 mesece težke ječe, za tri leta pa je izgubil častne državljanske pravice. zunanjega sveta ustvarile življenje. Vse to gibanje tvarin, celota vseh snovi je predpogoj življenja in ustvarja življenje. Iz tega sledi, da je živa snov v stalnem gibanju, da se neprenehoma ustvarja, propada in spet ustvarja. Med tem neprestanim gibanjem pa se tudi neprestano razvija. Tako so iz prvih ži vih bitij, ki so bila tako majhna, da bi jih s prostim očesom sploh ne mogli videti (manjša od desetinke mm), nastale višje razvite živali. Toda ta razvoj je trajal, kot bomo videli, milijone in milijone let. Vsa živa bitja, — pa naj bodo to amebe velike 80 do 500 tisočink mm, črvi ali žabe ali vrabci ali rastline ali sloni ali ljudje — vsa imajo skupno notranjo sestave. Vsa sestajajo iz celic ali stanic, v katerih se odigrava življenje, to je dihanje, hranjenje, razmnoževanje itd. Celotno delo vseh celic živega bitja ustvarja življenje. Živa bitja rastejo tako, da se stanice mno-že. Toda zdaj bo marsikdo pomislil: Dobro! Vsa živa bitja imajo skupno, enako notranjo sestavo. Kako je pa potem mogoče, da so na svetu tako različna bitja: amebe, žabe, vrabci, sloni, ljudje? Če bi bila vsa iz enakih sestavin, bi morala biti vendar enaka. Znanost pa na to odgovarja: Iz enakih celic so se razvila bitja zato tako zelo različna, ker so živela pod zelo različnimi zunanjimi pogoji. Vedno se moramo zavedati, da ni nikjer na svetu dveh krajev, kjer bi bilo popolnoma isto podnebje (ista toplota, isti mraz, iste padavine, isti vetrovi itd.), kjer bi bila popolnoma ista sredstva za prehrano in popolnoma isti pogoji za bivanje. Zunanji svet neprestano vpliva na živa bitja in jih sčasoma iz-premeni. Ko se pa te spremembe — nova svojstva — učvrstijo, tedaj postanejo tudi dedna. Tako se živa bitja izpreminjajo. Tako je tekom sto in sto milijonov let nastalo rz prvotnih prabitij okrog milijon živalskih jn pol milijona rastlinskih vrst, (kolikor jih danes poznamo). Temu nastajanju novih dednih lastnosti, ki povzročajo nove oblike živih bitij, pravimo z znanstvenim izrazom mutacije. (Nadaljevanje prihodnjo soboto.) Šele mnogo kasneje je poljub postal to, kar pomeni danes. Danes poljub ne pomeni več tistega, kar je nekoč. Danes pri poljubljanju ne mislimo več na to, da bi s: izmenjali duše; danes bi bilo to nekoliko smešno. Prav tako bi bilo smešno, če bi se med moškimi sklepale pogodbe in prijateljstva s poljubljanjem. Sicer se v veselem razpoloženju to tudi danes še dogaja, vendar pa te izjeme to pot ne potrjujejo pravila. ! Toda vse to še ne pomeni, da bi bil poljub danes nekaj čisto profanega. Včasih je bil poljub — zlasti v časih razkošnega dvornega življenja — bistven del ceremoniala. S poljubljanjem roke — neznana stvar v starem veku in pri naravnih narodih — so ljudje izražali svojo ponižnost in udvorljivost. Poljub je s tem postal samo; poza in dolgo časa je bilo treba, da je postal izraz ljubezni med dvema človekoma. Naziranja različnih narodov o poljubu so tudi danes povsem različna. Medtem ko je n. pr. v Ameriki poljub stvar brezpomembnega zabavanja, imajo romanske države o poljubu mnogo strožje nazore. Na Daljnem vzhodu, predvsem pa na Japonskem, je prepovedano vsakršno poljubljanje na ustnice. Na Japonskem mečejo tudi iz filmov vse prizore s poljubi. To smatrajo Japonci za nedostojnost. — Okusi so res povsod drugačni. Ključ Rokavskega predora Odkar je pred meseci britanska vladarska dvojnica zmagovito pose tila Pariz, so privrženci podmorskega prerova dobili nove nade. Sicer se zdaj ne pogovarjajo, da bi napravili podmorsko železnico, pač pa jim je na umu podvodna cestna podmoliiia, seveda dvojna, ker bi v obe smeri po njej švigali avtomobili. Vse naprave bi baje stale komaj poldrugo milijardo švicarskih frankov. Čakajoč uresničenja še vedno obstoji pričetek tega franko-britanskega predu-ha. V kraju Sangatte-lčs-Calais zeva hodnik, ki so ga nalivi zadnjih 50 žim naposled le napolnili z vodo. Skladišče za les in gradivo je še zmeraj skrbno zaprto in zaklenjeno. Ključ od tunela se čuva v Paiizu od 1. 1886. Dogodki poslednjih dni pač niso taki, da bi pospeševali dozori-tev starega načrta. nk POGLED V MINULOST Fantastičen načrt, kako pogledati v preteklost, opisuje M. Luckiesh. K temu služi superteleskop, kjer je med objektiv in okular položena priprava, ki z elektriko okrepi svetlobo. Recimo, da je nekje daleč v vsemirju 'zrcalo, ki je odbilo svetlobni žarek in tega vidimo močnejšega v superteleskopu. Če je zrcalo na Siriju, lahko zagledamo dogodek, ki se je pri nas zgodil pred 18 leti. Tako zrcalo v vsemirju so ohlajena telesa, ki jih jc mnogo in imajo to prednost, da so v različni oddaljenosti od zemlje in se morejo torej v njih opaziti dogodki različnih dob. Motila bi samo rotacija zemlje. Lahko pa se tudi poučimo, o prihodnosti. Ni izključeno, da živijo na drugih zvezdah v vesoljstvu stvori in če jih zagledamo, lahko sklepamo na svojo bodočnost. Mogoče bi našli različne stadije razvoja in v enem izmed teh smo mogoče mi. Res je . Lukieshov načrt fantastičen, toda še vedno je delovala najprej domišljija, na kar ■ poizkusi praktik, kaj je mogoče in kaj ni. Koliko hočete za tega čudovitega papagaja! »On sam tako odlično govori, gospa, da se lahko z njim osebno sporazumete za ceno.« MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih o Blasih »taoa yaafai 60 ■»: aalmanlla orlitoiblna aa tt oglase la din 6.—. Dražbe, ureklld. dopisovanja In ‘'"'‘“V01**1 “V-®,0 l,~ baiadl. Nalmanl?i znesek za te oglase le din 10.-. Debelo »I <;*• “ aL**? drolno. Oglasni davek r* enkratno oblavo *na»a din 2.—. Znesek za male ogla*«** oUCole takol orl naročilo oziroma sa »e vposlatl v Dietna skaoai r naročilom ali oa oo J"»C« »L Z« vsc pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti taamkg ra j din._____________________________________________ Razno ČE HOČETE res dobro vino piti. morate v »Prešernovo klet« priti. Trafenik v Gospo ski ulici. 244 NAKUP IN ZAMENJAVA zlata, ur. verižic, prstanov in zobovja. Brezplačna pojasmi* la glede zastavlialnih listkov. M. Hger-jev sin. Maribor, Gosposka 15. 387 ŽENINI, NEVESTE! Madrace, otomane. kavče kupite solidno in poceni pri Šterbalu, Meljska 2. 311 PEVCI KOBANCI priredijo veselico dne 22. I. 1939. pri Košiču v Kamnici. t Prijatelji vesele zabave in le-ipega petja vabljeni. Vstop p.rost. 396 Uverlte se o odlični kvaliteti in ZMERNI CENI VIN iz zaloge obnovljene o novem letu v restavraciji A. Senica. — Čez ulico že od 1 litra naprej znaten popust. 441 ČEVLJI ZASTONJ! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem postavil Čevljarsko delavnico. Izdelujem po najnižji konkurenčni ceni moške tomplance 25 din. žen ske 18 din. Posebno ugodnost nudim odjemalcem novih čevljev. Ako naročitelj odvzame 14 parov čevljev po meri mu napravim petnajsti par zastonj. Za prima izdelavo in točno postrežbo jamčim. Franjo Koic Radvanjska 31, Studenci. 450 STEZNIKI Praktični, elegantni, brez ribje kosti in gumija, po meri, razen tega nainovejši modeli modrčkov v veliki izbiri pri »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24.___________486 GOSPODJE! Oglejte si izložbo »Indefor-mex« srajc, katere vam po nizkih cenah nudi trgovina Jo-slpšraJ. Maribor. ______529 NA ZNANJE! A. Čerin ml., »anetnik in dekorater, Maribor. Koroška c. 8. ima tel, št. 29-47. 451 UPRAVA REVIJE »JUGOSLOVANSKI BISERI« naznanja, da g. inž. Fr. Zad-nek ni več upravičen nabirati za to revijo oglase ali inkasirati katere koli zneske. 468 Zgodovina poljuba POLJUB JE IMEL V RAZLIČNIH ZGODOVINSKIH DOBAH RAZLIČNE POMENE. STARI GRKI IN RIMLJANI SO POLJUBLJALI NA USTA ČLOVEKA, KI JE UMIRAL. . VARAŽDINSKE TOPLICE komur so zimski meseci čas občutnih bolečin, stori dobro, ako pride za kratko dobo v Varaždinske Toplice, da se reši bolezni in bolečin. Konstantinova kopel je urejena tudi zdaj za zimo, sobe, kopalnice in hodniki se ogrevajo, vse je pod isto streho, tudi kopališka restavracija je v sami zgradbi. Nudimo vse ugodnosti za bivanje z nesezonskimi cenami, sobe din 20.—, kopeli 10.—, oskrba 30.—. Državni uradniki in upokojenci popust. Zaradi omejenega števila sob je treba o prihodu vnaprej obvestiti. ZA PLES! Novi vzorci za dečve in svile v veliki izbiri v modni trgovini Jos. Šraj. Maribor, Palača banov, hranilnice. 258 IZJAVLJAM da nisem plačnik za dolgove ‘ki jih je prevzela moja žena Rozina Golež. Franjo Golež, Sp. Dobrava št.. 176. p. Hoče 494 __________ Dnevno- sveže tržaške pustne krofe dobite samo v pekarni Čebokli, Glavni trg 9. 489 »GRIČ«. KOLINE Vse vrste klobas. Vina od din 10.— naprej. Vetrovna elekrika. 483 VINO, obdavčeno, samo nad 5 1. pri Kolariču v Krčevini.nad Tremi ribniki. ________________ 526 Fietno novi vzorci 2a PLANINSKI PLES pri i Maribor, Gosposka ul. 14 VINIČARUA z vinogradom, sadonosnikom njivami, gospodarskim poslopjem se proda takoj. Cena po dogovoru. Garbajs Franc, Vukov je 5 p. Sv. Mar jeta ob Pesnici. 439 Lep, mlad, dresiran pes, NEMŠKI OVČ.IAK ugodno na prodaj. Grohar, Strosmajerjeva ulica 3b. 444 Prodam STAVBENO PARCELO m2 din 16.—. Slomškova 50. Pobrežje, Špesovo selo. 447 POCENI NA PRODAJ: ženski in moški plašč, pernica in podzglavniki. Poizve se v mlekarni, Trg svobode št. j. 452 PISALNI STROJ . tovrstna svetovna znam* .ka, v izvrstnem stanju, kakor nov. zelo ugodno na pro daj. Draksler, trgovina in me Iianična delavnica, Vetrinjska ul. 1L 457 HIŠA dobro idoča gostilna v mestu ugodno takoj na prodaj. Ponudbe na upravo Večernika pod »Dobra gostilna 200.000« 459 Več pohištvenih PREDMETOV poceni na prodaj. Ptujska c. št. 3. 463 Novozgradba, 4 stanovanja po 1 soba, kuhinja, vrt 42.000 — Dobroidoča gostilna : oralov zemlje 56.000. — Trgovska hiša z dobro idočo trgovino z mešanim blagom; 6 sob, kuhinja, vrt 70.000. — Novozgradba. 8 stanovanj, 260.000. — Posestvo, 26 oralov z velikim sadonosnikom 150.000. — Posredovalnica »Rapid«. Maribor, Gosposka ul. 28. 508 Spomnite se CMD! Službo dobi IŠČEM KUHARICO ZA VSE Predstaviti se je v Gregorčičevi ul. 12-11 od 2.—3. ure. 428 KUHARICA popolnoma vešča v vsakršni kuhi, ki opravlja tudi druga hišna dela, sc sprejme 1. ali 15. februarja. Naslov v upravi »Večernika«. 430 MLAJŠE DEKLE zmožno kuhanja in vsega gospodinjskega dela se sprejme k dvočlanski družini v mestu. Ponudbe je poslati pod »Pridna in poštena« na upravo lista. 445 DELAVEC SE SPREJME na stanovanje. Koroščeva ul. Plohl. 456 Sprejmeta se DVA GOSPODA na celo oskrbo 1. - februarja. Meljska 29. Maribor. 497 SPREJEMAM ABONENTE ter nudim svežo m ceneno hrano, dostavljam tudi na dom. Se priporoča Marija Drčar, »Mariborska menza nasproti stolne cerkve. 448 NA STANOVANJE sprejme solidnega gospo da. Barvarska 5, veža, vrata 4. centr. ________________480 Gospodično sprejmem na STANOVANJE IN HRANO Naslov v upravi. 488 Kupim Kupstojalo za kavo ter mlin za kavo na električni pogon. Dopisi na upravo pod »Kasa«._____________507 Kupim ZLOŽLJIVO POSTELJO v dobrem stanju. Naslov trpravi »Večernika«. 509 KUPIM PARCELO okoli 1000 m2 na Pobrežju ali Zrkovcah na odplačevanje. Ponudbe na upravo pod »Mesečno 500«. 442 PISALNI STROJ kupi »Anos«, Orožnova 6. 453 TOVORNI AVTO malo rabljen, kupim. Nosilnost 4—5 ton. Čebelarski doni, Pesnica. 472 KUPIM SKOBELNIK (Hobelbank) in rabljeno mizarsko orodje. Joško Jager, Mlinska 9.____________ 478 TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM ali prazni lokal kupim. Ponud be na upravo pod »Prometna cesta OPREMLJENA SOBICA s posebnim vhodom se odda. Magdalenska 46. 517 SOBA S ŠTEDILNIKOM se odda v Mejni ul. 14. 521 Stanovanje DVOSOBNO stanovanji: s kuhinjo in shrambo sc odda takoj v najem. Magdalenska ul. 33. 501 Stanovanie išče SOBA S KOPALNICO velika, sončna in strogo čista se s 1. februarjem odda solidnemu gospodu. Vprašati Aleksandrova cesta 47 (nasproti kolodvora). II. nadstr. vrata 3. 438 ni papir v zvitkih dobavlja v vseh barvah in širinah thatitotska JUskatua A. A. Maribor, Kopališka ulica 6 Teleion 25-67,25-68, £5-59 Najboljša reklama vsakega trgovca 1 Prodam IZBOREN CVETLIČEN MED din 16.-— za kg oddaja Kmetijska družba. Maribor, Melje 12, tel. 20-83. Pri večjem odjemu popust. 385 ZA TRGOVSKI LOKAL imam ugodno na prodaj kompletno opremo: pulte, stelaže, steklene omare itd. Vprašati pri Ivan Bezjak, tovarna olja. Fram. postaja Rače-Fram. 397 PRODAM MOTORNO KOLO znamke Sachs 2.5 HP, malo rabljeno in v odličnem stanju. Cena> 3200 din. Vprašati v trgovini. Aleksandrova 61. 431 OREHOVA JEDRCA svpža, prbdam od 10 kg naprej po 25 din kg. Isto tam se proda aidov in cvetlični med po 18 din kg. Naslov v upravi.__________________500 AVTOBUS »TATRA« cilindrski, 16 sedežni, dobro ohranjen, zaradi nabave večjega avtobusa ugodno naprodaj. Ponudbe na upravo lista pod »Avtobus«. 502 HIŠA velikim vrtom naprodaj. — Pobrežje, Nasipna 31. 503 Proda se zelo dobro ohranjena 10 cevna CEPHIROVA PEC Knjigarna Scheidbach. Gospo ska 28. 506 PRODAM 4000 m9 vrta z dvema enonadstropnima 10 stanovanjskima hišama, novo gospodarsko poslopje, primerno vrtnarsko, mesarsko ali gostilniško obrt, 20 minut od Glavnega trga. Maribor Naslov: Senica, Plzenski dvor, Maribor* Tattenbachova. 436 ________ Športni OTROŠKI jeva 5. VOZIČEK Studenci. Cankar-443 NOV KROJAŠKI STROJ »Singer« in nova stenska ura »Sch\varzwaIder-KukUk« vsled odpotovanja ugodno proda. Ponudbe na upravo pod »Krojač«. 466 PRODAM PARCELO Pobrežje, Jadranska ulica. Vprašati Pobrežje, Zrkovska c. 51. 470 PEODAM POSESTVO 3 orale zemlje z zidano hišo in gospodarskim poslopjem Levstikova št 11, Tezno. 477 KOLOBARČKI trdi in mehki na prodaj. — Vollmeier, Sv. Ožbalt 71. 449 PRODAM zaradi odhoda kratek-klavir (Stutzfliigel) din 2500, jedilnico 3000 in spalnico 2800 Pod »Odhod«. 464 KRATEK KLAVIR (Stutzfliigel) Mignon. črn, po ceni na prodaj. Špedicija. Aleksandrova 51. »Jugošpe-dit«._______________________ 473 perfektna kuharica za vse, ki govori nemški, sl išče za takoj. Vprašati Zrinj-skega trg 3/1. 453 POŠTENO DEKLE z dežele, sposobno vseh gospodinjskih del išče zapo-slenja. Ponudbe pod »Pošte-na« na upravo. 465 Iščem FOTO-POMOČNICO sposobno retušerko. Foto-Kieser, Vetrinjska ul. 30. Ma ribor. 469 POSTREŽKINJO iščem. Nadgeometer Gotzi, Aleksandrova 43. 474 Mlada in inteligentna samostojna KUHARICA absolventinja gospodinjske šole išče nameščenja za takoj. Cenj. ponudbe na upravo pod »Vestna«. 475 SOBA SE ODDA Slovenska 24. prost vhod, pritličje desno. 454 SOBO IN KUHINJO oddam s 1. marcem na Pobrežju, Sokolska 4. Špelec. 458 OPREMLJENO SOBO čisto, sončno-, oddam. Ob brodu 3. vrata 2, s 1. marcem samo drž. ali tovarniškemu uradniku. 461 SOBA se odda boljšemu gospodu. Poseben vhod. Koroščeva 5. 513 Oddam OPREMLJENO SOBO lepo. sončno, s kopalnico noVt hiši. Dalmatinska 26. 476 Iščem ENOSOBNO STANOVANJE s 1. marcem. Ponudbe poslati na upravo »Večernika« pod »Učiteljica«. 42<> V nalem GOSTILNO ODDAM na račun ali sprejmem dru žabnico za gostilno in trgovino. Potrebno 2—5000 kav-oije. Ponudbe na upravo lista pod »Okolica«. 455 Dopisi HREPENIM! Pismo odposlala poštno ležeče Maribor. Olga. 467 Vse za v s vila in volna, venčki in šopki, nogavice, rokavice, srajce, ovratniki najceneje v bogati izbiri Hlm Militi Maribor, Gosposka ul. 14 NA PRODAJ nova kompletna spalnica, barvana- 1700. Mizarstvo Miklošičeva 6. 495 OTROŠKA POSTELJA proda. Eichmeister, Tru-barjeva ul. 4. 492 Prodam 3 STANOVANJSKO HIŠO velikim vrtom poceni. Sp. Radvanjska 10. Nova vas, Milič. 485 Poceni se proda KONJ IN DVA VOZA Pekarna Began, Zg. Radvanje. 523 Posast mmmmm*- —-agar-' KUPIM DVOSTANOVANJSKO HIŠO na odplačevanj?. Ponudbe na upravo pod »Mesečno 800« 373 Sprejme se marljiv in samostojen TKALSKI POMOČNIK in 1 samostojna NAPELJAVKA Ponudbe pod »Marljiv in sa mostojen« na upravo lista. 481 SOTRUDNIKA proti delitvi zaslužka in pristopnini din 3000 sprejme Realitetna pisarna. Maribor, Aleksandrova 33. 496 Simpatično in inteligentno POSTREŽNICO (samsko) sprejmem. Naslov pove uprava. __________________490 UČENCA sprejmem v špecerijo, prazno sobo oddam. Krčevina, Aleksandrova 7, v špeccriji. 514 JSluibo lUe „ NOČNI ČUVAJ Izsluženi stražnik srednjih let prosi službe nočnega čuvaja ali vratarja. Praunsper-ger. Koroška 26/1. 73 Obilo sreče mlademu paru Premišljujte in rekli bodete: Pol življenja prebije človek v stanovanju, Radi tega krite svojo potrebo v strokovni trgovini WEK A-Maribor Opremimo Vam prijetno, lepo in ceneno. Oboje je važno, ker hočete v Vašem življenju stanovati zadovoljno in srečno. Obiščite našo hišo brez vsake obveze za nakup, imeli bodete najboljši utis o naši izbiri in naših cenah Lepa domačija ob drž. asfaltirani cesti blizu cerkve in kolodvora z lepo stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem, 8 oralov zemljišča, njiv, travnikov in gozda, vse v najboljšem stanju, se ugodno proda. 4,1 Informacije iz prijaznosti pri g. Jos. Weis, trg. v Mariboru, Aleksandrova c. V*™*? V? 4 //lULVTUoJlavutv |\>J «Jt/vux&y /pvč- iTooot, jM-aAit'01/ "Ufc/jLoUtAtta. St 2jj~t5 Ae m« *e *ee Mm/a zadovoljnih poslušalcev V zadnjem času je »KARITAS« med drugimi izplačala cele zavarovane vsote ob smrti sledečih lanov in član5 Kogovšek Franc, Škofja Loka, Poljanska c. 13: Marinšek Neža, Ruše 114; Kirbiš franc, Zerkovce 40; Tratnik Marija, Zaerad 79. p. Celje; Kocelj Anton,. Vodicc 62;. Petrič Ana. Gradac 97 ori Metliki; Sever Marija, Črnuče 3, P- Ježica; Kristan Franc, Vrba 2. p. Žirovnica- Toš Neža, Brengova 32, p. Sv. Anton v Sl. s-; Prašnikar Alojzij, Golčai 1, p. Lukovica; Celarc Jera, Vnanje goricc 5, p. Brezovica; Soklič Marija, Ljubljana, Sy Florjana ul. 35. Kunstlj Leopold, Podlog 31. p. Sv. Vid pri Pl Ceč Martin, Brunška gora 6, p. Radeče; I.edl Maks, Celje, Gosposka 1 Škrabi Alojz, Maribor, Kreniplieva S; Semlič Ignac, Lokavec 28, p. Marija Snežna Brenknš Anton, Zg. Besnica 59. p. Kranl; Hegeduš Jožef, Petanjci 72, p. Rankovci; Stlrn Nikolaj, Zapoge 22, p. Smlednik; Terdln Franc, Lačna gora 34, p. Oplotnica; Jošar Stefan, Murska Sobota, Aleksandrova V: Helmich Marija, Dvor pri Žužemberku 14: Cuak Jožefa, Gomilsko; Toporlš Marija, Tržič, Ljubeljska 31; Stefauciosa Uršula, Vrli 19, p. Sv. Rupert na IX; Dolenc Ciril, Ljubljana, Tavčarjeva 12/1 -Topolnik Marija, Murščak 3. p. Slatrna-Rad.. Solar Ana, Dražgoše 79, p. Železniki; Burkelc Matija, Kaplja v. 44, p. Št. P.p. Preb.: Majcen Blaž. Radeče pri Zid. mostu 65;. Podgoršek Ivana, Ljubljana, KriževniŠka 9; Pohar Marija, Črnivec 18, p. Brezje. Dvojno zavarovalno vsoto je izplačala KARITAS ob smrti sledečih zavarovancev; Slrovan Terezija, Stara vas 64, ker je umrla za opeklinami; Žirovnik Jera, Britof 20, p. Kranj, ker se i pri padcu po stopnicah udarila na sence in zaradi 'ega kmalu umrla ter Zupan Franc* Hrušica 45, p. Jesenice, ker sc je po nesreči udaril na roko in !