Spedtztone Hi abbonamento postale — Foštmna plačana v gotovini Leto XXII., št. 244 uprjvuistvo Liublian* Kučani jeva aiica i, Telet on k. 41-22. 31-23. 11-24 to-«racm oddelek: Ljubljana. Puccinijeva ali- 0» 5 — Teletoo fc. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Rafuni: a Ljubljanske pokrajino pn poštno čekovnem zavodu k. 17.749, za ostale kraje Iraliir Servmo Conn Con Po« No 11-3118 IZM.JUCNU ČAMOPSIVO » oglase a lit. Italije m inozemstva »tna On ione PuhMirirt Ifaliana S \ MILANO Ljubljana, sobota 24» oktobra 1942-XX Cena cent. 80 Izhaja vsak dan razen ponedeLika Naročnina znaia mesečno La 18.—v a inozemstvo pa Lit 22.80. Utedoiiifo: Lfobljam. Puccinijeva ulica feer. 9. tur. 31-22, 51-23. 31-24. Rokopisi te ne vračajo. CONCESSIONARJA ESCLUSIVA per la pob- bliciti di proveoieoza italiana ad estera: Unione Pnbbliciti Italiana S. A. MILANO Nuove perdite nemlche In veHvoH io velivoli bntasnid abbattuti — Continuans le opera-zioni sugH aeroparti di Malta II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 23 ottobre 1942-XX il seguente bollettino di guerra n. 880: Nella giomata di ieri le opposte aviazioni hanno aneora duramente combattuto nel ciflo egiziano e nuovi successi sono stati conseguiti dai cacciatori delFAsse: Risul-tano abbattuti 20 velivoli britannici, dei quali 5 dalla caccia italiana, 10 da quella germanica, 5 dalie batterie contraeree. Tutti i nostri apparecchi ritornavano alle basi. Sul fronte terrestre particolare attivita esplorativa nel settore settentrionale. Nostri bombardieri in picchiata hanno continuato le operazioni sugli aeroporti di Malta. La notte seorsa il netnico ha compiuto incursioni sulle citti di Torino e Genova: A Torino piccoli incendi prontamente do-mati, a Genova 1'attacco nemico effettuato da piu ondate di aerei con lancio di bombe dirompenti ed incendiarie, ha assunto note-voli proporzioni causando danni rilevanti a fabbricati civili. £ in corso Taccertamento del numero delle vittime. II contegno della popolazione 6 stato eremplare. Due apparecchi nemici sono stali abbattuti dalla di-fesa contraerea. P3 skih letal Nove s©vrain@ letalske rzgube ugotovitvah |e bilo sestreijeisih 2o britan-Nadaljujep se ope?ac:Je proti letališčem na Malti Glavni stan italijanskih Oboroženfh sil je objavil 23. oktobra naslednje 880. vojno poročilo: Včeraj je letalstvo z obeh strani še vedno imelo hude boje v zraku nad Egiptom in so lovci dosegli nove uspehe. Sestreljenih je bilo 20 britanskih letal, izmed katerih so jih 5 sestrelili italijanski lovci, 10 nemški, 5 pa protiletalske baterije. Vsa naša letala so se vrnila na oporišče. Na kopnem se je razvijalo izvidniško delovanje zlasti v severnem odseku bojišča. Na.1a strmoglavna letala so nadaljevala operacije nad letališči na Malti. Snoči je sovražnik izvršil letalske napade na mesto Torino in Genovo. V Torinu so izbruhnili manjši požari, ki so bili takoj zadušen;', v Genovi wi je napad, ki so ga sovražnikova letVUa izvedla v več zaporedjih valovih z rušilnimi in zažigalnimi bombami, zavzel zraten obseg in povzročal znatno škodo na a osebnih poslopjih. V teku je ugotavljanje števila žrtev. Zadržanje. prebivalstva je bilo zgledno. Protiletalska obramba je sestrelila dve sovražni letJili. Očmev letalske zms^e v Egiptu Madr VJ. 23. okt. s. Letalsko bitko v Egiptu smatrajo v tukajšnj:h krogih za . največjo. ki je bila kdaj glede na število letal, in poudarjajo veliko zmago Italijanov. V navdušenih komentarjih zlasti na-glašajo, da je bila zmaga do;ežena edino zaradi spretnosti in junaštva posadk, kajti število letal je bilo na obeh straneh enako. Listi objavljajo z ogromnimi naslovi angleške izgube ter poudarjajo majhne izgube Italijanov in Nemcev. Pri tem omenjajo tudi bombardiranje Gibraltarja, ki kaže. da so italijanska letala povsod navzoča in zmagovita na ogromnem prizorišču bojev. Angleško barbarstvo Berlin, 20, okt. s. Pod naslovom »20 let fašizma« je pričel »Volkischer Beobachter« objavljati članke svojega dopisnika iz Ri- ma. ki opisuje etape triumfalnega dviga fašističnega gibanja, borbe pred slavnim pohodom v Rim ter zgodovinske dogodke pred uveljavljenjem najbližjih sodelavcev in po njem. Svečana zgodovinska 50-latnica, piše glasilo narodnega socializma, pada v dobo, ko ni časa za velike proslave. vendar pa je prav, da zlasti ob tej priliki množica posveti svoje misli velikim dogodkom in gigantskim zgodovinskim likom našega stoletja. Naslednji članki, ob-jasnjuje nemški list, ne bodo skušali cčr-tati zgodovine fašizma kot teke, ki je splošno znana, temveč našteti nekatere najbolj pomembne dogodke pred pohodom v Rim, kajti predzgodovina fašizma je neločljiva celota z življenjem Benita Mus-solinija. Dne 23. marca 1919 je ta mož, genij italijanskega rodu, z jekleno voljo vrgel prvo seme ideje, ki se je kmalu uveljavila v svetu kot nova vera stoletja. Nemški tisk o razmahu fašizma Berlin, 22. okt. s. Tukajšnji tisk je ožigosal nekvalificirano dejanje angleških bombnikov, ki so bombardirali neko nemško zdravstveno postajo v severni Afriki. Tisk poudarja, da so barbarski napadi na nevojaške objekte postali že običaj angleškega vojnega vodenja. »Volkischer Beobachter«, »Lokalanzeiger«, »Deutsche Allgemeine Zeitung« in »Bdrsenzeitung« poudarjajo, da je angleško poveljništvo znova dokazalo, da noče upoštevati ženevskih dogovorov glede zakonite in nezakonite vojne, če Angleži ne morejo kljub uporabi vseh potrebščin in moštva, ki jim je na razpolago na bojiščih v Egiptu, doseči nobenega uspeha, to gotovo ni zadosten razlog, da stresajo svojo besnost na neoborožene in ranjene ter trdovratno z živalskimi instinkti mečejo bombe na poljske bolnice in bolniške ladje osi, kakor se je že večkrat pripetilo. Ta brutalnost, ki nima primere, se lahko pobija samo z uporabo protiukrepov in sicer z vso odločnostjo in energijo, ki jo je take prilike zahtevajo. Anglosasi ne pridejo preko obljub $mutsovc priznanje o nesposobnostih boljše viških zaveznikov za ustvaritev druge Ssmte Berlin, 22. okt. s. Nekateri dnevniki v Berlinu se na kratko bavijo z govorom, kil ga je imel včeraj v Londonu min. predsednik Južnoafriške zveze general Smuts. Li-stj poudarjajo, da je imel Smuts, preden je stopii na govorniški oder, dolg razgovor s sovjetkim veleposlanikom v Londonu Majskim, bržkone zato, da bi mu Majski prišepnil, kaj sme govoriti glede Sovjetske Rusije. Kljub temu, pišejo listi, ni vedel Smuts povedati ničesar novega glede boljševiške Rusije, ne glede ostalih vprašanj, ki se jih je dotaknil v svojem govoru. Prvi, ki so opazili praznoto njegovega govora, so bili seveda sami poslušalci obeh zbornic, katerih razočaranje je bilo, kakor trdijo dopisniki nekaterih nevtralnih rstov, zlasti silno zaradi tega, ker je angleška propaganda naredila ve^ko reklamo za ta nastop. Južnoafriški politični avanturist, komentira »Zvvolfuhrblatt«, je govoreč o vojaškem položaju znal samo ponoviti še predobro znane argumente anglosaške propagande in celo tiste o drugi fronti, ki naj bi jo zavezniki metodično pripravljali. Smuts je navedel smešen argument za ofenzivo proti silam trojnega pakta, češ, da so sedaj zavezniki v stanju preiti, kadar hočejo, iz pričakovanja v akcijo. V spominu so še izjave angloame-riških politikov spomladi glede nujnosti prehoda k ofenzivi proti silam osi. Znano je, kako bedno se je izjalovil poizkus, da bi to propagandno žirokoustenje dobilo težo in podlago. Tedaj je ta propaganda imela še vsaj ta namen, da je metala prah v oči zaveznikov v Moskvi, dočim danes, zaključuje nemški list, ne more spremeniti nezadovoljstva v nasprotnem taboru. Bern, 23. okt. Hrup. ki je nastail v Londonu zaradi obiska maršala Smutsa. in nestrpno pričakovanje njegovega govora sta tudi v inozemstvu zbudila vtis. da bo afriški strateg sporočil svetu kaij zares velikega, tisti, ki običajnim sredstvom anglo saške rek'ame najmanj zaupajo, pa so bili mnenja, da bo ministrski predsednik Jvžne Afrike vnesel kaj novega vsaj v večno razpravo okrog »drugega bojišča« »Tribune de Lausanne« piše: Govor je bil zgovorjen, če p>a sodimo po analizi, ki izhaja iz londonskih informacij, si lahko mislimo, da jc bilo poslušalstvo razočara- no, kajti ta govorniški izliv ne vsebuje dejansko prav nič senzacionalnega. V svojem bistvu pomeni le pairafrazo govonvv. ki so jim imeli v zadnjem času Churchilli in drugi britanski državniki. V njem naletimo namreč na vsa najbolj znana poglavja: op^imristiične sodbe o strateškem položaju, pokilon »zdiružemih nairedev« odporu Sovjetske zveze, zaupanje v končno zmago in naštevanje plemenito h načel, ki bi jih biilo treba vnesti v mirovne pogodbe. Odveč bi biilo ponatisniti še druge nevtralne komentarje, siaj jih ta vse zajema. Nezadovoljstva je popolne in splošno; maršali je govoril kot kak papagaj. Navedeni list pa beleži tudi naslednje trditve, ki morda predstavljajo glavni del govora: »Defenzivna faza se bliža svojemu zaključku; prizorišče je pripravljeno za prvo ofenzivno fazo. Rusini moramo dati vso možno pomoč, da jo podpremo v njenem ko:osebnem naporu. To pomoč moramo' nuditi čimprej. kajti Rusija doprimaiša več kakor svoj delež skupnih naporov.« Kolikokrat smo že slišalli podoi>:«e fraze iz ust britanskih vodttteljev! Ali smo si morda sploh moglii misliti, da se bo Smuts pojavil pred obema zbornicama s takšnoe izjavo: »Obrambna faza se bo še nekaj časa nadaljevala. Trdno smo odločeni, da mimo cVopustimo. da se Rusija prav do dna izgubi v prepadu«? Kar pa vzbuja pozornost in seveda še posebej pozornost Rusov, pa je popolna praznota Smutsovih trditev. Tako zaman iščemo podrobne ugotovitve, namreč kakršnega kolii roka, v katerem bo Rusija dobila njihovo pomoč, kakor tudi zagotovitve, da bo ta pomoč zares uspešna; pogrešamo nadalje pojasnila, da bo ta pomoč dana v obliki ofenzive na boiišču, ki bi bilo zares primerno za razbremenitev ruskega bojišča. Jasno na je. da si v Londonu delajo utvare (ailii pa t»> samo poskušajo) glede nadaljnja odporne sposolmosti Ruse v in se niti ne presoja skrajna mor pomoči, ako naj bi zares kaj zalegla. Na dirugi strani pa se hudo motijo ocenjevanju ofenzivne stile osi na vseh bojiščih, keir mislijo (ali skušajo tako misliti), da je vojna v Rusiji zelo oslabila nemško vojsko. Iz te verige zimot Nov sovjetski poraz pred Tuapsejem Vsi sovražnikovi protinapadi v Stalingradu, med Vol odbiti s krvavimi izgubami — Na fronti ob Donu je skupina sovražnikovih sil in Donom um^na Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. okt. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na področju severnozapadno od Tuapseja so vrgle gorske in lovske divizije sovražnika iz odpornih gnezd, ki so bila razvrščena v globokih vrstah. Pri tem je te oddelke kljub neugodnemu vremenskemu položaju trajno podpiralo letalsko orožje. Ob kavkaški obali je bila neka sovjetska trgovska, ladja z bombo tpžko zadeta in jo je posadka zavlekla na plitvino. V Stalingradu je bil zavrnjen sovražnikov protinapad. M«'d Volgo in Donom so sovjetske čete izvedle brezzvezne razbremenilne napade, ki so bili krvavo odbiti. Na fronti ob Donu so maše čete pri' lastnih krajevnih akcijah uničile skupino sovražnikovih sil. V srednjem in severnem odseku fronte obojestranko delovanje napadalnih oddelkov. Letalske sile so znova bombardirale železniški promet sovražnika. Na egiptsld fronti so lahka nemška bojna letala obmetavala z bombami težkega kalibra angleške postojanke ter zbirališča oklopnih in motornih vozil. Nemški '.ovci so v hudih letalskih bojih sestrelili 10 sovražnih letlal pri S lastnih izgubah. Tri nadaljnja sovražna letala je sestrelilo med napadi na naša letališča protiletalsko topništvo. Na Rdečem morju so nemška bojna letala v noči na 22. oktobra potopila 5000-tonsko trgovsko ladjo. Letališča in pristaniške naprave na Malti so bile ponovno bombardirane. Popoldne 22. oktobra so v varstvu nizkih oblakov priletela nekatera sovražna letala nad severnozapadno Nemčijo. Posamezne bombe so povzročile neznatno škodo na poslopjih in na polju. Civilno prebivalstvo je Imelo manjše tegube. Lahka nemška bojna letala so obmetavala podnevi cilje na jugovzhodni in jugo-zapadni obali Anglije. Boji na nož v stalingrajskih predmestjih Berlin, 22. okt. s. Iz pooblaščenega vira se doznava, da so nemški oddelki pehote, topništva in inženjercev, ki operirajo v severnem odseku Stalingrada, dosegli v defenzivnih operacijah zadnje dni odločilen uspeh ne samo v boju proti sovražniku, temveč tudi s terenskimi težkočami. Teren je nedavno deževje spremenilo v pravo morje blata. Istočasno so nemški oddelki zaključili v mestnih okrajih očiščevalne operacije. Odstranili so razpršene čete sovražnika in zavzeli nadaljnje skupine poslopij ter vdrli globlje v področje ruševin, ki so jih rdeči še branili. Na raznih točkah je bil sovražnik vržen s postojank po hudih borbah z bajoneti. Letalstvo e kljub slabemu vremenu nadaljevalo svoje napade na jeklarne »Rdeči oktober« in odvrglo številne bombe na hiše in montažne obrate, ki so še goreli po napadih v pretekli noči. Letala »JU S8« in »HE 111« so povzročila nove obširne požare v industrijskih napravah, kjer nudijo rdeči zadnji obupen odpor. Ruševine zidov so pokopale pod seboj številna strojniška gnezda. Ogenj, ki je nastal po eksploziji letalskih bomb. je sovražniku onemogočil oonovo odpora na drugih postojankah. Obenem so eskadre lahkih bombnikov in protiletalske baterije obstreljevale ter zadevale sovražne postojanke in uničile številne avtomobilske kolone, ki so skušale dovažati esKr-bo branilcem v nevarne postojanke. Bolj-ševiško letalstvo je uporabljalo v teh borbah le malo letal zaradi ogromnih izgub, ki jih je imelo v zadnjih dneh. Berlin, 23. okt. s. Mednarodna obveščeval-valna agencija doznava iz vojnakih krogov, da je boljševikom uspelo v noči na sredo med boji na ruševinah Stalingrada prepeljati na majhnih ladjah ojačenja, M so se prej zbrala na drugem obrežju Volge. V jutru dne 21. oktobra se je opazilo zbiranje čet, toda strašno bombardiranje nemških strmoglavcev jih je po-^nalo v kritja. Preden so sovjetski topovi lahko streljali, se je eskadra bombnikov vrgla nanje z brzino bliska. Težke bombe so bile odvržene nekaj sto metrov od tal. Ko se .ie gesti dim razpršil, se niso videli več niti topovi niti topničarji. številne ladje in velik brod, ki je ob mraku okušal prepeljati ojačenja na obrambne postojanke m ?:e tovarne, so bili cilj protiletalskih baterij. En vlačilec, ki je imel že razdejano krmilo, je zažgala bom>>a iz letala. Ko se je potapljal. se je zrlel kakor goreča b».kla. Nadaljnje izgube po bile zadane sovjetskim tankom, ki so jih pustili, da so se približali na nekaj sto metrov, da bi jih laža vzeli na muho, ko je Timošenko obnovil svoje obupne napad". Boji so se obnovili tudi na zapadnem področju Kavkaza, kjer so hude jesenske nevihte onemogočile v zadnjih dneh sleherno udejstvovanje. Pri Novoresijsku w> morali bo liže viki opustiti važno vifino. V odseku Tua.pseja sta bila dva kraja zaveta v naskoku. Ujetih je bilo mnogo sovjetskih vojakov v odseku Tereka, med njimi nnd 70 let stari možje in mladoletniki ped 14 leti. Berlin, 23. okt. s. Mednarodna obveščevalna agencija je dosnala v vojaških krogih podrobnosti glede stalingrajskega odreka. Boljševiki so skušali tudi v četrtek napasti zaporno razporeditev severnovzhcdno od mesta. Povsod so jih hudo porazile nemške in rumunske čete in so izgubili zlasti v rumunskem odseku znatno količino novih tankov, med katerimi so bili t"d! tanki ameriškega izvora. Letalske sile, med katerimi so tudi rumunske, obvladujejo nebo. Strmoglavci so brez ovire lahko uničili objekte na koonem. Udejstvovanje topništva je bilo značilro za boj v industrijskem predelu Stalingrada, nemški bombniki pa so nadaljevali uničevalno bombardiranje topilnic »Rdeči oKtober« n bližnjih naprav. Ves dan so bile učinkovito bombardirane prometne zveze ;n plovba na Volgi je bila prekinjena. Na fronti pri Tuapseju so nemSki planinci v naskoku zavzeli v čredo CJojth in uspelo jim je pridobiti novo ozemlje v severni in južni smeri. Južna offenziva Je usmerjena proti višinam. Borba je izredno težavna zaradi popolnega pomanjkanja cest. Topništvo komaj lahko posega v vojaške operacije, ki potekajo v gozdovih Celotno civilno prebivalstvo iz raznih krajev okrožja Sikinič je bilo evakuirano. Ta ukrep naj bi zagotovil zimska zaklonišča boljševiškim četam. Brezuspešni Timzšenkovi razbremenilni napadi Berlin, 22. okt. Tako zvana osvobodilna armija, ki jo je maršal Timošenko vrge» v napad proti nemški zaporni črti med Donom in Volgo v nadi, da bo stalingrajsko posadko osvobodil hudega nemškega pritiska, je včeraj ves dan nadaljevala svojo ofenzivo. Rusi so dobili nove pomoči in podporo v dobavah vojnih potrebščin in se jim je posrečilo napraviti že drugič vrzel med nemškimi postojankami. Nekoliko tisoč sovjetskih vojakov se je vklinilo za nekoliko sto metrov preko zaporne črte. toda tudi to pot je takojšen napad nemškega letalstva odvrnil nevarnost. Ko je bila vrzel zaprta, so bile sovjetske čete obko.'jene v nekakem majhnem žepu. Sovražnik je bil nedvomno računa! na okoliščino, da je največji del nemških letališč v blatu in v vodi ter da zato nemško letalstvo ne bo moglo sodelovati v bitki. Ni mogoče povedati, kaj so napravili -Jem-ci. da so se njihova letala lahko dvignila, toda dejstvo je, da so tako strmoglavci kakor tromotorni bombniki v velikem številu lahko poleteli nad bojišče in so s svojim posegom odločili izid spopada. Nemška letala so razbila tudi kakih 20 ruskih oklopnih voz in zavrnila sovjetske čete, ki so že bile prodrle preko zapornega nemškega položaja. Ostanek sovjetskih čet so potem Nemci obkolili in mu grozi popolno uničenje. V Berlinu pripminjajo, da ta Timošen-kova ofenziva sicer še ni zaključena, vendar pa se sme smatrati, da se je izjalovila. To je najvažnejši poskus, ki so ga Rusi pod vzeli za oprostitev Stalingrada. Ves včerajšnji dan je nemšlro topništvo razbijalo obrambne naprave v železarni »Rdeči oktober«. Obenem ie bil zabeležen nov ruski pa bo pršeil končni p-raz naših sovražnikov. Dejstvo je namreč, da je ugoicn trenutek z* pomoč F-i.-.mi že minil, kajti Ru-r.Ma je do-'e<3'a ro.iaj v Tek svoie obrabe in rima veš niknike ofenzivne moči kak-t do-k:i v celoti r-o4! ansVr-'? šVemu napi-du. čeprav b' prišel takoj. Moč vojaške akere zaveznikov bi torej morala biti naimani d\^krat večin kile or ona, ki bi b:i!a rotrebna ako Ki bil napad izvršen nrej. T< o^rrmnt meči pa anci' '^aške vojake ni?iA'o. kar naibo'i zgovorno pomirjujejo p^-roišljanja londonskih in Vashiin gtonsik i h vodiite! j e v In čeprav priznamo do so st zares odločbi čimprej nastopiti in izigrati ofenzivno kart", ie izven dvoma, da so do tega s klena priš'ii le iz nujnosti in 'e za.radi groženj Rus-'je. da opusti nad«;nje vo:e-vanie. Nekaitere Smutsove izjave so v tem pogledu značilne. Predvsem it smatral maršal za potrebna da uvrf.it i v svoj aovor na slednji demanti: »Navzlic niih človeškim izgubam izgubam orržja in ozemeli ne kažejo Rusi najmanjše želie. d* b- prenehali s svojim odporom-« Nato pa je izjavil, da je pomoč nujna. Končno je jasno izrekel dv"Tn da bi nvvjli zavezniki, ako bi se se nadalje obi^tavljaili. prispeti prepozno, da pa na drugi strani, ako bi začeli takoj, priprave morda še niso zadostne. Smuts ie dejail dobesedno: »Ko bo n3ftrp;l trenutek, da predemo v rafenz^vo in da kujemo železa. dokler ie vroče, bi bik. blaznrv. ako bi se še nadalje obotavlja'!"' in se še nadalje pripravljali, tvegaioč s tem iztrebnim in moda ce'o škodljivim razp-avam.« Končno je kraj ofendve nadaljnji važni čVrtelj. Ako b' se zavezniki čutili močni, bi g^-tovo izbrali evropsko boivšče za pomoč Rusiji. Angleži ra nasorotno smatrajo. da bo izbrano oddaljenejše boječe, kar bi v ostailem potrieva'1* tudi ok™'nost. da ie ofenzivo n-povedail Smuts. »Tribune de Lausanne« ie mnenja da je Smuts' nvslil na franc-nko Afriko, nvsleč da bi io bilo mognče priključiti anglosaški koaliciji. Anglija bi se tako lahko ^^služila novih tujih čet v svme namene Tako bi Anglež' n<>-thrHevflli voino tw» svojih starih znanih nv"f<-'4*h. tola njihc-v poraz bi bil prav tako matematično gotov. (»Stampa Sera.«) poskus za prehod preko Volge v višini železarne »Rdeči oktober«. V ta namen so pripravili mnogo brodov, na katerih je bilo nekoliko sto vojakov. Nihče izmed teh ni mogel stopiti na zapadni breg reke, kajti nemške sile, razmeščene vzdolž Volge, so takoj nastopile in prisilile Ruse, da so se odstranili preko Volge. Eden izmed brodov, zadet od granat velikega kalibra iz nekega nemškega tanka, se je potopil. (Pic-colo). Prodiranje na Kavkazu Berlin, 22. okt. Mednarodna poročevalska agencija je zvedela iz tukajšnjih vojaških krogov, da so nemške čete na kavkaški fronti povsod dosegle znatne uspehe, ne glede na to, da vladajo tam silno neugodni pogoji za boj. Dočim so bili v bližini Novorosijska močni sovjetski napadi, naperjeni proti nekemu višjemu položaju na jugovzhodu od mesta, z lahkoto odbiti, so bili na fronti pri Tuapseju zabeleženi včeraj večji uspehi, ki so jih nemške čete znatno izkoristile in utrdile zasedene točke v teku noči. V zgornjem toku reke Pšiš je mostišče pri Gojthu, obdano z močnimi utrdbami in silno oboroženimi opornimi točkami, bilo vzeto v naskoku. Pri tem je bilo zajetih več ko 1200 ruskih vojakov, obenem pa je padla Nemcem v mko velika množina orožja in materiala. Sovjetski konjeniški polk, ki je bržkone imel nalogo, da od strani preseneti napadajoče nemške čete, so nemška letala zdesetkala r bombami in avtomatskim orožjem Požar v ladjedelnicah, ki so ga povzročile bombe, je preplašil konje, ki so se vrgli v divji beg in napravili preplah in nered med sovjetskimi četami. V gozdih na severu od Tereka so bile odbite mnoge topniške in konjeniške sovjetske divizije, ki so hotele v naletu zavzeti nemške postojanke v odseku Tereka. Brzi nemški oddelki zasledujejo bežečega sovražnika. Na stalingrajski fronti je nemško letalstvo nadaljevalo svoje uničevalno delo tako v industrijskem oddelku, 'ežsčem na severu mesta, kakor na sovražnih topniških postojankah na vzhodnem bregu Volge. Letalstvo je obmetavalo z bombami tudi zveze v sovjetskem zaledju. Na železniški progi Astrahan—Krasni j Kut so nemška bojna letala zažgala vlak, pripravljen za prevoz čet, ter razdejala neko tovorno postajo. Mnogo vagonov, polnih topov in municije, je bilo uničenih. Nemška izvidnica, sestavljena iz pehote in pionirjev', je v kleti nekega poslopja zajela glavni stan sovjetskega polka. Ujeti sovjetski častniki, med katerimi je bil tudi neki politični komisar, so soglasno izjavljali, da že dva tedna ni mogoče dobivati pomoči in preskrbe in da je ta okoliščina, kakor tudi silne izgube ter uničenje rezervnega blaga in orožja vplivala silno slabo na duh sovjetskega vojaka. V ostalem pa je na drugih področjih vzhodne fronte dan poteitel mirneje nego v južnem odseku. Južno od Ilmenskega jezera so sovjetske čete napadle na široki fronti, kjer so že pred par dnevi hoteie razviti akcijo v velikem obsegu. (Picoolo.) španski letalci na vzhodu Madrid, 23. okt. s. V Nemčijo je odpotovala tretja »Sinja eskadra«, ki bo nadomestila drugo eskadro na ruski fronti. Sestavljajo jo 8 oficirjev pod poveljništvom poveljnika Ferrandiza. Na kolodvoru jih je pozdravil podtajnik v letalskem ministrstvu general Buruaga. šef glavnega stana general Gallarza. šef intendance Gu-que in številni oficirji ter množica, ki je vzklikala Španiji in osi. Iz uporne Indije Bangkok, 22. okt. s. Radio svobodne Indije javlja, da so bile angleške sile, ki so zasedle ozemlje plemena Hoursov in zažgale nekaj vasi ter ujele 300 ujetnikov, poražene in prisiljene umakniti se pred škrlatnimi srajcami, ki so vdrle z bližnjih gora. Nekaj angleških oddelkov je bilo zasledovanih in decimiranih. sSkarlatne srajce« so operirale z fso naglico in ao nepričakovano napadle angleške čete. Izgube »škrlatnih srajc« so zelo majh»Q- Tmele so samo kakih 20 padlih in ranjenih. Poročajo tudi o krvavih spopadih med Angleži in muslimani v nadaljnjih krajih pokrajine Sing. V Madrasv so Indi napadli policijsko stražnico, v katew so pripeljali dva aretirana dijaka pod obtožbo, da sta stregla po življenju šefu okrožnega urada, na katerega je nekdo pred dvema dnevoma strelial z revolverjem, čete so streljale na množico, toda niso mogle preprečiti vdor v stražnico, ki jo je množica po osvoboditvi obeh aretirancev zažgala. Mod spopadom so bili ubiti dva agenta en vojak in 5 Iu-dov. Ranjenih je bilo okrog 100 l.fudi. Policija je razgnala demonstracijo dijakov ▼ Alahabadu s plinom solzivcem. V Mong-pouru je bilo 8 Indov obsojenih m 2 do 4 leta ječe. ker so se udeležili protiangleš-kega zborovanja. V Karačiju je nil aretiran predsednik trgovske zadruge, ker ni hotel izključiti iz zadruge indske trgovce, ki so Angležem nenaklonjeni. Dospela je vest, da je obolela Gandhijeva žena, Id je šla s svojim možem, kakor znano, v zapor. Zdravnik, ki jo je preisitai, je izjavil, da bolezen ni nevarna. Tokio, 23. okt. s. List »Jomiu-I Hochl« doznava iz Bangkoka, da je radijska oddajna postaja neodvisnih Indijvv domantirala vest o aretaciji Abdula Gefana Kana, voditelja »škrlatnih srajc«, ki marljivo vodi borbo proti Angležem in ki mu je uspejp dvigniti plemena na severnozagpdm m^ji. Visoki komisar pri Skvadristih bataljona črnih srajc Nizza Gospodarstvo Nove oblačilne izkaznice Predvčerajšnjim zjutraj je Visoki komisar posetil bivališče bataljona Skvadristov »Nizza«, kjer ga je sprejel poveljnik Prvi Senior Tebaldi s predpisanimi častmi. Ko je pregledal razvrščene oddelke, navzoče v bivališču, je posetil razne urade poveljni-štva, nato pa mu je v zborovalni dvorani Prvi Senior Tebaldi predstavil častnike bataljona. Eksc. Grazioli jim je izrekel prisrčne besede tovariškega pozdrava, slaveč duha si:are revolucijske garde, ki je danes bolj kakor kdaj popolnoma vdana poveljem Du-ceja. Na koncu je odredil pozdrav Kralju in Duceju in proslavljal ponosni bataljon »Nizza«. Poveljnik bataljona se mu je toplo zahvalil za peset in ga prisrčno pozdravil. Takoj nato se je Ekscelenca napotil na dvorišče bivališča, kjer so bil zbrani oddelki bataljona, ki jih je predstavil poveljnik. Ko je tudi Črnim srajcam izrekel svoj tovariški pozdrav kot Visoki komisar, Skva-drist in pripadnik Milice svojega okrožja, se je Ekscelenca Grazioli spomnil bližnje proslave 20-letnice pohoda na Rim, težkih časov pred pohodom in dostavil, da se je v dolgi vrsti let brc* gojna vera še bolj poglobila ter posvetila in da je stara garda vedno vdana Duceju, ki je dal Italijanom ponos velike cesarske domovine. Pred par dnevi smo objavili glavne nauke iz Bakuninovega »Revolucijskega katekizma«, upravičeno nazvanega tudi »satanski katekizem«. Pokazali smo, kako se po teh brezumnih naukih ravnajo tudi komunistični teroristi med nami in kako grozodejstva, ki jih počenjajo, niso le žalosten sad moralne pokvarjenosti posameznikov, temveč sistematično početje po naročilu komunističnega vodstva. V smislu Bakuninovih naukov veljajo zato med trockisti za višek kreposti prav tiste odvratne lastnosti, katere kažejo iz narodne skupnosti izločeni teroristični morilci, ko iz sadistične naslade po ubijanju in prelivanju krvi morijo in često tudi nečloveško trpinčijo nasprotnike komunizma med Slovenci. Ti bolni izrodki in njih komandanti so res pravi tipi zločinskega anarhizma, kakršni morajo biti po naukih »satanskega katekizma«. Iz objavljenih podatkov je bilo dalje razvidno, kako je Bakunin učil že tudi potrebo hinavstva in zahrbtnosti, ki se kaže v delu komunističnega terorizma pri nas. »Likvidirati«, to se pravi spraviti s 6veta, je treba vse nasprotnike terorizma, vendar ne vse naenkrat, temveč lepo po stopnjah. Najprej je treba odstraniti tiste, ki so trenutno najbolj opasni, ostale pa izigravati drugega proti drugemu, da obsojenci ne spregledajo in se ne strnejo k enotnemu odporu. Oni k »likvidaciji« obsojeni, ki naj bi prišli šele kasneje na vrsto, naj poprej še sami pomagajo pri »likvidaciji« drugih kategorij, če ne že z aktivnim sodelovanjem, pa vsaj s svojo pasivnostjo. Ko bi lahkoverni zamorec to svojo nalogo izvršil, potem naj gre tudi on, toda ne samo stran, temveč s sveta. Komunistični teroristi ne priznavajo pravice do življenja nikomur, kdor se jim ne usužnji z dušo in telesom. Da pa ljudje ne bi spregledali in da bi ogromna večina. ki jo predstavljajo nasprotniki komu-n:stičnega uničevanja, ne zadušila teroristov že v kali, skušajo »likvidirati« svoje nasprotnike Po stopnjah, najprej to, potem drugo, nato tretjo skupino itd. Ko teroristični »katekizem« našteva posamezne kategorije ljudi, kakor naj se po vrstnem redu pobijejo, navaja pod četrto in peto kategorijo — Bakuninovo brezumno delo je nastalo že skoro pred 100 leti — »vsakovrstne častihlepne uradnike, liberalce najrazličnejših nians, doktrinarje in papirnate revolucionarje«. Dokler ti ljudje ne pridejo na vrsto za »likvidacijo«, naj se jim teroristi hlinijo, da jih »dobe V roke in jih popolnoma kompromitirajo, da ne morejo več nazaj«. Pripravijo naj jih do »praktičnih in nevarnih dejanj, katerih uspeh bo ta, da bo največji del od njih izginil...« Kar pa jih ne izgine na ta način, te je treba potem seveda direktno »likvidirati«, torej pomoriti. Kakor kažejo dogodki, se ravnajo komunistični teroristi pri nas tudi po tem navodilu svojega anarhističnega učitelja. Tudi oni so razdelili slovensko ljudstvo, ki odklanja njihovo strahovlado, na več kategorij, katere bi radi »likvidirali« drugo za drugo. Računajoč na kratkovidnost in lahkovernost ljudi, so s pretkano spretnostjo zlorabljali ostanke stare miselnosti in starih nasprotij iz dobe nesrečnih strankarsko-političnih bojev. Upali so, da bodo skupine, katere so namenili šele za drugi ali tretji »obrok«, vsaj pasivno stale ob strani, če že ne bodo z njimi simpati-zirale. dokler bi šlo za »likvidacijo« pripadnikov drugih taborov. Na žalost in sramoto je tej njihovi peklenski spletki m njihovim drugačnim enako hinavskim geslom marsikdo nasedel. Odkritja o zločinih, ki so jih komunisti počenjali po deželi, in zadnji umori v Ljubljani samj pa so morail odpreti oči vsem. Res je taRo, kakor je »Jutro« že enkrat ugotovilo: Kdcr zdaj ne spregleda, ta pač spregle-dati noče ter se odkrito postavlja ob stran uničevalcev slovenskega ljudstva. Med zadnjimi žrtvami komunističnih umorov so bili z rajnkim dr. Natlačenem na čelu odlični možje in vrli fantje iz katoliškega tabora. Za vselej bodo ohranili čast, da so spadali med prvo kategorijo na komunistično teroristični črni listi, torej med ljudi, ki so se jih komunisti najb»lj bali. Toda nič bi ne bilo bolj napačnega, kakor če bi kdo iz teh zadnjih umorov sklepal, da se je ta morilska družba zarotila samo proti taboru, ki je videl v dr. Natlačenu enega svojih prvih mož. Največ žrtev je sicer padlo doslej iz tega tabora, a nihče naj se ne vara: Na črni listi teroristov so tudi pripadniki drugih Ko je naglasil visokega duha prevevajo-čega Črne srajce, ki imajo čast, da se bore z orožjem v vrstah slavnih Oboroženih sil, je Visoki komisar pozdravil Kralja, Cesarja in Duceja v popolni gotovosti zmage. Besede Eksc. Graziolija so bile sprejete z živahnimi klici Duceju in se je Visoki komisar še dolgo zadržal med Skvadristi ter je z njimi prepeval himne Revolucije. Nato si je ogledal še kuhinje in odšel pozdravljen s predpisanimi častmi * Navodiln Visokega komisarja za zimsko pomoč Ob prisotnosti oodprefekta dr. Davida, načelnika kabineta dr. Bisie, načelnika računskega odseka Bulla je Visoki komisar sprejel predsednika pokrajinske pomožne akcije ter predsednika občinske pomožne akcije v Ljubljani. Eksc. Grazioli je pazljivo proučil podana poročila ter podal točna navodila za program pomožne akcije prihodnje zime. Program bo v korist potrebnih znatno razširjen v primeri z onim preteklega leta. skupin, vsi. ki se ne uklanjajo komunističnemu diktatu, za ljudstvo tako nesrečnemu in samomorilnemu. Pa čeprav bi šlo samo za katoliški tabor, ali čeprav bi šlo za katerega koli manj znanega javnega delavca, bi morali nastopiti vsi. kj hočejo ostati zvesti samemu sebi, in odločno povedati: Zločinski morilci ne bodo odločali o življenju naših ljudi! V beli Ljubljani ne sme biti skrivališča in pribežališča za nje! Prišej je čas, ko se morajo med Slovenci strniti vsi, ki se zavedajo svoje odgovornosti ter hočejo dobro sebi in svojemu ljudstvu. Strniti se morajo v sistematični in neizprosni borbi za odstranitev trocki-stičnega tvora iz narodovega telesa. Naj končamo spet s citatom iz »satanskega katekizma«. ki pravi v svojem 5. paragrafu da terorist »ne pozna nobenega prizanasanja do države in do celotnega civiliziranega razreda, prav tako pa tudi on ne sme pričakovati nobenega prizanašanja za sebe.« Res. korenito je treba iztrebiti komunistični terorizem med nami *er s tem omogočiti našemu kmetu, da bo spet mirno obdeloval svojo zemljo, našemu delavcu, da bo mirno opravljal svoje delo. našemu študentu, da se bo v miru učil. materam in očetom, da ne bodo trepetali v večnem strahu za svoje otroke, da tako ohranimo družbo in ohranimo svoje ljudstvo! Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino In Poveljnik XI. armijskega zbora objavljata na osnovi naredbe z dne 24. aprila 1942-11. naslednje: 4. t. m. so komunistični življi v Starem trgu umorili Vauk Lucijo. Ob uporabi naredbe z dne 24. aprila je bilo ugotovljeno, da je čas, predviden za aretacijo izvršiteljev omenjenega zločina, brezplodno potekel, zato je bila odrejena ustrelitev ene osebe z gotovostjo krive terorističnega in komunističnega delovanja. Ustrelitev se je izvršila 19. t. m. * 8. t. m. je neki komunist v Ljubljani umoril slovenskega uradnika javne varnosti Kukoviča Kazimirja. Ob uporabi naredbe z dne 24. aprila se je ugotovilo, da je čas, predviden za aretacijo izvršiteljev omenjenega zločina brezplodno potekel ter je bila zato izvršena ustrelitev osmih oseb, zagotovo krivih komunističnega in terorističnega delovanja. * 13. t. m. je v Ljubljani neki komunist umoril dr. Natlačena. Ob uporabi naredbe z dne 24. aprila je bila izvršena ustrelitev 24 oseb za gotovo krivih terorističnega in komunističnega delovanja. Ljubljana. 23. oktobra 1942-XX. Vojna na morju Buenos Aires, 23. okt s. Doznava se, da je argentinski parnik »Rio Quequen« rešil med vožnjo iz »News Orleansa 39 članov posadke z nekega angleškega parnika, ki ga je blizu otoka Trinidada potopila nemška podmornica. Pomanjkljivosti ameriškega letalstva Buenos Aires, 21. okt. s. Neko poročilo urada za vojna obvestila v Washingtonu, objavljeno v tisku, pravi, da letala Amerike niso najboljša na svetu. Poročilo priznava, da je ameriško letalstvo zastarelo in da so lovska letala slabša kakor letala sil trojnega pakta. Poročilo dodaja, da so bila sedanja letala zgrajena po zastarelih načrtih, ki jih je treba obširno revidirati. Revizijo pa ovirajo razne tehnične težkoče, ki onemogočajo ne samo naglo zboljšanje konstrukcij, temveč močno zaustavljajo tudi ameriško letalsko proizvodnjo. Listi razočarani komentirajo to poročilo, omenjajo« zlasti ogromne vsote, ki so bile določene za letalske gradnje in ki zahtevajo oa ameriških državljanov hude žrtve. Nagrade društva ,»Dante Alighieri" Nacionalno društvo »Dante Alighieri« bo v zvezi z 28. oktobrom razdelilo 448 nagrad po 100 lir tisti mladini, ki se je najbolj odlikovala v učenju italijanskega jezika v pokrajinah Zara, Spalato, Cattaro, Ljubljana, Trieste, Pola, Gorizia in Fiume, kakor tudi v Mentonu in na Egejskih otokih. Razdelitev bodo oskrbeli pokrajinski šolski nadzorniki, v katerih pristojnostnem območju je posamezna pokrajina, razen v Ljubljanski in Dalmazijski pokrajini, kjer se bodo nagrade razdelile pod nadzorstvom Visokega komisarja in Generalnega guvernerja. Društvo »Dante Alighieri« samo bo potem objavilo imena šolskih funkcionarjev, ki jim bodo pokrajinski šolski nadzorniki naložili dolžnost razdeliti nagrade v posameznih krajih. Ti funkcionarji se bodo o vsem potrebnem sporazumeli s političnimi tajniki. Letalska vojna v novi fazi Berlin, 21. oikt. Na dlani je, da je letalska vojna stopila ali pa je tilk pred tem, da vstopi v novo fazo. Sovražnik, kakor je ugotovil! v srvojem poslednjem govoru propagandni minister dr. Gobbels, prav dobro ve, da je postala celina močna in nezavzet-na trdnjava. Ve namreč, dia je sleherni poskus vdora v Evropo obsojen na klavrn propad in da na drugi strani čas tudi gospodarsko deluje za siile osi in njihove zaveznike. Sovražniku ne preostaja potemtakem kakor neumna utvara, da bo uničil nemški vojni potencial in izpodjedcl moralo nemškega naroda s tem, da meče na tisoče ton rušilnih in zažigalnih bomb na nemška mesta. Kakor pa je dal razumeti general Ira Hacher, poveljnik ameriških letalskih sil v Evropi, bo novo fazo letalske \ojne označevalo sistematsko naraščanje treorističnih napadov, kar bo seveda imelo za posledico postopno poostritev letalske vojne. Kako se bo ta vojna končala, je prav lahko napovedati: z zrušen jem te poslednje utvare in s potrtostjo, ki jo bo izzvala neusmiljena nemška represalija. V tem pogledu so značiln1 nekateri londonski komentarji, ki se zaključujejo z vprašanjem, ali ne slabša pri tem položaj britanskega otoka, vendar pa skušajo na koncu zabrisati 'lastno zaskrbljenost, ko opozarjajo na izjave odgovornih činiteljev letailske proizvodnje, po katerih bodo zavezniki v nekaj mesecih dosegli tako v količini kakor v kakovosti popolno premoč. Čim bo ta premoč dosežena, piše na primer neki sotrudnik agencije Reutter, ne bodo v Beriinu napovedane represalije kos položaju, kajti na vsakih sto nemških bombnikov bo mogoče odgovoriti z več sto anglosaških bombnikov. Razen tega bo znaten del nemških letalskih siil še nadalje zaposlen na vzhodu. Prav ta razmišljanja pa odkrivajo zaskrbljenost, ki so jo izzvale nedvoumne besede Hitlerja in maršala Goringa onkraj Rokavskega preliva. Sedaj pač že spoznavajo tudii tam, kar je rekel Hitler in kmalu za njim ponovil Goriing: »Prišla bo tudi to pot ura, ko bomo odgovorili.« In lahko si predstavljamo, da bo odgovor sitrahotnejši kakor jeseni leta 1940. Dovolj je seveda tudh tistih, ki skušajo dokazati odgovornost za postopno poostritev letailske vojne, trdeč, da so prvi začeli bombardirati Nemci; tako navajajo imena Rofterdaim, Varšava iit.r jc r • \— ^ra fr. - n "trv-st. -je za nas e'-*:'-! rc-.i ""v-st-. T' p" z Vižuj j"> i- pv»t>t!>tr :-> r sn črn in ur.vtpirko ustvarjeni llud pr^čuio? s- r? odru ki je podoba živli-nn in k' v n4sm s,Nloh ni trdne meje mcc! rea'nos-jo ln luz jo. M t-.frični problem spoznanja se v tej Plrmdellcv; igri prenašr na problematiko igralstva in umetnosti spCo?i e. s? vi pare« in »Ciascuno t modor (nas'ovi dveh drugih njego-vh takisto značilnih iger). Pretresljivi sinah pastork' »Saj to nismo mi, to sploh r. smo mi* je odgovor tistemu naivnemu reaPzmu. ki ustvarja v navadni drami ilu-z:'o odrske resn:čno3ti. Tako se s Pirandellovo znamenito igro Sastero oseb iče avtorja« približujemo večno bolestnemu mestu človeške duše, tistemu. odkoder izvira toliko tragičn:h in komičnih neoglasij: njeni nesposobnosti, da nam daje zanesljivo in objektivno podobo slehernega žvljenjskega trenutka. Seveda nas more ta filozofska komadija zagrabiti samo toliko, kolikor smo kdaj sami občutili razklanost med resničnostjo ln mis-lMo. mod zavestjo in fikcijo. Največji del gledališkega občinstva je v očitni zadregi, kako naj si pomaga s temi abstraktcijami. spremenjenimi po hudomušni volji Ironičnega dramatika v odrske postave. Medtem ko je bila taka Igra v dobi povojnega eks-prezionizma in drugih eksperimentalni pojavov bližia razop^ženju občinstva, je postala po novi ustalitvi klasičnih in rea- kjer se zbira in veseli nedolžna brezskrbna mladina. Naj umetnik, ki mu bo pripadla ta lepa naloga, ne pozabi izraziti na njegovem obrazu onega naravnega prisrčnega smeha, ki je vedno sijal z njegovih lic in iz njegovih oči. Ob vznožju pa naj bi bila upodobljena skupina otrok, ki bo spominjala igrajočo se mladino, da je v Ljubljani nekoč živel mož, ki je neizmerno rad imel okrog sebe mladež, pa naj bi bila še tako revna in zanemarjena.« Pokojni kasacijski svetnik Fran Milčin-ski mi je v spominskem dekretu zapisal med drugim: »Prav rad se spominjam onih let, ko sem deloval na tukajšnjem okrajnem sodišču kot mladinski sodnik v najširšem pomenu besede. Mladinski oddelek našega sodišča je bil prvi v vsej Avstriji. Po njegovih izkušnjah in vzorcu raj bi se ustanovili slični oddelki še v drugih večjih mestih. Kakor se rad spominjam tega svojega dela. se nehote vsakokrat hvaležno spomnim tudi svojih sotrudnikov. Med njimi zavzemate odlično mesto tudi Vi, gospod Juh. Baš za posle mladinskega skrbstva ne zadošča zgolj predpisana uradna brižnost in vestnost, nego mora delo prihajati iz srca in skrajno požrtvovalno, brez ozira na uradne ure in prostore. B^š taki ste bili Vi. Nikdar nejevoljni in dela siti, ravno nasprotno vedno navdušeni za naše plemenite, toda hkrati izredno težke naloge, ste ne le z največjo marljivostjo, točnostjo in sposobnostjo izborno vi šili vsa Vam poverjene redne posle tega oddelka, nego ste, kakor se prav dot>ro in hvaležno spominjam, brez ugovora in celo iz lastnega nagiba vršili tudi zunaj urada in izven uradnih ur potrebne in umestne poizvedbe, itd. Prisrčno Vas pozdravlja Vaš Milčinski.« Kakor 3em jaz vzel ta od njega izročeni mi dekret takrat z velikim spoštovanjem in zadovoljstvom na znanje, tako mu to priznanje, ko njegovo truplo že 10 let razpada v brezdelju in večnem počitku, pošiljam s pripombo: če so komu veljale gornje besede priznanja, veljajo predvsem njemu samemu. On je bil stvaritelj velike in lepe ideje otroškega varstva in mladinskega skrbstva, on je bil moj učitelj, jaz pa sem mu bil le skromen pomočnik. Mladini morem le toplo priporočiti, naj ga ohrani v spoštovanju, naj ne pozabi njegovih lepih in zanimivih knjig in velikega truda za izboljšanje gorja zapuščane mladine. Z mladimi rodovi naj gra v bodočnost častni spomin Frana Milčinskega. Juh Avgust, višji sod. ofie. v pokoja MISLI želje, povedati svoje mnenje, ti ni treba zadovoljiti pri vsaki priložnosti. Notranja sreča oživlja in podaljšuje življenje, obseva dejanja in besede i -: or sonce vesolje. + Skopuh je v oblasti denarja, varčevalec je, zapravljivec pa je bil v posesti denarja; kdor to spozna, ve, kako se varčuje. ♦ Ljubezen je vse! Kdor ljubi, pozna večno vrednost življenja. Kdor ljubi, živi. Ljubezen ne pozna dvomov, ne bede, ne greha, ne smrti. Ljubezen je večna! I lističnih umetnostnih načel za prevladujoči okus neke vrste repertoaren rebus. Pirandellovo igro je zrežiral tudi to pot prof. O. S e s t in ji dal vse, kar bi jo moglo približati občinstvu. Igralsko je skrbno zasedena: Vlad. Skrblnšek kot oče, šaričeva kot mati, Danilova kot pastorka in Jan kot sin predstavljajo skupaj z dvema otrokoma šesterico komedijskih osab, ki jim je treba pridružiti še Nablocko v podobi lastnice lokala, v katerem se odigra kos fiktivne drame. Igralsko težišče je bilo v Miri Danilovi in Vlad. Skrbinšku, ki sta zastavila za te bolestne krike dveh razdvojenih, razgaljenih, v metafizični samoti trpečih duš vse svoje velike igralske kvalitete in jima dala prepričljivo, iz doživljajske globine zajeto podobo. Izmed vsega osebja gledališke družine je imel največjo nalogo Pavle K o v ič v vlogj režiserja, ki uravnava teh oboje svetov in prehaja iz prvotnega skeptičnega odnosa do oseb v prikupno dejalnost ustvar-jajočega gledališkega človeka. V vlogah igralk in igralcev nastopajo Gabrijelčiče-va. Kraljeva, Starčeva. Sancinova. Gorin-škova in Nakrst, Peček, Goriršek, Plut in Košuta, pa tudi nekateri pravi in »nepravi« iz vrst tehničnega osebja. Zaresnim igralcem ostaja spričo aktivnosti fiktivnih oseb bolj trpna vloga, iz katere stopi le kdaj pa kdaj ta ali oni v ospredje dogajanja; ker pa resnični in fiktivni svet nista zgrajena s poudarkom kontrastov, marveč sta izenačena v svoji človeški iluzionarno-sti, ni med obema vrstama nastopa.ifrčih oseb močnejših razlik, kakor so dane z njih Dr. A. Druškovič: mmm iL -- Wm Volno sodišče in njegovo sodstvo (Nadaljevanje iz četrtkove številke) Prihodnja dva člena govorita o zarotah. člen 14. govori o zaroti po dogovoru, ki je podana potem če se več oseb dogovori, da stori kaznjiva dejanja, kakor so našteta v tem razglasu; če do dejanja ne pride, se že samo dogovarjanje kaznuje z ječo 1— S let, pri čemur se nasnovatelji, torej kolovodje pri dogovarjanju, kaznujejo strožje, če pa do kaznjivega dejanja pride, se krivci obsodijo na kazen, določeno za Izvršena dejanja, ne pa za dogovarjanje samo. V razliki z zaroto z združbo, o kateri govori sledeči 15. člen, imamo pod dogovorom razumeti (po komentarju Manzinija) samo soglašanje glede namere, medtem ko pomeni zarota z združbo preko tega tudi so-glašanje glede sredstev in postopkov, ki naj oživotvorijo namero. Zarota z združbo je kaznjiva že sama po sebi, tudi tedaj, ko pride do izvršitve kaznjivega dejanja, ki je bilo smoter zarote. V tem slučaju se kazen za izvršeno kazensko iejanje poviša za kazen za kolovodsitvo ali udeležbo pri zaroti, katera znaša v prvem slučaju ječo 5—15 let, v drugem pa 3—10 let. Radi jasnosti na-j navedem primer: Tri osebe se dogovore, da polove v »panju tri vojake, ki nekje prenočujejo in napravijo natančen načrt, kako naj bi se to kaz. dejanje izvedlo, če se ono posreči, bodo vsi kaznovani po čl. 7 s po najmanj 5 let radi tega dejanja, za zaroto samo pa po najmanj 3 leta, torej skupaj s po najmanj 8 leti. Sledeči 16. člen govori o pripravljanju, osnovanju ali organizaciji oboroženih tolp, ki imajo smoter, da izvršujejo katerokoli od dejanj, kaznjivih po tem razglasu, ki določa za kolovodje smrtno kazen, za udeležence pa kazen dosmrtne ječe. Oni, ki zagreše to kazndvo dejanje, utegnejo biti obtoženi tudi kaznivega dejanja po čl. 4 (prevratne združbe) in tudi po čl. 15 (zarota z združbo), s čemur se kazen Se poviša. Po tem členu se kaznujejo oni, ki so se nahajali v taboriščih partizanov ali četni-kov. Naglašeno naj bo, da te kazni veljajo že za samo udeležbo pri oboroženi tolpi, brez obzira na to, če je tolpa izvršila kako dejanje, ki je kaznivo po tem razglasu ali ne. Naglašeno naj tudi bo, da je po tem členu kazniv tudi oni, ki je bil v siklopu oborožene tolpe, ne glede na to, ali je bil on sam oborožen ali ne. če se .ie udeležil kake akcije tolpe, se kaznuje še posebej z kaznijo, ki je določena za kaznivo dejanje, ki je bilo izvršeno v teku akcije (n. pr. sabotaža, pu.itosenje, plenitev in pokolj itd.), če je bil pa, tudi le za kratko časa, med bivanjem pri oboroženi tolpi sam oborožen, se kaznuje tudi radi posesti orožja. V zvezi s tem členom naj bo omenjeno, da daje čl. 309 kaz. zakonika sodišču irožnost, da oprosti kazni člana oborožene tolpe, ki se je , ne da je bil kolovodja, ločil cd tolpe in se predal oblastem, bodisi z orožjem, bodisi ko je orožje odložil, predno je oblast začela s svojim zasledovanjem ali pa takoj ob njegovem začetku, to pa samo v slučaju, da tolpa do tedaj ni izvršila ni-kakega od zločinov, radi katerih se je zbrala. To dobroto uživajo tudi oni. ki so na kakršenkoli način preprečili izvrši' ev kaznivega dejanja, ki je tvorilo smoter tolpa. Sledeči 17. člen kaznuje z ječo rlo 5 let one, ki dajejo zavetje ali hrano č'anu oborožene tolpe (razven če gre za najbližjega sorodnika), če taka pomoč ne s~gslej zatekal ves srečni ljubljanski drobiž. Posebno nestrpno bi gotovo pokojni Milčinski pričakoval otvoritvenega dne. Ne dvomim, da bi pokojni mladinoijub s svojim ljubeznivim šega vi m peresom prispeval marsikaj zanimivega k otroškemu igrišču. Ninam namena propagirati za njegov spomenik ali njegov sloves, ker njegova dobra dela cetnncjo tiajna. Vendar sem še pred devetimi leti napisa! odstavek: »Ne bojem se. da bi naš rod pozabil na svojega Frana Milčinskega. Kadar pa se bo oddolžil našemu največjemu mladino- in človekoljubu z vidnim znamenjem hvaležnosti, naj ne pozabi znamenja postaviti tja, ;lena komedija Kronika ■ * Zasedanje bolgarskega parlamenta. Dne 28. t. m. se sestane bolgarski parlament k novemu zasedanju. Na dnevnem redu so razen nekaterih formalnih odobrenj vlalnih odredb predvsem posvetovanja o sakonskih načrtih Kulturnega in socialnega značaja. Med dragim je prosvetno ministrstvo predlagalo obdavčenje delniških družb z enim odstotkom čistega dobička, da bodo iz nabranih sredstev ustanavljali po bolg.irskin n.taah in vaseh čitalnice. Usta--7if--a >v- r • -!-> Tolika blagajna. katere člani bodo morali biti vsi učenci, ki jih je 1,200.000. Dvakrat letno bodo vpla-čaili določeni znesek, iz zbranih sredstev pa bodo dobivali podpore najpotrebnejši učenci. ♦ Šahovski turnir za prvenstvo Generalnega guvernementa. V šestem kolu je dr. Aljehin kot črni dobil igro proti dr. Weilu. Junge je premagal Kellerja, Samisch pa Ropstorff a. Kunerth je dobil partijo proti Kienningerju, neodločeno pa se je končala igra med Brinckmannom in Zollnerjem. V sedmem kolu sta igrala dr. Aljehin in Kel-ler neodločeno, točko pa so si delili tudi Junge in Kurenth ter Samisch in dr. Weil. Ostale partije so bile prekinjene. V nadaljevanju je Kieninger premagal Zollner-ja, Bogoljubov pa je z njim delil točko. V osmem kolu je z žrtvijo kvalitete Brinck-man dobil igro proti Jungeu, Ropstorff pa je nadvladal Zollnerja. Kunerth je izgubil proti Kellerju. Igra med Samischem in dr. Aljehinom je po obojestranskih poskusih za zmago ostala remis. V prelunjeni partiji med Bogoljubovom in Kieningerjem ima prvi izglede na zmago. Po osmem kolu vodi dr. Aljehin s 5 in pol točke, slede mu Samisch 5. Bogoljubov 4 (1), Junge, Ropstorff in Keller 4 Brinckmann 3, Kieninger 2 in pol (1), Kunerth in dr. Weil 2 in pol, Zollner 2 točki. ♦ Sprememba priimka. Visoki komisa-riat za Ljubljansko pokrajino ie na osnovi zakona o osebnih imenih dovolil Jožefu Langu, roj. 1.1902 v Dolenji Vasi pristojnemu v Dolenja Logatec, spremembo rodbinskega imena v »Smole«. Nadalje je dovolil Kseniji Ljubici Luckmann, rojeni 1913 v Ljubljani, pristojni v Ljubljano, spremembo rodbinskega imena v »Hribar«. * številne žrtve avtobusne nesreče. Iz Ca- sablance poročajo o strašni avtomobilski nesreči, ki se je zgodila v francoskem Maroku. Na cesti med Mogadorjem in Safijem je trčil velik avtobus v gosti megli v nasproti prihajajoči tovorni avto. Avtobus se je po močnem sunku v loku zvrnil s ceste po nasipu, 15 metrov globoko. Devet potnikov je bilo na mestu mrtvih, 26 ranjencev pa so pripeljali v bolnišnico. Ponesrečenci so večji del domačini. * Potresni sunki na Azorih se še ponavljajo. Kakor smo nedavno poročali, je nastalo na Azorih plazovje, ki je zahtevalo več smrtnih žrtev. Pri ponovnih potresnih sunkih pa ni bilo večje škode. Azorski otoki trpijo zaradi ognjeniškega značaja pogoste potrese. Zlasti sta prizadeta otoka San Jorges in Fajal, ki sta med najvažnejšimi v portugalski azorski skupini. * Krščenim Židom v Bolgariji ne bo treba nositi zvezde. V bolgarski židovski zakonodaji je bila pred dnevi izvišena majhna sprememba. Sofijski metropolit Štefan je izdal okrožnico, v kateri sporoča svojim dušsbrižnikom. da po odredbi ministrskega predsedstva krščenim Židom ni treba nositi židovske zvezde, češ da je nošnja zvezde in križa nezdružljiva. IZ LJUBLJANE u— Najhladnejše jutro dosedanje jeseni smo imeli davi, ko je živo srebro beležilo komaj 2° C. Nič čudnega, ob zadnjem deževju je padlo nekaj snega na planinah, s katerih je zavel občuten jesenski hlad. Ozračje se je po padavinah zjasnilo in smo v četrtek popoldne imeli spet krasno sončno vreme. Tudi noč je bila zelo lepa, le rahla megla se je kakor pajčj;an razlivala po uliesih, z neba pa je sijala luna in so se na jasnem nebu svetlikale številne zvezde. V jasni noči pa je bolj in bolj občutno nastopal mraz in z njim tudi nevarnost slane. Tokrat je bila še dosti prizanesljiva, toda bati se je, da fco v prihodnjih jutrih storila več škode na jesenskih rožah, ki so se letos tako bohotno razcvetele. Do davi smo imeli najhladnejše jutro letošnje jeseni 10. t. m., ko je živo srebro beležilo 2.5° C. Barometer se drži precej visoko in nam napoveduje še nekaj lepega vremena. u— Za red v tramvaju. V zadnjem času se je razpasla navada, da ljudje, ki na postajališčih cestne železnice čakajo tramvajskih voz, čim se ti ustavijo, dobesedno navalijo nanje, kakor bojne enote na trdnjavo, kj jo morajo v najkrajšem času zavzeti. Pri tem so tako zamišljeni, da niti ne pomislijo, da bi morali prej. izstopiti potniki, ki so se pripeljali do smotra, temveč z vso vnemo silijo v voz in nikomur ne puste na prosto. Med vrati nastane prava borba in zmeraj se seveda uveljavi tisti, ki ima močnejše in spretnejše komolce, šibkejš; in ženske pa se zaradi njih odpeljejo kako postajo dalje. Naskoki na vozove električne cestne železnice na glavnih postajališčih so postali nekakšna potreba in zabava ter zavzemajo zmeraj večji obseg, že res, da sprejmejo ljubljanski tramvaji neomejeno število potnikov vendar bi bilo bolje, da prej izstopijo vsi, ki Izstopiti žele, ker resnica, da ne more več teles biti istočasno na enem in istem mestu, še zmeraj drži. u— »Dolenjska vas« v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti privablja veliko število občinstva, ki je z razstavljenimi deli nad vse zadovoljno. Slikar Miloš šu-šteršič je že na svoji prvi samostojni razstavi dosegel vsestranski uspeh. Razstava bo odprta do 29. t. m vsak dan od 9—18. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta št. 15. u— Zahvala. Vsem. kj so nam kakorkoli bili v pomoč in uteho o priliki bolezni in smrti našega dragega, očeta ter ga spremili do preranega groba, ostane trajno hvaležna rodbina Ausseneg. u— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljnbljani obvešča vse učence, da so do 10. novembra 1.1. možni še vsi izpiti razen višjega tečajnega izpita, torej popravni. razredni, privatni, nižji tečajni ln sprejemni izpiti. u— Naknadni vpis v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnost? in Višji trgovski tečaj pri trgovskem učilišču »Christofov učnf zavod«, Ljubljana, Domobranskp 15. Prijave se sprejemajo vsak dan v pisarni ravnateljstva. Dijaki-inje uživajo slične pravice, kot na državnih šolah, ker ima Tramvajski promet k Sv* Križu Ako bo v nedeljo dne 25. t. m. popoldne ugodno vreme brez padavin, ne bodo o i 12. ure dalje vozili vozovi proge »1« preko Hrvatskega trga do Splošne bolnice, temveč preko Hrvatskega po Jegiičevi in Smartinski cesti k Sv. Križu in po isti poti nazaj v Zg. Šiško. K Sv. Križu bosta torej popoldne usmerjeni dve progi m to »1« m »2«. Proga »1« bo vozila od Sv. Križa preko Hrvatskega trga in Poljan mimo glavne pošte proti šiški, proga --2« pa bo vozila od Sv. Križa mimo gl. kolodvora in gl. pošte v Moste. V petek 30. t. m. popoldne bo vozila proga »1« k Sv. Križu na isti način kot v nedeljo dne 25. t. m., vendar ob vsakem vremenu. V soboto, 31. t. m. bo vozila proga »1« ves dan k Sv. Križu na isti način kot v petek 30. t. m., popoldne pa še proga s>4e z Viča mimo gl. kolodvora k Sv. Križu in po isti poti nazaj na Vič. V soboto popoldne bodo torej vozile k Sv. Križu proge »2« in »4«. V nedeljo 1. novembra t. 1. bodo vozile k Sv. Križu ves dan vse proge in to: Proga »1« iz Zg. šiške preko Ajlovščine in gl. kolodvora k Sv. Križu in po isti poti nazaj v šiško. Proga »2« bo krožila v smeri Sv. Križ, gl. kolodvor, gl. pošta, Poljane, Sv. Križ. Proga »3«' od Rakovnika preko Poljan k Sv. Križu in po isti poti nazaj na Rakovnik. Proga »4« z Viča preko gl. kolodvora k Sv. Križu in po isti poti nazaj na Vič. Proga »5« bo krožila v smeri Sv. Križ, Poljane, gl. pošta. gl. kolodvor, Sv. Križ. Na odseku Hrvatski trg — Moste bo nihalni promet s prestopanjem na Hrvatskem trgu. V ponedeljek 2. novembra t. 1. bo ves dan vozila k Sv. Križu tudi proga »1« enako kot v soboto 31. t. m., t. j. iz šiške mimo gl. pošte, po Poljanah, preko Hrv. trga po Jegiičevi in Smartinski cesti k Sv. Križu in po isti poti nazaj proti Šiški Potniki se vljudno naprošajo, da vstopajo le pri zalnjih vratih, izstopajo pa le pri sprednjih vratih. Posebno se naprošajo potniki. naj ne stojijo na zadnjem stojišču, dokler je v vozu še kaj prostora. Vožnja na stopnicah je najstrožje zabranjena. V nedeljo 1. novembra t. 1. se vozovi ne bodo ustavljali na sledečih postajališčih: Vilharjeva cesta, Savska cesta, Žale in Linhartova cesta. Potniki se ponovno naprošajo, da plačajo voznino v drobižu. zavod pravico javnosti. Informacije in prospekti na razpolago. Z Gorenjskega Novi grobovi. V Domžalah je umrl v starosti 42 let g. Franc Flerin, klobučar, trgovec in posestnik. Pokopali so ga v ponedeljek. — Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: višji planinski desetnik Herbert Koller iz Velikovca, 22-letni desetnik Rudolf Leitgeb iz celovške okolice in 28-letni višji planinski desetnik Franc Santler iz Celovca. Na Jesenicah je bila v dvorani kinematografa večerna prireditev organizacije »Kraft durch Freude«. Nastopili so balet, soloplesalci, artisti in pevci. Po predstavi je bil družabni večer v Novakovem hotelu, kjer je tenorist Ezio Badii zapel še nekaj pesmi. Na Bledu so spet imeli v gostih ranjence, ki jih je semkaj povabil okrožno na-rodnosocialni urad iz Kranja. Po zajtrku je hila vožnja po jezeru, opoldne pa kosilo Park-hotelu. združeno z nastopi gledaliških igralcev iz Celovca. V št. Vidu ob Savi je sklical krajevni vodja Lixl poslovilni apel. Poročal je o svojem delovanju v šentviški krajevni skupini. Nato je okrožni vodja Kuss iz Kranja umestil novega krajevnega skupinskega vodjo Heralda Raderja, ki je upravitelj šole. V Šenčurju pri Kranju je bil te dni nameščen novi šolski vodja Oton Lex. Svečanega pričetka šole se je udeležilo prebivalstvo s šolskimi otroki pod vodstvom treh učiteljskih moči. Mestna hranilnica v Beljaku je te dni praznovala 75-letnico. župan Kraus je sklical slavnostno sejo upravnega in nadzornega odbora. Izvajal je, da, je denarni promet dosegel vsega skupaj že 200 i-.iilijonov mark. V dobrodelne namene je hranilnica doslej izdala okroglo 3.2 milijona mark. Iz čistega dobička v letošnjem letu bo postavljen temelj za spomenik prvega koroškega gauleiterja Huberta Klausnetja. Iz Spodnje štajerske Poroke. V Celju so se poročili Rudolf Kranjc in Karolina Mithans - Ledinekova, Stanko Jezernik in Elizabeta špurajeva ter Janko Jane in Ljudmila Zimškova, V št. Jurju ob južni železnici sta se poročila Val-ter Steiner in Cvetka Moharjeva. Novi grobovi. V Celju so umrli: Elizabeta Orlova, Jože Gaber, Ivana Bitamic-No-vaikova in Janez Puh, vsi iz Celja, dalje Marija Trobentar - Siglova iz Rogaške Slatine, Marija Vohova iz Doberteče vasi, Ludvik Rutnai z Dunaja, Marija škorjan-čeva iz Prebolda, Ingrid Napotnikova iz Rogaške Slatine, Terezija Jakopova iz Strmca. Franc Slapnik iz okolice Motnika ln Elizabeta Hlastečeva iz celjske okolice. — Pri Dobrni je umrla 60 letna gospodinja Marija Rožarjeva, v Rogaški Slatini Jože Gobec, Anton Fiieršek in Janez Prebolšek, na Teharju pa Janez Lah. Tretji simfonični koncert v Trbovljah bo prirejen drevi, ko se prične novo šolsko leto okrožne glasbene šole v Trbovljah s podružnicama v Hrastniku in Zagorju. Na sporedu so tri skladbe štajerskega skladatelja Roderika Moisisovicza-Mojsvarja, ki praznuje letos 65 letnico in ga štejejo med volilne nemške skladatelje. Nadalje sta na sporedu Boccherini in Mozart. Mariborska kletarska zadruga je imela ne lavno svojo glavno skupščino, ki jo je vodil predsednik dr. Lothar Miihleisen. Sprejela je nova pravila. Poslovodja ptujske zadruge Franc Vračko je predaval o stenju in pomenu spodnještajerskih kletar-skih zadrug. Nato je bil za novega načelnika izvoljen Rudolf Poltzl. Mariborska zadruga šteje zaenkrat 216 članov. Njeno področje obsega mariborski mestni in okoliški okraj. Prvo zborovanje staršev v Celju je bilo sklicano te dni na glavni šoli. Predaval je upravitelj Rudolf Petek, ki je staršem razložil pomen in namen nemške glavne šole. Sestanki staršev se bodo med šolskim letom ponavljali. Graško deželno gledališče gostuje te dni v Slovenski Bistrici, v Slov. Konjicah in v Poljčanah z veseloigro »Samski davek«. Un cannone antlcarro inglese distrutto dalle truppe italiane sul fronte egiziano — Angleški protitankovski top, ki so ga uničile italijanske čete na egiptski fronti novilo deški pevski zbor. Doslej se je prijavilo že nad 40 dečkov. šimnov sejem v Zagrebu. V sredo 28. t. m. bo na mestnem sejmišču v Zagrebu velik letni šimnov sejem, ki je vselej prav dobro obiskan. Iz Srbije Izkopavanja na Kaiemegdanu. Preteklo leto je sklenila beograjska mestna občina odstraniti razvaline spodnje beograjske trdnjave, ves kompleks nivelirati in spremeniti v park. Pri tem so naleteli na ostanke starih trdnjavskih zidov, ki so bili zgrajeni delno iz žgane opeke izza časa princa Evgena, delno iz neklesanega kamenja izza časa prvega srbskega despota Stevana Lazareviča, ki je Imel v Beogradu svojo prestolnico. Razen tega so našli mnogo keramičnih predmetov, ki segajo v sedmo stoletje, ko so se Slovani tod naselili. Z od-kopavanjem na gornji trdnjavi so začeli letošnjo pomlad. Pod vrhnjo plastjo so našli celo vrsto rimskih posod, svetilk in orodja. Pod zidovi srednjeveške utrdbe so naleteli tudi na ostanke zidu in poslopij iz rimske dobe. Nemška narodnostna skupina v Beogradu se je v teku zadnjega leta organizatorično zelo razvila. Imenuje se po princu Evgenu. Nasproti srbski narodni banki stoji moderno poslopje Splošnega dunajskega bančnega društva. V bližini so tudi poslovni prostori nemške Lufthanse, ki je obenem prevzela naloge prejšnjega nemškega tujsko-prometnega društva. Predavanje nemškega znanstvenika v Zagrebu. V vrsti inozemskih predavateljev, ki so zadnji čas obiskali hrvatsko prestolnico, je tudi ime nemškega znanstvenika in raziskovalca dr. Heinricha Ubbelchde-Doringa. vodje državnega etnografskega muzeja v Monakovem Prof. Ubbelohde-Doring bo govoril o uspehih zranstvene ekspedvije po Južni Ameriki, ki jo je sam vodil Predavanje bo konec t. m. in j'? zanj v strokovnih krogih in v javnosti veliko zanimanje. Deški pevski zbor v Osijeku. Hrvatsko pevsko društvo »Lipa« v Osijeku je usta- Obnovite potrdila o posečacju šde Ljubljana. 23. oktobra Blagajna za izplačevanje družinskih do-klad poziva vse družinske poglavarje, da ob pričetku novega šolskega leta znova preskrbe za svoje otroke dokazila o obiskovanju šole. Zato morajo družinski poglavarji-delavc; predložiti potrdila o posečanju srednje ali njej sorodne šole za vse svoje otroke od izpolnjenega 14. do izoolnjenega 16. leta starosti, družinski poglavarji-nameščenc! pa za otroke od 14. do izpolnjenega 18. leta starosti. Za otroke mlajše od 14 let takšna potrdila niso potrebna. Šolska potrdila je treba poslati tisti ustanovi socialnega zavarovanja (Zavod za socialno zavarovanje. Bolniška blagajna Trgovskega, bolniškega in podpornega društva, »Merkur«. Glavna bratovska skladnica), ki je družinskemu poglavarju doklade nazadnje nakazala. Vsakomur, ki do 10. novembra t. 1. ne bi dokazal, da njegovi otroci, starejši od 14. let še obiskujejo srednjo ali njej sorodno šolo. bo Blagajna z mesecem oktobrom ustavila zanje izplačevanje doklad. Blagajna za izplačevanje družinskih doklad. Rdeči križ pore fVTt V tajništvu Poizvedovalnega uraite s vojne ujetnike Puharjeva 2 naj dvign^.o pošto iz Srbije: Almaši Vera, Benet Andrej. Benet Stanislava, Benet Marija, Brenčič arch. branče, Debevec Giovanni, Glaaovič M. -lela, Gosti dr Franc. Grum Ivan, Horvat Vici-i. Hribar Marija. Hočevar Ana, Knafeijc Te-l-ezika in Valter, Kcffer Alojzija. Karlin Alojzij, Korun dr. Josipina, Kožar Anica, Košnik Jožica. Miklavič Vlasta. Mitj»n Ivanka, Petrovič živa, Pik Boris, Pirkmajer Marija, Pleško Marija, Polič Zoran, Pavlin Ivan, Rener Fani, Sajovic Ivanka, Cturm Jožefa, Smerdu Rado, Smerkolj Anton, Se-ljak Vojko, Torkar Marija, Vodušek Cirila, Vrtnik Janez, Zavadlal Franc, Zdolšek Alojzija, železnik Anzelina, sestra, Zupan Julij. Javijo naj se: Bogdanovič Danica, Boc Marija, Cibic Ivan, I. Julijani. Jeršič Ciril. Marran dr. Jože, Polzelnik prof. Ivan, Poiak Oskar, Lončarič Ivo. Nanut Ana, Werbole Ignac, Vokovič Andjela. Paketi za Gonars se sprejemajo po objavljenem redu. Prošenj za premog Rdeči križ ne sprejema. Naše gledališče DRAMA Sobota. 24. oktobra: Zaprto. Nedelja, 25. oktobra ob 10.30: Poročno darilo. Izven. Zelo znižane cene c. 10 lir navzdol. ob 15: Oče naš . .. Izven. Ponedeljek, 26. oktobra: zaprto Matineja v Drami. Novost v letošnji sezoni so nedeljske dopoldanske dramske predstave. Doslej so bile v navadi !e k ot mladinske; ker pa je z omejeno policijsko uro čas za dve nedeljski predstavi popoldne in zvečer skrajšan, je upati, da se bo tudi obisk dopoldanskih predstav dobro ob-nesel. V nedeljo ob 10.30 uri bo po cenah od 10 lir navzdol uprizorjena Forzanova igra: »Poročno darilo«, ki je vsebinsko zelo prikupna tridejanska komedija. E. Gregorin: »Oče naš«. Ta ciramatskJ ciklus ie našel pri občinstvu izredno veliko zanimanje. V interesu občinstva je, da si pravočasno v predprodaji zagotovi vstopnice in se na ta način izogne navalu pri blagajni pred pričetkom predstave, ki bo v nedeljo ob 15. uri. 9 9 9 OPEKA Sobota, 24. oktobra: ob 16. uri: Seviljski brivec. Red B. Nedelja. 25. oktobra: Ob 16. uri: Gasparo-ne. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzelo! Ponedeljek, 23. oktobra: zaprto G. Rossini: ;>SeviIjski brivec«. Komična opera v štirih slikah. Osebe: grof Almaviva — Lipušček, Bartolo — Zupan, Kozina — Ivančičeva, Figaro — Janko, Bazilo — Be-tetto, Fiorello — Dolničar, Berta — Stritarjeva, poveljnik straže — Anžlovar. Dirigent: D. žebre, režija in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti. K. Millocker: »Gasparone«. Cpereta v treh dejanjih (štirih slikah). Osebe: guverner _ Anžlovar, Carlotta — Ivančičeva, Nasone — Zupan, Sindulfa — Rus, Ermi-nj0 — Sladoljev. Benozzo — M. Sancin, Sora — Barbičeva, Masaccio — R. Sancin, Luigi — Pianecki, Tonio — Marenk, častnik — Jelnikar, sluga — Simončič. Solo plešejo: Bravničarjeva, Japljeva, Kiirbos in Pogačar. Dirigent: R. Simoniti, režiser in koreograf: ing. P. Golovin. taserlrajte v »Jutra« pogledi in stališči. Grotesknost, ki tiči v pojmovanju namišljenih oseb, je tu zatajila samo sebe. Ga, Bifeueeva v „Traviati" Življenje teče dalje. Tudi v našem gledališču. Nekajkrat je sicer kazailo, da se bo ustavilo aili vsaj zastalo. Pa sie ni Prav nasprotno. Z igralskega vrta ljubljanskega gledališča smo pošiljala najlepše cve>tove na druge večje odre, doma pa smo z ljubeznijo in vztrajnostjo gojili popje, ki je dalo spet nov cvet. prav tako lep kakor prejšnji in prav tako dišeč. Te besede nam prihajajo na usta, ko gledamo dolgo vrsto zrelih umetnikov, ki so šli preko ljubljanskega operne-ga odra, pa so ga potem zapustili, da so šilii v svet izpopolnjevat se in nabirat novih skušenj m morda še česa. kar jim ljubljansko gledališče ne more nuditi. Vabi pa te besede na usta tudi neizčrpni vir novih talentov. ki jih največkrat najdemo šele v stiski ali po naključju, ter jim šele potem posvetimo pozornost, ki jo zaslužijo. Komaj dobro se je začela letošnja sezona v oparri, že so za nami štirje radostni večeri. Najprej premiera »Seviljskega brivca«, potem »Travnate«, nato »Gasparona« in včeraj nova zasedba Violette v »Travnati«. Gledališka uprava je začela zadnja leta uvajati priporočljivo in hvaležno prakso, da nekatere pomembnejše vloge dvojno zasede. Podobni poskusi se dobro obnesejo. Korist od njih imata igra in gledališka blagajna. Saj je čisto na dlani, da se vsak izvajalec potrudi kar najbolje podati svojo vlogo. Gledališko občinstvo pa tudi nado primerja izvajalce med seboj m zato pogosteje obiskuje gledališče. Pri polni hiši pa je razpoloženje na odru in v parterju vedno boljše kakoir pri si'abo zasedenem gledališču. Ga. Ribičeva, ki se zadnja leta vedno boilj uveljavlja v naši operi, je svojim neštetim odrskim stvaritvam pridružila v četrtek prvič lik Violette Njen prvi nastop je biil določen šele na soboto, ker pa je gdč. Vidalijeva obolela, jo je zamenjala že v četrtek in s tem omogočila predstavo. Kakoir doslej vse njene vloge, je tudri Vio-letta, ki pomeni zanjo strmi vzpon kvišku in močno uveljavljen je njenih kvalitet, dosegla viden uspeh. Simpatični pevki so ji ga iz srca poželeli poslušalci in njeni sodelavci na odru. Prisrčno odobravanje in številni šopki pcklomjenega cvetja naj bodo ge. Ribičevi dokaz, da jo ima občinstvo rado in da jI iz srca želi še novih uspehom. Zagrebško pismo Gledališča v provinc! Drugo hrvatsko gledališče v Osijeku je začelo nedavno z delom pod vodstvom novega intendanta inž. Jakše Kušana, znanega dramatika, ki je bili lansko sezono inten-dant gledališča v Banj! Luki. Za svečano otvoritveno predstavo so uprizorili Zagor-kino dramatizacijo zgodovinskega romana Šenoe in Tomida »Kletva«. fci slika burno razdobje hrvatske zgodovine v prvi polovici 14. stoletja, ko je v borbi za hrvatsk" prestol z edini! vse hrvatske dežele bosanski kralj Stjejm Tvrdka A že pod njegovim naslednikom so Hrvati spet izgubili kraija domače krvi. kakoir da s« je izpolnilo prekletstvo kralja Dimitrija Zvon umira ki je na saboru na Duva.njskem polju prek Id Hrvate, ki niso hoteli sodelovati v križarski vomi. Razen že omenjenega dela so na repertoarju: Od domačih avtorjev klasično delo neznanega dubrovniškega pisate!ja 17. stoletja »Ljubovnici«, Kušanova bosanska drama »Majka Džaferbegova« (tudi Sarajevo in Banja Luka), Ivakičev slavonski folklor »Inoče«. Strozzijeva komed;ja »čudo l.juba-vi« Nadalje bodo uprizorili" »Km!ia Lear-ja«. »Cvrano.ia« »Skopuha« Strindbergove-ga »Očeta«, Pirandellovc »Šestero o*eb išče avtorja«, špansko salonsko dramo Caldcro-na »Gospa vragolija« ter naposled dramo avstrijskega pisatelja Schonherrja »Žena v nag«, komedijo Shavva »Spreobrnitev kapitana Brassbounde« švedsko družabno komedijo Bergmanna »Testament njegove milosti« in Gotzoivo »Ingeborg« V operi imajo naslednji repertoar: »Fausi«. »Ples v maskah«. »Ljubavni napoj«. »Trubadur«. »Ri-goletto«. »Carostrelec« (\Vcber), od domačih pa »Eno« in »Zrinjski«. Obe bosenski gledališči sta pričeli novo sezono že v začetku prejšnjega meseca. Že drugo leto vodi sarajevsko gledališče najuspešnejša muslimanski dramatik pTct. Ah-med Muradbegovič. ki se jt žc prej uveljavili tudi na zagrebški sceni ir. je letos preiel Demetrovo literarno nagrado za dramo »Husein beg Gradaščevič«. v katen je mogočno prikazal osebnost in delo »Zmaia od Bosne«, ki se je v tridesetih letih preteklega stoletja prizadevali osvoboditi Bosno izpod jarma Porte. Obt bosenski gledališči imata na repertoarju tudi številna dea muslimanskih pisateljev večinoma dramatizacije narodnih pesmi, ki niso znane niti v ban siki Hrvatski V teku sezona bosta boeens&i gledališči uprizorili tudi Budakovo »Ognjište«. in sicer tokrat v Rabadanovi dramatizaciji, potem ko sta ga lansko sezono tako uspešno izvedla zagrebško in osnje-ško gledališče v dramatizaciji Stmozzija. Sarajevsko gledališče pripravlja kot posebnost pred kratkim odkrito dramo izza časa pred aneksi jo Bosne »Za drugoga« po načrtu velikega sarajevskega pesnika K ran j -čeviča in v dramatizacij« Milina Ogrizoviča, avtor ia »Hasanaginice«. Dubrovniško klasično delo. Držičevega »Dundo M aro i e« ki je v Zagrebu že več let na repertoarju, bo postavil na oder najbolj priznani hrvatski režiser dr. Gavella. ki bo kot gost režiral tudi »Hamleta«. Od domačih avtoriev se bo uprizoirilo še »Zlatarevo zlato« Šenoe (tudi Banja Luka). Begovičevi drami »Brez tre-čega« in »Pustolov pred vratima« ter Sene-čičeva ljudska socialna igra »Slučaj s ulice« Prikazale se bodo seveda tud« nekatere muslimanske narodne igre s petjem, pnsebno v času namazana. Od domačih del sta še na sporedu Ivakičeva »Majstorica ruža« in Freudenreichovi »Graničaiji« (tudi Banja Luka). Od klasiičnih dol se pripravljajo naslednja: »Volpone« (Ben Johnson) »Namišljeni bolnik« (Molične), »Kozarec vode« (Scribe). »Mirandolina« (Goldoni). Schillerjevi »Razbojniki« Strindbergova »Velika noč« :n »Sv. Frančišek« italijanskega dramatika Ma- ria Ferignija. Od italijanskih avtorjev sta še na sporedu Pirandello (»Kje je resnica?«) i,n Sergio Puglisc (»Morski konjič«). Od sodobnih nemških pisateljev prideta na vrsto Buchov »Pošten fant« in Frankova »Džungla«. Sarajevsko gledališče ima tudi troje ruskih del (»Vstajenje« in »•Revizorja« ter dramo emigrantskega pisatelja Vaznesen-skega). Banjaluško gledališče je letos pod vodstvom znanega bivšega zagrebškega gledališkega igralca Tomislava Tanhoferja. ki ima nalogo, postaviti na primemo višino gledališče v bodočem političnem središču Hrvatske. Od splošnega hrvatskega repertoarja so na sporedu: Budak, Šenoa, Freudenreich, Ku"an, Zagorka, Senečič (»Neobičajni človek«), najboljša dramatizacija bosanske narodne pesmi, Ogrizovičeva »Hasanaginica« in Muradbegovičev »Gradaščevič«. Sicer tudi v tem gledališču glede na dosedanje pretežno muslimansko okolie najbolj mikajo ljudske igre s petjem. V to skupino spadajo: Poskus ljudske opere iz muslimanskega življenja »Almasa« (Jungič). stara dramatizacija mučeniske smrti Zrinskega in Franko-pana »Poslednji Zrinski« (Dragosič). Filipo-vičeva »Odkako je Banja Luka postala«, dalmatinska ljudska igra »Miljenko i Do»-brila« (Gavrilovič-Kažoti) ljudska igra iz bosenskega katol;škega življenja »Vitropir« (Kuzmanovič). Iz tujega repertoarja bodo uprizorjeni razen že omenjenih: »Skopuh« (Moliere) »Kova.rvtvo in ljubezen« (Schiller). Arxova »Izdaia pri Novari« popularna burka »Charleveva teta« Brandoni Tboma-sa m dve komediji Nest rova in Margarete Mayo. O duševnih sposobnostih čebel To poglavje bo kratko. p:še zoolog prof. dr. K. von Frisch v svoji knjigi »Iz žv-ljenja čebel«, kajti o stvareh, ki o njih malo veš. ne govor; preveč. Nekaj pa je le treba povedati. Kdor sliši o umni zgradbi šesterokotnh čebeln h stanic ali o pripravnosti teh živali za dre-suro, o spretnosti, s katero nabirajo mea in pelod ali o energičnem obračunanju s troti v času. ko ti za državo niso več koristni. se rad nagiba k temu, da bi pripisoval čebelam nemajhno stopnjo razbori-tosti. Toda smotrnost nekega dejanja še ni dokaz, da se je dejanje zgodilo s premislekom. Tako je n pr. izredno smotrno in vse prej nego preprosto dejanje, če poišče novorojenček materina prsa. A vendar ne bo nihče domneval v tem nekega znaka inteligence. Tudi poedini telesni udje »ravnajo« smotrno, n. pr. trebušna slinavka, ko pretoči v črevje znatno količino prebavnega soka. čim prestopi obrok hranilne kaše iz želodca v črevje. In vendar se dogaja to brez naše volje, da, brez naše vednosti. Kot inteligentno dejanje označujemo to, če nekdo izkoristi prejšnje izkušnje in v novem, neobičajnem položaju zadene pravo. Potrebno je tedaj, da je nekdo sposoben spominjati se prejšnjega dogajanja, da dojame neki dani položaj in ga duševno zveže s podobami svojega spomina. Eden izmed teh pogojev, dobri spomin, je pri čebelah podan. Dresurni poskusi nam dajejo dovolj priložnosti, da se o tem prepričamo. Ce zdresiramo čebele na neko barvo, bodo tudi po več dneh slabega vremena pri isti barvi iskale hrane, vdresi-rani vonj pa obdrže, tudi če jim ga po kratki dresuri odtegnemo, cele tedne ln domnevno do konca svojega življenja. Tudi ni nobenega dvoma, da so čebele sposobne nekih določenih duševnih vezav. Ce jih n. pr. krmimo v modrem zabojčku in jih tako uspešno zdresiramo na modro barvo, je to dokaz, da spravljajo to barvo, ki so jo videle pri vstopanju v zaboj ček, v zvezo s hrano, ki jo najdejo v njej in da so zvezo tedaj »dojele«. Toda duševne storitve tu ne moremo visoko ceniti, ker so ji postavljene izredno ozke meje. Spomnil sem se tu zgodbe s čebelo iz vrste znoscev. To je bližnja sorodnica naše medne čebele, a ne živi družno. Za vsako jajčece zgradi okroglo celico iz ila, ki jo napolni s pelodom in medom, dokler ni zaloga tolikšna, da se ličinka, ki zleze iz jajca, lahko prehrani do svoje dozorelosti. Ko je nakopičila zalogo, znese samica nanjo jajčece, zapre odprtino celice, da bo nje otrok zavarovan pred sovražnimi napadi, in ne da bi se brigala za nadaljnjo njegovo usodo, se spravi na gradnjo naslednje celice. Neki opazovalec pa poroča o sledečem eksperimentu: V novo celico, ki še ni bila napolnjena s hrano, je spodaj izvrtal luknjo, med tem ko je samica nabirala po cvetlicah. Ko se je vrnila. Je opazila spremembo, kajti raziskovala je luknjo s svojimi tipalkami — prišla pa ni na to. da bi luknjo zaprla, čeprav bi ji bilo to malenkost, temveč se je na običajni na-č-n osvobodila svojega hranilnega tovora, ki je padel spodaj seveda skozi odprtino. Tovor za tovorom je spuščala po nadaljnjm nabiralnih poiietjh skozi luknja Človek bi pričakoval, da bo zavoljo neuspeha do-našala zalogo z večjo vnemo, ali da bo sprevidela, kako zaman je njeno početje in bo celico ostavila. Toda zgodilo se m ne to ne ono. Donesla je toliko hrane, kolikor je je normalno potrebno za oskrbo ličinke, potem je znesla svoje jajce, ki Je isto tako padlo skozi odprto dno, in je naposled zgoraj skrbno zaprla celico, ki Je ostala spodaj seveda široko odprta. Tega poskusa nisem videl in ne vem, da-! je ta opis v vseh podrobnostih toče«. Ce ni točen, tedaj si ga je mož izvrstno izmislil in se sklada imenitno z mnogovrstnimi podobnimi izkušnjami z drugimi žuželkami, kakor tudi s čebelami. Kar se teh tiče, bi ne mogel navesti nobenega primera za resnično inteligentno dejanje. Tudi prej omenjene dresure odpovedo, čim se naloga, ki jo živali postavimo, za malenkost odmakne temu. kar so čebele sposobne storiti po svojem stotisočletnem obiskovanju cvetlic. Vezanje določenega cvetnega vonja z nekim nahajališčem hrane spada n. pr. tako rekoč med njihovo naravno duševno opremo. Zadostuje pa, da vzamemo kot dresurni vonj namesto cvetličnega duha kakršen koli duh po gnilobi •n dresura se popolnoma izjalovi. Ta duh po gnilobi jim ne more biti neprijeten, kajti priletavajo brez vsakega oklevanja do krmilnega zabojčka, ki je opremljen ž njim. S posebnimi poskusi je mogoče tuoi dokazati, da čuti čebelni »nos« ta duh prav tako razločno kakor kakšen cvetlični duh. Toda prednice naših poskusnih čebei niso pri gnilobnem duhu nikoli našle medu, in da bi čebelni individuum iz lastne moči sklenil to duševno zvezo, to gre pač preko njegovih sposobnosti. Poučljivost čebelnih ljudstev ostaja tedaj v ozkih mejah tistega, kar ima v naravnih okoliščinah zanje pomen in česar so od pradavnih dob navajena. Čebela se drži modre barve ali vrtničnega vonja, če je pri obojem našla hrano, tako, kakor so to delale njene prednice v neštetih poko-lenjih. Od njih je prevzela tudi duševno dediščino, po kateri gradi šesterokotne voščene stanice. oblikuje obnožine, mori trote, ko je prišel njih čas. Po strogem redu sledi običajnim okoliščinam običajno dejanje. Da-li se čebele kaj zavedajo svojega početja, ne more nihče z gotovostjo povedati. A kako so si njene prednice pridobile sposobnosti, ki jih sprejema danes vsako pokolenje kot dovršeno dediščino, ni mogel uganiti še noben človek. Sladkor namesto bencina Povsem mogoče je, da bodo avtomobilisti nekega dne namesto navadnega bencina uporabljali sladkor kot gorivo. Da more sladkorni prah eksplodirati, je spoznal v svojo žalost že marsikateri lastnik sladkorne tovarne. A da bi mogli vsaj v Evropi vožnje z avtomobili poceniti z uporabo trdih goriv, je tudi znano. Sladkor zgoreva brez pepela in bi prihajal zato kot trdo gorivo za motorje v prvi vrsti v poštev. Poskusi, pri katerih so uporabljali v motorjih mešanico alkohola in sladkornega prahu, so imeli presenetljivo ugodne uspehe. To sladko žganje je v motorju zgorevalo z eksplozijami enako zanesljivo in učinkovito kakor bencin. V dobah, kakršna je današnja, pa sta les in lesni plin seveda pripor očljivejše nadomestilo za bencin. Sprinter, ki hoče ujeti še vlak ob 8.15. * POBOŽNA ŽELJA Jurček: »Očka, jaz bi si želel sestrico! Ce boš morda srečal kakega trgovca z dekleti — ne pozabi na to!« Dr. Edvard Pajnič: Sflravljenje in mazaštvo med Slovenci v preteklih stoletjih n. Z3 prirejanje zdravil so dana točna navodila. Zdravila so po zunanjem sestavu »žnfti« (sokovi), »štupe«, »žgane vode« (decoetum, zavretek), »vkop stolčena zelša in korenine« ter »žaube (mazila). Največkrat priporoča »Arcat«, naj se to ali ono zelišče kuha na vinu, pa tudi med in olje uživata velik ugled, mleko pa ni kar nič priljubljeno. Od lekarniških specialitet, ki jih kupiš v »'ptek« (apoteki), omenjamo le glasoviti »Terjak« (Theriak). To zdravilo v obliki zelo gostega (kot mehak vosek) mazila je baje izumil Neronov telesni zdravnik An-dromah na Kreti. Pravijo, da je mazilo bilo sestavljeno iz sedemdeset različnih tvarin, med katerimi je bilo cel6 meso strupenih kač. Pod nazivom »Electuarium Theriaca« je veljalo kot uspešno sredstvo zoper vse nalezljive bolezni, a v teku stoletij so se setavice spreminjale, ime pa je ostalo Pičla je uporaba mineralnih snovi, a v nekoliko večji meri se poslužuje »Arcat« raznih živali in živalskih snovi. Sežgan jelenov rog. kozji loj, koštrunova ali celo gadova mast so omenjeni. Velike »Krete« krt — že Plinius ga ceni kot zdravilo — in posebno glista deževnica (Lumbricus terrestris L.) se uporabljajo pogosto. Lep primer nudi navodilo za ozdravljenje »červa na perst'«, gnojno vnetje pod nohti ali v končnem členku prsta z vnetjem pokostnice: »Uzčm tistga červa, ktirmu gliste pravje in ga okul persta zavi in kader bo glista cerknila, bo tudi čeru«. Najširši je v tem rokopisu poduk o zdravilnih rastlinah in napravljanju lekov iz njih. Tretje in četrte »bukve« govore od »več sort dreves« ter od »useh sort rož in korenin, kje rasejo, kdaj zvedč in koku so ušafane, tudi njeh natura«. »Nature« so pa gorke in mrzle, oboje v 1., 2. ali 3. »gradu«. Posneti je mogoče, da pomeni gor ko naravo rastline, če kot lek pomnožuje telesno toploto, dočim rastline mrzle narave ohlajajo telo, odpravljajo vročino ter zmanjšujejo otok in prisad. Med drevesi so naštete jablana, hruška, fige, črešnje, trs z grozdjem, brinje, orel), hrast ter hobat in bezeg. Uporabljivi so ne le sadovi teh dreves ali grmov tudi njih listje ima precejšnjo veljavo. O jabolkih pravi »Arcat«, da so kisla mrzle, gladka pa malo bolj »gorke nature«. — »Arcat« ceni posebno kisla jabolka: »te kisle jabka so za želode, ktir je od glist ferderban, te sladke nucaje tem, ktir imaje en merzu želodec in ktir so od kej strupenga v'pičen«. Hruške so »dobre za uroč želode; hruškove pečke so en dober mitel za jetka na plučah, ledicam so škodljive«. Imenitne so fige: »na vin jeh kuhaj in ječmenova moka ln pelin vkop zmešaj, nared flajšter čez trebuh, uzame ves otuk, ja clu vodenicu z'njega«. Pri figah pa še opominja sladkosnedeže: »ktiri zlo fige je, temu se zelo uši rede«. O črešnjah trdi, da »storč dober želode, dobra kri in dajo lušt za jest; pečke stou-čene so pa dobre za tiste, kiri kamen imaje«. Pri vinski trti in grozdju najdemo učeno pripombo, »de piše sam Pliman (Plinius), de na svet je 195 sort vinu«. Ni potreba posebej poudarjati, da je že grozdje, še bolj pa vino »vse skozi-gorke in uroče nature«, zato ima po tem poduku tudi vino toliko veljave, še vefi je brinovih receptov, na primer: »Z brinom kadit, prežene kašel, Mlado Jutro Mali zmagovalec m. Miza in vse. kar je še potrebno, je bilo pripravljeno. Vsi so se veselili: »Sedaj pa začnemo!« Takrat jim je povedal Dušan tole: »Torej, dragi prijatelji! Ko smo tako premagali prve težave, lahko začnemo igrati. Vem, da bo najprej šlo zelo počasi, vendar bomo z vztrajnostjo vse opravili. Začnimo! Prvi igram jaz z Jožkom.« Začela sta. Pokazale so se prve neprili-ke. Žogica je slabo poskakovala na mizi. Naša junaka sta držala loparje zelo nerodno. Žogica je bila vedno, visoko v zraku, kar seveda ni prav, kajti pri ping-pongu je treba igrati nizko. Nekdo se je oglasil. »To bo šlo zelo počasi.« Vsi so nestrpno pričakovali, kdaj pridejo na vrsto. Na tihem so se pomenkovali in očitali Dušanu: »Toliko časa že igraš in še vedno nič ne znaš. Tudi nas pusti malo igrati. To ne gre, ti boš igral, mi pa gledali. Ne-sramnež! Saj smo vedeli, da bo tako. Vse on, vse on, mi pa nič.« Tako in podobno so se pritoževali. Dušan je obupaval. Ze tako so mu vsi pravili da iz te moke ne bo kruha, toda vendar je upal, da bodo vsaj fantje pametni in ne tako nestrpni, kot so se pokazali Vsak dan je bilo slabše. Toda tudi Lojze ni miroval. Dušanu je silno zavidal, da vodi fante on, ne pa Lojze. V zavisti je šel celo tako daleč, da je poslal svojega tovariša Miho v Dušanovo društvo. Ta se je vpisal k Dušanu, češ, da se hoče tudi on naučiti ping-ponga. V resnici pa je že tako nezadovoljne fante, ki so hoteli hitro doseči velike uspehe, podpihoval, naj rajši vstopijo k Lojzetu, da bo on ustanovil svoje društvo. Naposled je počilo. Nekega dne so spet igrali. Ta dan se je zbralo vse polno fantičev, ki so bili zelo vsiljivi. Vsak je hotel igrati in hitro, hitro. Tako pa seveda ni moglo biti. Dušan je zahteval, naj obmolknejo. Tedaj je začel eden vpiti to. drug drugo. Nekdo je zinil: »Kdo bo čakal tako dolgo. To so same bedarije. Saj nobenega denarja nimamo. Drugi zopet: »Ze ves dan čakam, da bom igral in še sedaj me ne pusti. In največ sem dal jaz za mizo.« Tudi Miha se Je oglasil: »Udari ga, tako ne gre, tudi mi bomo igrali Dol z njim!« Dušan je mirno poslušal ta pritoževanja. Poklical je Janeza in mu naročil: »Janez, vsi naj pridejo sem in domenili se bomo, da bo prav.« »Da, da, le tako napravi in nekaj jih zapodi, saj samo nagajajo!« Čez nekaj časa so bili vsi nezadovoljne-ži na zborovanju. Dušan jim je vneto prigovarjal: »Nikar se ne upirajte! Komur h«? ugaja, lahko gre. Vsakdo, ki misli ostati naj da nekaj denarja in kmalu bo dovoli za najlepšo mizo. Tako ne gre, vsi ne moremo naenkrat igrati. Kdor se res zanima za ping-pong naj ostane, drugi pa — zbogom.« Culo se je pritrjevanje, mrmranje, zadaj so se nekaj prerivali. Naenkrat je iz zadnjih vrst stopil v ospredje Lojze in za vpil: »Ne poslušajte ga. tega osla, ki bo ves denar pobasal v svoj žep! Jaz bom poglavar in videli boste, jutri boste že vsi znali igrati. Jaz namreč že dobro igram, Dušan pa še ne zna. Ne bo vam žal, pustite Dušana!« »Ne, ne pustite za vodjo tega hudobneža!« je prigovarjal Dušan. Vnel se je boj Menjavale so se brce. Lojze se je vrgel na Dušana in ga zgrabil za vrat ter vrgel ob tla. Tudi drugi Dušanovi prijatelji so bili premagani. Tako se je žalostno končalo Dušanovo predsedništvo pri njegovem klubu. Dušan se je zelo potrt vrnil domov. »Torej tako, vse delo zaman. Ves denar je šel v nič. Sedaj pa tak sramoten progon. — Oh, saj se ne izplača, nikoli se ne bom naučil ping-ponga. Vse je zastonj. Nihče me ne bo hotel sprejeti medse, kdo pa bi bil tak norec, da bi sprejel nevedneža, kot sem jaz.« IV. Nastopalo je jutro. Dušan se je prebudil s težkim srcem: »Izgnanec!« in se napravil, da pojde k svojemu edinemu, pravemu prijatelju Janezu. Hitro je vse opravil, kar je bilo treba doma in se napotil k tovarišu. brine scera fluse v človeku, na ga nuca, kuker hoče«. V vse naštete svrhe je uporabno najbolj »brinovga lesa vole, ki je na te viže tudi za modron: odrašenim noter jemat, otroke pa po trebuhu mazat okul pubka«. Hvalo daje tudi brinovim jagodam in pa smoli. O hrastu pravi, da kar je od njega, vse »suši, vkop vleče in greje«. Na široko so opisane zdravilske vrline habata in bezga (Sambucus ebulus L. in Sambu-cus nigra L.). »Bezgou pirje na kozim loj scvrt, gorku gor obezovat, prežene vse ter-ganje z'glidou«. Zanimivo je navodilo, kako pomoči nepoboljšljivim »krokarjem«: »Koj nem bezgou zelenu pirje al veje na glava obež, kadar zlo vozje, jem na škodje obena pijače«. Od žgane vode bezgovega lubja pa pove: »V ti vod rute močt, gor obezovat, je dobru, kerga gad ali kače v'pič, zleče vos strup von.« Jedro zdravniškega poduka tvorijo »če-terte bukve od useh sort rož in korenin; koku so ušafane in njeh natura«. Skoraj pri vsaki rastlini najdeš taka pojasnila, nato pa slede pod geslom »muč in nuc« po zaporednih številkah navodila za pripravljanje lekov in njih uporabljanje. Vsaki rastlini, včasih tudi celemu rodu, je posvečeno posebno poglavje (»Cap.«), ki jih je v celem petdeset in osem. Deloma po pristavljenih, zelo spačenih nemških nazivih, še bolj pa po pristnih slovenskih imenih ter episih ni pretežavno dognati pravo bistvo in kakovost naštetih rastlin. Na čelu je »zlata korenina« (Lilium car-niolium Berh., »zlato jabolko«). Popis pravi, da ima ta korenina »kot ena zlate er-mena čebula v tleh kot ta bela lilje, ena rdečkaste štibla (steblo), glih zlo tako pirje kot tolah, okul kresa temnu erdeče zvezde, kot ene majhne lilje nazaj pervihanu kot kosje repca — Cylamen europeum L.; slovensko korček, kokorčk (Tuma) — in en močen duh Imaje, rase po hribah, po sno-žetih, tud po les, je merzle nature«. Vstopil je v prijazno kuhinjo, kjer mu je Janezova mati povedala, da je Janez pri delu na vrtu. Dušan je stopil na vrt in ugledal Janeza z zavihanimi rokavi, kako je obračal zemljo. Janez ga je veselo pozdravil: »No, pozdravljen, Dušan! Kako ti gre?« Dušan se je prisiljeno nasmejal in mu povedal, kaj se je zgodilo. Janez ga je zavzet poslušal in po končanem pripovedovanju mu je rekel: »Zdelo se mi je. da iz tega ne bo nič prida, vendar sem si mislil, poskusimo. Ne ženi si tega preveč k srcu, dragi prijatelj in pusti, naj se uče tvoji bivši član; p:ng-ponga. kakor hočejo! Vem, da ne bodo nikdar znali pošteno prijeti za loparček, ker Lojzetu ni za to, da bi znali igrati, ampak hoče le tebi nagajati in tebe pregnati, da bo on vodja, ne pa ti. To se mu je tudi posrečilo. Ti pa rajši premisli tole, kar ti bom zdajle povedal. Ko sem ponoči premišljeval, kje b se najbolje naučila igrati, sem se domislil, da bo najboljše, če se vpiševa v kak klub,-Tam nama bodo izkušeni igralci pokazali, kaj je ping-pong. V klubih so pravi voditelji in ti znajo vzdrževati red med člani. Tam igrajo lahko večkrat na dan vsi, ker imajo več miz. — No. le ne glej me tako neumno, kot teliček v nova vrata.« »Sijajno, prav imaš, tako bova storila, vpiševa se v kak klub, n. pr. SKP in tam pošteno igrava, da bova dosegla najboljše uspehe.« (Dalje prih.) Kdo je tisti rdeči mož, sredi vrta belih rož in nad njim neb6, ko pa vrata se odprd, se premika z nebom stika, če preveč se le obrača ni več mož, je — klopotača. (Jezik) Kdo pa tisti je vladar, nima tronai nima krone, ne kraljestva, ne dežele pa je svetu gospodar? (Denar) Sladke malčke mama zmelje z njimi pa testo nastelje. (Orehi) Ježek — bodičar na veji visi, rjavček zrel v jesčn dozori in se razpoči, iz ježa skoči. (.Kostanj) Mara J. Tavčarjeva: Uganke Oblake preganja, irevesa priklanja, pometa cestišče, vsak kot si poišče, gozdove otepa brez rok in brez repa, zažvižga, razsaja — zažvižga, in zrak nam ohlaja snega kup nameče, čez morje se vleče, valove zaganja in jadra poganja, ko sonce prisije za goro se skrije. (Burja) Beli lasje v mladosti Beli lasje v mladosti nikakor niso znak predčasnega staranja, kakor bi si lahko mislili. Nagnjenost do belih las v mteu-dostl je samo podedovana, kakor n. pr. barva oči. Tako so opazovali pet poko-lenj neke družine, v vsakem pokolenju so nekateri člani osiveli že v osemnajstem letu in so imeli v pet in dvajsetem letu snežno bele lase, čeprav so bili drugače popolnoma sveži in mladostno čili. IKAJ VEM? IKAJ ZNAM? 456. Koliko tehta približno burje jajce? 457. Zakaj se imenuje most, ki vodi od palač beneških dožev do ječ »Most vzdihov« ? 458. Zakaj steklo poči, če se na enem mestu močno razgreje? 458. Kako je lenuh živel? Lenuh je od začetka svojega 19. leta do smrti 3/s časa prespal, Vie časa je jedel in pil, «/« časa je pregnal s sprehodi, «/,6 časa je potratil z igrami, »/ie je prezdehal v naslanjaču in se je pravemu delu posvetil v celem samo 2 leti. Kakšno starost je učakal? ♦ 460. Križanka Vodoravno: 1. slovensko mesto, S. ameriški šakal, 9. prislov časa, 11. jug ! romansko). 12. duh, 13. turški gospod. 15. na-plačilo, 16. afriška reka, 17. moški potomec, 18. glasbeni ton, 20. zver, 22. romanski člen, 23. tečaj, 25. zaimek, 26. : loško ime, 28. žensko Ime. Navpično: 1. odprt prostor ob tekoči vodi, tudi pogosto krajevno ime, 2. učenje, 3. neobut, 4. mil, 5. prvina, 6. enota pritiska (okrajšava), 7. ideal pesnika Murna- »Nastran« (Sempervivum teetorum L.) — slovensko tudi natrsk (če raste na strehi, jo obvaruje strele); na Vrhniki sem čul tudi naziv celež, češ da vsako rano hitro zaceli — ni deležen kot obče poznana rastlina posebnega opisa, pač je pa čudežna njegova zdravilna moč: »Uzem od take žene mleku, ktira že 12 tednov fanta doji, na-stranou žonft vkop zmešaj, tega vsaki dan večkrat v'ušesa kapli, če s'gluh boš spet slišou«. »Arcat« pozna dvoje vrst urednika, namreč možki urednik (Teucrium chamaedrys L.) — na Verdu pri Vrhniki mu pravijo »urhovka«, čaj posušenega listja s cvetjem je ljudski lek za pljuča — in ženski urednik (Potentilla ereeta, Hampe). Tudi o »žlahtniku« (Veronica L) pravi, da je »dvojne sorte, kuker vsaka rože ena ženska ena možka, vendar use glih, samu de možk je manjši«. Tega rodu rastline so baje vse izrednih zdravilnih moči, najbolj pa (po opisu) vrste Veronica officinalis L., ki je »gorke fajhtne nature v 1. gradu«. O žlahtniku priporoča: »frlšen resekat, štir dni ali še več na vin močt, potler žgat, ta voda ni za prešacat, kaj z*ena muč ima in ostane deset let dobra«. Rep je (Arcytium minus Bernh.), žetka (Dipsacus silvestris Huds.) tem kompava (Carlina acaulis L.) niso deležni toliko pozornosti, pač pa še zdaj zelo popularne »taužent-rože« (Centaurium minus Gars.), slovensko tudi griževec ali glistnik in zlati germiček. O tej rastlini pravi, da so »silnu grenke, ženskim dobru znane; so uroče nature v 2. gradu«. O njih priporoča: »na vin kuhej, s cukrom zmejšaj, zčist iz človeka in von spravi žouč rezlit«, ali pa »na vin in voli (olju) kuhane, v dno terbuha flajšter nared, tolaž modron«; a »žonfte z'korenin noter jemšt z'čist želode, leksi-ra«. Od kiselic pozna »Arcat« dve vrsti, prva je navadna (Rumex acetosa L.), drugo Aleksandrova, 10. oblika glagola ogniti 12. urni red, 14. glasbeni ton, 15. pesem, na-pev (franc.), 18. umetnica, zvezda, 19. igra, 21. moč, 23. oblika glagola piti, 24. tekstilna rastlina in oljarica 20. znak za prvino, 27. nikalnica. Rešitev nalog 22. t. m.: 451. Dobiček, ki ga izplačujejo delniške družbe, se imenuje dividenda. 452. Limuzina je zaprt voz, zlasti avto. 453. Latinska beseia »moment« pomeni v splošnem trenutek, hip. Momentan = trenuten, popolnoma nepričakovan, bežen, prehoden. Ista beseda (od glagola movere, momen-tum = movimentum, pomeni to, kar gibanje učinja, gibalo, zlasti v mehaniki Sila, ki telo vrti, ima tem večji učinek, tem večji vrtilni moment, čim daljša je ročica, kakor ima pri isti ročici tud večja sila večji vrtilna moment. Vrtilni moment (pri vzdrževanju ravnotežja »statični moment«) se meri s produktom sile in ročice, t_ j. pravokotne razdalje njene smeri od točke ali od premice ali od ravnine. Poznamo momente sil n. pr. pri vzvodu, pri dvojici sil, dalje vztrajnostni moment in magnetni moment. V prenešenem smislu pomeni besela moment tudi to, kar pri presojanju dejanja ali položaja govori za odločitev na eno ali drugo stran, nagib, vzrok. ♦ 454. Šahovski problem. 1. Lc5! Dc5:; 2. b4 + , Db4:; aii 1.., Db7 (pretilo je 2. Da7 + , Da6), 2. Dd8 šah, Ka6; 3. b4 in zmaga. 455. Za račun ar je. Celi vrt je 144 m dolg in 120 m širok. Ce razdelimo dolžino na 6, širino na 4 enake dele, so stranice strankinega vrta 24 m ter 30 m in je obseg 54 X 2 = 108 metrov. Ce razdelimo dolžino na 4, širino na 6 enakih delov, so stranice strankinega vrta 36 m ter 20 m in je obseg 56 X 2 = 112 metrov. Ploščina je seveda v vsakem primeru enaka, 24 X 30 = 36 X 20 m'. imenuje gosposko kiselico (Rumex pulcher L.), ki raste bolj*v južnih krajih. Od ki-selice je seme posebno pohvaljeno: »seme kuhej in pi, preshene ta veLke gliste«. »Krstnice« (Crysanthemum leucamthe-mum L.) obvarujejo moško čednost, ka-melice (Matricaria chamomilla L.) pomagajo ob vsaki priliki. Celo: »Ktur pade z*vi-sokuirt, kamelce pi« — seveda kuhane na starem vinu. Od košaric našteva še »pla*i regrat« (Cichorium intybus L.) ter mišje ušesa »Hieracium auricula Lam. et. D. C.). Popis pravi o tej rastlinici prav dobro, da »leži nje pirje ke po tleh kosmatu kot ene zajcove ušesa, en mahi krajši, korenine kratke cokaste, stri ena douga runasta gola štibla, v'serči ena rumena rože kot en topelt polnjen nagelc; kader odevede, se naredi en boučk — kader veter potegne use to uzame«. Manj zanimive sta bela detelja (Trifo-lium repens L.) in bolj južno — n. pr. na Hrvaškem Pri morju — rastoča »mačkova« detelja (Trifolium arvense L.). Dolgo je poglavje o koprivah, češ da so sicer vsakomur znane, čeprav jih je v naših krajih šest vrst. Eno teh »vrst«, namreč »velke pečeče koprive« (Urtica diod ca L.) imenuje »žive«, ostalih pet pa »mrtve koprive«. Ne le, da »žive« in »mrtve« koprive (na vinu kuhane) ozdravijo mnogo zunanjih in notranjih bolezni, pomaga taka skuhani na celo onemu, »ktir je od božiga žla-ka hudo udarjen«. A »teh živih kopriv seme in pirje kuhej in pi, se boš potiu«. Na lugu namočene mrtve koprive (ni razloče-vano glede vrst) so celo kozmetikum: »s tem glava zmivaj, bodo lase rumen ratali«. Oglati v »Jutru« imajo vedno uspeh! Prosimo naše cenjene oglaševalce, naj ne donašajo malih oglasov v zadnjem trenutku. To velja zlasti za mafle oglase, namenjene za nedeljsko številko. Prinesite jih po možnosti že v petek, v soboto pa vsekakor pred 11. uro. UPRAVA »JUTRA« Frči dragim startom na igrišči! Ljubljane »žst^I ves i£aa telesne v dosnslem jesenskem turnirju Jr Kar hitro je minilo teh nekaj dni med dvema nedeljama in naš domači nogometni tur ir, ki se je začel po prizadevanju CONI-a in njegovih sodelavcev pri nogometni zvezi kar na hitro prehaja jutri že v drugo in še zanimivejšo fazo. — Nasprotniki iz I kola — razen neznatne zamenjave v skupini B — se bodo zdaj pokazali drugič in v drugačnih kombinacijah. pa tudi že z nekoliko rutine po prvi pneskušn ,i. Kakor igralci sami tako so z veseljem izvedeli za obnovitev nogometnega živi j nja tudi gledalci in prepričani smo. da bo ta nedelja na športnem trav-n'ku že v marsičem drugačna kakor je bila otvoritvena. V turnirju A, kjer se vse dogaja že v dcfoldansl-clh urah. bosta jutri na vrsti prihodnji dve tekmi, ki bosta s pogoji lahko tudi že odločiin ga pomena. Agilni Vičani, ki so zadnjič postavili v kot živahne dečke iz Mladike, imajo to pot proti sebi najmlajšo sestavo iz ljubljanskih vrst, moštvo žabjcka. če bi utegnili ponoviti uspeh zadnje rede!je, ičm prvega mesta, končrr; zmage in najlepše nagrade skoraj nihče več ne bo mogel odvzeti. V drugem dvoboju mladih se bosta videli moštvi Dopo-lavora iz tobačne tovarne in pa Mladika. Slednja bo gotovo poskusila vse, da se reši najbolj ne: einega mesta, ki se ji obeta, če tudi to pet ne bo mogla knjižiti nič pozitivnega. M d gospodo starejšimi bo jutri — toda ne baš na lovorikah — počival Korotan, njfegcvo mesto med šestimi casprotniki tega kola pa bo zavzela Mladika, ki ji je žreb prav tako kakor onim z Rakovnika določi! kot mi kamen spotike — samo in živo Ljubljano Kako bo ta stvar zaključena. se ne da povedati v naprej, ker Mladike dozde.j še ni bilo na soregled, toda gotovo je, da bo morala napeti vse sile, če se bo hotela uspešno postaviti v bran takim strelo m kokor sta Lah in Bertoncelj in še kateri drugi. Drugo tekmo bosta v nedeljo popoldne igrala Dopolavoro iz tobačne tovarne in žabjek. Po formi na papirju sodeč bi slednjemu ne mogli prištevati mnogo v dobro, toda žoga je okrogla in morda se bo baš v tej igri zasukala drugače kakor bi radi ali neradi mi ali oni. V tretjem srečanju te nedelje bosta zadela drug ob drugega Mars in Vič. Marsovci so zadnjo nedeljo pokazali manj kakor smo pričakovali, Vič pa mnogo več, kakor je kdo kdaj slišal o njem, kar bi se reklo z drugimi besedami, da bo ta borba Med vrstami Novice iz. boksarskega športa ... Italijanska boksarska zveza je pred kratkim odrekla državnemu prvaku težke kategorije Luigiju Musini ta naslov, in sicer zaradi tega. ker se do določenega roka ni mogel odločiti za nastop proti Nemesiu Lazzariju, ki ga je izzval na dvoboj. Zveza je zdaj razpisala nov natečaj za to mesto in bo od 5. novembra dalje ukrenila nadaljnje glede njegove zasedbe. Kakor se sliši, se je Musina tudi že prijavil med kandidati zanj. V Curhu so imeli v torek zvečer mednarodno boksarsko prireditev, in sicer ama-t rski meddržavni dvoboj med Švico in Španijo. Domačini so zmagali z 9:7 točkam. Borbe je gledalo okrog 5000 gledalcev. V Bruslju je pred kratkim znani belgijski boksar Goffaux v 12 ogorčenih krogih porazil svojega dolgoletnega tekmeca Rotka po točkah in si tako priboril kar dva naslova naenkrat. Po tej zmagi je mlad; belgijski boksar postal državni prvak oben:m v težki in welterski kategoriji. Neka nepotrjena vest iz Buenos Airesa ve povedati, da se namerava svetovni boksarski prvak težke kategorije Joe Louis umakniti iz aktivnega športnega udejstvovanja. Silni boksar je zdaj star dobrih 28 let in bi b la ta njegova odločitev vsaj glede starostne dobe preuranjena. Evropska zveza profesionalnih boksarjev v Rimu je verifeirala nedavno zmago francoskega boksarja Cerdana nad španskim tekmecem Ferrerjem v Parizu, ki je tako dobil naslov evropskega prvaka v w-lterski kategoriji. Enako je bil potrjen tudi izid dvoboja med Italijanom Bonda-vaHijeni in Rumunom Popescom in je prvi obdržal svoj evropski naslov v peresni teži. P. G. VVcdeliouse: najbolj vroča iz vsega sporeda. Seveda pa ne gre pozabiti, da je Mars prebil že marsikatero vročo' bitko na vse bolj vročih tleh kakor bodo jutrišnja, medtem ko so Vičani prav za prav le še mladi in spet mladi, čeprav imajo zdaj tudi pogoje, da so uvrščeni med starejšo. Tudi na vse to bo najbolje odgovoriti natančno prihodnji ponedeljek! Tekme se bodo začele dopoldne ob 10.30, popoldne pa ob 13.30 Vstopnina: dopoldne L. 1.—, popoldne pa L. 2.—. Nogomet vabi! Nagrade za udeležence Iz obvestila štev. 5 nogometne zveze posnemamo v zvezi z jesenskimi turnirji naslednje sklepe: »Zaupnik CONI-a je nakazal naslednje nagrade: v turnirju A: nagrado v vrednosti L 400 za prvoplasirano moštvo in igralcem nagrade v skupni vrednosti za L 300, drugo-plasiranemu nagrado v vrelnosti L 300 ter moštvu na tretjem mestu nagrado v vrednosti L 100. v turhirju B: nagrado v vrednosti L 500 zmagovalcu ter igralcem nagrade v skupni vrednosti za L 300, drugoplasiranemu moštvu nagrado v vrednosti L 400 in še moštvoma na tretjem in četrtem mestu nagradi v vrednosti L 200 odn. 100. Razen tega bo prejelo najbolj fair moštvo L 200, vsako izmed sodelujočih moštev, ki bo do konca igralo v turnirju, po L 200.« • Vsebina te objave bo prav gotovo tudi dvignila duha v vrstah udeležencev turnirjev. Celotna vrednost nagrad, ki jih bodo prejela društva, ki sodelujejo na turnirjih, in tudi posamezni igralci — to velja samo za 22 mož obeh zmagovitih enajstoric — znaša okrog L 4000, kar je vsekakor vsota, ki v celoti in niti v manjših zneskih že dolgo ni bila vknjižena v dobro našim nogometnim klubom. Brez dvoma bo ta ši-rokogrudna odločitev CONI-jevega zaupnika, ki je to pot izredno globoko segel po svojih razpoložljivih sredstvih, da ta toliko odlašani jesenski nogometni turnir ne bo minil brez lepega priznanja tudi z njegove strani, še bolj dvignila ono pravo razpoloženje med nasprotniki tega turnirja. Kajti zdaj vedo, da to pot kar naenkrat ne gre nobenemu izmel njih samo za čast in dober glas, temveč tudi za lepo nagrado, ki je prav posebno v našem športu še dvakrat dobrodošla. še več novega po nogometnih terenih ... Hrvatska nogometna zveza je to pot izredno zgodaj brez skrbi glede vprašanja, kakšno enajstorico bo poslala na prihodnjo mednarodno tekmo, ki jo čaka na dan 1. novembra z Nemčijo v Stuttgartu. Hrvate bodo v tej tretji preizkušnji z Nemčijo zastopali: Glaser (že spet on), Brozo-vič, Dubac, Pukšec (prvi iz Concordije), Jazbinšek, Pleše, Cimermančič, Wolff, Ko-drnja (drugi iz Concordije), Antolkovič in Kokotovič. Hrbtenico moštva bo torej le tvoril Gradjanski, čeprav »purgerji« ta čas ne nosijo več na prsih državnega grba. Kot rezervi sta določena Lechner in Kači jan. V tekmah za štajersko nogometno prvenstvo sta si zadnjo nedeljo spet opomogli proti vrhu obe najmočnejši mariborski edinici. Bolje so to doma opravili Rapidovci z enajstorico iz Lipnice z izidom 3:2, železničarsko moštvo pa je šlo gostovat v Gradec, od koder pa se je po srečanju s tamkajšnjimi poštarji vrnilo v mo s polovičnim izkupičkom z izidom 1:1. Mariborčani so v tej tekmi skoraj ves čas igrali samo z 10 gralci, ker je bil njihov Dobnik kmalu poškodovan in je moral zapustiti igriče. Gol, ki jim je prinesel izenačenje in točko, je spravil v mrežo Fran-geseh — V Mariboru so isti dan gostovali tudi Trboveljčani, ki so v tekmi z domačimi poštarji zmagali brez težav s 4:1, tudi v tekmi za točke. — Celjani in VSV iz Beljaka so se razšli brez odločitve 2:2 — v Celju. Novo športno igriče so začeti grad'ti v Slovenjem Gradcu, tako poroča mariborski dnevnik v eni zadnjih številk, in pravi, da so tej pomembni svečanosti prisostvovali številni domači funkcionarji z okrožnim inšpektorjem Kaltenbbckom na čelu. Ta predstavnik oblasti je najprej spregovoril nekaj besed, kako in zakaj je delo za skupnost v narodno-socialističn} Nemčiji najvišji ideal, nato pa sam zasadil prvo lopato na travniku, kjer bo prej ali slej zrasla nova športna naprava za slovenj-graško mesto. Po končani svečanosti so brambovci takoj začelj prva dela. Prvi seznam najboljših teniških igralcev v Evropi je že zagledal beli dan, in sicer izpod peresa nemškega novinarja in vodje teniškega odseka v nemški državni športni zvezi Erika Schonborna. Sestavljalec ugotavlja sam, da je imel pri tej sestavi zaradi izrednih razmer še prav posebne težave, vendar se je slednjič odločil za takole oceno najbolj znanih zastopnikov belega športa: 1. Asboth (Madžarska), 2. Cucelli (Italija), 3. Tanacescu (Rumu-nija), 4. Romanoni (I), 5. Mitič (Hrvatska), 6. in 7. Koch in Gies (oba Nemčija), 8. Pallada (H), 9. Del Bello (I) in 10. Gabory (M). Na nedavnih tekmah za hrvatsko teniško prvenstvo sta v doublih prišla do prvenstvenih časti Mitič in Pallada, ki sta v finalu obračunala z dvojico Kukuljevič-Wiirth v štirih setih 6:3. 6:2, 4:6, 6:2. Igre v singlih se sploh niso zaključile, med odigranimi pa je bila najbolj zanimivai zmaga Mitiča nad Pallado v treh zelo zgovonrh setih 9:7, 6:1 in 6:0. Švicarji bodo Smeli sezono na smučeh in da bo še bolj uspešna, so se dogovorili za obisk dveh švedskih smučarjev, ki bosta vzela v roke njihove tekmovalce. Kakor pišejo iz Stockholma, je švedska smučarska zveza izbrala za to nalogo tekača Nilsa En-glunda in skakalca Svena Selangerja. Oba omenjena trenerja imata za seboj že mnogo lepih priznanj v mednarodnem športu. Prvi je bil 1. 1935 svetovni prvak v smučarskem maratonu, drugi pa je dvakrat zmagal v Holmenkollu in zasedel drugo mesto na nemški z;mski olimpiadi 1. 1936. Za poživitev sezone so si Švicarji pri tej priliki izgovorili tudi sodelovanje močnejše švedske ekipe pri nekaterih važnejših tekmah na švicarskih terenih. Športna sekcija »Hermes« — odsek tab-letennis začenja svojo delavnost v nedeljo, dne 25. t. m. ob 9. url v dvorani hotela Miklič ter vabi vse interesente tableteni-škega športa, da se otvoritve udeleže. Sprejemajo se nov} člani, članarina nizka! žogice na razpolago pri vodstvu. Radio Lfisblisna SOBOTA, 24. OKTOBRA 1942-XX 7.30: Lahka glasba. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Moderne pesmi vodi dirigent Zeme. 13 00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.20: Lepe pesmi cd včeraj in danes. Orkester vodi dirigent Angelini. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.1 i: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. Operetna glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 15.00: Pokrajinski vest-n.iik. 17.15: Glasba devetnajstega stoletja. 17.55: Jovam Marjan: Kako prežimo jo sobne, okenske in balkonske cvetlice. Predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pesmi m napevi. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 2020: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Voja."ke pesmi 20.45: F;ilmsko glasbo izvaja orkester Cetra, vodi dirigent Barziz-za. 21.40: Lahko glasbo vodi dirigent Gal-lino. 22.20: Moderne pestmi vodi dirigent Zeme. 22.45: Poročila v italijanščini Kdor Išče službo plač« sa vsako Besedo L —.30. za drž. In prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 7.—. - Za ženltve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo L za vse druge oglase L —.60 za be- sedo za drž ln prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši tznop za te oglase je I> 10.—. Krojaškega pomočnika in vajenca sprejmem. Tomšič Danijel, Vodnikova 108. 14308-1 Avto mehanika sprejmem. Adier-Service, Kenda Kersnikova ul. 2 14350 i Samostojno kuharico 7t\ vsa gospoinjska de'a iščem v mirni dom. Naslov v vseh posl Jutra. 14345-1 -ajveč oglasom tmr ,.JUTRO" :seriraite torej tud Vi! BrusaSe tudi ženske za umetni kamen, sprejme Joe. Ci-hlaf. Tyr6eva c. 69. 14343-1 Hišno pomočnico« zanesljivo. iS6e sa-nostoj-na gospo Naslov v vseh posl. Jutra. 14354 1 Natakarica za bufef fcavcije zmožna, marljiva in poštena se išče za takoj Naslov v vseh poL Jutra. 14353 1 BlfiHffiEBf Mlado dekle izučena plet-lstvn. vmjetva tudi šivanja išče kakršne koli zaposlitve, gre tudi k otrokom. Ponudbe na Oflrl. odd. Jutra pod »Skromna«. 14311-2 Instruiram in poučujem nemščino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Učiteljica«. 14341-4 mni Lončeno peč prodam. Židovska steza 2-1, 14348 6 Divji zajec! Sadjarji! Škode na sadnem drevju Vas obvr.ru-Je inž. Presljevo Lepusin-mazilo. LJubljana, Wo!fo-va ulica 3. 14359 6 2 štedilnika levi in desni. 2 plošči in pol, 21 eol, kompletno ogrodje za vzidati, pod ceno prodam. Trnovski pristan 32. 14357-6 Otroški voziček. športni, malo rabljen ugodno prodam. Informacije Vodovodna c fiO Šuligoj. 14358-6 Otroški voziček rabljen, dobro ohranjen, globok, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Voziček«. 14307-7 »..'LANO O s r k m r ž a r n i c ie Del prodigio della Lampada Osram Attraverso numerose trafile di diamante, il filo di ongsteno delle lampade OSRAM-D 4 ridotlo, con a massima uniformita possibile, ad una estrema sot-gliezza. 1 kg. di questo filo del diam. di mm. 1/100 notrebbe coprire la distanza Milano - Napoli. Ouanto ijiu uniforme e il diamefro del filamento fanto piii esatla e la spirale che con esso si form« e tanlo piu alta l'efficienza luminosfl. Perci6 si offiene con le LAMPADE OSRAM-D molla luce e poeo eonsumo Z vlečenjem skozi Številne dijaman->ne odprtine stanjšamo žico OSRAM žarnice kar najbolj enakomerno na najmanjšo debelino. 1 kg. te žice bi mog^l zvezati Milano z Napo iijem. Cim bolj enakomeren je premer žice tem bolj pravilna je iz nje napravljena vijačnica in tem večji je svetlobni učinek. Zato dosežemo z O S RAM-D ŽARNICO mnogo svetlobe in majluto porabo C 6 % l]l Tajna Usode! Električni kuhalnik Priznani psihografolog S. ročno brizgialno za ple-Potemkan bo razgoličil skarska dela, voziček-di-tnjno Vaše usode, da ra, damsko kož. Jopico, boste tudi Vi spoznali : prodam. Celovška 42 Mahtšim Več modernih kuhinj, spalnic in dnevnih sob iz orehovega, mahagonijevega in jesenovega lesa, prvovrstne izdelave, proda iz zaJoge tvrdka Rok Ber-lič, LJubljano. Celovška cesta 287. — Vse informacije se dobijo dnevno od 13. do 15. ure pri Eerlič. šiška, Jernejeva cesta 53-1. 14351-12 Prodam frak. salonsko suknjo in llvrejo. vse kompletno in zelo dobro ohranjeno. Vprašati med 2—3 popoldne. Naslov v vseh posl. Jutra. 14321-13 svoj karakter ln temperament, našli tolikanj iskano in željeno srečo. Odgovarjam na vsa vprašanja. V ljubezni, zakonu, potovanjih, loteriji in kupčijskih poslih. Rešujem anonimna pisma. Priložiti 20 lir. Vaš točen naslov. Diskrecija zajamčena. Dopse na ogl. odd. Jutra pod »Tajna usede«. 14319-24 14312-16 Lepo nagrado nudim za enosobno stanovanje, ne predaleč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez otrok«. 14337-21a Opremljeno sobo išče mlad zakonski par v centru. Po možnosti z sa>-posestnik, želi resnega uporabo plina. Ponudbe znanja s gospodično od ' na ogi. 0dd. Jutm pod 20 do 25 let, najraje ši- »center«. 14344-23a viljo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »železničar« 14362-25 Drž. uslužbenec. Neparcelirano zemljišče ugodno za gramozno jamo ca. 4000 kv. m et ugodno proda. Xaeiov v vseb posl. Jutra. 14217-30 Opremljeno sobo s posebnim vhodom v centru iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najraje nova hiša«. 14363 23a Mesarsko knjižico in izkaznico »Mali gospodar« se dobi v upravi Jutra. 14347-28 Siva rokavica se je našla, dobi se v upravi Jutra. 14346-28 Šop ključev sem izgubil. Najditelj se naprcš.i, da Jih odda v upravi Jutra. 14340 28 Klopčič volne drol sem izgubila na trgu. Najditelj se naproša naj odda proti nagradi v upravi Jutra. 14335 28 S Gospodje, pozor! Kiobučarna »Pajk« vam strokovnjaško očisti, preoblikuje in prebarva klobuke vseb vrst po nizkih cenah Lastna delavnica. — Se priporoča Rudolf Pajk. Sv. Petra cesta 38. J-158-M-30 r pfarmatije Nisem plačnik za nobenega, kateri bi naredil dolg na moje ime. Anton Jurčič, Pugljeva 6. 14352 31 mmm Krmilna pesa naprodaj pri Gospodarski zvezi. 14318 33 sauMMKa ii!ii!iii:i;:i;Nt;!ii:!ii:!!i!iii!:iii!i(iiiii!!i!iii,;i|i:::!ii mmii -; i .mitu ■ il i tm > tr>i Biii!nnfiimiifinnmmmxiTmiOTniiminf inimimn: urnim rnTTmTrRnmjifnnnnrRRnTmTfm:ni»mi in run riti rimi j s iir:n iiKimi A V V ISO IMPORTANTE VAŽEN OGLAS NOTA D'ORO Armonica di classe L« Soc. Italiana NOTA D'ORO di Osimo (pov. di Ancona). maugurando il nuovo staoui-mento, desidera favorire 200 nuovi Clienti nell"acquisto doiie sue fisarmomehe di farna mon-dvile Mette pertanto in ven-djta 200 strumenti del modello IMPERO. con voci in 3a/5a a 1 registro. ai seguenti prezzi ecce-zionali di propaganda 34 tasti 48 b0, dragi striček!« je vzkliknila in mu pohitela naproti. »Kako pa to, da ste še zunaj?« Prisrčno je poljubila strica na lice. V teh nekaj mesecih, kar je živela pri njem, se ga je bila zelo oklenila. »S Corneliusom sem hotel pokramljati,« je gospod Vvrenn odvrnil. »Mislil sem, da bi se zmenila za partijo šaha.« Ob času naše povesti je bilo gospodu Matthewu Wrennu nekaj manj ko petdeset let, a na oko bi mu jih bil — kakor se uredniku tolikanj spoštovanega lista spodobi — rajši prisodil nekaj več. Bil je mož tako blage, sanjave vnanjosti, da si ga nisi mogel zamisliti s slabim značajem. Kay je tudi menila, da sta prišla ogenj in odločnost, ki sta bila njega dni pctuefr.a za tisto slavno ugrabitev, v celoti od gospe Wrennove. »Glejte, da ne pridete prepozno h kosilu, ljubi striček,« mu je rekla Kay. »Saj res, ali je prijatelj Willoughby še pri nas?« ^Pravkar sem ga pustil na vrtu,« je malce neodločno odvrnil gospod Wrenn. »Da ti po pravici povem, mladi človek se mi zdi tako čuden ...« »Prava nesreča je, da imate to sitnost z njim,« je rekla sočutno Kay, »a njegova gospodinja ga je, kakor veste, postavila na cesto. Pravi, da mora dati stanovanje prebeliti, in njemu, siromaku, se upira, da bi prenočil v kakem klubu ali hoteiu. Kaj ! pa ves zelen, snažen in prijazen na pogled. Zasluga, )d rojstva; vprašal me je, i da imajo Vallev Fields, čeprav so sezidani na hitro Pokimal ji je v slovo in se obrnil, Kay pa je sto- z izrazom olajšanja sedla v udoben sklopijiv nasLa< pila skozi mrežna vrata in krenila po peščeni stezi, ki je vodila okrog hiše na vrt. Kakor vsi drugi vrtovi v soseščini, je bil tudi ta svojemu lastniku v čast... Zelo velik ni bil, zato ali ga lahko na kak način spravim pod streho ... in tako je zdaj tu. A potolažite se. Saj je samo za ! drevi.« »Oh, dragica,« se je striček uprl. »Dobro veš, da j sem srečen, kadar morem za kakega tvojega prijatelja kaj storiti. A ta, ki si mi ga pripeljala, je, ponavljam, od sile čuden človek. Celo uro sem ga zapletal v razgovor, a vse, kar sem dosegel, je bilo to, da me je gledal kakor zlata ribica.« »Zlata ribica?« »Da. Reči hočem, da je s široko odprtimi očmi strmel vame ter odpiral usta in jih zapiral, ne da bi spravil besedico iz sebe.« Kay se je veselo zasmejala. »Govor je po sredi, striček. Njegov slavnostni govor. Te podrobnosti vam še nisem povedala. Ubožec mora drevi, na vsakoletni pojedini starih sošolcev, nastopiti kot govornik. To bo njegov prvi nastop, in lahko si mislite, da mu leži na duši kakor kamen.« Maksima ne bo h kosilu,« je rekel nazadnje. »Kaj Gospod Wrenn je bil očitno potolažen. »Oh, nič nisem slutil o tem. Da ti po pravici povem, mislil sem, da mu nekaj manjka.« Pogledal je na uro. »Dobro... eč mu greš drugovat, se odpravim sam po svojem poslu.« roko, še danes ta dan tako prikupno lice. gre največ vnemi in požrtvovalnosti ljubiteljev vrtnarstva, ki tam stanujejo. Vsako pomlad pokupijo Valley Fields na vreče semen, mnogo kosilnikov opravlja tu svoje delo, polno valjarjev se pomika po zemljiščih, mnogo polžev se pokonča in mnogo zelenih muh se zatre s strokovnjaškim škropljenjem; vsekako več nego v katerem koli surrevskem predmestju onkraj reke. Naj ima Brixton svoj »Bon Marche« in Sydenham t Kristalno palačo«: kadar gre za mačehice, rože, tulipane in sleze, lahko Vally Fields ponosno vzdignejo glave. Mimo vseh drugih privlačnosti si videl ta mah na vrtu vile »Sv. Rafael« rožnatega, krepkega in slovesnega mladeniča v rjavi obleki, ki je z dolgimi koraki hotel po tlaku sem ter tja; njegove oči so bile okrogle in srepe kakor dve stekleni krogli. »Halo. Willoughby,« mu je zaklicalo dekle. Mladi človek se je zdrznil z vsem telesom in splaval iz svoje zamaknjenosti na vrh. »O, halo Kaj,« se je oglasil. Nato je krenil z mladenko k čajni mizici, ki je stala v prelestni senci lepega drevesa. Omeniti je treba, da so drevesa v Valley Fields prav tako priljubljena kakor cvetlice. »Malce čaja. Willoughby?« ga je vprašala Kay in njač. »Ali ste si mar že postregli?« »Da, res sem ga že pil... Vsaj zdi se mi.. .< Gospod Braddock je tehtno pomislil. »Da ... Skodelico sem ga popil,« se je spomnil nazadnje. Kay je natočila svojo lastno skodelico in jela slastno srebati čaj. »Vraga, nocoj sem trudna,« je rekla po kratkem molku. »Ste imeli slab dan?« »Približno takega, kakor so vsL« »Gospa B. torej ni bila zelo prijazna?« »Ne posebno. Na žalost pa je njen sin podedoval vso prisrčnost, ki je ona nima.« Gospod Braddock je pokimal. »Malce razuzdan je, ta dečko ...« »Precej.« »Nekaj brc mu ne bi škodilo...« »Tudi jaz tako mislim.« Kay se je skrčila od studa. Njena dolžnost na Thurloe Squaru je bila prav za prav, da je čitala pisma gospe Winnington Batesove in odgovarjala nanje; vkljub temu dogovoru pa se ji je zdelo, da je pred vsem najeta gospejinim muham za strelovod. In baš danes jo je bila imela častivredna gospa preteto v delu, med tem ko se je njen sin — ki se je bil po izpodletelem poskusu kokošjereje v Sussexu nedavno vrnil k materi in je zdaj pohajkoval po Londonu in kradel Bogu čas — pokazal mnogo bolj udvorljivega kot po navadi. Kay je bila zato prepričana, da bi se ji dokaj laže živelo, če bi jo gospa Bates bolj čislala, njen sinko Claude pa nekoliko manj. nroi,HP. Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran J.eran - Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani