GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOMUN KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 13. APRILA 1962 PoStnlna plačana v gotovini LETO XI. — ŠTEV. 16 ! Na svoji prvi plenarni sejije pretekli petek Okrajni sindikalni jSi^ct v Kopra razpravljal o nekaterih aktualnih vprašanjih delitve dbhodka in upravljanja t' gospodarskih in negospodarskih dejavnostih. .Uvodni referat je imela podpredsednica OSS Marija Vogrič, «Sito pa je sledila živahna razprava, v katero je posegel tudi sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir. nejše razmišljanje in ukrepanje je še ponekod praksa, pač pa mo- v želji po kar najbolj skrbnem ra izvozna politika prodreti v de- gospodarjenju. Dejstvo je, da lovne programe ekonomskih enot skrbno gospodarjenje zahteva te- in tako postati stvar slehernega meljitejše ekonomske analize o proizvajalca. Ce si tako pred- proizvodni sposobnosti .podjetja, stavljamo gospodarjenje in odgo- o strokovni. sposobnosti proizva- Vornost zanj, so rekli člani ple- . . _ .. ». jalcev, o produktivnosti dela .in numa, potem ni težko zaključiti, Plenum je ugotovil, da so bije nje s surovinami. Le manjše ste- možnostih za n1en porast, kakor da šele na tej osnovi lahko per- V zadnjih mesecih v gospodarskih vilo podjetij je z uzakonitvijo no- tu(J. Q koriščanju vseh notranjih spektivno gradimo delitev, organizacijah in ustanovah vse vih pravilnikov ze uvidelo nuj- rezerv 0 poiožaju podjetja na Plenum je nadalje obravnaval notranje sile močno angažirane nost, da gredo smeleje na obra- notranjem, zlasti pa na zunanjem nekatere nepravilnosti v odreja- pri oblikovanju interne zakono- čunavanje proizvodnje in delitve 1;ržišču. Zelo pomanjkljiva pa je nju in Dorabi sredstev za osebno daje. Kljub kratkemu obdobju po posameznih ekonomskih eno- usmerjenost nekaterih gospodar- in splošno potrošnjo. Člani ple- uveljavljanja novih samouprav- tah, medtem ko druga podjetja s]dh organizacij v usposobljeno- numa so proti težnjam, da bi ad- nih predpisov je praksa že potr- menijo, da je se prezgodaj govo- gti za konkurenčnost, izdelkov na ministrativno posegali v delitev dila in osvojila vse, kar je v teh riti o vlogi ekonomskih enot pri svetovnem trgu, o čemer je še čistega dohodka s postavljanjem predpisih vsklajeno z naceh de- razporejanju celotnega uspeha. posebej govoril tovariš Kajtimir. splošnih ključev, ker bi s tem litve in upravljanja neposrednih Pri tem je zanimivo, da prav v Q tako pomembnem vprašanju zanikali individualni razvoj po- proizvajalcev; opozorila pa je tu- teh podjetjih odgovorni ljudje danes v podjetju ne morejo več sameznih podjetij. Vsakršno do- di. na določila, ki še vsebujejo kaj radi govore o zakoreninjeni ^jiočati samo trije ljudje, kakor (Nadaljevanje na 2. strani) mezdne odnose in administrativ- mezdni miselnosti med proizva- Izkušnjc lanskega in nekaj mesecev letošnjega leta, razmere, v katerih so se znašle naše gospodarske organizacije glede na gospodarski položaj v državi, nekateri negativni pojavi v zvezi s pravilniki o delitvi dohodka v podjetjih, preslaba orientiranost na domače surovine in proizvodno sodelovanje, nesorazmerja med rastjo proizvodnje in osebnega dohodka, kritična razmerja v odnosu med skladi in osebnimi dohodki in druge pomanjkljivosti — vse to so pojavi, ki so jih dolžni dosedanji organi delavskega samoupravljanja ob analizi gospodarjenja v pretekli mandatni dobi razčistiti pred svojimi delovnimi kolektivi, tako da bodo imeli novoizvoljeni organi upravljanja pred seboj v kozarcu čisto vino, ko bodo vzeli vajeti v svoje roke. Prav gotovo še pred nobenimi organi doslej ni bila tako odgovorna naloga. Razčlenjena se sestoji iz nekaj bistvenih elementov: do največje možne mere povečati proizvodnjo, izvoz svojih izdelkov in varčevanje na vseh področjih. Da bi to lahko dosegli, pa bo treba mobilizirati vse sile, kar predvsem postavlja pred vodstva podjetij in njihove samoupravne organe nalogo, da čim podrobneje seznanijo ves kolektiv z gospodarjenjem in proučijo z vidika omenjenih pomanjkljivosti lastne možnosti za njihovo odstranitev. Treba jc pred kolektivom razgrniti uspehe in pomanjkljivosti, da bo lahko vsak delavec kot v odprti knjigi prebral vso zgodovino dela in razvoja svojega podjetja v zadnji mandatni dobi dosedanjih upravnih, organov in vodstva. Le tako bo mogoče že takoj spočetka dobro zastaviti delo in izkoreniniti vse negativne pojave. Pri tem bodo novim upravljavcem dosedanji najbolj pomagali, če pri razčlenjevanju svojega dela v pretekli dobi ne bodo zatiskali oči pred neuspehi in morebitnimi izgubami, če ne bodo opravičevali morebitnega razsipavanja, kjer bi se mu bili verjetno lahko izognili, če ne bodo svojih subjektivnih napak opravičevali z objektivnimi zunanjimi pogoji in podobno. Posebno pozornost bo treba posvetiti notranji zakonodaji, ponovno pručiti in izpopolniti pravilnike, gospodarski ustroj podjetja, proizvodnje in uprave, število delovne sile in ekonomskih enot, kako te delujejo, ali sistem nagrajevanja tudi res stimulira delavca za dvig proizvodnje, za varčevanje, za izboljšanje kvalitete izdelkov, za zniževanje stroškov in podobno. Treba pa je hkrati proučiti, če je mehanizem delavskega upravljanja tudi v resuici takšen, da omogoča neposredni vpliv delavca na .gospodarjenje in na vse drugo dogajanje v podjetju. VELIČASTNA POT ŠTAFETE MLADOSTI SKOZI MESTA IN VASI KOPRSKEGA OKRAJA: ni. način delitve dohodka. Člani jalci, sami pa so vsilili tak si- okrajnega in občinskih sindikal- stem, ki t.e odnose in miselnost nih svetov so že imeli razgovore dalje vzdržuje, namesto da bi po- o interni zakonodaji s predstav- stavili človeka — proizvajalca v niki političnih organizacij, samo- takšen družbeno ekonomski po- upravnih organov in s strokovni- loža j, ki bi že sam po sebi objek- mi- kadri vseh pomembnejših go- tivno spodrezal korenine ostan- spodarskih organizacij v okraju, kom preteklosti. Posledice takih , Ti razgovori so bili v obojestran- ozkih gledanj na vlogo neposred- Tradicionalna štafeta mladosti priznanje gre AMD Divača, ki je življenjsko pot in lik tovariša Ti- stov Jugoslavije, posebej pa spo- sko korist, saj so razjasnili mno- nih proizvajalcev se med drugim je tudi jetos razgibala Primorsko, sodelovalo v povorki z okrog 40 ta, njegovo revolucionarno delo, ročite ljubljenemu tovarišu Titu ga vprašanja glede praktičnega kažejo tudi v tem, da so v eko- saj je zvezna štafeta obiskala vse motornimi vozili uveljavljanja novega- gospodar- nomskih enotah prenekaterega večje kraje koprskega okraja, skega sistema in vplivali na od- podjetja prizadevanja proizvajal- medtem ko je republiška štafeta, stranjevanje vrzeli v osnutkih ter cev zmanjšana na golo borbo^za ki je tekla od izvira Soče po doli- v že sprejetih predpisih. večji osebni dohodek. Takšno ni Trente skozi zasneženo gorsko Člani sindikalnih vodstev so ^Srenorv^osoodarTeZ^a dolino pod Triglavom skozi Bo-nniHnii nmnrm nrnnčevali zlasti delovnih enot v gospodarjenju pa vec Kobarid. Tolmin, Kanal, An- nravnnike o dehtvi čistega in P° mnenju Plenuma, zamegljuje hovo in Novo Gorico, bila orav piavilnike o deim ijasiegajn bistvo novega gospodarskega si- tako deležna prisrčnega sprejema neločljivo povezanost imena na- naše srčne želje, da bi še dolgo šega voditelja z bojem jugoslo- let zdrav in mladosten užival vse vanskega ljudstva za svobodo in lepšo in jasnejšo pomlad jugoslo- napovedanem času^Na ' Titovem njegov gij-afntski P^speve"i v po- vanskih narodov, za katere se je vojni graditvi socialistične domo- vselej m vsega žrtvoval, vine ter dosledni borbi za ohra- Za tovarišem Kajtimirom je nitev miru v svetu. govoril o velikem revolucionarju ki nesejo voščila tovarišu Titu . tovariš Kajtimir je nosilcem in državniku v italijanščini Mario štafete se naročil: — V imenu Abram. Štafeti sta v Kopru prenočili. Kljub slabemu vremenu so štafete prispele v Koper točno ob trgu je pozdravila štafete in njih spremstvo tisočglava množica z godbo. Na tribuni so odposlance, osebnega dohodka. Splošna ugo- . "v katerem "nai "bi gospo- ^ k - ucic:.''"" ^ v imenu prebivalstva vsega kopr- — —_ » ; tnvitev ip da množi Dravilniki s,tein,a' v Katerem naj di ^ospu prebivalstva. Povsod so množice , vsega prebivalstva našega obmej bolufejo na preobsežnosh dekla- d,arfkf '°r^mzacije v P™1 ^rsti ljudi prirejale nosilcem štafetnih HiS^" negi okraja ponesite predragemu Zjutraj ob 6.40 je zvezna štafeta bolujejo na preobseznosti, dekla skrbele za doseganje družbeno H navdušen sprejem. Republi- k! družbenih in polit enih o ga- * Titu globoko zahvalo za krenila po vodni poti proti Izoli rativnosti zamotanos in neja^- rentabilnega Poslovanja, za čim PRa in na stafeta sta se zdru. mzacij. Pred izvedbo lepega kul- g2 ki h fe v iem fežav_ in Piran^ v isto sPmer ypa so po- nosti Ena izmed bistvenih po večn realni dohodek, ki naj bo žm v postojni, kjer ie bilo zbo- turnega sporeda, v katerem so nem r'evolicionarnem delu žrtvo- nesli po kopni poti tudi republi- manjkljivosti pa je v tem, da v ustvarjen z bolj ekonomičnim m rovaniei na katerem je govoril ^topili pevci moškega zbora val za svoje liudstvo; ponesite ško šatefo. Tudi prebivalci teh pravilnikih m opaziti meril, ki produktivnim delom itd. Zato pa predsednik OOSZDL Koper Gu- "i^SD Svoboda Koper, mešani mu nago posebno čestitko za 25 dveh obalnih komun so priredili naj bi vplivala na varčevanje s bi podjetja morala mobilizirati stav Guzej, od tod sta združeni mladinski pevski zbor koprskega iet, odkar opravlja najodgovor- štafetama veličasten sprejem, sredstvi, še posebej na varceva- vse subjektivne sile za odgovor- gtafetii katerima se je med potjo učiteljišča, recitatorji ter godba nejšo in najbolj častno funkcijo rtato pa so naši odploslanci pre- pridružilo trinajst lokalnih štafet, na pihala, je množici govoril se- v naši državi, funkcijo general- dali štafetne palice na mostu na OB SPREJETJU LETOŠNJEGA PROGRAMA GOSPODARSKEGA nadaljevali pot skozi Sežano, Di- kretar OKZICS Koper Albert nega sekretarja Komunistične Dragonji tovarišem iz bratske re- RAZVOJA OBČINE HRPELJE vačo in Hrpelje proti Kopru, kjer Jakopič-Kajtimir, je bila ob 20. uri na Titovem trgu osrednja slovesnost. ki je orisal partije, oziroma Zveze komuni- publike Hrvatske. Z NEDELJSKE LETNE KONFERENCE ZK oY ^ o ^ Dolga povorka, v kateri je sodelovalo več kot sto motornih vozil AMD društev iz Postojne, Poročali smo že o vzdušju ln po- Predlog pro gram a le t oš njega B o s p o - Sežane, Hrpelj in Kopra, se je fl°^hWPiče.akle?^njVeEo^Pd^o le"- ^e^n^avlle^elaS^z zfo"- ustavljkla v vseh večjih krajih, ........... ...... ,. - , , . tO ki naj bi po planu doseglo 3 mili- ščeno problematiko stanja v posame- kjer je prebivalstvo priredilo no- Komunisti vseh treh osnovnih loge v bližnji prihodnosti m izvo- družbeni skupnosti ze dolgo ob-jarde 332 milijonov 453 tisoč bruto znih gospodarskih organizacijah z do- silcem štafet prisrčen sprejem. V organizacij ZK v bolnišnicah v liti skupen komite, ki bo skrbel sojenih teženj. Tako je prišlo v ftd'teei'nii M narodnl^oho^k ™a- bo^rizr^^uSno in "hkrati Sežani so počastili štafeto mlado- Kopru, Izoli in Piranu so imeli za enotno začrtano delo teh treh odnosih med zaposlenimi do hu-Šai i milijardo 4si milijonov 328 tisoč borbeno pripravljenost na novo go- sti pripadniki predvojaške vzgo- minulo nedeljo skupaj letno kon- organizacij. . dih nesporazumov, ki niso mogli dinarjev oziroma za 32,5»/. več kakor spodarsko ofenzivo, ki naj bi delov- -e g salvamij v Kozini pa je mla- ferenco, katere glavni namen je Ko smo začeli po izidu zakona ostati stvar samo prizadetih, am-Vilmlfr orfbk™ebko vieh težlv, dina priredila baklado. Posebno bil, določiti najbolj aktualne na- o organizaciji zdravstvene službe pak so dobili širši značaj Pustiti do m™ zn ¿"al ietnihi9fi464dinarjev ■ uvajati sistem družbenega uprav- voljo tej stihiji v razvoju druzoe- (lani 148.343 dinarjev), torej tudi za 32,4 '/> več kakor v preteklem letu. Pogoji, pod katerimi naj bi občinsko gospodarstvo v letošnjem letu uresničilo svoja pričakovanja, predstavljajo spričo trenutnega stanja dokaj trdno preizkušnjo, s katero se bodo morali krepko spoprijeti v vceh gospodarskih panogah. V industriji bo potrebno najti rešitev vprašanja deviz za nabavo surovin za IPLAS v IZGRADNJA KOPRSKEGA PRISTANIŠČA NAPREDUJE V SKLADU Z ZASTAVLJENIMI NAČRTI SS^US??SaK pru, Izoli in Piranu, ki so pod sanje zdravstvenih uslug in za- enotnim upravnim vodstvom, tu- strupitev medsebojnih odnosov di do pojavov, ki so bili posledica do take mere, da bi redno delo lahko bi rekli pričakovanega spo- lahko bilo resno ogroženo. Pred dnevi so začeli delavci bazen poglobljen od sedanjih 10 delom pristanišča, pred bivšo to- pada med zagovorniki družbeno Izvolitev skupnega komiteja na podjetja Gradiš pripravljati plo- na 12 metrov globine, varno De Langlade pa bodo s tem že obsojenih centralističnih in bi- nedeljski konferenci ima pred- Podgradn7 toš poiskati primanjkajo- ščad za betoniranje kvadrov v Z zgraditvijo četrtega priveza pridobili več deset tisoč kvadrat- rokratskih ter zagovorniki na- vsem namen, da vzpostavi med čih 10 milijonov za izvedbo remonta starem pristanišču Novi betonski bo novo koprsko tovorno pristani- nih metrov kopne površine, kjer prednih samoupravnih stališč. Ker komunisti v vseh treh bolnišni- okPror6nPm'ilJo7oV^ekdit",zI uspo°s^ kvadri so namenjeni za četrti pri- šče imelo skupaj že 550 metrov bodo stala nova skladišča in bodo so bili nekateri Člani ZK v teh cah tako potrebno ideološko-pcli- bitev objekta za prlčetek obratova- vez v novem pristanišču. Do me- operativne obale. S tem bo omo- speljane komunikacije. ustanovah ideolosko-politicno sla- tičnQ -n akcijsko enotnost. To nja. v kmetijstvu. Ki ga v družbenem seca avgustai ko bo spet priplul gočeno istočasno pristajanje kar Gradnja četrtega naveza spada bo oboroženi m zato slabo pri- bodQ dosegli tudi s študijem ne drnga''polfka«'nove v^en^llne'- na obisk naš znanec »Veli Jože«, štirim čezoceansldm ladjam s po že v II. etapo izgradnje koprskega pravljeni na te spopade, so spre- £amo gkl m_ plenuma ZK.J, ga poslovanja, predvsem z uvedbo bodo morali Gradisovci izdelati 10 tisoč ton nosilnosti. Hkrati bo tovornega pnstamsca m je na- gledali pomen teh spopadov za temveč tudi statuta in VII kon- ovčereje, organizacijo svinjereje, po- ]86 takšnih betonskih blokov, z zgraditvijo tega priveza omogo- daljnji korak k pospešenemu raz- razvoj naprednih demokratičnih KpJ 0rganizacjiSka spre- go^nstv™ sea mo?iu °ntenzivnVejeaprin vsak izmed katerih tehta okrog čena neposredna povezava med voju te najsevernejše jugoslovan- sil v teh ustanovah in postali za- ^emba naj bi prinesla pozitivne lagoditi zahtevam turizma, za izpadlo 100 ton. skladišči za les in že zgrajenim ske luke. (mus) govorniki centralističnih, v naši rezultate tudi pri sprejemanju nslužnostno obrt (krojači, kovači, če v- Četrti privez bo zgrajen', v po- S ^Tai^1 ob?ud° Gozda°rsIvoP° fn daljšku tretjega; zgrajen bo v ce-gradbeništvo (slednje v planu ni za- loti v letošnjem letu, dolg pa bo stopano s samostojnim občinskim 0krog 150 metrov. Temeljen pa "hnctn v Wvnl:in1ll FOSDO- ............. darske^g^načrt^udeležen^a ^"odvisno- bo nekoliko globlje, kot pa so do-sti od vlaganja proračunskih in tujih sedanji trije. To bo omogočilo, da sredstev v svojo dejavnost. bodo ob tem novem obrežju pri- Vse investicije v gospodarstvo bodo , . .. , ,, , . po planu letos znašale 370 milijonov stajaie luai laaje ao zu tisoč ton 900 tisoč dinarjev, negospodarske in- nosilnosti, ko bo ves pristaniški vesticije pa 248 milijonov 200 tisoč. V -- tem znesku je zapopuden tudi znesek 102 milijona 700 tisoč dinarjev za družbeni standard. Investicije bodo letos za 70,7 '/. večje kakor lani. Zgrajenih oziroma dograjenih bo 21 družinskih stanovanj, v Vrhovljah dograjen vodovod, v G vaseh napeljana Javna razsvetljava. Med najnujnejše ln najpomembnejše investicije spada zgraditev šolskega paviljona v Hrpeljah. Proračunski dohodki bodo predvidoma znašali 143 milijonov 380 tisoč dinarjev, razpoložljiva sredstva skla- BELA KRAJINA je 9, aprila odplula iz New Orleansa proti domovini. BIHAC je 6, aprila odplula na pot Bombay, Aden, Port Said, Jadransko morje, BLED je 5. aprila odplula iz Genove _ ___ proti domovini. doTp^ 12Š" mill Jonov 82 tisoč dinar- BOHINJ je 4. aprila prispela v Char-Jev. Skladi bodo porabljeni po na- leston. menskem ključu. VOLITVE DELAVSKIH SVETOV BOVEC Je 7. aprila odplula proti Reki, Trstu in Kopru. DUBROVNIK je 7. aprila prispela v Ancono. GORANKA je 10. aprila odplula iz ZDA proti Sredozemlju. GORENJSKA je 6. aprila prispela v Lattakijo. od koder nadaljuje pot proti Bevrouthu in Alexandriji, KOROTAN Je 5. aprila prispela v Cochln. Vsebinske priprave na volitve novih delavskih svetov so bile v postojnski občini usmerjene pre- ljubljana je iz Pulja odplula pro težno k iskanju najboljših in ti paiermu. ^loioil-, lrarlrmr 7n 73- MARTIN KRPAN Je lz Porto Torres predvsem mlajših kadrov za za odplula proti Tuniziji. sedbo mest v teh osrednjih orga- PIRAn je 5. aprila odplula iz zda nih upravljanja. Prvi novi delav- proti domovini, ski svet v občini je prejšnji te- p°^ORJE je 7- aprlla pnspe,a v 7'da" den izvolil delovni kolektiv Za- rog je 10. aprila prispela v Rotter- garskega podjetja v Postojni, vo- dam. litve v ostalih kolektivih pa so 6" apn,a prlspela v predvidene za ta in prihodnji zelengora je odplula iz Adena tedea» .....' . skozi Suez proti domovini. y Kopru Je sprejel iz rok mladinke štafetno palico sekretar OK ZKS Koper Alebrt Jakopič-Kajtimir novih članov v vrste • ZK. Med komunisti v teh bolnišnicah prevladujejo sedaj namreč upravni uslužbenci —• zdravstveni delavci, ki bi dejansko morali po številu prevladovati, pa predstavljajo manjšino; ne po krivdi zdravstvenih delavcev, saj je med njimi stvari socializma dovolj predanih ljudi. Krivda jc vse prej pri dosedanjem vodstvu v teh organizacijah, ker ni znalo najti poti do njih. Da pa bi moglo utrjevanje enotnosti in oblikovanje enotnih ideološko-pol itičnih stališč pote- kati neovirano, "je letna konferenca na predlog posebne komisije občinskega komiteja ZK Koper izrekla stroge kazni zoper nekaj članov osnovne organizacije ZK v koprski bolnišnici, ki so s svojim delom v zadnjih mesecih izpričali, da so izdali načela demokratičnega centralizma ZK in da niso podpirali naprednih stališč vsega kolektiva v odporu do cen-tialističnih in še drugih družbeno škodljivih teženj. Trojico je konferenca izključila iz Zveze komunistov, eno tovarišico je kaznovala z ukorom in dvojico z opominom. Na konferenci so poudarili vzgojno plat izrečenih kazni z željo, da bi kaznovani tovariši oziroma tovarišice z delom v prihodnje dokazali, da so še vredni zaupanja Zveze komu-* nistov. M, F, O Te dni je prevzel dolžnosti dvanajstčlanski začasni izvršilni svet, ki bo opravljal državniške posle v Alžiriji na osnovi evianskega sporazuma. Predsednik izvršne oblasti je Alžirec Ab-' derahman Fares, podpredsednik pa je Francoz Roger Roth. Francoski ustavni svet je že objavil prve rezultate nedeljskega referenduma o evianskem sporazumu, ki so ga izvedli v Franciji, na Korsiki in na prekomorskih področjih, ki omenjajo, da se je referenduma udeležilo 77 odstotkov državljanov, med katerimi je bilo 90,7 odstotka za evianski sporazum. Izidi tega glasovanja so ponoven dokaz ostre obsodbe delovanja ultraške organizacije in zahteva Francozov, naj bi normalizirali stanje v Franciji, kakor tudi v Alžiriji. © Predsednik Indonezije Su-, karno je načelno sprejel ameriški predlog o miroljubni ureditvi vprašanja Zahodnega Iriana. Dejal pa je, da bo Indonezija še letos s silo osvobodila Zahodni Irian, kolikor nizozemska vlada ne bi sprejela predloga o prenosu suverenosti na to deželo z Nizozemske na Indonezijo. © Italijanski socialistični voditelj Pietro Nenni je te dni izjavil, da bodo v kratkem ustanovili pokrajino Furla-nija-Julijska krajina na osnovi obveznosti, ki jih je prevzela sedanja Fanfani-jeva vlada. Sedaj je v razpravi zakonski osnutek statuta za to pokrajino, ki med drugim določa, naj bi bil Trst središče nove pokrajine. Socialistični predlog zahteva tudi posebna jamstva tržaškemu ozemlju, upoštevajoč pri tem njegov položaj in gospodarstvo. O Po razburljivih" vesteh iz Sirije, kjer je, kakor smo že poročali, prišlo do državnega udara, ko je vojska prevzela oblast, so te dni sledile nove, bolj pomirjajoče vesti. Napetost v Siriji je popustila, življenje se normalizira in v kratkem pričakujejo imenovanje nove vlade. © Kanadski zunanji minister Howard Geen je izrazil v razgovoru z dopisnikom Tanjuga upanje glede uspešnega nadaljevanja dela ženevske konference. Med drugim je rekel, da je sodelovanje osmih neanga-žiranih in nevtralnih držav v delu ženevske konference zelo koristno, ker gre za države, ki se zavzemajo za vsako akcijo, katere namen je preprečiti .morebitni spopad, poiskati izhod iz zastoja na pogajanjih in najti skupna stališča in osnove za ureditev zelo perečega razorožitvenega problema, Minister Geen je omenil v svoji izjavi, da imata Jugoslavija in Kanada mnogo skupnega v obravnavanju vrste mednarodnih problemov. »Velik pomen prisojam trgovskemu sodelovanju,« je dejal »in smo tako mi kakor tudi Jugoslavija vznemirjeni zaradi ustanovitve skupnega evropskega trga, ki bi lahko rodil škodljive posledice za naše gospodarstvo,« © Iz Washingtona poročajo, da so se sestali zastopniki ameriškega zunanjega ministrstva in sovjetskega veleposlaništva v Washing-tonu, da bi izdelali predlog o nadaljevanju ameriško-sovjetskih razgovorov o berlinskem problemu na podlagi načelnega sporazuma med ameriškim zunanjim ministrom Ruskom in sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. © Švicarska vlada je predlagala parlamentu, naj bi odobril posojilo Organizaciji združenih narodov, katere članica sicer ni, v višini 2 milijona dolarjev za dobo 25 let, Švicarski parlament bo o tem predlogu razpravljal v juniju. © Ameriška komisija za atomsko energijo je sporočila, da so v Nevadi izvedli 25. atomsko podzemeljsko eksplozijo majhne jakosti. Minulo soboto je delovni kolektiv hotela »Central« v Portorožu imel tiho interno slavnost ob otvoritvi preurejenih prostorov restavracije v glavnem poslopju podjetja. V pičlem roku dveh mesecev je uspelo iz nekdanje tesne, temne in staromodne dvorane urediti velik, svetel in res okusno urejen prostor, ki bo gotovo postal eden najprivlačnejših lokalov v Portorožu. Restavracija ima sedaj 400 udobnih sedežev v pokritem prostoru; ta je predeljen tako, da se po potrebi lahko spremeni dvorana v manjši ali večji zaključen prostor. Posebno prijeten je obmorski del, tako imenovana »kristalna« dvorana s svojimi velikimi okni v aluminijastih okvirih, zastrtih s skoraj prozornimi zavesami samo toliko, da je ves prostor prijetno domač. Prvi gostje, med njimi dve skupini inozemskih — Avstrijci ter Nemci —, se zelo pohvalno izražajo o preurejeni restavraciji. (Nadaljevanje s 1. strani) ločanje obveznega ključa od zunaj podjetja bi bilo v nasprotju z bistvenim in utemeljenim načelom, da s čistim dohodkom samostojno gospodarijo kolektivi. Ob letošnjih analizah samoupravnih predpisov so razni organi —■ zjasti pa zbori proizvajalcev — obravnavali in odločno zavrnili posamezne težnje, da bi z določitvijo enotnega ključa za proizvodne organizacije v komuni ali s kvalificiranjem podjetij po gospodarski pomembnosti in moči ali na kak drug način administra- TURISTICNO DRUŠTVO V SEŽANI OB SVOJEM OBČNEM ZBORU Sežana je obmejno mestece — prehodna točka — ki dobiva še poseben pomen v okviru Videm-skega sporazuma. Samo en podatek: leta 1961 je bilo z druge strani meje skoraj poldrugi milijon prehodov s propustnicami; to je več kot tretjina na vseh mejnih prehodih z Italijo! Število prehodov pa močno poveča mednarodni turistični in tranzitni promet. Skratka — Sežana je pravcata prispodoba na stežaj odprtih vrat v našo domovino. Od tod tudi razumljiva prizadevanja TOD Sežana, ki poskuša po svojih močeh prispevati za še lepšo podobo Sežane. Škoda le, da številne pobude društva ostanejo samo lepo zamisli. Težko je na primer razumeti, da so od vseh podjetij in zavodov včlanjeni v društvo le hotel »Triglav«, gostinsko podjetje »Malalan«, restavracija »Mohorčič«, poslovalnica »Kompas«, podjetje »Jadran«, reševalna postaja in bencinska črpalka Jugopetrola. Ali lahko ostala podjetja opravičijo svojo mlačnost — predvsem trgovska in obrtna, ki so najbolj zainteresirana za razvoj turizma?! Sežana resda stalno spreminja svoje lice, postaja iz leta v leto prijetnejša točka tudi za tuje in domače turiste. Toda čestokirat bi lahko malenkosten poseg tega ali onega zavoda, podjetja, hišnega sveta ali individualnega lastnika v marsičem pripomogel do še lepše podobe Sežane. Bilo bi treba samo nekaj več smlšla za urejenost, za red in lepoto. Pa ne samo zaradi gostov, ampak tudi in predvsem za prijetno počutje domačinov. Nekateri kolektivi so to pobudo že sprejeli, vendar se je bati, da bodo ostali v teh prizadevanjih osamljeni. Izredno važnega poslanstva LU se zavedajo v vseh treh obalnih občinah. Svoj obstoj opravičujejo z. zares tenkočutnim delom na vseh vzgojnih in izobraževalnih področjih, kar najbolje dokazujejo z uspešnim izvajanjem obsežnih in zahtevnih programov. Toda predlog koprske Ljudske' univerze, naj bi se te ustanove v obalnih občinah, ki tvorijo dokaj enotno gospodarsko in politično teritorialno celoto, specializirale za posamezna področja dela, značilna specifičnostim njihovega dosedanjega delovanja, nedvomno zasluži skrbno obravnavo in nadaljnje proučevanje te možnosti. Kot izhodišče za takšno razpravo lahko mogoče služi predlog koprske Ljudske univerze, kjer predlagajo takole razdelitev po-sameznih izobraževalnih področij: v Piranu naj bi se specializirali glede na gospodarske potrebe na izobraževanje gostinskih in turističnih delavcev; v Izoli bi boljda najbolj učinkovito ustregli izobraževanju kadrov živilske industrije in finančne stroke, medtem ko bi v Kopru glede na dosedanje izkušnje in kadrovsko zasedbo vključili v svoj program intenzivno poučevanje tujih jezikov, strojepisje in administrativno šolo ter družbeno ekonomske vede. ■ S takšno specializacijo bi — pravijo v Kopru — Ljudske univerze vseh treh obalnih komun laže prišle do sredstev in, kar je še posebno pomembno, s specializacijo bi dosegli kvalitetnejše delo ob znatno nižjih stro ških. — (bb) Okrog takšnih in podobnih problemov je bilo največ govora tudi na občnem zboru društva minuli ponedeljek. Zal je bila udeležba zelo pičla. Kljub temu pa je bila tako v poročilu, ki ga je podal predsednik Viktor Saksida, in v živahni razpravi iznesena vrsta misli in predlogov o delu TOD in Sežančanov v bodoče. Na občnem zboru so posebno odločno postavili zahtevo, da je treba odstraniti vso navlako. Ostreje bo treba ukrepati proti vsem, ki povzročajo nered in nesnago, hkrati pa so se zavzeli za to, da bo treba prebivalcem Sežane vcepljati smisel za red in javno higieno. Posebna komisija naj bi pregledala celotno področje Sežane in predlagala potrebne ukrepe. Misliti bo treba tudi na< zelene površine, na ocvetličenje in krasitev javnih površin. Morda bi kazalo zasaditi več eksotičnih dreves in grmičevja. Glede na pomen Sežane v turističnem pogledu bi nemara ne bilo pretirano upanje na pomoč republiških organov. Zlasti pa bi se morala bolj zavzeti za to akcijo podjetja Jugopetrol, »Preskrba«, Slavnik Koper tid. Podjetje »Jadran« na primer že močno nagiba na izdatno pomoč. Med enajstimi točkami delovnega programa Turistično olepševalnega društva Sežana je tudi gradnja turistične postojanke na Sedovniku nad Sežano. Upamo, da zamisel ne bo ostala na papirju, zlasti ne zato, ker namerava Gozdno gospodarstvo, zgraditi tamkaj tudi opazovalnico za protipožarno službo. . -er tivno držali roko nad delitvijo. Vse to bi pomenilo korak nazaj, ker bi znova odprli niz problemov iz nedavne preteklosti in niz slabosti, ki se še jih nismo uspeli do kraja otresti. Plenum se je zavzel za to, da bi v gospodarskih organizacijah končno uveljavili enotne pokazatelje za prikazovanje gospodarskih uspehov, ki bi služili za sestavo temeljitih ekonomskih analiz. Sindikati vidijo v tem zagotovilo, da bodo proizvodne organizacije in komune lahko pravilno usmerjale gospodarsko politiko, ne da bi bilo potrebno administrativno ukrepati in s tem rušiti načela delavskega samoupravljanja. Okrajno sindikalno vodstvo je v referatu in v razpravi kritično ocenilo tudi. primere povečanja osebnih dohodkov ne glede na doseženo storilnost. Takšna neperspektivna politika nI v skladu z ekonomskimi zakonitostmi in ima za posledico neupravičeno zmanjševanje sredstev za gospodarsko in splošno potrošnjo. To pa ustvarja ne samo gospodarsko, ampak tudi politično škodo ter vodi kolektiv v slepo ulico. Podobni propusti so tudi v tistih podjetjih, kjer so v minulem letu povečali. sredstva za osebne dohodke na račun konjunkturnega položaja na tržišču in niso na tak način pridobljeni dohodek v določenem proporcu vložili v sklade. Na plenumu je bilo nekajkrat še posebej omenjeno, naj bi osebni dohodki rastli v skladu s produktivnostjo dela in zato je plenum priporočil sindikalnim podružnicam in občinskim sindikalnim svetom povečanje skrbi za pravičnejša razmerja v notranji individualni delitvi kakor tudi, TUJI NOVINARJI OBČUDUJEJO JADRAN V soboto dopoldne je prispela v Portorož skupina osmih novinarjev, za katere je ena največjih zahodnonc-mških potovalnih agencij »Scharnow - Reisen« iz Han-novra organizirala študijsko potovanje v Jugoslavijo. V skupini so uredniki turističnih rubrik najuglednejših severnonemških časnikov in revij. Ta teden si ogledujejo Portorož, Piran in sploh slovensko obalo, konec tedna pa se odpravijo vzdolž Jadrana na ogled še nekaterih drugih naših letovišč in naravnih znamenitosti. — Jule V sredo, 4. aprila, je prispela v hotel )>Palace« v Portorožu prva letošnja večja skupina inozemskih turistov, ki ostanejo v tem centru slovenskega obmorskega turizma teden dni. Potovalna agencija Klinger iz Wtirzbur-ga je pripeljala v treh avtobusih 76 gostov iz raznih mest Zahodne Nemčije. V hallu hotela »Palače« ZA IDEOLOŠKO VZGOJO ČLANOV ZK Ideološka komisija pri Občinskem komiteju ZIC Sežana je pred nedavnim osnovala tri podkomisije: podkomisijo za ideološki in politični štu-: dij, podkomisijo za izobražence v proizvodnji in komisijo za prosveto. Vse tri komisije so že začele delati po programu, ki ga bodo še izpopolnili po podatkih, zbranih te dni. —er PODJETJE »LUKA KOPER« V PRVEM ČETRTLETJU 1962 V o o Tovorni promet v novem koprskem pristanišču tudi v letošnjem letu stalno narašča — tako absolutno kot relativno nasproti enakemu razdobju v lanskem letu. V mesecu marcu letos je bilo pretovorjenega 28.G93 ton blaga — od tega 4.481 ton v izvozu, 20.8T1 ton v uvozu, 2,718 ton v obalnem prometu in G23 ton v tranzitu. Ce primerjamo prvo četrtletje letošnjega leta z istim razdobjem lanskega, opazimo znaten napredek predvsem v povečanju izvoza in tranzita, medtem ko jo obalni promet nekoliko nazadoval. Primerjavo nam pokaže naslednja tabela: omenjenemu razdobju lanskega leta je promet generalnega tovora narasel za 173 odstotkov. Na drugem mestu je les, nato pa še gradbeni material, metalurški izdelki, premog ln cement. Vredno je še omeniti, da so bile v pristaniškem prometu prvega trome-sečja udeležene domače ladje s 57.101 tono ali z 78 odstotki vsega tovora, tuje pa s 15.983 tonami ali 22 odstotki blaga. (mus). so prvi skupini letošnjih inozemskih turistov zaželeli dobrodošlico poleg direktorja hotela Ada Cvirna tudi predstavniki Turističnega društva Piran - Portorož. V istrsko narodno nošo oblečen par članov portoroške folklorne skupine je izročil vsakemu gostu pozdrav pomladi v obliki ljubkega cveta; gostom je ta pozorna gesta zelo imponirala, prav 'tako pa jih je navdušila naša »nacionalna« pijača slivovka, s šilcem katere je vsakega gosta pozdravila uprava hotela. S prihodom te skupine in začetkom letošnjega poslovanja v glavnem poslopju hotela »Palače« je za Portorož prenehala letošnja »mrtva« sezona. V naslednjih dneh — 6. in 7. aprila — pričakuje prve skupine inozemskih gostov tudi že hotej »Central«, ki se je letos šc posebno skrbno pripravil na sezono. Prav te dni so dokončali z razširitvijo pokrite in vrtne restavracije ter z obnovitvijo fasade. Tudi prve skupine Švedov — turistov, ki pustijo v Portorožu največ denarja — prispejo že sredi tega meseca, tako da bo 17. aprila v »Palacu« poleg ostalih gostov tudi že. 170 švedskih turistov. Vsi ti ostanejo v Portorožu preko 22. aprila, ko praznujejo v zahodnih državah tako imenova- ne velikonočne praznike. Vsi portoroški hoteli in njihove depan-danse so za te praznike že skoraj popolnoma oddani. Med drugimi bo tudi letos — kot že več let — prebila svoje velikonočne počitnice v Portorožu večja skupina srednješolcev iz Pariza. Da bodo ti zgodnji gostje imeli v času, ko še ni možnosti kopanja in sončenja, količkaj razvedrila, pripravljajo lokalne poslovalnice domačih potovalnih uradov razne izlete z avtobusi (med njimi seveda v Postojno), Turistično društvo pa bo v torek — 10. aprila— in v soboto — 21. aprila — priredilo nastopa svoje folklorne skupine, v soboto — 14. aprila — pa že tradicionalni pomorski ples. — Jule Letošnja muhasta pomlad s skrajno nestanovitnim vremenom ni prizanesla tudi kmetijcem ob naši obali, ki s posebno skrbjo pripravljajo in gojijo sadike raznih vrtnarskih kultur. Pridelavi povrtnine posvečajo iz leta v leto večjo skrb tudi na KZ Koper. Na ankaranskem področju so že pred časom uredili na enem hektaru površine tople grede, ki na za-vetrni in prisojni legi obetajo do- 19G1 19G2 Izvoz 7.017 t 13.287 t 188 Uvoz 4G.750 t 52.122 t 111 Razvoz 8,470 t 5.974 t 70 Tranzit 438 t 1.701 t 388 Skupaj G2.70S t 73.084 t 11G Razveseljivo je zlasti dejstvo, da hitreje narašča izvoz, ker to kaže, da so so domača podjetja že začela navezovati na koprsko pristanišče tudi pri Izvozu svojega blaga v tujino. Temu Je pripomogla tudi uvedba nekaterih novih ladijskih prog Iz Kopra proti koncu lanskega in v začetku letošnjega leta. Nadaljnji uspeh je večanje tranzitnega prometa,^ kar da slutiti, da gro za resen začetek uveljavljanja koprske lukc v mednarodni blagovni zamenjavi podonavskih držav. V skupnem prometu je generalni tovor udeležen z 58.7G4 tonami, kar kaže na zelo ugodno razdelitev prometa, saj si vsa pristanišča najbolj-' želijo takšne vrsto prometa. Nasproti Dopisujte v svoj list »SLOVENSKI JADRAN« Kakor kažeta naš okrajni družbeni plan in proračun, postajata gostinstvo in turizem za naše gospodarstvo dva pomembna faktorja, ki naj bi z letošnjimi novimi investicijami 5o bolj pripomogla k realizaciji zasnov razvoja in občutno povečala tudi priliv deviz. To je tudi v soglasju s smernicami, katere jo nakazala resolucija naše republiške skupščine, sprejeta na podlagi skrbno pripravljene dokumentacije. Pri njenem sestavljanju je zlasti sodeloval svet za turizem, ki jo dal tudi za samo izvajanje koristne napotke. Vsi vemo, da so potrebe okraja ln občin velike, zato tudi iščejo na vseh straneh vire, ltl naj bi pomagali povečati dohodke, vendar so večkrat dogaja, da drobnjakarsko iskanje finančnih dohodkov realizaciji planov prej škoduje kot koristi. V tako droli-njakarstvo se rade spuščajo zlasti občine. Zaradi tega Je dal republiški svet nekaj priporočil, katerih zlasti turistične občine našega okraja no bi smelo prezreti. Med takimi napotki je tudi vprašanje prometnega davka na alkoholne pijače, pri katorem so šli ponekod do maksimalno dovoljene višine, medtem ko postavljajo na drugi strani nasproti gostinskim obratom zahteve po nizkih cenah. To utegne povzročiti na eni strani zmanjšanje leonzuma, na drugI strani pa same akumulacije. Tega so se n. pr. bolje zavedali občinski ljudski odbori sosedne Hrvaške Istre in niso segli po maksimalni višini davka. Posledica Je, da so ostale cene alkoholnih pijač tam znatno nižje kot so naše. To bo za to kraje tudi dobra reklama, a seveda v našo škodo. Mnenje sveta in tudi republiške gostinsko zbornice Jo dalje, naj se ne bi lotevali mehaničnega združevanja gostinskih podjetij, ne da bi upošte-vaU posebne pogojo in potrebe krajev. Predvsem ne smejo taka združevanja voditi do monopola. Ce je ta že v vsem škodljiv, je še veliko bolj v turističnem gostinstvu. Na račun naših gostinsko-turlstičnlh »kombinatov« (n, pr. v Portorožu ln Piranu) smo imeli že doslej priložnost slišati od turistov, posebno še tujih, mnogo grenkih pritožb. Taki kombinati ne vodijo lo do monopola, marveč tudi do uniformiranosti postrežbe in treti-ranja gostov, a onemogočajo še neposredno stike z vodstvi. Kar se tiče gostišč, ki so doslej poslovala kot gostišča na pravila, zaposlujejo pa več kot 3 osobe, naj bi se obravnavala kot samostojna podjetja, povečati pa je treba nad njimi družbeno nadzorstvo, vendar brez administrativnih posegov upravnih or- ganov. Povsem napačno bi tudi bilo, ukinjati zasebna gostišča, kjer še vedno ni dovolj kapacitet v socialističnem sektorju, ali pa obratov tega sektorja sploh ni. To velja zlasti za vasi in še prav posebno v pasu malega obmejnega prometa. Kjer so kraji ostali sploh brez gostinskih-obratov, bi bilo treba zasebni sektor celo na novo angažirati za obnovitev, in to ob skrbi za primerno stimulacijo. Celo minimalni dohodek od njihovih dajatev bi bil za občine boljši kakor nikakršen, pri tem pa bi imeli še druge koristi. Končno bi bilo treba opozoriti tudi na pomembnost zasebnih turističnih sob, ki so nam še vedno potrebne, posebno v viških turistično sezone, ko kapaciteto družbenega sektorja ne zadostujejo. Teh sob so poslužujejo zlasti domači, jugoslovanski gosti, ker Jim nudijo možnost cenejšega letovanja. Zato bi bilo povsem napačno ovirati to dejavnost s previsokimi obdavčitvami. Take obdavčitve morejo povzročiti zmanjšanje števila sob, s tem pa tudi zmanjšanje obiskov gostov ter splošne potrošnje. Zviševanje možnosti potrošnje ustvarja občinam neprimerno večje dohodke — čeprav indiroktno — kakor pa zaviranje z obdavčevanjem. Zato drobnjakarsko iskanje dohodkov nikjer ln v ničemer ni priporočljivo. r. gol JAK da bi se v gospodarskih' organizacijah in ustanovah odločneje zavzemali za realnejše oblikovanje najnižjih osebnih dohodkov. Okrajni sindikalni svet je na tej plenarni seji ocenil tudi prizadevanja sindikalnih podružnic . zdravstvenih in prosvetnih ustanov pri oblikovanju notranje zakonodaje in vključevanju kolektivov v upravljanje. Res je bilo v to delo vloženega mnogo truda, vendar pa je predvsem zaradi subjektivnih ^ slabosti opaziti v sprejetih predpisih — zlasti v pravilnikih za delitev osebnega dohodka — mnogo vrzeli, ki so negativno vplivale na razpoloženje nekaterih članov. Tako so v nekaterih zavodih dajali prednost ureditvi osebnih prejemkov ter se šele nato lotili vprašanj okrog dobrega gospodarjenja. Prav v tem je izvor pritiska na priznanje višjih cen za zdravstvene sto-■ritve in teženj po komercializa-ciji v zdravstvu. Nič manj pereče ni stanje v šolstvu, kjer so nekateri zavodi proti izdelavi osnutkov pravilnikov oziroma uveljavitvi že sprejetih, češ da sredstva niso zagotovljena v potrebni višini. Glede na številne razprave med prosvetnimi delavci o njihovem neurejenem materialnem položaju je bil plenum mnenja, da se problema šolnikov ne da rešiti čez noč, da ga pa bo moč spraviti z dnevnega reda postopoma* Ob zaključku je plenum nagla-sil, da je uzakonitev sedanje prakse v delavskem in družbenem samoupravljanju le del nalog sindikalnih organizacij v sedanjem obdobju. Ce naj ta zapisana praksa res služi kot izhodišče za nadaljnji razvoj krepitve socialističnih odnosov in našega gospodarstva, potem sprejetih predpisov ne smemo jemati kot statične družbene akte, ampak jih je treba stalno dopolnjevati. Pri tem je treba upoštevati, da morajo biti graditelji zakonodaje osnovne delovne skupine, če hočemo, da jo bodo smatrale za svojo. PIRAN DOBI LETOS NOV GASILSKI DOM ZA 200 MILIJONOV. OBVAROVANEGA ' PREMOŽENJA Ko so na nedavnem občnem zboru člani pirans/iega gasilskega društva pregledali rezultate svojega dveletnega dela, so se zares lahko upravičeno postavili s svojim delovanjem. Najbolj uspešno se je odrezala represivna služba, ki je v letu 1960 in 1961 ter , v prvih treh mesecih tega leta posredovala, skupno pri 44-, požarih ter je obvarovala v tem. razdobju družbene in zasebne imovine v vrednosti za 202,000.000 dinarjev. Na drugi strani je prav zaradi učinkovitih posegov piranskih gasilcev.v primerjavi z obva-rovanim premoženjem škoda neznatna: ocenjujejo jo vsega na štiri in pol milijona dinarjev. Uspeh PGD Piran pa je treba tem bolj povezovati z izredno požrtvovalnostjo in disciplino vseh njegovih članov, ker se je vse društveno življenje odvijalo v skrajno neprimernih prostorih. Teh tegob bo že letos konec, kajti v Piranu so že začeli z gradnjo modernega gasilskega poslopja. Pobudo za gradnjo jc pripisati predvsem prizadevnosti občinske gasilske zveze in njenemu uspešnemu sodelovanju z ObLO Piran ter z nekaterimi gospodarskimi organizacijami, ki so se odzvale z manjšo ali večjo materialno pomočjo. Levji delež sredstev pa jc piranskim gasilcem zagotovil DOZ. Nedvomno bodo v novih pogojih dosegali piranski gasilci še . lepše uspehe, zsto bo velika naložba za novo gasilsko poslopje kmalu obrestovana, budni čuvarji ljudskega premoženja pa so prav zahvaljujoč tej okoliščini lahko sprejeli obsežen dveletni program 'dela, ki obsega posebno na vzgojnem področju požarne preventive vrsto odgovornih nalog in obveznosti gasilske zveze do vzgoje mladih in odraslih državljanov, (b) sadike bro rast tudi sadikam. Dobršen del prostora pod steklom so že pretekli mesec, namenili paradižnikovim sadikam. Toplo in sončno vreme čez dan pa je člane te ekonomske, enote KZ Koper hudo. prevarilo, kajti proti koncu preteklega meseca jim je kljub temu, da so pokrili tople grede s steklom, pozeblo okrog "l20.000 paradižnikovih, komaj prepikira-nih sadik. Škoda znaša sicer okrog 200 tisoč-dinarjev, vendar na KZ pravijo, da zaradi te po-zebe njihov proizvodni plan vrtnarske proizvodnje ne bo bistveno prizadet, ker so imeli na razpolago skupno okrog milijon sadik. Kljub temu pa bi se pozebi le lahko izognili, kajti ob upoštevanju vremenskih napovedi bi lahko škodo preprečili tako, da bi sadike ponoči pokrili s slamo. Urejuje uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik Kastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo In uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 21-470. Posamezen izvod 20 din. Letna naročnina 000 din, za inozemstvo 2.200 din nit 3,5 nmer. dolarja. Bančni račun 602-11-1-181 pri podružnici NB Koper. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Stavek ln kllšeji tiskarne CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne Czp Ljudska pravica Ljubljana. ■ SPREJET JE PROGRAM RAZVOJA GOSPODARSTVA OBČINE KOPER IN DRUŽBENEGA STANDARDA Sprejemanje programa razvoja gospodarstva in družbenega standarda ter sprejem proračuna za letošnje leto sodi med eno izmed najbolj odgovornih del odbornikov občinskih ljudskih odborov. In tega so se v dobršni meri zavedali tudi odborniki Občinskega ljudskega odbora Koper minuli ponedeljek, ko so po daljši razpravi sprejeli občinski program razvoja gospodarstva in občinski proračun. Kljub temu, da so v gos»Har*hi k.me.tar V nekem pogledu moramo Šteti letošnje leto kot posebno, na kar vplivajo nekateri objektivni razlogi, kakor je izredna zima z raznimi naravnimi nesrečami, kot so sedaj povodnji v najbolj žitorodnih krajih in podobno. To stanje vsekakor vpliva na gospodarska gibanja in na razvoj vsaj na tistih področjih, ki so najbolj prizadeta. Zaradi pomanjkanja nekaterih živil so se jim zato v letošnji zimi nujno dvignile cene. Vendar pa taki primeri niso nekaj posebnega in na naravne neprijetnosti bi morali biti vedno pripravljeni. To pa letos nismo bili, saj so bile zaloge mnogih iivil v naši trgovski mreži pičle in nezadostne. Tudi sicer bi morali 'vedno imeti določene rezerve, če hočemo utrditi naše gospodarstvo, tako da bi lahko prebrodili omenjene in podobne težave, ki imajo sezonski značaj. Večja ovira za stabilizacijo gospodarstva, kar tudi stalno čutimo, je v stalni večji ali manjši razliki med gibanjem proizvodnje in gibanjem prejemkov prebivalstva: kot posledica tega je seveda precejšnja nestalnost cen. Ker so se temu stalnemu spremljevalcu našega sicer ugodnega in stalnega porasta proizvodnje pridružile še letošnje naravne težave, se omenjene razlike še bolj čutijo. Podatki nam kažejo, da sc je v lanskem letu proizvodnja dvignila v celoti za 11'It, osebni dohodki v gospodarstvu pa so narastli v istem času povprečno za 27 •/», kar da razliko 16 'It, za kolikor so osebni dohodki višji od porasta proizvodnje. Pri tem pa je delovna sila porastla povprečno za 5 'Id, proizvodnost tudi približno toliko, kar vse kaže, da osebni dohodki niso naraščali t' skladu z naraščanjem proizvodnje. Tako gibanje zasledujemo lahko tudi u prvih mesecih letošnjega leta, čeprav v nekoliko nižjih odstotkih, ker proizvodnja ne narašča z isfo intenzivnostjo kot v lanskem letu. Ob tem. pa čutimo, da bolj intenzivno naraščajo cene, ki so bile že lani v decembru za 5 •/», življenjski stroški štiričlanske družine pa celo za 8"/» nad letnim povprečjem. Blagovni skladi niso zadoščali, da bi pokrili vse potrebe, čeprav smo v lanskem le*u precej uvažali za potrebe široke potrošnje. Vendar taka intervencija z uvozom ne more biti trajna, če istočasno ne izvažamo, oziroma če spet industrija ne da od sebe več proizvodov za povečanje izvoza. To lahko čutimo že sedaj, ko je uvoz blaga za potrebe široke potrošnje nižji, kakor je bil lani, pri čemer moramo upoštevati, da na kredit ni mogoče kupovati — zlasti ne v tujini. Zato je osnovna naloga, da dvignemo proizvodnjo na najvišjo možno raven, ker imamo dovolj možnosti, saj še daleč niso izkoriščene vse proizvodne zmogljivosti. Obenem pa moramo vskladiti ali čimbolj vskladiti razmerje med proizvodnjo, osebnimi dohodki ter delovno storilnostjo, s čimer bomo dosegli tudi vskladitev in umiritev cen.--dt- razpravj nekateri odborniki le malo preveč »navijali« za postavitev želja svojih volivcev na prioritetno listo pri delitvi denarja, so končno le sprejeli tak način delitve, ki naj ob temeljito premišljenem načinu vlaganja in koriščenja investicij nudi možnost nadaljnjega razvoja gospodarstva koprske komune na vseh področjih družbene dejavnosti. Osnovna misel razprave je bila zahteva po povečanju akumulativnosti, rentabilnosti in izboljšanju ekonomskega poslovanja podjetij, da bi z večjo storilnostjo dela dosegli večje osebne dohodke in več sredstev za potrebe raznih javnih služb in komunalnih dejavnosti. Z raznimi dopolnitvami, ki so jih dali v razpravi odborniki, vsebuje program razvoia in družbenega standarda koprske komune naslednje podatke: osebni dohodki naj bi se povečali za največ 12 odstotkov v primerjavi z letom 1961, na zaposlenega okrog 7 do 8 odstotkov, število zaposlenih za 3. a produktivnost dela za 12 odstotkov. Tako bi se družbeni bruto proizvod, ki je lani dosegel že 31.8 milijarde dinarjev, povečal za 12 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, narodni dohodek pa za 11 odstotkov. Letos bo predvidoma v koprski komuni zaposlenih 10.615 obča- skega proračuna so odborniki članov, od tega 75,5 odstotka v indu- li nekaj sprcminjevalnih predlo-striji. gov glede posameznih postavk pri Program predvideva, da bodo izdatkih. Odborniki pa so pri tem skupna investicijska vlaganja v ponovno opozorili na bolj smotr-osnovna in obratna sredstva letos no koriščenje sredstev in na do- dosegla približno 5,8 milijarde dinarjev, od tega odpade 33.2 odstotka na negospodarske investicije. slednejše zbiranje proračunskih dohodkov. Letošnji program gospodarskega in družbenega razvoja občine V programu razvoja družbene- Koper je osnovno vodilo gospo- ga standarda je med drugim darskim organizacijam in drugim omenjeno, da bi za njegovo zbolj- dejavnostim pri nadaljnjem delu šanje potrošili v koprski komuni in bilo bi prav, da bi sedaj vskla- milijardo 961 milijonov dinarjev, dili programe podjetij in raznih to je za 32 odstotkov več kot lani. služb s smernicami občinskega Največ sredstev bi šlo za šolstvo, jjrograma, ki je bil sestavljen na kulturo, telesno vzgojo, zdrav- osnovi obširnih priporočil obča- stvo, socialno varstvo in stano- nov, ob upoštevanju sedanje go- vanjsko gradnjo, ki predvideva spodarske moči komune in mož- zgraditev 350 stanovanjskih enot. nih perspektiv njenega nadaljnje- V razpravi ob sprejetju občin- ga razvoja. (sič) Upravni odbor CESTNEGA PODJETJA V KOPRU razpisuje naslednja delovna mesta za: 1. šefa splošnega oddelka — tajnika podjetja; 2. varnostnega tehnika; 3. strojepisca — stenografa. Pogoji: pod 1. pravna fakulteta ali neposredno nižja izobrazba z ustrezno prakso na tem delovnem mestu; pod 2, srednja strokovna izobrazba v ustrezni stroki; pod 3. srednja strokovna izobrazba z obvladanjem pisarniškega poslovanja. Osebni dohodek po pravilniku o osebnih dohodkih delavcev Cestnega podjetja, Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Nastop službe takoj ali po dogovoru. PEREČE STANJE NAŠIH CEST IN VEDNO MOČNEJŠI PROMET NA NJIH Naglo naraščanje motorizaclje ln s tem cestnega prometa gro7.i postati v našem okraju vprašanje prve vrste, zlasti Se ker obremenjujejo promet dovozi in odvozi koprskega pristanišča, turisti in motorizirani potniki v malem obmejnem prometu ter tranzitu. Samo lani se je promet na naših cestah dvignil skoraj 7.a 100 odstotkov, mejne bloke našega okraja je prevozilo 703.705 motornih vozil, v Koper je prišlo in odSlo v poletnem času vsak dan okoli 450 avtobusov 7. nad 16.000 potniki ln vsakih 24 ur moremo našteti samo na odseku Koper— Razpotje na Rlžani do 11.000 motornih (¿J vozil. Naraščanje števila motornih vozil in prevozov gre seveda še dalje in bo šlo tudi v bodoče. Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE »LUKA KOPER« Mislim, da je kar prav, če je kvalifikacijski izpit. Nekaj sred- Da bi bili vsi, ki delajo v luki, težišče občnega zbora neke sindi- stev je v ta namen predvidela sproti obveščeni o vsem, kar kalne podružnice na gospodarski tudi sindikalna podružnica, ven- zanje pomembno — sem gre se- problematiki podjetja. Tako je bi- dar bo njeno glavno delo organi- veda tudi delo organov delavske- lo na občnem zboru sindikalne zacijsko in s prepričevanjem lju- ga samoupravljanja in političnih podružnice »Luke-Koper«. ki je di, če bo to potrebno, pomagati organizacij v podjetju — je občni bil v soboto, 7. aprila, in zato vodstvu podjetja, da bi bili uspe- zbor predlagal izdajanje biltena, smemo reči, da je uspel. hi na tem področju čim večji. kot ga že imajo nekatere druge Uspeh je bil že v udeležbi, saj Glede stanovanjskega vpraša- večje gospodarske organizacije v nja, ki predstavlja eno izmed posebno resnili skrbi za človeka, je omembe vreden predlog, ki nala- Za tak promet naše ccste že davno niso več primerne. Med 228 kilometri cest prve In druge vrste, po katerih sc razvija večina omenjenega prometa. moremo šteti samo odsek nove ceste od Senožeč do vasi Rižane med prometna pota, ki ustrezajo sodobnemu motornemu prometu, vendar je tudi tu treba dodati, da so nekateri cestni vseki nujno potrebni zavarovanja, ker se zaradi dežja in drugih vremenskih vplivov krušljo in vale na cesto ne samo grušč, marveč tudi nevarno kamenje. Ureditev vseh ostalih cest izhaja še iz predvojnih časov. Le ponekod smo jih nekoliko preuredili ali samo za silo popravili, To veje _]ja posebno za obalni pas in odsek se je na zboru zbrala dobra polovica 450-članskega kolektiva, ki stanuje na razmeroma širnem področju in mu razen tega že zna- ga vodstvu podjc'tja in sindikalni čaj dela otežkoča, da se zbere organzaciji, da vneteje skrbita za polnoštevilno. gradnjo cenenih stanovanj in da Ker smo o gospodarskih uspe- pritegneta k tej akciji tudi lastna hih tega mladega podjetja v zad- sredstva zaposlenih (preko stano-nijh tednih poročali že nekajkrat, vanjske zadruge). Podjetje samo se tokrat omejimo na dva, tri bo letos dalo v ta namen okrog momente, ki so prišli na zboru 100 milijonov dinarjev. Reševanje posebej do izraza. Na kratko bi stanovanjskega vprašanja je v jih strnili v problematiko stro- podjetju pomembnejše, ker rabi kovnega izobraževanja zaposle- podjetje delavce v bližini. Kar nih, v skrb za človeka in v izde- pogosto se namreč zgodi, da pri-lavo še učinkovitejšega sistema de ladja nepričakovano in je tre- okraju (n. pr. Delamaris, Meha-notehnika, Splošna plovba, To-mos, Intereuropa, Javor in drugi). M, F. Postojna—Ilirska Bistrica. Vendar tudi ti dve cesti ne moremo več šteti za avtomobilski, ker nista niti dovolj Široki niti smotrno urejeni. Prav na odseku obale pa je promet največji, zato smo doživeli tu tudi največ nesreč, katerih je vsaj v tretjini primerov kriva sama cesta. Skoda, ki s tem nastaja na cestah in vozilih je ogromna, saj je dosegla samo lani v okraju že skoraj 95 milijonov dinarjev. Pri tem moramo dalje upoštevati, da gre pri petih naših prometnih ži- (Nadaljevanje na 0. strani) IZ HRANILNEGA SKLADA DELOVNEGA KOLEKTIVA »LUKE KOPER« 380 POSOJIL Hranilni skladi ali, kot se £e imenujejo, blagajne samopomoči po podjetjih in ustanovah so činitelj. ki tudi priča o tem, kakšni so odnosi v tistem podjetju ali ustanovi in kako je razvito tovarištvo med ljudmi, ki se za nenehno, rekli bi sprotno se- ba zbrati prekladalne ekipe v čim vsak dan srečujejo pri delu znanjanje vseh zaposlenih s po- krajšem času. rajajočimi se vprašanji Skrb za človeka je prišla na O strokovnem izobraževanju, ki zboru .do izraza še v naslednjem: je lani šepalo, smo na zboru zve- »Luka-Koper« ima nemalo podeli, da je upravni odbor podjetja slovnih partnerjev, ki imajo last-že odobril sredstva za organizaci- ne počitniške domove. Glede na jo tečajev in seminarjev, na ka- to je občni zbor predlagal vod-terih si bodo vsi, ki imajo pogoje, stvu podjetja, naj poskuša doseči, lahko pridobili še potrebno teore- da bodo v teh domovih ob enakih tično znanje, da bodo uspešno pogojih lahko preživljali dopust opravili polkvalifikacijski ali tudi člani luškega kolektiva. V podjetju »Luka-Koper« so ta sklad ustanovili meseca marca 1959 in posluje kot organ sindikalne podružnice. Doslej je upravni odbor sklada odobril 300 posojil v skupnem znesku 9,969.751 dinarjev. Na eno posojilo je torej prišlo povprečno 26.236 dinarjev. Konec letošnjega marca je znašala vsota vseh posojil 2,697.571 dinarejev. Trenutno ima sklad 202 vlagatelja, torej .ie član sklada skoraj vsak drugi zaposleni, Povprečna vloga je že dosegla znesek 13.709 dinarjev. Upravni i S odbor načelno odobrava posojila, ki vloge prosilca na dan prošnje ne presegajo za 30.000 dinarjev, rok vračila pa ne more biti daljši od enega leta. O resnosti, s katero opravlja upravni odbor sklada svoje naloge, priča njegov nedavni sklep, da bo zbiral v skladu tudi sredstva tistih delavcev članov kolektiva, ki Selijo graditi st novanjsko hišico v okviru stanovanjske žadruge, Da bi članom sindikalne organizacije v podjetju olajšali skrb . za ozimnico, ki terja na jesen obenem kar precej denarja, namerava sklad pravočasno zbirati tudi sredstva za ozimnico, ki bi tako bila na razpolago ob skupnem nakupu v celoti. Tudi to je eden izmed odrazov skrbi za človeka, o kateri smo lahko slišali marsikatero tehtno besedo na občnem zboru sindikalne podružnice minulo soboto popoldne. — M. F. RAZGOVOR Z DIREKTORJEM CESTNEGA PODJETJA V KOPRU JOZETOM KOKOLJEM Za letos nič Problem številka ena: ureditev ceste Senožeče—Razdrto—Postojna — Premalo sredstev za večjo rekonstrukcijo, zato letos samo najnujnejša sanacija — V tovornem prometu še neizkoriščene možnosti za finansiranje popravil — Znano je, v kako kritičnem leto bolj kritično. Lahko rečem, Zdi se mi, da so razponi v cestnih Ta sredstva so malenkostna. Z stanju je cesta od Senožeč do da niti takoj po vojni ni bila ta taksah in v prispevkih od goriv njimi doslej nismo smeli sploh Postojne. Kaj nam lahko pove- cesta tako slaba, kakor je danes, med majhnimi osebnimi vozili in računati. Občutneje ne bi mogla ste o njeni ureditvi? Obupna. Letos pa vendar vsaj težkimi — tovornimi, premajhni, doprinesti k izboljšanju stanja. Ze pred tremi leti jc izdelala ]iažCi ¿a bomo za vzdrževanje te To lahko uravnali s posebnim Letos — kot mi je znano — so ..... ' ' * * prispevkom na ceno plinskega naši zvezi,i organi skušali to ure- olja, ki ga rabijo predvsem težka diti. Avstrijci so se raje tranzitu vozila. S tem bi angažirali tudi odpovedali. Od srede marca ne bivša republiška uprava za ceste ceste dobili nekaj več sredstev projekt za večjo rekonstrukcijo ] 0 je tako rekoč edinstveni dohodek cestnih podjetij za vzdrževanje, popravila, rekonstrukcije in grad- popravila vsako leto, bi nemara že lahko imeli novo, rekonstruirano cesto. Kaj menite o tem? To ne bo držalo, ker smo do- nje cest. Tuje koristnike je seve- to cesto glede na njen medna- slej za vzdrževanje in vsa popra- da ta ukrep presenetil. Toda eko- vila uporabili letno od 5 v prvih nomski račun ne kaže drugače. POSTOJNSKA GOSPODARSKA KRONIKA Prve pripojitve v gostinstvu Z namenom, da bi izboljšali Snežnik. Skupni planirani promet konstrukcijo kvaliteto uslug in predvsem go- pripojenih podjetij znaša za teko- cest — z razpoložljivimi sredstvi spodarjenje v gostinski mreži po- če leto 151 milijonov dinarjev, (cestni letni sklad 105 in od pri- stojnske občine, je Občinski ljud- Medtem pa se je h Kavarni Ja- spevkov na goriva 94, torej skup- ski odbor Postojna že pred časom dran Postojna pripojila gostilna no 199 milijonov dinarjev) ne bi priporočil gostinskim podjetjem, Sovič. Združeno podjetje bo ime- samo zmoglo tega bremena, pa naj se iz dosedanjih trinajst raz- lo letos predvidoma kakšnih 116 čeprav bi šlo samo za vzdrževanje, Vsaj na sedanji kritični osno- letiii do 14 milijonov dinarjev v zadnjih letih. Ko je bila cesta takoj j:>o vojni obnovljena, je vzdržala brez resnejših poškodb vendarle do današnjih dni. Kot sem že omenil, kritično stanje se je začelo zadnja leta; to pa čedalje d a n a"š n j e m u ~k r iti č ne rn u~ st a n j u bolj ogroža promet spričo njego-d. Glede na vse to sma- ve gostote in teže. Večjih popra-naše cestno podjetje, ki vil ah rekonstrukcij na tej cesti rganizaciji bivših uprav ni bilo. Zato ni bilo z njo niti kdo idrževanje, re- vo kakšnih stroškov. Če rečem sto gradnjo novih milijonov, je to veliko. S temi — Cesta Sežana—Postojna jc mednarodna, močno frekventi-rana komunikacija, uporabljajo pa jo razen tega vsi, ki iz goriškega okraja potujejo proti Ljubljani in narobe, vsi, ki potujejo na morje itd. — torej res cesta prvega, reda. Kaj zato mislite o njenem tako kritičnem stanju? Res je obupna. Toda zato ne bi smeli obupati še mi vsi, ki jo uporabljamo in nam je čedalje drobljenih enot reorganizirajo v milijonov dinarjev prometa, tri večja in rentabilnejša pod- Občinski ljudski odbor Postoj- jetja. na je na svojem zadnjem zaseda- V skladu s priporočilom so do- nju vse navedene sklepe o pri- slej sprejeli sklepe o pripojitvah pojitvah. ki se glase na dan 31, h Gostinskem podjetju Hotel Ja- marca 1962, potrdil, medtem ko vsem na teži tovornega prometa, vornik Postojna delovni kolektivi razprave o pripojitvah drugih Prav zaradi preobremenjenosti te Kolodvorske restavracije, buffeta gostinskih podjetij še niso pri ceste s tovornimi vozili je njeno Nanos ter gostišč Pri lovcu in kraju, (ma) stanje danes takšno, kakršno je. sredstvi pa ne bi rekonstruirali te ceste tako, kot bi bilo zaže leno in prav. Največ bomo v to potrebna. Napeti bi morali vložili letos. Toda s predvidenimi si{l,pne moči, da io čimprej uspo-50 milijoni bomo samo omilili Kobimo. Razen prevozniških pod-sedanje stanje. Menim, da tudi s 1ctij je vsekakor tudi' v interesu _______________„_______________ takšnimi popravili ne moremo ra- industrije, gostinstva in turizma, vi ne. Zato menim, naj bi bodoče cunati, da smo rešili problem za- da bi nam ) . . . . 1 t 1 ' I 1___L i. i m ^ W r, M, C ^ n n • i r, 1.-C •! W» nI O 1 1 ■*"» . ^_____„ J sameznih obratov. Po končanem so vodno instalaterstvo, pleskarstvo, kleparstvo itd. Z lastnimi sredstvi si je ta servis nabavil uspavali mladih kmetijcev, kajti dinska organizacija, ki bo imela delavcev. Posebno jih zaskrblja ^^t!Pravil in adaptacij na starih sta-potlej so se lotili dela s še večjo ob svoji centrali v Kopru čvrst stanovanjska problematika sisem klubu konfeienco mladih ------,„ potlej vnemo. Ne le v svoji mladinski aktiv, medtem ko bodo na eko-in v nomskih enotah ustanovili mla- prvi vrsU — na svojem ogledu posestva so imeli člani poh'®bno ,razl?e P«P°- mladinske organizacije v šmar- mocke za usPesno «vajanje po- 1 nrTi In _ - novanjskih hišah. Dola je dovolj. kmetijskih proizvajalcev, kjer so' Svoj program so mladi kmetij- v sproščeni razpravi načeli vrsto Najobčutnejše težave v poslovanju ima stanovanjska skupnost v Piranu s terjatvami za oprav- organizaciji, ampak tudi m v ^^ wpovezovai ci koprske Kz že začeli uresniče-, aktualnih proizvodnih vprašanj. snem E05puuarii.vu, jvjci je mar- enotni program dela, tako da bo- vati. Preteklo soboto popoldne so ob takšnem delu mladine n; sikdai uspeh dela odvlsen le od do pobude mladih ¿rišle še bolj fe namreč odpravili z upravni- KZ Koper se zares ni čuditi, če ljene usluge hišnim svetom Le-ti marliivih mladih moči do izraza. Posebno skrb bodo po- kom Francem Kraljem na ogled, s0 zastopniki mladih proizvajal- često zahtevajo najrazličnejša po- ^ „S, na"ip bilo ne- svetili razvoiu in problematiki ali bolje — na krožno potovanje cev polnoštevilno zastopani v or- pravila. Zanje pa nimajo dovolj kaT okrog šett^s^t mladincev in posestva ter zahtevnim proizvod- - P° vseh obratih posestva, ogle- ganih delavskega in družbenega sredstev, Kako vskladiti tq po-mladink tega kmetijskega gospo- nim nalogam. Zadnji čas se mla-darstva le preveč razkropljenih, dina posebno z; Sest ekonomskih enot KZ Koper nja sodobne vr namreč'nima strnjenega področ- nje, kajti KZ Koper — ...........- . - . A, , , ,, . , - - ia sai se razprostirajo njena zem- del svojih naložb v bodoče usme- kleti. Ekskurzija je imela povsem veliko mero požrtvovalnosti ter slovatt na podlagi ekonomskega Ijlšča v krajih od Hrvatinov čez rila prav v to kmetijsko panogo, študijski namen, kajti mladinci in samoodpovedovanja. dali so si tudi in se seznanili s upravljanja, v zadružnem svetu, trebe, bo v bodoče ena izmed (bb) računa, — G. B. Te dni je mariborski Zavod za zdravstveno varstvo oziroma njegov posebni oddelek za deratizacijo v sodelovanju s koprsko zdravstveno službo uspešno zaključil na obalnem pod-dročju Kopra, Izole in Pirana veliko deratizacljsko akcijo. Deratizacijska ekipa je začela z. delom že v začetku marca ter je v tem razdobju sistematično uničevala zdravstvene in gospodarske škodljivce, predvsem ilodavce, toroj podganjo in mišjo zalego. Uspeh izostal saj je ekipa s sodobnimi uničevalnimi sredstvi pokončala na tisočo škodljive zalege. Zal uničevalna sredstva niso prizanesla tudi domačim živalim, ker so prebivalci kljub opozorilom podcenjevali nevarnost in posledice strupa, Vendar je v primerjavi 7. obsegom in nomenom te akcijo spričo tako množičnega iztrebljenja škodliiv-cev škoda minimalna, saj je posebno sedaj pred turistično sezono izklju-eena možnost prenašanja raznih kuž-nin klic, kar bi v primeru eventualnih epidemičnih bolezni lahko imelo daljnosežne zdravstveno posledice in ne nazadnje negativen vpliv na uspeh letošnje turistične sezone, b Delo nasth muzejev v preteklem letu (Koper, Piran in Postojna), letošnji kiparski simpozij «Forma viva« v Portorožu in reorganizacija Zavoda Primorske prireditve, to je bil v glavnih potezah dnevni red zadnje seje Okrajnega sveta za kulturo in prosveto. Svet je dal svoja priporočila v razpravo upravnemu odboru Zavoda Primorske prireditve, posebno komisijo pa bodo imenovali, da bo proučila problematiko koprskega, piranskega in postojnskega muzeja ter poročala o njej pristojnim občinskim ljudskim odborom. Iz poročil vseh treh muzejev o opravljenem delu v preteklem in o načrtih za tekoče leto pa je bilo razvidno, da opravljajo muzeji na svojem območju pomembno kulturno poslanstvo. "OKRAJNI MUZEJ KOPER Muzej domuje v renesančni stavbi, stari nad 350 let, del prostorov pa ima tudi že v Ulici stare pošte v Kopru. Od 4452 muzejskih predmetov je razstavljenih 865 predmetov in to na 1200 kvadratnih metrih. UMRLI SO: slikar VLADIMIR LAMUT, režiser B. GAVELLA in igralec STANE POTOKAR Pretekli teden jc umrl v LJubljani slovenski slikar in grafik VLADIMIR LAMUT. Doma je l)il z Dolenjskega, ob Krki, zato se v njegovih motivih vedno znova ponavljajo motivi Krko in dolenjsko pokrajine. S svojimi platni in grafičnimi listi je sodeloval Lamut na Številnih razstavah, samostojno in v skupnih jugoslovanskih okvirih. V Zagrebu je preteklo nedeljo umrl v 77. letu starosti znani gledališki delavec, profesor zagrebške Akademije za Iralsko umetnost in član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti dr. BRANKO GAVELLA. Gledališkemu delu so jo posvečal kot režiser in dramaturg že od leta 1914, deloval v številnih krajih doma in v tujini» pomemben delož pa ima tudi v razvoju slovenske gledališko umetnosti. Tudi po osvoboditvi je njegovo delo nekaj let tesno povezano s slovenskim gledsliščem, bil je režiser v Drami in Operi SNG ter profesor na ljubljanski Akademiji za igralsko umetnost. Svojo pomembno delo gledališkega pedagoga in teoretika jo končal v Zagrebu. Dr. Gavclla je znan tudi kot pisec člankov, esejev in knjig. V ponedeljek je v Ljubljani umrl po hudi bolezni gledališki in filmski igralec, član SNG Drame STANE POTOKAR. V ljubljaniskl Drami je Stane Fotokar deloval samo petnajst let, toda ustvaril je nepozabne, življenjsko in igralsko zrele like. Uveljavil pa se jo tudi kot filmski igralec v slovenski in jugoslovanski filmski proizvodnji. Smrt ga je prekmalu — v 54. letu življenja — iztrgala sredi neumornega gledališkega snovanja. Koprski muzej se jc na temelju kulturne konvencije med našo državo in sosedno Italijo vključil v program sodelovanja. Najpomembnejša akcija v tem okviru je bila razstava del 21 umetnikov, članov Pokrajinskega združenja obsoških slikarjev v muzejskih prostorih. Delovanje na prosvetno-vzgoj-nem področju je inielo osebje muzeja za eno svojih najvažnejših nalog. Razstavne zbirke si je ogledalo lani 24.233 obiskovalcev, 190 skupin pa so vodili po muzejskih prostorih kustosi. Tako velik obisk je bil rezultat intenzivnega propagandnega dela, nenehnega preurejanja stalnih razstavnih zbirk in organizacije 12 občasnih razstav. V zvezi z 20. obletnico ljudske vstajo je objavil muzej nove izsledke iz zgodovine osvobodilnega boja, izdelal topografijo spomenikov NOB in izpopolnil fotografsko dokumentacijo, Rezultat tega dela je bila bogata razstava pod naslovom »Koprska občina v NOB«. V muzejskih prostorih — v Mali galeriji —: so bile lani tri slikarske razstave. Razstavljali so Jože 100 MINUT RITMA IN FOPEVK Zavod Primorske prireditve jo priredil pretekli teden nastope zabavnega ansambla Nikice Ka-ludjere iz Zagreba pod naslovom »100 minut ritma in popevk«. Poleg zabavnega orkestra so nastopili še pevci Gabi Novak,, Ivica Šerfezi, Marko Novosel in duo Hani. Nastopi so bili v Postojni, Izoli in Kopru. Šajn, Lojze Spacal in obsoški umetniki iz Italije. Muzejski svet uspešno opravlja svoje družbeno poslanstvo že dve leti, vendar so v glavnem razpravljali o pomanjkanju proračunskih sredstev, kar je bil tudi vzrok, da je moral muzej opustiti vrsto načrtovanih nalog. Proračunska sredstva je dobil muzej od koprskega Občinskega ljudskega odbora, od OLO in nekaj od Turističnega društva. Vse skupaj okrog 5,5 milijona, od vstopnine pa so dobili še nekaj več kot 100 tisoč dinarjev. MESTNI MUZEJ PIRAN V začetku lanskega leta si je piranski muzej začrtal bogat program dela, ki ga zaradi omejenih finančnih sredstev niso mogli uresničiti v celoti. Od dveh predvidenih arheoloških izkopavanj (na Kaštelirju nad Izolo in v dolini Valdernige na področju Gru-b.elc) so uspeli le pod naseljem Slami, kjer so našli temelje rimske stavbe, kanalizacijo in nekaj drobnega arheološkega materiala. Delo so morali predčasno zaključiti. • Podjetje Piranske soline je omogočilo muzejski ekipi etnografsko raziskovanje solin. Z bogatimi rezultati tega raziskovanja so razširili v muzeju solinarski oddelek, ribiškega in prirodopis-nega pa združili v enega. Pomembna pridobitev muzeja v lanskem letu je pomorski oddelek, ki je dobil ves arhiv Mornariškega odreda IX. korpusa. Zal razpolaga muzej s premajhnim prostorom, da bi lahko razstavil ves material. Muzej je imel v programu dve potujoči razstavi, uresničili pa so lahko samo eno. Razstavo pod naslovom »Piranski spomeniki« so prenašali na vse šole v komuni, pozneje pa so jo še kombinirali s šolsko razstavo »Moj kraj včeraj«. Vse šole so si ogledale razstavo pod strokovnim vodstvom. Piranski muzej ima bogato knjižnico, ki ima približno 10 tisoč knjig, Zdaj jo urejajo. Tudi v Piranu pravijo, da ima- jo težave zaradi financiranja. Od Občinskega ljudskega odbora so dobili nekaj več kot 4 milijone, lastnih dohodkov pa so ustvarili 273 tisoč dinarjev. Razen tega jim je občina plačala nekaj računov in krila neporavnane obveznosti iz prejšnjega leta. Muzejski svet se je ukvarjal razen z vprašanji proračuna tudi s celotno muzejsko problematiko in je navezal stike s podjetjem Splošna plovba, ki je muzej podprlo tudi finančno. NOTRANJSKI MUZEJ POSTOJNA Najbolj pereči problemi postojnskega muzeja so prostori in finančna sredstva. Muzej namreč nima svoje stavbe in je zasilno utesnjen v pritličju zgradbe SAZU, kjer razpolaga le s 154 kvadratnimi metri razstavnega prostora. Veliko materiala ima zato muzej spravljenega v neprimernih prostorih in zato gradivo ne služi svojemu namenu. Muzejski svet je že večkrat terjal nujno rešitev primernih prostorov za muzej, vendar so bile vse urgence do zdaj brez uspeha. Zdi se, da je tudi materialno stanje najmanj urejeno v postojnskem muzeju. Uslužbenci muzeja so namreč plačani kot uslužbenci občine, za materialne izdatke pa so imeli isto postavko leta 1959, 1960 in 1961, to je nekaj več kot pol milijona. Ker jim obljubljajo isto tudi za letošnje leto, je malo upanja, da bo muzej lahko razvil tako dejavnost, ki bi. jo moral razviti v središču, kot je Postojna. — Z, L. USPEH MLADIH KRANJSKIH GLEDALISCNIKOV V Kranju je mladina ustanovila svoje gledališče »Oder mladih«. Najprej so naštudlrali poseben program pod naslovom »Ura pravljic«, namenien otrokom od 5. do 12. leta. To je nov — in zelo uspel — način prikazovanja odlomkov in raznih znanih pravljičnih Iger ter zabavnih prizorov, mladi poslušalci pa direktno sodelujejo pri posameznih točkah. uprizorili 12-krat, gostovali pa so z nio tudi v raznih manjših krajih. Pretekli teden jim je omogočila gostovanje v Ljubljani uprava Mestnega gledališča In republiški Sklad za pospeševanje kulturne dejavnosti. Tudi v Ljubljani so doživeli lep uspeh. JUGOSLOVANSKE FRESKE POTUJEJO PO SVETU Na obeh straneh Atlantika je veliko zanimanje za srednjeveške freske našega zidnega slikarstva. Razstava naših fresk je bila najprej v Mehiki, od koder Jo bodo ta mesec prenesli v Venezuelo in Urugvaj. Potem bodo umetnine videli še v Argentini, Cilu in Peruju. Za veliko razstavo v Kanadi pa zdaj naši mojstri kopirajo doma najbolj reprezentativne freske, ki so nastale med 13. in 15. stoletjem. POSVETOVANJE STUDENTOV-FILOZOFOV Študentje vseh jugoslovanskih filozofskih fakultet so se zbrali v Sarajevu na štiridnevno posvetovanje o problemih filozofije in marksizma. Teme so obdelovali v približno 20 referatih in koreferatth. Posvetovanja se je udeležilo okrog 200 študentov, več profesorjev ter visokih političnih in mladinskih voditeljev. LETOŠNJE POLETNE PRIREDITVE V OPATIJI V programu letošnjih poletnih opatijskih iger, ki bodo trajale od 10, junija do 20. septembra, predvidevajo 70 predstav, To bodo folklorni in zabavni večeri, operne uprizoritve in filmske premiere. TRIJE SLOVENSKI LIKOVNIKI V TRSTU V galeriji Tivoli v Trstu razstavljata svoja delo doma in na tujem že znana umetnika, kipar Jože Pohlen iz Kopra in slikar-samouk Joža Horvat-Jaki. Nekaj pred to razstavo je bila deležna izredne pozornosti razstava kiparja Draga Tršarja v galeriji La Cavana. KLUB MLADIH TALENTOV — DOBRA ZAMISEL V Novem Sadu so izvirno in zelo uspelo rešili vprašanje ansamblov za lahko glasbo, ki jih je malo in zahtevajo za svoje nastope visoke honorarje. Kulturno-propagandni center je na posebni avdiciji zbral mlade nadarjene glasbenike in pevce ter ustanovil 40-članski Klub mladih talentov. Clanl kluba bodo nastopali na raznih prireditvah in 3 honorarji finansirali delo kluba, ki jim bo omogočil tudi nadaljnje izpopolnjevanje. LETOS BO X. LJUBLJANSKI FESTIVAL Po dolgih razpravah so se v Ljubljani odločili, da bodo zavod »Ljubljanski festival« preoblikovali v prireditveno poslovalnico »Ljubljanski festival«, ki bo organiziral razne prireditve skozi vse leto. Letos bodo osrednjo prireditve v okviru X, Ljubljanskega festivala, in sicer bo to letos II, baletna revija Jugoslavije. Sodelovanje so prijavili baletni ansambli Iz Zagreba, Reke, Ljubljane, Sarajeva in Skopja, medtem ko sta beograjski in mariborski ansambel angažirana v tem času drugje. IZ DELA LJUDSKE UNIVERZE V KOPRU o V DPD Svoboda v Šmarjah sodi med najbolj delavna društva koprske komune, obenem je razveseljivo, da so prenesli težišče vsoje dejavnosti v klub. K novim oblikam ljudskoprosvetnega življenja je uspelo pritegniti domala vse prebivalce vasi, kmete in delavce, predvsem pa mladino. V preteklem letu je klub živel 6 do 8 ur dnevno in imel jasno začrtan program. Obiskovale i so zlasti gledali TV programe, poslušali predavanja, obiskovali šolo za starše, gledali kulturne programe, igrali šah .in druge igre, brali knjige, revije, časopise itd. Društvo pa je bilo aktivno tudi v drugih oblikah dela: v dramatiki, glasbi, v filmskih in marksističnih krožkih, pri nastopih »Pokaži, kaj znaš«.. — Godba na pihala v Kopru prav gotovo sodi med najbolj delavne sekcije DPD Svobode, ki obstaja sicer kot društvo samo na papirju. Odkar se je godba Svobode združila z godbo sindikalne podružnice tovarne Tomos, šteje več kot 50 članov in redno vadi, kljub temu da so brez primernih prostorov in materialnih sredstev. V proračunu občinskega sveta Svobod ima letos zagotovljena najnujnejša sredstva za nabavo novih in popravilo starih instrumentov ter za nakup potrebne literature. Kar zadeva prostore, bi bilo mogoče rešiti vprašanje v sporazumu z Italijanskim kulturnim krožkom v Kopru, seveda če bo za to dovolj razumevanja. — Pred kratkim je v Kopru ponovno zaživel moški pevski zbor DPD Svoboda in že zabeležil nekaj krajših nastopov. Koncert pripravljajo v Kopru za praznik 1. maja ter nekaj gostovanj, med drugimi v Ilirski Bistrici. Zbor je pomladil svoje vrste z novimi člani. — Tretja sekcija DPD Svobode v Kopru je mladinsko kulturno umetniško društvo, ki ga je ustanovila mladina lani v novembru Ob novoletni jelki je priredilo društvo 13 predstav za mladino v koprskem gledališču. Za nadaljnje delovanje so imeli pripravljen bogat program v številnih sekcijah, vendar jim ga ni uspelo uresničiti. Pravijo, da so naleteli na premalo razumevanja, da niso imeli denarja in ne prostorov. Do zdaj so se uspeli povezati z mladino tovarne Tomos in z nekaterimi koprskimi Šolami. Morda bodo kmalu uspehi vid- _ V Hrvat inih pravijo, da imajo težave v prosvetnem društvu, ker so prebivalci tako raznoliki po narodnosti m po zani- manju za Ijudskoprosvetno^ življenje. Imeli so mešani in ženski pevski zbor, pevovodja se je vo--zil iz Izole, zdaj pa ni več denarja, da bi ga plačevali. Klubski prostor ni bil primeren in so ga zaprli, za opremo novega pa ni sredstev. Imajo televizor, ki ga je podarila vasi sindikalna podružnica tovarne Tomos. — V Škofija h traja še vedno spor s podjetjem za razdeljevanje filmov Globus iz Kopra za dvorano. Prosvetarji pravijo, da je to glavna ovira poleg pomanjkanja finančnih sredstev za razmah ljudskoprosvetnega dela. — V Pridvoru zelo dobro dela dramska družina, v kateri sodeluje zlasti mladina. Godba na pihala, odraslih in mladincev, pa bi. potrebovala nekaj novih instrumentov, vsi stari pa so potrebni temeljitega po pravila. Za godbo je v Pridvoru največ zanimanja. — Za klube v koprski komuni — razen seveda za Šmarje — lahko rečemo, da so šele v razvoju. To velja za Hrvatine, Ce-žarje-Pobege, Pridvor, Škofije. Vse pogoje za razvoj klubske dejavnosti pa imajo še v Marezi-gah, Bertokih in Dekanih, le da bi bilo treba povezati dejavnost in prizadevanje vseh društev in množično političnih organizacij. — V razvoju in v dejavnosti lutkar stv a lahko ugotavljamo v koprski Romuni precejšen padec. Z aktivno dejavnostjo v tej panogi se sicer lahko pohvalijo v Dekanih, Škofijah, Borštu in zadnje čase tudi v Hrvatinih, drugje pa je mrtvilo. Pravijo, da je vzrokov za to več. Najosnovnejši je prevozno sredstvo, vendar pa bi bilo treba razpravljati tudi o kvaliteti predstav in o repertoarju. Prav gotovo bo treba tej veji dejavnosti posvetiti v bodoče več pozornosti in ji nuditi tudi pomoč. V samem Kopru bi bilo to hvaležno torišče delovanja mladinskega kulturno umetniškega društva. Na letošnjih občnih zborih tovarniških političnih organizacij so povsod postavljali v ospredje analize o strokovnem izobraževanju in o idejni vzgoji — torej o področjih dela, ki so ju kolektivi z redkimi izjemami precej zanemarili. Vendar so kolektivi ponekod — v Delamarisu na primer — grajali pomanjkljive programe ljudskih univerz, ki da posebno v zadnjem času zapostavljajo obsežno izobraževalno področje družbenega in delavskega upravljanja. Očitek je veljal predvsem koprski LU, ki je v preteklem letu organizirala takšne tečaje, letos pa jih je, kot smo slišali v nekaterih gospodarskih organizacijah, opustila. Neumestnost takih očitkov odkriva že dejstvo, da je koprska LU postala občinska ustanova, ki jo finansira ObLO Koper iz sklada za šolstvo. S prenosom ustanoviteljskih pravic na ObLO se je — razumljivo — omejilo njeno delovanje na področje komune, zato so očitki kolektivov v drugih komunah, ki imajo svoje LU, brez osnove. Ker je očitno, da je dobršen del težav - v nekaterih gospodarskih organizacijah pripisati nedoslednemu delu organov delavskega in družbenega upravljanja, so pač poskušali ponekod najti grešnega kozla in »krivca« izven podjetja. Toda že kratek pregled dela bivše okrajne (koprske) LU otipljivo kaže na to, da je lani koprska LU posvetila v svojem programu prav .družbenemu in delavskemu uprav- ljanju posebno skrb. Zal so delovni kolektivi prirejanje teh seminarjev in tečajev hudo podcenjevali. Lani oktobra se je na primer udeležilo seminarja o novem gsopodarskem sistemu vsega 11 računovodij, čeprav je vodstvo LU obvestilo vse gospodarske organizacije, da gre za izredno važen program, prikrojen specifično za vodilni računovodski kader. Podobnih primerov slabega odziva je bilo še več. Polnošte-vilno so se odzvali na tečaje o delavskem in družbenem upravljanju le člani DS zdravstvenih ustanov in socialni delavci. Nov gospodarski sistem je no-stavil na novo osnovo tudi družbeno ekonomsko in idejno politično izobraževanje. Potrebe so namreč narekovale ustanavljanje izobraževalnih centrov v samih podjetjih. Vendar se tudi v novih pogojih ponavljajo stare napake: v večini gospodarskih organizacij namreč s premajhno zavzetostjo sestavljajo in izvajajo programe o strokovnem in idejno vzgojnem delu, čeprav je LU v Kopru — znana celo po svojih najcenejših uslugah v Sloveniji — pripravljena z vsemi svojimi izkušnjami in z dobrim kadrom predavateljev priskočiti vsakomur na pomoč. V kolektivih koprske občine niso dojeli tudi pomena večerne politične šole. Najčešče se zatika ob problemu plačevanja šolnine, graje vreden pa je tudi kriterij kadrovanja s strani podjetij. LU v Kopru se posebno skrbno pripravlja tudi na seminarje o delavskem in družbenem upravljanju za nove člane delavskih svetov in upravnih odborov. Ni dvoma, da bo delo teh organov v naslednjem obdobju podrejeno prav njihovi doslednosti pri osvajanju tega obsežnega in izredno važnega področja. Slednja zamuda bi se utegnila kolektivom hudo maščevati, zato poziva LU vse samoupravne organe, da skupno z njenimi izvedenci pregledajo bodisi lastne študijske programe, oziroma naj kolektivi s pripombami vplivajo na eventualne dopolnitve programa LU, ki je storila vse, da bo le-ta kar najbolj življenjski in kar najbliže vsakdanjemu delu teh organov, (bb) IZREDNA OBOGATITEV PIRANSKIH KNJIŽNIC Občinski ljudski odbor Piran je dodelil več milijonov dinarjev za nakup bogate zbirke domačih in tujih leposlovnih in znanstvenih knjig. Te dni je več kamionov že pripeljalo v Piran okrog 14.000 knjig, ki obsegajo med drugim vrsto domačih in tujih leksikonov, komplete raznih časopisov vseh povojnih let in na tisoče manjših znanstvenih in leposlovnih del. S temi knjigami in kompleti časopisov bosta občutno obogateni tako ljudska kot študijska knjižnica v Piranu, leposlovne knjige v tujih jezikih pa bodo našle mesto na policah knjižnice za turiste, katere ustanovitev pripravljajo v Portorožu. Male fm Hodili so po tako gostom grmovju, da so se mukoma rinili skozenj. Pod nogami jim je hreščalo suho dračjo, kot bi streljal mitraljcz. Nato so spet prišli na močvirno zemljišče, kjor so se jim noge pogrezale do gležnjev v mehko blato. Takoj zatem so prišli na mivko, kjer jim je drselo. Od utrujenosti in zaspanosti se jim jc zapletal korak, lo včasih je kdo jezno zaklel in Peter jih jo moral neprestano opominjati, naj bodo tiho. Nazadnje so naleteli , na stranski rokav Save. Nekaj časa so hodili ob njem. Ni ca hotelo biti konec, prepirali so se, kaj jim jo storiti. Zato jo Stanga zabredel vanj. Voda mu Je segala že čez glavo. Po nekaj korakih so jc vrnil na breg. Spet so plezali po strmih in poraščenih bregovih rokava. Najmanj uro je trajalo, preden so prišli do neko zasilne brvi in do steze. Brž so bili na drugI strani. Peter jc pogledal na uro. V medli mesečini je videl, da Je ža čez tri. »Hitreje!« je zašepetal. Nekaj časa so hodili kar po poti. Nato so se znašli na odprtem polju med hišami, ob nekakšni cesti. Morali so se vrniti, ker bi bilo drugače treba čez osvetljeno cesto, po kateri so brneli usta-ški motorji. Spet so blodili skozi nepredirno goščo. Padali so v kotanje, gazili blato, izgubljali v temi drug drugega, zamenjavali ljudi s sencami in narobe. Potem so spet prišli na piano. Pred njimi je bila nova skupina hiš in razsvetljena cesta. Potegnili so jo nazaj v grmovje. »Kdaj bo konec toga prekletega grmovja. Ves sem že opraskan in krvav,« je zarohnol Blbi. »Ne vem,« Je priznal Ivo. »Ali sploh veš, kje smo?« »Samo približno.« »Saj si tu doma.« »Voda nas je daleč odnesla. Pred vojno nisem nikoli lazil po tem grmovju.« Spet so hodili skozi vrbje. Končno so se znašli pri nekem rokavu, V temi so opazili brv. Ivo je grdo zaklel. »Hodili smo v krogu,« jo ugotovil Peter. »Kaj pa zdaj?« O Odlomek iz romana NAJHUJE JE BITI SAM. Izdala za-O ložba Lipa v Kopru v počastitev 20-letnice ljudske revo-© lucije. Opremil Zvest Apollonio »Počakajmo, da se zdani.« »Za nami Je Sava, pred nami cesta, železnica in mesto. Na levi isto. tem primeru nas bodo našli in potem .. .« »Prebili se bomo .. .« Sklenili so, da pojdejo dalje. Peter jo okleval, toda četa je godrnjala in mu očitala, da je neodločen. Ura je bila že blizu štiri. Znova so hodili ob rokavu, nato so zašli v močvirje. Rakav jo imel najbrž tam svoj izvir. Naleteli so na majhno jaso. Ura je bila pol petih, nad Sljemenom je postajalo svetlo, »Proti severu jo udarimo. Skočimo čez ccsto, pa smo v gozdu,« je predlagal Stanga. »Samo če bi človek vedel, kje je tisti tvoj prekleti sever,« ga jo zavrnil Mihelj. »Tamle, kjer vzhaja sonce, Je vzhod, četrtino kroga na levo Je sever. Kot se spominjam Iz zemljevidov, je tam Sljeme in tam jc hosta. Co pridemo do tja, smo na varnem. Tam nas nihče ne najde, pa čeprav hi nas lovila cela tistaška divizija.« »Poskusi in nas izpelji od tod,« se Jc vda! Peter. Grmovja jo bilo brž konec, V Sov-Ijih jim je čmokala voda in v jutranjem hladu jih je mrazilo, »Vsak čas bo ura pet,« jih jc opominjal Peter. Stanga jc gazil spredaj, poslušal in naprezal oči. »Hudič, prekleti hudičevi hudič liu-dičasti, kam ste nas pripeljali,« je zagodel nekdo v koloni. »Se že dani ...« Nenadoma so stali na njivi. Stekli so čez jaso in se spet znašli v grmovju. Se nekaj minut hojo in grmovje je prenehalo, kot bi odrezal. Bili so na veliki jasi, na robu velikega polja, ki se je v medli jutranji svetlobi videlo prod njimi. Njive so bile poraščono s koruzo. Brez obotavljanja so se zapodili med- vrste stebel. Na levi strani jim je ostala sku- pina pritličnih hišic, skritih v vrtovih s sadnim drevjem. Na koncu polja se je vlekel nasip, za nJim se je slišalo ropotanje vlakov in brlizganje žele-zničarskih piščalk. Zasmrdelo Je po smetiščih in jedkem promogovem dimu. V mestu so ugašale zadnje luči. Tekli so med razori. »Zdaj vem, kje smo,« je ves zasopljen ugotovil Ivo. »Tamle so vrapče. V eni url smo v gozdu. Samo čez cesto in železnico moramo prej ...« Blizu železniškega nasipa so se ustavili, no da bi jim kdo ukazal. Popolnoma se je že zdanilo. »Počakajmo. Umaknimo se nazaj v grmovje. Danes smo prepozni, da bi šil še tod preko,« Je tiho rekel Ivo, »Pojdimo naprej! Saj Imamo orožje!« »Ljudje! Komaj diham od tega bez-ljanja..... »So malo, tovariši, in na varnem smo .. ,« »Tukaj ne bi ostal za vse na svetu ...« »V mišnlco nas je zapeljal prekleti terenec .. .« »Glasujmo!« Nenadoma jih Je več hkrati zagledalo na cesti ustaško patruljo. Vrsto slokih postav v črnih oblekah in nizkih, širokih škornjih, z brzostrelkami, lnavzcrlcami in noži. Počasi so stopali po cesti, so glasno pogovarjali In smejali. Na cesti se je znašla postar-na kmetica. Ustavili so Jo, jo obsto-pili in začeli segati v jerbas, ki ga Je nosila na glavi. Plačevali so ji in se prerekali. Po cesti Jc hodilo vedno več ljudi. Ženske z Jerliasl na glavah, delavci v modrih delovnih oblekah, meščani z vozički in na njih so peljali staro kramo. Med njimi vojaki, posamič in brez orožja. Ni jim preostalo drugega, kot da so polegli in ostali, kjer so bili. Potuhnili so se med razore, komaj lučaj od steze. Nekateri so pospali, takoj ko so legli. Peter jim je šepetaje prepovedal spati, toda tega ni mogel nikomur ubraniti. Se samemu se je vrtelo, svetle iskrice so se mu kresale pred očmi In glava mu Je silila v prst. Le kadar je kdo glasno zasmrčal, so ga suvali s komolci in pestmi, dokler se ni prebudil ali utihnil. Dobra ura je pretekla, preden je promet na cesti za silo prenehal in so ljudje postali bolj redki. »Po trebuhu nazaj!« Jc tiho ukazal Petor. Morali so paziti na vsako koruzno steblo, da se ne bi zadeli obenj in ga zamajali. Komaj so prišli za lučaj nazaj, je po cesti pripeljal tovorni avtomobil, poln vojakov, Nekaj minut so morali mirovati. Zemlja je bila prašna, obleke so Imeli mokre in kmalu sta se prah in vlaga zlepila v blatno skorjo. Sonce Je ravnokar vzhajalo. Tako hladno je postalo, da so začeli drhteti in zobje so jim šklepetali. Se vedno so se zadenjsko plazili globlje v koruzo. Peter so je splazil k Mlhlju. Našel ga je vsega pro-padenega in bledega. Na usta si Je tiščal čepico. »Spet me daje kašelj. Ce zdaj za-kašljam, vas vse pogublm,« je rekel. »Kaj misliš, kako bo? Kaj nam Je storiti?« »Sam ne vem. Le to se mi zdi, da bom današnji dan pomnil vse življenje. Se dolgo jc do noči. Današnji dan bo najdaljši v mojem življenju, seveda, če ga bomo vsi skupaj preživeli. Kolikor poznam partizanstvo, od tod ni umika.« »Odkar sem partizan. So nisem bil v taki kaši.* Je priznal Peter. Oba hkrati sta se vrgla na tla. Po stezi sta začula korake. Prišla sta vojak brez puške in mlada kmetica v narodni noši. Držala sta se za roke in se glasno smejala. Potem Jo vojak hotel žensko poljubiti. Iztrgala se mu je lil glasno zacvilila. Stekel jc za njo in jo lovil za krilo. Ko sta bila mimo, sta se Mihelj in Peter resno spogledala. »Ce ne bi bil tukaj, če bi bil mir, bi se zdaile naglas zasmejal. Tako sc mi pa lasje ježijo, čc pomislim, kje smo. Kjer hodijo sovražni vojaki ta- ko brez skrbi, da še pušk nimajo s seboj . . .« Je tiho rekel Peter. Ko se je sonce dvignijo nad obzorje, sc je pričelo iz vlažne zemlje in njihovih oblek kaditi. Po njivah so se zbirali kmetje, sejali so, okopavali in spravljali. Na sosednji njivi so sekali koruzna stebla. Kaj če pridejo še semkaj, Jc pomislil Peter. K njemu se je priplazil Ivo. »Kako je?« ga je vprašal Peter. Ni mu takoj odgovoril. Petra jo zanimalo predvsem to, kakšni ljudje so tod okoli. Lahko bi Jih kdo opazil in sporočil ustašom. »V glavnem so dobri. Naši. Seveda najdeš mod njimi tudi izdajalce, toda taki so zelo redki. Mno^o jih je organiziranih. Preskrbel vam bom lahko tudi kaj za pod zob.« Petru ni bilo več do spanja. Le glava ga je neznosno bolela, v očeh ga je ščemelo, usta je imel suha In po vsem telesu je čutil vročino. Ležal je vznak in strmel v redke oblačke, ki so pluli po sinjem nebu, Lastovke so letale visoko In uganil je, da bo še dolgo lepo vreme. Potem je potegnil iz žepa podarjeno uro. Kazalci so potovali cd črtice do črtico, od številke do številke. Kdaj neki bo veliki kazalec napravil dvanajst krogov, kdaj se ho spustila tema in kdaj bodo lahko vstali iz prahu in umazanijo, razgibali ude in pohiteli v okrilje temnih gozdov? Na misel mu je prišlo vse, kar jc lepega kdaj užil v življenju. Nekaj bežnih mladcnišlclli ljubezni je štel med lepo in teh se je zdaj spomnil, vseh po vrsti. Ančka, Tončka, Štefka, Urška, Marija .. . Da, Marija je bila zadnja. Mesec dni prod odhodom k partizanom. Kasneje nikoli več nI niti slišal zanjo. Ko umreš, Jc pomislil, je vsega konec, t'ez nekaj doset. let nihče več ne bo vedel, da si nokof živel, da si ljubil, delal, trpel. Posebno če nimaš sorodnikov, kot jih nimam jaz. Ce hi padel, bi me tovariši kaj kmalu pozabili, saj jih pr.de vsak dan na desetine In stotine. Zvrtelo se mu Je v glavi in zaspal Je rahlo, zajčje spanje. TURISTIČNO DRUŠTVO PORTOROŽ S SODELOVANJEM POMORŠČAKOV vabi na 1 POMOISII ki bo v soboto, 14. aprila 1962, v prostorih hotela »Palače« v Portorožu. — Pričetek ob 20.30 uri. — Vstopnina 500 din. Rezervacije miz oziroma prenočišč sprejema hotel »Palače« do vključno 12. aprila 1962. Zavod s» «poslovanje delavcev Koper In Gostinska zbornica okraja Koper prirejata ie ta BWttC tečaje ra gostinsko-turistične delavce-začetnike Interesenti se lahko prijavijo: 1. na Zavodu za zaposlovanje delavcev v Kopru, Kidričeva 12 2. ni Zavodu «a zaposlovanje delavcev — izpostava v Izoli 3. na Zavodu za zaposlovanje delavcev — izpostava v Piranu Za tečaje se lahko prijavi vsakdo, ne glede na starost in kvalifikacije, seveda če Ima veselje za delo v gostinski in turistični stroki. Tečaji bodo trajali 56 šolskh ur oziroma dva tedna. Pouk bo v popoldanskih urah. Predmeti pouka so med drugim: poslovna tehnika, hranoslovje, sanitarni predpisi, pomen gostinstva in turizma itd. Vabimo Interesente, da se prijavijo čimprej in v kar največjem številu. Podrobnejše Informacije daje Zavod za zaposlovanje delavcev v Kopru in njegove izpostave v Izoli in Piranu. Zavod za zaposlovanje delavcev v Kopru TRGOVSKO PODJETJE NANOI EP@st®imco] razpisuje več delovnih mest v finančnem in blagovnem knjigovodstvu s sedežem vTostojni in Portorožu. Pogoji za sprejem so: srednja ekonomska šola ali ustrezna druga izobrazba z večletno prakso v knjigovodstvu. Osebni prejemki so določeni s pravilnikom o delitvi osebnega dohodka podjetja. Prijave sprejema uprava podjetja do 30. aprila 1962. V prijavah pa naj kandidati tudi opišejo, kje in kakšno zaposlitev so doslej imeli. TRGOVSKO PODJETJE 0SIEB1 Postojna razpisuje po sklepu komisije za sprejem In odpovedi delovnih razmerij delovni mesti: 1. UPRAVNIKA PRESKRBOVALNEGA CENTRA; 2. POSLOVODJE VEČJE ŠPECERIJSKE TRGOVINE. Pogoji: visokokvalificirani delavci z večletno poslovodsko prakso. Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi • osebnega dohodka podjetja. Interesenti naj pošljejo ponudbe do 1. maja 1962 na upravo podjetja. Kmetijski zadruga Koper los0¥@lo? trg 1 razpisuje prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 5 traktorjev Ferguson T 20, 6 enoosnih vlačilcev »Pasquali« z raznimi priključki, sadilnico krompirja, motorno kolo PUCH 250, 2 krožni brani za FIAT 25 c, 5 motornih koles »Kolibri«, 5 vprežnih plugov, 3 pluge Marti-nelli za FIAT 25 c in traktor FIAT 25 c. Kupci dobijo vse informacije na sedežu strojnega parka v Kopru, ul. 15. maja št. 7. Prodaja bo 24. aprila 1962 ob 10. uri. Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije, po 12. uri pa tudi zasebniki. PRIHRANI BEN&R, ČAS IN TRUD?'' o c Fuss i a ■ — Še malo in mnogim izmed pet-inpetdeset ovinkov na cesti Divača—Povir—Sežana bo za vedno odklenkalo. Nekateri ovinki bodo seveda še ostali, toda v mnogo blažjih lokih. Največja korektura je predvidena na izhodu iz Divače, vendar bo to delo na vrsti kasneje, ko bo na razpolago več sredstev. Izhod je predviden z ravnim podaljškom izpred restavracije »Risnik« s priključkom na sedanjem ostrem ovinku za trafo postajo. Zato sedanja dela ne bodo zajela odseka, ki bo v bodoče odpadel. Z drugo korekturo cestišča pa bo odpravljen nevzdržen NA KRATKO Nogometaši Gorice so v nedeljo spet razveselili svoje pristaše. Premagali so namreč moštvo Kovinarja iz Maribora s 4 : 1. Domačini so prikazali res zgledno kombinacijsko igro. V napadu je bil najboljši Torlakovič, v obrambi pa Markič in vratar Brezav-šček. Gorica je zdaj na petem mestu prvenstvene lestvice. Njen obstoj v ligi ni samo zagotovljen, ampak ima tudi stvarne možnosti, da to mesto obdrži. • * ■ Rokometaši Ajdovščine so zabeležili v prvem kolu spomladanskega dela prvenstva pomembno zmago. Premagali so namreč Tržič v Tržiču z 19:18. Ajdovščina je zdaj na četrtem mestu prvenstvene lestvice z desetimi točkami. • • • Okrajni odbor Ljudske tehnike v Kopru je sklenil podariti koprskemu Učiteljišču radiodirigirano postajo. Okrajni odbor LT je namreč prevzel patronat nad to ustanovo. Gre za postajo, ki bo omogočila zveze z vodnimi in letalskimi modeli in bo torej velika pridobitev za mlade tehnike na Učiteljišču. Okrajni odbor bo nabavil take postaje tudi drugim klubom in krožkom ljudske tehnike, pod pogojem, da bodo sami vložili 50 odstotkov sredstev. dvojni ovinek pred gostilno v Merčah, medtem ko bo tretji večji popravek ublažil vzpon na prehodu ceste IV. reda Zirje—Pleši-vica. Širina asfaltiranega vozišča bo 6 metrov, s pol metra širokim robnikom na vsaki strani. Za vsa dela bo na razpolago skupno 120 milijonov dinarjev — od tega iz republiškega sklada 60 milijonov, 50 milijonov bo prispeval okraj. 10 milijonov dinarjev pa ObLO Sežana. Z rekonstrukcijo te dokaj prometne ceste bo nedvomno odpravljen velik problem, saj so-zaradi slabega vozišča utrpeli vozniki motornih vozil prav na tem odseku veliko materialno škodo, ki brc-z dvoma že visoko presega znesek, predviden za rekonstrukcijo. Ni pa razumljivo, da pri obnovi te ceste ne sodeluje s finančno ali materialno udeležbo nobeno podjetje. Sicer pa pravijo, da se bodo podjetja lahko kmalu izkazala pri obnovi ceste na odseku Sežana—Štanjel. -er NAPOVED LADIJ »BOVEC« od 12. do M. 4. — naklada generalni tovor; »PAVNIK« pripelje južno sadje 13. 4.; »TRIGLAV« pripelje iz Indije razno blago; » SLAVONIJA« naklada 19. 4. generalni tovor. Krvodajalci, ki so se prijavili v transfuzijski postaji v Izoli 20., 22. in 23. marca 1962, BOLNICA IZOLA: Esterina Cotič; DELAMARIS; Anica Bembič. Aleksandra Božič, Vida Debeljak, Marija Fabjančič, Manda Fresl, Marija Gregorovič, Marija Kleva, Vera Maršič, Ema Medved, Danila Moralo. Lilijana Palčič. Darinka Pregelj, Marija Ugtin, Marija Vrtnlk, Lepo-sava Tlršič, Alojzija Zakrajšek; GRADBENIK: Evgen Matič; JADRANKA IZOLA: Danica Fornaza- rič, Jolanda Roje: MALA OPREMA: Amalija Ceglar; OBNOVA: Enrieo Galbiatl: PEKARNA IZOLA: Andrej Pekolj, Franc Robck, Alojz Tivader; PLETILSTVO IZOLA: Miranda Palčič; PRISTANIŠČE KOPER: Antpn Cuk: STANOVANJSKA SKUPNOST IZOLA: Franc Bolha, Jože Lavrič; TOMOS: Gino Flego. Krvodajalci, ki so se prijavili transfuzijski postaji v Izoli 27., 28,, 29,, 30, in 31. marca 1962: DELAMARIS: Elevtrij Beštjak, Leo-' pold Gačnik, Jožef Grosar,, Brane Homovec, Miha Kovačič, Emil Krl-stančič, Veso Latinovič, Emil Mahne, Jože Markežič, Milan Mrak, Ra-doslav Mrak, Zmago Ovijač, Savo Požar, Marjan Prelas, Emil Pugelj, Miha Sokler. GOSPODINJSKI SERVIS »NASA ŽENA«, IZOLA; Ivanka Hojnik, Frančiška Hrovatin. GOSPODINJA: Angela Hočevar. GRADBENIK IZOLA: Avrelio Bre- san. Bruno Kocjančtč, KI< IZOLA; Ana Bergamasko, Peter Buzleta, Bruno Božič, Karel Bren-čič, Marjan Crnac, Benjamin Lovre-čič, Anton Markovlč, Jožefa Pivk, Majda Primožič. MALA OPREMA: Erika Eržen. Milka Ilorvat, Slavlea Sajfert, Marjan Stefanč-ič, Miranda Sukljan. MAVRICA IZOLA: Valentina Dokler, Ljubomir Kuzmln, Alojzija Selšek, Ivan Lever. MEHANOTEHNIKA: Jože Mezgec, Tončka Slama. ObLO IZOLA; Alojz Peternel, Marija Pokoren. PEKARNA IZOLA: Giana Ifumar, Raracla Pirih, Nives Rebek. PLM PIRAN: Ludvik Bonaca. TOMOS KOPER: Italo Jerman, Marija Novak. V dneh med 3. in (i. aprilom so se prijavili v transfuzijski postaji v Izoli naslednji darovalci krvi: DELAMARIS: Valerij Bree, Viktorija Perič: DELIKATESA PIRAN: Marijan Rudolf. Ifeta Pivač, Milka Sakelšak, Ivan Tomšič, Miha Žagar; DIMNIKARSTVO LJUBLJANA - PODRUŽNICA IZOLA: Franc Klobasa; GOSPODINJE PIRAN: Angela Bač-. nar, Francka Debeljak, Nežka Do-ria, Mira Golja, Angela Guzej, Ida Koleno, Marija Lovrič, Angela Peternel j ; GRADBENIK IZOLA: Marijan Siro-tič; HOTEL CENTRAL PORTOROŽ: Ot- mar" Kolenc; HOTEL METROPOL PIRAN: MariO Slainer:. JADRANKA PIRAN: Benita Bartolič, Marta Coklin. Nikola Simlč; MAVRICA IZOLA: Berta Rodela, Helena Stare; MEIIANOTEHNIKA IZOLA: Ivanka Valenčlč: POMORSKA SREDNJA SOLA PIRAN: Otokur Aplinc, Vinko Bab-nik. Vili Bergant. Vilko Cernac, Ivo Gabrijelčič, Pavel Kač. Niko Kanel-lopulos, Janez Kukovec, Viktor Ku-, štrln,- Franc Mcžnar, Ludvik Mrš-nik, Andrej Nabernlk, Jernej Pate, Norbert Petrovič, Leon Prelog, Ludvik Rozman, Daniel Sajevic, Rado Slapernik. Zmago Semenič, Božo Svab, Jože Tuš, Silvo Ur h, Viktor Vlpotnik; pristanišče koper; Ivan Božič; privatnik: Stanko Paveo — krojač; rudnik sečovlje; Ivan Bukovšek, Ivanka Burubu. Sandra Drakslcr, Ivan Sonc. Blaženka Trnovec; splošna plovba piran: Rudolf Cvetko, Vika Kenda: TOMOS KOPER; Janko VindiJ. Upravni odbor Ljudske knjižnice v Izoli razpisuje prosti delovni mesti: 1. knjižničarja s strokovnim izpitom; 2. knjižničarskega manipulanta z nepopolno srednješolsko izobrazbo. Ponudbe z življenjepisom pošljite na upravni odbor Ljudske knjižnice Izola, podrobnejše informacije pa nudi uprava Ljudske knjižnice v Izoli, Pri vodnjaku 1. Nastop službe po dogovoru. Osebni dohodki po internem pravilniku LK Izola o obračunavanju osebnih dohodkov. ROJSTVA V koprski porodnišnici so rodile: Marta Haramija iz Kopra — deklico; Marija Gregorinčič iz Semedele pri Kopru — deklico; Olga Sav iz Izole — deklico; Ljudmila Eler iz Elerjev — deklico; Amalija Krašovec iz Pirana — dečka; Germana Zadnikar iz Bcr-tokov — dečka; Antonija Koder iz Kopra — deklico; Jožefa Pegan iz Krepelj — dečka; Pavlina Gorjanec iz Kopra — dečka; Danica Keklč iz Pirana — deklico; Pavla Mezgec iz Markovščine — dečka; Ondina Mejak iz Dvorov nad Izolo — deklico; Danila Mlklavčič iz Malije — deklico; Ana Pucer iz Krkavč — deklico. V postojnski porodnišnici so rodile: Marcela-Tatjana Colja iz PreseriJ — dečka; Marta Franetlč iz Loztc — deklico; Marija Rijavec iz Trnovega — dečka; Irma Kogej iz Nove Gorice — dečka; Hermlna Sare iz Knežaka — dečka; Marija Brajnik iz Nove Gorice — dečka; Jožefa Kardum iz Cerknice — dečka; Magda Borštnar iz Postojne — dečka; Doroteja GerželJ iz Gradišča — dečka; Marija Mlkla-vee iz Sežane — deklico; Feliksa Tro-ha iz Velikih Zabelj — dečka; Vilma Znidaruič iz Bctanij — dečka; Antonija Baraga iz Grahovega — dečka; Albina Ujčič iz Velikega brda — deklico; Hedviga Znidarčič iz Nove Gorice — deklico; Milena Nemec iz Kromberka — deklico; Valerija Skrt iz Levpe — dečko; Matilda Hrabar iz II. Bistrice — deklico; Marija Urbas iz Cerknice — deklico; Boža Bubnič iz Pregurja — deklico; Ivana Hrva-tin iz Staroda — dečka: Elvira Slosel iz Topolca — dečka; Savlna Gorišek iz Ilirska Bistrice — dečka; Ivana Kodele iz Budanj — deklico; Jožefa Gregorič iz Rakeka — deklico; Erne-sla Rožič iz Volčje drage — deklico; Ana Žulj lz Ajdovščine — dečka; Marija Tominee iz Črnega vrha — deklico in Marija Valentinčič iz Deskel — dvojčka: deklico in dečka. POROKE V KOPRU: Marija Hlaj, delavka iz Kopra, in Milan Kodelja, delavec iz Malih Mlun; Marija Cerovac, delavka iz Pobegov, in Elio Vatovec, delavec iz Pobegov. Komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora Sežana razpisuje prosto delovno mesto upravnika Čevljarske delavnice Sežana. Pogoji: visokokvalificiran obrtni delavec čevljarske stroke. Ponudbe, kolkovane s kolkom za 250 din, kratek življenjepis, podatke o dosedanji zaposlitvi ter dokaz o strokovni kvalifikaciji sprejema Občinski ljudski odbor Sežana v roku 15 dni po tej objavi. NOVICE IZ LJUDSKE TEHNIKE Občinski odbor Ljudske tehnike v Kopru je sprožil zamisel, da bi organizirali v stanovanjskih skupnostih tečaje za tehnični pouk stanovalcev. Gre predvsem za kombinirane teore-tično-praktične tečaje o ravnanju in o manjših popravilih gospodinjskih strojev, vodnih in električnih napeljav, radioaparatov in podobno. Potrošniki bi si na teh tečajih pridobili toliko znanja, da bi lahko sami opravili manjša popravila in s tem mnogo pridobili na času. Ljudska tehnika bo oskrbela predavatelje in pripomočke, seveda' pa si bodo morale stanovanjske skupnosti oskrbeti sredstva za plačilo Inštruktorjev. V POSTOJNI: Emilija Vučkovlč, ■ trgovska pomočnica iz Postojne, in Dobrica Zivkovie, uslužbenec iz Postojne; Ana Vučkovič, delavka iz Postojne, in Mile Jankovlč, delavec iz Postojne. V ILIRSKI BISTRICI: Silvija Mat-ko, gospodinja iz Ilirske Bistrice, in Emil Sircelj, delavec iz Avstralije. UMRLI SO: V občini Koper: Marko Lučič iz Pivke, star 24 let; Zlatko Krampi lz Izole, Jožef Siosel iz Sabonj,, star 69 let; Lueijan Jovanovlč lz Pirana; Marija Orel lz Kazelj 20, stara 41 let. V občini Postojna: Frančiška Prelaz, roj. Tegelj iz Studenega, stara 74 let; Jože Skvarča iz Postojne, star 53 let. V občini Ilirska Bistrica: Jože Udo-vič, kmet iz_ Jablanice 14, star 57 let. VENCETOVEMU OČETU V SPOMIN Spet je smrt neusmiljeno posegla v naše vrste: v krogu svojih najbližjih je v Topolcu pri Ilirski Bistrici dotrpel v 75. letu starosti priljubljeni partizanski oče Franc Baša. Bil je vedno zaveden Slovenec ln Je močno ljubil svojo rodno zemljo. Usoda pa ga je metala po svetu, kjer se je moral boriti za tuje koristi še kot mlad fant in mož v prvi svetovni vojni na soški ironti in nato v Rusiji, kjer je bil ujet. V štiriletnem, ujetništvu se je spoznal z delavskim gibanjem. Ko se je vrnil domov in se poročil, je tudi svojih devet otrok vzgojil v naprednem duhu. Bil je zato trn v očeh fašističnim okupatorjem ln najstarejši sin je moral še kot 18-lctni iant v internacijo. Ko je vojna vihra leta 1941 zajela tudi naše kraje, je Franc Baša spremil vse štiri svoje sinove v partizane, ostala družina pa je odkrito pomagala vsem borcem za svobodo. Sam — čeprav že prileten — se je udeleževal sabotažnih akcij, zbiral orožje in obleko za partizane. Na njegovem domu so vedno imeli zavetje in kos kruha aktivisti ln brkinski borci — tudi v najhujših časih. Skrbi za sino-ve-borce v partizanih se je kmalu pridružila še skrb za hčere, ki so tudi delale na terenu, bile preganjane in zaprte. Zelo ga je prizadela smrt hčerinega moža. ki je kot partizan padel na Dolenjskem. Osvoboditev je spet združila vso družino, vendar pa je za posledicami vojnih ran kmalu umrl sin Stanko. Bila je to še ena grenka kaplja v čaši veselja zaradi osvo-bojene domovine. Drugi so z očetom Francem na čelu poprljeli ln Rezultati, moški: i Lastnike motornih vozil obveščamo, da opravljamo tehnične preglede od 14. IV. 1962 samo ob petkih od 6. do 14. ure na Ljubljanski cesti št. 11. IMEX AVTO MOTO SERVIS KOPER 1. SCKS : ESS 15 :19 2. Učiteljišče : p. Izola 14 : 12 3. P, Koper : P. Piran I 10.; 28 4. Gimnazija : P. Piran II. 16 : 10. Ženske: 1. ESS : Gimnazija 7 : 4 2. Učiteljišče : P. Piran II 0 :12 R. Z. štiri dobro ohranjena vrata naprodaj. Informacije dobite pri hišniku v Glagoljaški št. la, Koper, od 14. do 15, ure. Kupim trosobno stanovanje ali hišo v Kopru ali bližnji okolici. Robert Mežnarič, Rujevica 4, Rijeka. Kupim motor za tovorno vozilo OM •— »Taurus« ali »Super Taurus« z menjalnikom. Privatniki so izključeni. Plačamo dobro. Motor potrebujemo za Rdeči križ okraja Rijeka. Pisati Robertu Mežnariču, Rujevica 4, Rijfeka. Najditelja očal v Bonbonieri v Čevljarski ulici v Kopru prosim, naj jih vrne tja, kjer jih je našel. Zamenjam dvoinpolsobno suho, sončno, komfortno stanovanje v Piranu za dvosobno v Kopru. Informacije na telefon 21-126, Koper. OB VAŠIH OBISKIH V TRSTU ne izpustite obiska trgovine »MAGI..IABELLA« na Corsu Garibaldi št. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem jeziku! Proti izrezku tega oglasa prejmete darilo! IŠČEM opremljeno ali prazno sobo v Kopru. Ponudbe na upravo lista. OBJAVA TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS KOPER poziva vse delavce in uslužbence, ki jim je prenehalo delovno razmerje v letu 1961, naj takoj sporoče svoje sedanje naslove zaradi izplačila osebnih dohodkov po končnem obračunu za leto 1961. TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS KOPER ZAKLJUČEK VPS V SEŽANI IN DIVAČI Pred kratkim so v Sežani zaključili večerno politično šolo, ki je bila že tretja po vrsti, Vseh 28 absolventov je uspešno opravilo preizkušnjo, kar priča o resnosti slušateljev, ki so tudi dokaj redno obiskovali predavanja. Najvažnejše pa je, da bodo absolventi VPS teoretično znanje znali prenesti v prakso, da bi tako postali zares aktivni družbeni in politični delavci. To zimo je bila VPS prvič organizirana tudi v Divači. 7:al pa je kljub temu, da so šolo organizirali na željo članov zK, navdušenje kmalu splahnelo, kar Je pokazala zelo slaba udeležba na predavanjih. Zato bi bilo prav, da bi se vse osnovne organizacije v Divači resno pomenile "o tem pojavu —er ROKOMET V soboto in nedeljo so odigrali III. kolo pomladanskega dela okrajnega prvenstva v rokometu za moške in II. kolo okrajne ženske lige. Partizan I. je s svojo igro pokazal, da se je na to tekmovanje najresneje pripravil. Posebna pohvala gre tudi dekletom Pirana I, ki so z rezultatom 12:0 premagale ekipo Učiteljišča. PET MINUT PRED DVANAJSTO (Nadaljevanje s 3. strani) lah za močno uporabljane mednarodne ceste. To so ceste Planina—Postojna—Razdrto—Senožeče—Koper na eni ter Senožeče—Sežana—Trst na drugi strani, za odsek Krvavi potok—Kozina—Podgrad—Reka, Postojna—Ilirska Bistrica—Reka in Škofije—most na Dragonji. Prav te so — razen odseka Senožeče—Rlžana — zd tak promet neprimerne. Najslabši je položaj na odseku Planina oziroma Postojna— Razdrto in tudi še do Senožeč in Sežane. Tu je cesta dosti preozka in vijugasta, cestišče pa je tako, da je bila cestna uprava v nekaj primerih že sodnijsko prisiljena dati odškodnino za okvare na motornih vozilih, ki so zaradi njega nastale, Nič boljši ali celo še slabši je odsek ceste od Ilirske Bistrice dalje proti meji LR Hrvaške. Se neprimerno slabši od navedenega je položaj cest na našem Krasu, o katerem moremo brez pretiravanja reči, da cest za motorni promet sploh nima, čeprav vozi po njih vsak dan vrsta avtobusov in še veliko več tovornjakov, osebnih avtomobilov in motornih koles. Ze cesta med Sežano In Divačo je taka. da se je vsak voznik, če le more, Izogne. Ostale kraške ceste od Sežane na zahod In sever so še dandanes take, kot so bile v času, ko motornih vozil ni bilo. Zaradi vijug, ostrih ovinkov in klancev so muka za voznika že podnevi, ponoči pa se tujec neizogibno izgubi, saj ponekod niti kažipotov ni. Tako naše obmorsko ozemlje z Goriško neposredne. za avtomobilski promet primerne ceste sploh nima. Rešitev je le ovinek čez Razdrto, a cesta po Robr-nieah na Podnanos in Vipavo tudi že davno ne ustreza več sodobnim potrebam. Sredstva, s katerimi za zdaj razpolaga cestna uprava, so tako nizka, da ne zadostujejo niti za najnujnejša dela. zato letos ne moremo pričakovati izboljšanja. Vendar bo treba to vprašanje temeljilo proučiti in iskati rešitev, pa naj bo že kakršna koli. Eno je vendar gotovo — iz samih lokalnih sredstev rešitve ne bo. R. G. —J ., ,:? Franc Baša iz Topolca pri Ilirski Bistrici pred tremi leti, ko je s svojo zvesto družico slavil zlato poroko obnovili dom, pomagali zaceliti vojne rane. Tudi oče Franc je povsod rad poprijel, kjer je bilo treba. Pred tremi leti smo ob visokem jubileju — za zlato poroko — njemu in zvesti družici, ki mu je ves čas stala ob strani, zaželeli ie mnogo let zadovoljnega življenja. Zal pa mu je zahrbtna boWen iz-podkopala zdravje in pred nekaj dnevi ji Je podlegel. Kako je bil priljubljen v vasi in vsej okolici, je najbolje izpričala velika vde-ležba občanov na njegovi zadnji poti. Lahka naj mu bo draga slovenska zemlja, ki jo je tako zelo ljubil! — C. V. OBČINSKI ODBOR ZB NOV V KOPRU obvešča vse svoje člane ZB občine Koper, da bodo uradne ure zs sprejemanje strank vsak ponedeljek od 9. do 12. ur« vsako sredo od 9. do 12. in oč 14. do 18. ure ter vsak petek od 9. do 12. ure Po 34. členu Uredbe o postopku za izvedbo nacionalizacije najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ št. 4-52/59), oddelek za gradnje in komunale — odsek za premoženjsko-pravne zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Koper OBVEŠČA vse lastnike zazidanih in i.ezari-danih zemljišč na območju katastrske občine Oltra ln Sv. Jernej, da je bila izdana dne 3. 4. 1962 TRETJA IN ČETRTA DELNA ODLOČBA O UGOTOVITVI NACIONALIZACIJE GRADBENE-. GA ZEMLJIŠČA ZA KATASTRSKO OBČINO OLTRA IN SV. JERNEJ Vsaka stranka in vsaka druga prizadeta oseba lahko pregleda predmetno odločbo v pisarni odseka za premoženjsko-pravne zadeve v Kopru, Pristaniški trg št. 4'I. NOGOMETNO PRVENSTVO V KOPRU ur i ? sP°mlad£mskega skoka, kar pomeni, da se bo ^nnr^ ^i v3! Prvenstv* v prvenstvo nadaljevalo le v zna- ^pSrvip JU1a f 50 d0Segli na" meniu dvoboja med njima, kdo i t™, TPl7ka : Delamaris bo okrajni prvak. Malo je namreč n a?raln„'4;°. Postoj- verjetno, da bi katero koli drugo ."cir ^*1 in Ihrska Bistri" moštvo resno poseglo v boj za oiai o Že prvo mesto ob tako nizkem šte- v prvem kolu se je položaj vilu deležencev. Res pa je, da je na tabeli precej zjasnil. Delama- nepričakovana izguba točke v ris in Tomos imata pet točk na- Pivki postavila Delamaris v mrtev kot s Tomosom. Ce ne bo kakih posebenih presenečenj, bosta najbrž obe moštvi korakali drugo ob drugem do konca prvenstva in bo tako odločal šele njun medsebojni spopad v zadnjem kolu v Izoli. MLADINSKA TRIBUNA . Občinski komite' Ljudske mladine v Postojni je priredil prejšnji petek prvo predavanje v okviru Mladinske tribune. ' Nad tri sto zbranim dijakom postojnskih šol je v Kulturnem domu go- „„„., . _ . ,—......o- Presenetljiv izid iz Pivke je povrnil novinar Primorskega dnev- sledica izredne borbenosti doma-mKa iz Trsta Bogo Samsa, in si- činov. Pivčani so se za prvenstvo cer o življenju mladine na Trža- res dobro pripravili in moštvo je vse kaj drugega kot jeseni. Z ma- MALI ROKOMET škem. V moški okrajni rokometni ligi zornosti tekom in pa delu v telo- je bil glavni dogodek nedeljskega vadnici. V drugem srečanju je kola srečanje med koprskim in ESŠ premagala koprsko Gimnazi- piranskim Partizanom. Čeprav so jo s 7:4. Po zmagi nad najnevar- igrali na tujem igrišču, so Piran- nejšim nasprotnikom lahko Pi- čani gladko zmagali z, 28:10. Pri- rančanke že razglasimo za prva- kazali so hitro in kombinacijsko kinje, saj si zaradi odličnega ko- zrelo igro, razen tega pa so tudi kondicijsko prekašali domačine. Kakor smo žc večkrat poudarili, je Piran v okrajni ligi brez konkurence, upamo pa tudi, da se bo uvrstil v slovensko ligo in nas uspešneje zastopal kakor pred dvema letoma Koper. V moški ligi nekoliko preseneča poraz Izole proti Učiteljišču. Izid je sicer tesen 14:12, vendar zmagi domačih ni kaj oporekati. Kakor je bilo pričakovati, je Gimnazija Koper premagala Piran II s 16:10, ESŠ Koper pa IKŠ z 19:15. V vodstvu je Piran z 22 točkami pred ESŠ z 20 točkami. Na tretjem mestu je Izola s 14 točkamu v oslabljeni postavi brez poškodovanega Muzeniča in obolelega Cerneta. Toda kljub temu kažejo nekateri znaki (poraz preteklo nedeljo proti Ajdovcem na domačem igrišču), cla je moštvo v krizi. Upajmo, da je to le prehodnega značaja in da bo moštvo kmalu spet zaigralo tako, kot smo ga bili vajeni gledati na koprskem in na drugih igriščih. Tekma v Kopru je imela dva različna polčasa, V prvem polčasu so sicer Koprčani dosegli en zadetek, toda Dekančani so imeli več od igre in če bi bili vsaj malo spretni, bi lahko dosegli najmanj dva zadetka. V prvem polčasu so s pomočjo vetra in ob navijanju številnih gledalcev, ki so prišli iz Dekanov, z dolgimi žogami osvajali teren in se večkrat znašli sami nred Faventom. Koprčani so v tem delu igre igrali raztrgano in lcrilska vrsta, ki bi morala povezovati obrambo in napad, je odpovedala. V drugem polčasu je gostom zmanjkalo kondicije in Koper je bil popoln gospodar položaja na igrišču. Z malo več prizadevnosti in prisebnosti bi ličnika lahko privoščijo celo en lahko dosegli vsej še tri gole več lo več sreče bi lahko ostali dve točki doma. Izolčanom v opravičilo pa moramo povedati, da jih je precej oviralo neprimerno igrišče, ki ga seveda domačini dobro poznajo. Razen tega so nastopili nični ravni, vendar borbena. Gle- uspešna po dvakrat Vižintin in Kavalič. V Postojni je Tabor nepričakovano odnesel obe točki domačinom. Tekma je bila na nizki teh- de na dogodke na igrišču bi bolj ustrezal neodločen izid. Podobno kar smo rekli za Pivko, velja tudi za Ilirsko Bistrico. Tudi tu so se domačini predstavili v lepši luči kot jeseni in proti tretjemu na lestvici dosegli časten neodločen izid. Lestvica: Delamaris 8 6 2 0 22:6 14 Tomos 8 7 0 1 27:12 14 Sidro 8 3 3 2 21:13 9 Tabor 8 3 2 3 20:18 8 Jadran 8 3 1 4 12:15 7 Postojna 8 2 2 4 19:14 6 I, Bistrica 3 1 1 6 12:36 3 Pivka 8 1 1 6 3:25 '3 Z uradno razglasitvijo rezultatov so prejšnji torek zaključili v Postojni dvomesečno prvenstvo v zimski občinski strelski ligi. Moštva, ki jih je tekmovalo deset, so imela v roku dveh mesecev, 45 dvobojev. V zadnjem kolu je ekipa SD Center iz Postojne v derby srečanju za prvo mesto prepričljivo premagala moštvo SD Borca in s tem zasluženo ter brez poraza .osvojila zimsko prvenstvo. Preseneča tudi visok plasman ekipe SD Planine, ki dosega iz tekmovanja v tekmovanje boljše rezultate. Center 9 9 0 14.652 13 Borac 9 7 2 14.160 14 Gozdar 9 6 3 14.108 12 G. center 9 6 3 13.813 12 Planina 9 5 4 13,919 10 Pivka 9 5 4 13.819 10 Udarnik 9 4 5 13,943 8 Proleter 9 2 7 11.411 4 Srednješolec 9 1 8 12.374 2 Prestranek 9 0 9 12.226 0 Tekmovanje v zimski občinski ligi, ki je poteklo brej večjih motenj, je tudi letos organiziral Občinski strelski odbor Postojna. : (ma) poraz. kot so jih. Za Koprčane sta bila Preteklo soboto dopoldne je občinska zveza za telesno kulturo v Kopru povabila na občinsko kros prvenstvo pionirke, mladinke in mladince sedmih osemletk in štirih srr^-Mh šol v koprski komuni. K1 emu, da je bilo tekmovanj? ooldanskih urah, je bil odziv mladih presenetljiv, KOŠARKARSKI TURNIR V ILIRSKI BISTRICI rw E3 g@Eillffl!BSili@ seneéeníe v začetku prevzeli V okviru priprav za prvenstve- strice takoj no sezono so v Ilirski Bistrici or- pobudo in stalno večali vodstvo, ganizirali košarkarski turnir. Da se je polčas končal samo z Razen domačinov so nastopili še razliko 40:30 v korist domačinov, igralci Kvarnerja (član druge je predvsem posledica fizične mo-zvezne lige) in Nanos iz Postojne, či in višine gostujočih igralcev. V prvi tekmi sta se pomerili Povsem drugačen potek pa je ekipi Postojne in Ilirske Bistrice, imel drugi polčas. Bistričanom, Bistričani so si že v začetku pri- ki jim je bila to že druga tekma borili vodstvo in ga obdržali do po vrsti, je pošla kondicija. Po- Ijišče z 12:0. Nič ni pomagalo do- konca. Izid 54:37 je realen odraz tegnili so se v obrambo, da bi mače igrišče, hitre in razigrane dogodkov na igrišču. ohranili priborjeno prednost, ven- piranslce mladinke so bile po- Naslednja tekma je bila odlo- dar jim to ni uspelo. Gostje so poln gospodar na igrišču. Kopr- čilna za prvo mesto. V igri proti zmagali z 69:58. čanke morajo posvetiti več • po- Kvarnerju so igralci Ilirske Bi- V tretji tekmi pa so pripravili Z OBČNEGA ZBORA NOGOMETNEGA KLUBA TOMOS V KOPRU - S t^.-jtF-Stfi-sc-j: - ■ ..... - —" • ; •' V ženski ligi je Piran II katastrofalno porazil koprsko Učite- oo BJ'S 47 zmag, 8 porazov in 6 neodločenih srečanj — Klub šteje 120 aktivnih tekmovalcev, žal pa mu manjka mladega naraščaja Poštojnčani' največje presenečenje na turnirju, ko so gladko premagali Kvarner z 49:40. Tako je Ilirska Bistrica zaradi boljšega količnika zasedla prvo mesto. Končna lestvica: II. Bistrica 2 11 Kvarner 2 11 Nanos, 2 11 ODBOJKA IZOLI ŽELIMO VEČ "SREČE! Tekmovanja v drugi republiški ligi za člane — zahodna skupina, kjer: tekmuje tudi Izola, se bodo kmaiu pričela. ,V preteklem letu je Izola za las ušla iz lige,, letos pa jo čaka še večja preizkušnja. Iz prve republiške lige sta namreč izpadla Jesenice in Kamnik, ki šta zelo dobri ekioi, Kropi pa ni uspelo, da bi se kvalificirala v prvo republiško ligo. Tako bo Izola tekmovala skupaj z ekipami: Kropa, Kamnik, Črnuče, gimnazija Kranj, Jesenice, Kočevje in Žirovnica. V prvem kolu, ki bo na sporedu 29. aprila, se bo Izola pomerila saj se je zbralo na startu okrog 140 mladih tekmovalcev. To je očiten dokaz, da je bilo tekmovanje skrbno pripravljeno, za kar gre v nemajhni meri zasluga požrtvovalnemu telesnovzgojnemu delavcu Marjanu Žerjalu in ne nazadnje dijakom koprskega uči-telijšča, ki so tokrat nastopili kot soorganizatorji in so tako svoje praktično in teoretično vzgojno šolsko delo presadili na delo z mladino. Svojo nalogo so mladi učiteljiščniki opravili v splošno zadovoljstvo vseh zares odlično, kar dokazuje, da bodo bodoči učitelji znali utirati pot telesni kulturi -tudi kasneje v svojem poklicnem delu. Tekmovalci so nastopili ekipno in posamezno. Tudi rezultati kar ustrezajo vzorni organizaciji tekmovanja, saj je bila borbenost tekmovalcev izredna in so sorazmerno dolgo progo kljub pomanj-112:106 kljivim treningom v zimskem ča-109:107 su pretekli skoraj vsi nastopajoči 86:94 v zadovoljivem času. Rezultati : Pionirji ekipno: 1. Osemletka Dekani, 2. Osemletka Janka Pre-mrla-Vojka v Kopru, 3. Italijanska osnovna šola. Posamezno: 1. Viljem Toškan, 2, Egidij Prašnikar, 3. Jože Palčič — vsi učenci dekanske"osem-letke. Pionirke ekipno: 1. Osemletka Božiči, 2, Italijanska osnovna šola, 3, Osemletka Dekani. Posamezno: 1. Danilo Eržen, Osnovna šola Božiči, =2. Marinka Copi, Osemletka Janka Premrla-Vojka v Kopru,. 3. Mira Puher, Osnovna šola Božiči. Mladinci ekipno: 1. Učiteljišče Koper, 2. IKŠ Koper, 3. Slovenska gimnazija Koper. ■'" Posamezno: 1. Ivan Bezek, Učiteljišče Koper, 2. Ljubo Kumar, Slovenska gimnazija. Koper, 3. Jože Rozin, IKŠ Koper. Mladinke ekipno: 1. Učiteljišče Koper, 2. Slovenska gimnazija Koper, 3. Ekonomska srednja šola Koper. Posamezno: 1. Branka Znidar-šič, Učiteliišče, 2. Veronika Ko-vačič, ESŠ, 3. Katarina Maslo, ESŠ. — Janez Med tednom je bila redna let- nika, Gombača in Faventa. Na skupščini je bilo govora tu- na skupščina nogometnega kluba V razpravi je bilo največ go- di o odnosih med nogometnimi Tomos. Iz poročil je bilo razvid- vora o gmotnih vprašanjih. Klub klubi. Člani so povedali, da so se no, da se je klub v sezoni 1961-62 ima zdaj 120 aktivnih igralcev, od odnosi z Delamarisom izboljšali, kar dobro uveljavil. Odigrali so tega 50 igralcev prvega moštva. To je vsekakor pohvalno, saj lo- . 61 tekem, od tega so jih 47 dobili, Razumljivo je seveda, da so stro- kalni antagonizmi samo zavirajo na domačem igrišču z Žirovnico, 8 izgubili, 6 pa se jih je končalo ški zaradi velikega števila igral- napredek. Niso pa še-stvari raz- s katero je v preteklem letu iz- neodločeno. Največji uspehi: dru- cev precejšnji. Tovarna Tomos je čiščene z Jadranom. Tomos ima gubila obe tekmi (3:0 in 3:2), Ce go mesto prvega in mladinskega sicer v preteklosti nudila dokaj dovolj igralcev in je nudil temu bodo igralci Izole te dni do pri- moštva v okrajnih ligah ter zma- pomoči klubu, saj jim je dala vo- mlademu podeželskemu moštvu četka tekmovanj redno vadili na gi na turnirju na čast Dneva re- žilo za tekme in skrbela za vzdr- vso podporo. Toda stvari je treba prostem, lahko upamo, da bodo publike in ob sežanskem občin- ževanje igrišča, toda kljub temu delati sporazumno med upravami iz prve tekme izšli kot zmago- skem prazniku. sredstva ne zadoščajo. Vsekakor klubov, ne za hrbtom, ker to sa- valcj. Igralci so bili v pretekli sezoni bi se morala finančna pomoč po- mo kali zdrave športne odnose. Nova predstavnika v ligi sta v glavnem disciplinirani, niso pa večati, po drugi strani pa bi lah- Od sklepov za prihodnje delo gimnazija Kranj in Kočevje. Zase vsi enako požrtvovalno borili ko tudi druga podjetja v Kopru naj omenimo predvsem povečano to bo v glavnem odvisen bodoči za barve kluba. Največ tekem je in občina nekoliko pomagali pri skrb za pionirje in mladince. Zla- obstanek Izole v ligi od medse-odigral Pogačnik (57), nato slede razvoju nogometa v mestu. Na sti mladinci so nekoliko zaostali, bojnih srečanj z novimi člani. Gombač (56). Vižintin (54) ter Fa- skupščini so omenili primer, ko odkar se je mladinska garnitura, Izola se bo pomerila v,.-drugem vento in Šker (52). Zaradi po- je klub prosil razna podjetja za ki je pred leti osvojila drugo me- kolu v Kočevju s TVD Partiza-zrtvovalne igre in disciplinirano- 10 tisoč dinarjev, pa je povsod sto v Sloveniji, preselila v prvo nom Kočevje in v tretjem kolu sti je skupščina pohvalila Pogač- naletel na gluha ušesa. moštvo. doma z ekipo gimnazije iz Kranja, KOŠARKARJI NA STARTU Za letošnje tekmovanje v okrajni košarkarski ligi za čiane, ki se prične v nedeljo, so, prijavila udeležbo naslednja moštva: Partizan Koper, Sežana, Piran, Ilirska Bistrica B ter Nanos B Potsojna. Sam seznam ligašev kaže, da bodo v odsotnosti Izole posegle v borbo za prvaka predvsem prva tri moštva, dočim igrata ekipi Nanosa in Ilirske Bistrice izven konkurence. V nedeljskem prvem kolu sta na sporedu dve tekmi. Poštojnčani gostujejo v Sežani, Bistričani pa v Piranu. Partizan iz Kopra je v prvem kolu prost. STRELSTVC pokal branijo jeseničani V Postojni se že pripravljajo na tradicionalni medmestni turnir .v streljanju z .malokalibrsko puško v počastitev praznika, občine Postojna, 23. aprila. V ta namen je Občinski strelski odbor Postojna pred kratkim razposlal vsem občinskim strelskim odborom B kategorije LRS vabilo, naj pošljejo 23. aprila svoje reprezentance v Postojno. Na lanskem turnirju je sodelovalo devet ekip, med katerimi so bili najuspešnejši Jeseničani in za zmago prejeli velik prehodni pokal Zavoda Postojnske jame, ki je pokrovitelj turnirja, (ma) V Portorožu se je te dni končal večmesečni šivalni tečaj gospodinjskega servisa v okviru lokalne stanovanjske skupnosti. Številne domačinke — mlada dekleta in starejše gospodinje — so z veseljem in prizadevnostjo obiskovale tečaj, v katerem so se naučile vse; kar potrebuje dobra gospodinja, če hoče krojiti,ali ši- vati za vsakdanjo uporabo v krogu svoje družine. Tečajnicam, ki so tako uspešno zaključile tečaj, na čast je gospodinjski servis priredil v soboto, 7. aprila 1962 zvečer, v klubu Socialistične zveze v hotelu »Istra« družabni večer, ki je bil zelo dobro obiskan, — Jule S šolsko aktovko v naročju ln ki-pečo »BB frizuro« vrh glave je sredi sončnega zimskega dopoldneva počasi in zamišljeno šla Beba iz mesta proti Gorenjski. Od mraza pordeli nosek je tiščala v krzneni mačji ovratnik, aktovko pa ljubeče pritiskala na prsi, lcl so jI pod plaščem zorela v prelepa sadeža šestnajstih pomladi. Zasanjano se je od časa do časa zagledala v bleščečo belino zasneženih Kamniških planin tam daleč za Savo. Vedno bliže pa se ji je kakor dvogrba kamela primikala Šmarna gora z Grmado. Domislila se -je Beba, da je pod Šmarno goro Tacen, tostran savskega mostu pa gostilna, kjer so je nekoe reklo »Pri Koširju«. Misel se jI je predla v čase slovenske romantike, iz katere se je nenadoma izluščila podoba Franceta Levstika, velikega klasika našega, ki je nekoč prav tako zamišljen, kakor danes Beba, ubiral isto pot. Neodoljlva sila zaljubljenosti ga je vlekla k brhki Koširjevi Francki, ki je stregla gostom v očetovi gostilni. Nekaj mehkega, nežnega je objelo Bebino srce. Mimo nje so drveli avtomobili. Postala je in pričela opazovati karavano motornih vozil. Ta je Mercedes za njim Valks\vagen, oni Spaček, ki ga prehiteva Opel Record. Vse tipe avtomobilov je poznala, kakor se za sodobno mestno dekle spodobi. Glej, približuje se eleganten Citroen! Zaoa. Njene sanje! Segla je proti fnzuri, s katero se je bil nekoliko pošalil nagajivi veter. Zaverovana v bližajoči se avtomobil, je pozabila spustiti roko, ki ji je obvlsela ob glavi kakor otrpla. Citroen je zmanjšal brzino in v naslednjem trenutku obstal ob Be-bi. Sunkoma so se odprla predn.ia vrata avtomobila, skozi katera se je nagnil moški srednjih let. sveže obrit, gostih, nad uhlji rahlo pobeljenih las. Nasmehnil se je in pokazal dve vrsti z zlatom kronanih zob. Vse to je Beba opazila s prirojeno žensko kritičnostjo, kaj ne bi! ..,.,„ »Kam ste namenjeni, gospodična?« O, tudi glas mu je bil prijeten. »No, tako, veste . - .,« je v zadregi nekaj odjecljala. »Mislil sem, da me .stopirate , ker sem videl dvignjeno roko. ce želite, lahko prisedete. V Bohinj se P^jem ln vas bom odložil, kjer bosto želeli.« »Krasno! Kakor nalašč! V Bohinju imam teto ln prav k njej sem namenjena. Študentka sem. Nimam denarja, pa sem se napotila v zaupanju na .avtostop'. Srčna vam hvala, gospod, oprostite: tovariš!« »Potem pa kar semkaj zraven mene 1 Nama bo krajši čas.« Vsa zardela kakor roža se je sramežljivo vgnezdila na sedežu, razpela plašč in si potegnila rob krila čez kolena. »Dovolite, da se vam predstavim: Mirko Lakotnik. Z levo je držal krmilo, desno molil mladi sopotnici. »Beba Koprnel,« je zadržano odvrnila in se narahlo dotaknila ponudene roke. Potem sta nekaj časa molčala. Beba je strmela v 'brzinomer, čigar kazalec se je pomikal navzgor in se umiril na številki 120. »Aaah!« je od ugodja zavzdihnila. »Vozim prenaglo? Ce se bojite, bom zmanjšal brzino.« Tako toplo in presunljivo jo je pogledal, da je začutila vso kri v sencih. Kako simpatičen in ljubezniv je tale šofer! Morda pa je CitroGn njegov. Utegne biti celo kak direktor. Občutku simpatije se je pridružilo še spoštovanje. Tako je zmedeno čustvovala Beba in skrivaj pogledovala nad krmilo »No?«, se je kavalir smehljal, ne da bi jo pogledal. »Uživam v nagli vožnji. Zaradi mene lahko poženete tudi na IGO km. Imam dobre živce.« Aktovka ii je zdrknila z naročja k voznikovi nogi. Z naglo kretnjo jo je hotela dvigniti, pa jo jo on prehitel. Njena in njegova roka sta se nerodno srečali nekje na robu torbe. »Oh, oprostite! Tako sem nerodna,« se je opravičevala in se ugriznila v ustnice. Spreletela jo je abotna misel kako bi bilo, če bi se mu usedla na noco, ki je tičala v zlikani hlačnici. Zamižala je in se skoraj ustrašila te nespodobne predstave. V i »Kaj pa študirate, gospodična, če smem biti radoveden?« »Končujem srednjo šolo.« »Danes nimate pouka?« »Gripo sem imela. Se vedno me malo glava boli. Rekli so mi, da ml je potrebna sprememba zraka. Pri teti v Bohinju se vedno odlično počutim,« »Kaj pa starši?« »Povedala sem jim.« »Koliko ste stari? Sem indiskreten, ne?« »V sedemnajstem. Za zdaj se mi še ni treba sramovati let.« »Prisodil bi vam jih dvajset. Veliki in — ne zamerite — tako zapeljivo razviti ste.« Podzavestno je zapela gornji gumb plašča in potegnila rob krila še niže čez kolena. Vendar ji je laskala sodba prikupnega neznanca. »Ne da bi se zavedala. Se nihče mi ni tega rekel,« »Tudi vaš fant ne?« »Nimam fanta.« »Čudno!« »Ne zaupam nobenemu. Vsi so enaki, Dekleta nismo športni rekvizit. Ce se bom odločila, se bom za starejšega.« »Oho! Imate izkušnje?« »Lastnih ne. Na drugih vidim, kako so se razočarale.« »Tudi moški se razočarajo,« »Govorite o sebi?« »Tudi, če hočete. Imel sem ženo petnajst let mlajšo od sebe. Pa je postala, kakor pravite, .športni rekvizit' nekemu nešportniku njenih let in sva šla narazen.« »In ste si poiskali drugo?« i Se r.e. Kogar je pičila kača, se še kuščarja boji!« »Vse kače niso strupene.« »Toda zvite so vse!« »Vsako pravilo ima izjeme.« »Mislite sebe?« »To bi vam morala šele dokazati. Ne morete zahtevati, da bi se zaradi vašega razočaranja pokorile vse ženske!« »Morda imate prav. Cim dlje vas gledam in poslušam, tem bolj bi želel, da bi imeli prav, gospodična Beba.«' V tem sta pridirkala na Bled. Obedovala sta v restavraciji in se še marsikaj pomenila, Ko pa sta hotela nadaljevati vožnjo proti Bohinju, motor v avtomobilu nikakor ni hotel užgati. Mirko Lakotnik je bezal in bezal v drobovje motorja, se praskal za ušesi, kldl ln pihal. Nič ni pomagalo. Dal je poklicati mehanika, mu nekaj dopovedoval in razlagal, nato sta oba staknila glavi nad motorjem in se sporazumela, da mora Citroen v mehanično delavnico na temeljit pregled in popravilo skrivnostne okvare. To pa bo trajalo najmanj do naslednjega dne. Mehanik je šel ln se vrnil s starinskim »Fordom« ter odpelial luksuzni voz na »zdravljenje«. Beba in Mirko sta se prijela pod roko in se napotila na sprehod na Grad, od koder sta uživala prelep razgled na planine, jezero in daleč po zasneženi gorenjski pokrajini. Večerjala in prenočila sta v elegantno opremljeni, topil hotelski sobi. Naslednjo jutro Je Mirko ves omamljen od Bebine tolažbe sebi in njej navdušeno priznal, da so v vsakem pravilu zares izjemo . . . V Bohinju je Beba vsa raznežena padla v objem dobri teti. Obe sta se prisrčno zahvalili plemenitemu gospodu Mirku za kavallrsko vožnjo in se poslovili od njega. »Nič, nič! Malenkosti«, se je branil Mirko, našobil ustnice in skrivaj poslal Bebl nem poljubček, na kar se je odpeljal proti »Zlatorogu«. Pri Koprnelovlh so bili v hudih skrbeh zastran Bebe. Pravkar sta oče in mati ugibala, ali bi ne kazalo vprašati v šoli po njej, ali kar zaprositi milico, naj jo pomaga iskati. Oče se je spom- nil tudi radia in časopisa. Tedaj pa je potrkalo na vrata. Vstopil je ravnatelj šole. »Ali je Beba doma? Je morda bolna? Ze tretji dan Je ni v šolo.« »Vsak dan je' šla, kakor vedno, v šolo in se ob pravem času vračala domov. Samo sinoči je. ni bilo in sva z materjo v skrbeh, da se JI Je kaj hudega primerilo,« je povedal oče Koprnel, »Ali je bilo z njo v šoli kaj narobe, tovariš ravnatelj? Morda se Je otrok bal in . . .,« je zaskrbljeno poizvedovala mati Koprnela, »Nič takega mi niso povedali njeni profesorji. Dva sošolca sta jo videla, kako je postopala okrog kina. Neupravičeni izostanki iz šole utegnejo imeti neugodne posledice. Ko se vrne, ji povejte, naj bo na to pripravljena. Ce pa je ne bo v šolo, bomo morali stvar obravnavati- pred učiteljskim zborom, če ne. pred šolskim odborom. Pozdravljeni!« Koprnelova sta se v čudu spogledala. Mati jc zajokala v predpasnik, oče gromko zaklel, kar sicer ni bila njegova navada. »Priznaj, žena. da si v veliki meri kriva temu ti! Punca bi venomer tičala v tistih prekletih stodinarsklh romanih, vsako kino predstavo hoče videti, šolskih knjig pa se loti samo tedaj, kadar sem jaz doma. Dala si ji tudi denar, da je šla v gledališče gledat nekakšna »francoska jajca«, ki še za odraslo niso užitna, kakor piše v časopisih. Dokler skrbiva za njeno telesno hrano. Ji imava pravico ln dolžnost izbirati tudi duševno hrano. Tudi v šoli jih svarijo pred slabimi filmi in takimi rečmi, ki mladini raz-grevajo domišljijo in budijo v njej negativne instinkte. — Kaj naj ukreneva sedaj?« »Oba sva kriva, Francelj! Edini otrok je, ki ga imava. Zato ji tudi ti popuščaš v njenih muhah, Razvadila sva jo, priznam, vedno sem mislila: po nama se je vrgla, ne more biti slaba. Le privoščiva ji nekoliko zabave, ko ima toliko učenja! — Joj, ko bi le vedela, da se ji ni kaj hudega primerilo! Ce pride živa domov, bomo napeli drugačne strune.« Se tisti dan Je oče. Koprnel naletel na znanca-šoferja, ki je bil namenjen v Bohinj. Poprosil ga je. naj poizve, če je Beba pri teti in naj jo pripelje s seboj. »Tukaj jo imate, dezerterko!«, je proti večeru potisnil očetov znanec Bebo skozi duri in se hudomušno režal. »Pa pove naj vama, kako se je Imela na. Bledu, kjer imam prijatelja-mehanlka, ki ga vselej oblščem, kj-dar pridem na Bled. Pohvalil se je, Beba, da Je dobro zaslužil pri »popravilu« CitroCna in da si pri tem še rok ni umazal. Zdravo!« Beba je prebledela kakor zid. Med štirimi stenami je ostalo, kako so se tisti večer pogovorili pri Koprnelovlh. Po nekem tajnem kanalu pa je prišla Beblna pustolovščina tudi na šolska ušesa, v navzočnosti grešnice so zadevo obravnavali pred učiteljskim zborom. »Zakj si to storila?«, Je treščil vanjo ravnatelj, "Doma ne zdržim! Oče je notoričen pijanec, mati divje histerična. Vedno se prepirata. Ne morem tega prenašati. v takem se tudi učiti ne morem!«, Je z drzno Ihto Izkričala svojo obrambo. »Poizvedovali smo ln dobili o starših najboljšo oceno. Tvoj oče je soliden. trezen ln- miren' človek,'Z materjo živita v najlepši slogi. Oba se trudita in vse žrtvujeta, da bi tebi zagotovila lepo življenje. Tt pa jima vračaš dobroto na tako nehvaležen način! Ali veš, kam to vodi? Vsak človek, posebno mlnd, laliko zablodi na kriva pota. Spoznaj, da si se grdo pregrešila ln se poboljšaj. Ob izkušnji, ki si jo doživela, boš laže razumela resnost življenja, In ker verujemo v tvojo dobro vol1o ln vzgojo, ki so ti jo dali starši In ki ti jo nudi šola, ti da.-iemo za zdaj sarno strogi ukor. Dolžnost družbe je, človeka reševati, ne pogubljatl. Pri tem pa mora človek sam sodelovati!«, je končal ravnatelj. KOPER; 13., 14. In 15. aprila jugo-slovanski film SEKI, PAZI — SNEMAMO; 15. aprila matineja ob 10,00 jugoslovanski film KOČIJA SANJ: 10. in 17, aprila grški lilm NIKOLI V NEDELJO; 10. in 13. aprila italijanski film MINA V RITMU: 20. aprila Itall-ianski film KAM S TRUPLOM. IZOLA: 13, aprila češkoslovaški film PET V MILIJONU: 15. aprila italijanski film KAM S TRUPLOM: 15. aprila matineja ob 10.00 češki film PET V MILIJONU; 10. in 17. aprila italijanski film MINA V RITMU; 18. in 19. aprila grški film NIKOLI V NEDELJO: 20. aprila jugoslovanski film KOČIJA SANJ. ŠKOFIJE: 14. aprila grški film NIKOLI V NEDELJO: 15. aprila nemški barvni film MOJA LEPA MAMA; 17. aprila jugoslovanski film KOČIJA SANJ. 19. aprila italijanski film KAM S TRUPLOM: 21. aprila italijanski film MINA V RITMU. ŠMARJE: 14, aprila nemški barvni film MOJA LEPA MAMA: 15. aprila grški film NIKOLI V NEDELJO; 10. aprila italijanski film KAM S TRUPLOM: 21. aprila poljski film SMRTI ZAPISANI; SEŽANA: 14. in 15. aprila ameriški CS film TRGATEV; 17. in 18. aprila Italijanski film NE POZABI NAME; 19. in 20. aprila ameriški film OD ALJASKE DO MEHIKE; 21. in 22. aprila Jugoslovanski film Dr, KOLAR. POSTOJNA: 13. aprila italijanski film ZADNJA KOClJA; 14. In 15. aprila ameriški barvni CS film OVČAR: 17. in 18 aprila nemški film SPLETKE IN LJUBEZEN; 19. in 20. aprila italijanski VV film MORALIST. PIVKA: 18. aprila ameriški film BELA DIVJINA; 21. In 22. aprila ameriški film DVE LJUBEZNI. ILIRSKA BISTRICA: 14. in 15. aprila francoski barvni CS film GRBAVI VITEZ: 10. in 17. aprila mehiški barvni CS film PESEM UPORNIKA; 18. in 19. aprila jugoslovanski film ON, ONA IM SEF; 21. in 22. aprila ameriški film V ZNAMENJU ZOBROA »V: 'V.; 10«OPER ČETRTEK. 19. aprila: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes obiave — 13,40 Igra orkester Alfred Scholz — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Tečaj Italijanskega jezika II. del — 26. lekcija. PETEK, 20. aprila: 7,15 Glasba za dobro Jutro, vmes objave — 7,45 Tečaj italijanskega jezika II. del (ponovitev 26. lekcije) — 13,40 Poje zbor poljskega Radia — 14,00 Vedro fn popularno — 14,30 Operetne melodije — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medigra. SOBOTA. 21. aprila: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13.40 Popevke ln ritmi od tu in tam — 14,30 Majhen koncert zabavne glasbe — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Petnajst minut z ansamblom Beneški fantje. POROČILA VSAK DAN ob 7,30, 13,30 in radijski dnevnik ob 15,00. PETEK, 13. aprila: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,45 Tečaj Italijanskega jezika II. del (ponovitev 24. lekcije) — 13,40 Poje akademski zbor »Tone Tomšič« — 14,00 Vedro in popularno — 14,30 Iz dunajskih operet — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medigra. SOBOTA, 14. aprila: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Majhen koncert zabavne glasbe — 15,15 Zahavna glasba, vmes reklame — 15,30 Zavrtimo se v ritmu polke in valčka . • . NEDELJA, 15. aprila: 8,40 Z vedro pesmijo v nedeljsko jutro — 9,00 Naša reportaža: »Naši nedeljski sprehodi« — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Majda Sepe — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Poje Slovenski oktet — 15,30 Igrajo veliki zabavni orkestri. PONEDELJEK. 16. aprila: 7,15 Glasba za dobro Jutro, vmes objave — 13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Od ansambla do orkestra — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne. TOREK, 17. aprila: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 V ritmu z malimi ansambli — 14.40 Paleta zabavnih popevk — 14,30 Sola In življenje; »Na prometni straži« — 14,50 Igra orkester pionirjev iz Sofije — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Tečaj italijanskega jezika II. del — 25. lekcija. SREDA, 18. aprila: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.45 Tečaj italijanskega jezika II. del (ponovitev 25. lekcije) — 13,40 Zabavni ritmi — 14,00 Odmevi iz Jugoslavije — 14,30 Za oddih in razvedrilo igrajo in pojo Jan Langosz, Four Freshmen, Seven Di.xles, Nino Robič in Harry James — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje moški zbor prosvetnega društva »Jezero« iz Doberdoba. Petek, 13. aprila: 19,30 DOMA IN NA TUJEM — informativna oddaja: 20.20 S TV PO SVETU: G ANA I 20.35 SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO — javna mladinska oddaja. Sobota, 14. aprila: 22,15 POSTNA KOČIJA — serijski film. Nedelja, 15. aprila: 10,30 VETER — serijski film. Ponedeljek, 16. aprila: 19,00 IZKUŠNJE UPRAVLJAVCEV — Odnosi v kolektivu. 20,35 Cimarosa: TAJNI ZAKON — prenos iz Opere SNG v LJubljani. Sreda, 18. aprila: 18,00 MALI LOVEC — TV slikanica za najmlajše: 18,10 KUHARSKI NASVETI: Idrijski žlikrofi v. bakelco; 18,30 RISANI FILM ZA OTROKE: 18,40 SODOBNA KIRURGIJA VI: Celiustnn kirurgija; 19,05 TV OBZORNIK; 19.30 EVROVIZIJSKI PRENOS ŠPORTNEGA DOGODKA. Četrtek, 19. aprila: 20,30 TIŠINA — ODDAJA — za-bavno-glasbena oddaja; 22,00 VELIKI NEMI FILM; Petek, 20. aprila: 19,30 DOMA IN NA TUJEM — informativna oddaja: 20,20 JAVNA TRIBUNA — prenos Iz dvorane ljudske univerze »Boris Kidrič« v Ljubljani; 21,10 KONCERT CELISTA CIRILA SKERJANCA; Sobota, 21. aprila: 22,15 POSTNA KOČIJA — serijski film. — Oh, tudi ti si se močno nosta-rala v teli zadnjih štirih 'lotih, draga. Na srečo sem te spoznala po tvojem klobuku, ki se ga šo dobro spominjam .. . PO 227 LETIH... KOPER, 13. aprila 1962 ZADNJA STRAN LETO XI.— Številka 16 Leta 1685 je pobegnila pred carističnim terorjem v Turčijo cela kozaška vas. Zdaj se ljudje te vasi selijo nazaj v domovino svojih pradedov. Glavni vzrok je: dekleta ne morejo najti v Turčiji ženinov. V vasi so moški v manjšini, Turki se pa zaradi razlike v veroizpovedi z dekleti nočejo ženiti. Francoski mornar se je ljice. Ko je to napravil. znašel s svojo druščino v neki gostilni v Marseillu. Začel sc je hvaliti s svojim nenavadnim apetitom. Hotel je dokazati, kakšen kavelj je. Najprej je poba-sal 25 trdo kuhanih jajc, nato pa še 12 parov klobas. Ker ga je po tej pojedini začela preganjati žeja, si je naročil še pet litrov vina in ga stisnil do zadnje kap- poklicali rešilni avto in ga odpeljali v bolnišnico. In vsakdo bo pričakoval, da je imel po takšni gostiji težave s svojim želodcem. Pa ni bilo tako. V bolnišnico si je prišel zdravit buške, ki mu jih je bila napravila vročekrvna gostilničarka. ker mornar ni premogel niti prebite pare, da bi poravnal račun, prijatelji pa tega niso hoteli napraviti. Znana Italijanska filmska igralka Giovanna Rally je bila že nekajkrat pri nas. Prod nedavnim jc bila colo v Piranu in nato v novinju. kjer je igrala v filmu Italijanske produkcije, snemanem pri nas »Vojna se nadaljuje«. Mod snemanjem v Piranu je stanovala v Kopru Angleška kraljica Elizabeta ima še eno krono, za katero pa verjetno niti ne ve. V švicarskem mestu Lausanne je namreč majhna verska ločina, ki šteje vsega okrog 30 članov. Njihove »vera« Jo kaotična mešanica kristjanstva In hc-brejstva. angleško kraljico pa Imajo za direktno potomko svetopisemskega kralja Davida ln zato zanje predstavlja novega Mesijo. »Verniki« imajo tudi svojega »duhovnika« v osebi »patra« Bucvja (na sliki). Za zdaj pravijo, da še nI moči ugotoviti, kakšni Interesi narekujejo toni Losančanom vztrajanje pri njihovem verovanju VELIKOPOTEZNI AKVARIJ V Moskvi so te dni dogradili akvarij, ki bo največji na svetu. V h jem bo prostora za 2 milijona rib. V njem bodo ribe živele tako, kakor so tudi navajene živeti, v "arktičnem okolju, tropskem, med koralami in tako dalje. Ribe bodo v njem živele približno pol leta. Vendar ne bodo samo na ogled. Akvarij bo oskrboval s svežimi ribami tudi moskovski živilski trg. TWIST JE ZE ODPLESAL Tisti, ki plešejo twist in mislijo, da se zvlrajo po zadnji modi, se hudo motijo. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi Je dobil v newyorikih nočnih lokalih twist nevarnega konkurenta: plngulne-dance, pin-gvinskl ples. Pravila? tega plesa so zelo zahtevna, ker terjajo od vsakega plesalca veliko fizično kondicijo. Plesavcc se mora prerivati po plesišču s kretnjami, ki so podobne kretnjam pingvinov. Na koncu plesa si morata partnerja zadati drug drugemu krepak udarec v želodec in krikniti: »Weee . , .« ZamtSljeni mož na sliki je slavni filmski igralec Charlle Chaplln. Pred nedavnim je praznoval svoj 73. rojstni dan. V svetu je ponovno vzbudil pozornost s svojo odločitvijo, da bo spet aktivno nastopil v filmu. roleg na .sliki je njcco-va žena Oona, ki bo v prihodnjih mesecih rodila osmega otroka Selite? Eskimov Kanadska vlada si na vse načine prizadeva, da bi pregovorila Eskime, ki žive na severu dežele, da bi zapustili svoje šotore in sc preselili v že zgrajene hiše. Vsakemu Eskimu namerava vlada brezplačno odstopiti stanovanjsko hišo, notranjo ureditev pa prepuščajo Eskimom In njihovemu okusu. Na ta način hočejo znižati neverjetno visok odstotek umrljivosti eskimskih otrok. Od tisoč eskimskih otrok jih namreč v prvih treh letih življenja umre 230, To je desetkrat več kot med belci ln še enkrat več kot med kanadskimi Indijanci. Zdravniki so prepričani, da povzročajo tako velik odstotek umrljivosti med eskimskimi otroki poškodbe dihalnih organov, do katerih pride zaradi pomanjkljivo zavarovanih iglujev in šotorov. To sporočilo pa ne pove ničesar o svojevrstni »špartanskl« navadi Eskimov, Brž ko se rodi hovi Eskimček, ga povsem golesa dajo za nekaj časa na mraz. Ce to preskušnjo prestane — Je rojen za eskimske pogoje življenja, če ne, pa je prav tako dobro. Kjer vladata večni sneg in led, bi imeli z nJim same križe in težave, pravijo Eskimi. Kako bodo izkoreninili tole selekcijsko izročilo? MINISTER NA IZPITU Pred kratkim je prišel norveški finančni minister Peter Jacob Björne pred komisijo univerzitetnih profesorjev, da bi zagovarjal svojo doktorsko disertacijo iz ekonomije. Med izpraševalci, samimi priznanimi strokovnjaki, je bilo tudi nekaj funkcionarjev opozicijske stranke. Kljub temu je Björne svojo disertacijo uspešno branil in si priboril pravico, da se podpisuje z »dr«. Zdaj sc je tudi malčkom na gornji sliki približala rešitev iz stiske, v katero so zašli zaradi strahotne uničevalne vojne v svoji domovini Alžiriji. Obe mali begunki sla za zdaj še v taborišču Oujda v Maroku, kjer Je okrog tri leta bilo nad tri tisoč alžirskih otrok. Deloma jim je pomagal švedski Rdeči križ ZANIMANJE ZA PORTOROŽ Tuji turisti, ki so lani preživljali svoj letni dopust pri nas, izražajo v svojih pismih sožalje in ponujajo gmolno pomoč za prizadete po potresu v Dalmaciji. Pisma prihajajo skoraj iz vseh evropskih držav. Nesa Caduff in Clary Scnn iz Lleslala v SvicI v svojem pismu na primer pišeta, da sta v časopisih brala o hudi nesreči, ki je doletela Ma-karsko. Zanima ju, ali je bil morda potres tudi v Portorožu In ali je v Portorožu oziroma v Istri povzročil kakšno Škodo. Ponudila sta tudi svojo gmolno pomoč Znanstveni muzej v South Kenslngtonu v Londonu jc prvi uresničil zamisel, da jo moči obiskovalce voditi skozi muzejske zbirke s pomočjo majhnega tranzlstorskega aparata, ki ga vsak obiskovalec dobi proti primerni odškodnini ob vstopu v muzej. V štirih posebnih oddajah — za štiri grupe obiskovalcev — nato lahko Iz osrednje pisarne prok posebnega oddajnika vodijo grupe skozi muzej Gornja slika kaže grozljiv prizor lz afriške Angole, kjer sc fašistični portugalski okupatorji strahotno znašajo nad domačim prebivalstvom Francoska patrulja je v Sahari naletela na ostanke letala, poleg njega pa na človeško okostje. Ko so brskali po okolici, so našli dokumente in ponesrečen-čev dnevnik. Ugotovili so, da je bil okostnjak nekdaj britanski pilot William Newton Lancaster, ki je 11, aprila 1933 poletel iz Orana in hotel prvi preleteli puščavo. Iz dnevnika, ki ga je bil pilot vodil od prvega dne, je razvidno, da je moral prisilno pristati, da je imel vode le še za tri dni, da pa je pri življenju vzdržal še osem - Kaže, da je tedaj obupal in napravil samomor. Koščeni ZASPANI LORDI Lord Stonem je takole opisal položaj lorda, ki hoče govoriti v britanskem Gornjem domu: »Kadarkoli vstanem, da bi spregovoril, preletim z enim pogledom avditorij, ki naj bi me poslušal. Lorde, ki jih vidim, bi lahko razdelil v dve skupini — v tiste, ki krepko spijo — in tiste, ki so se pravkar zbudili, si pomeli oči in sprevideli, da je čas popiti skodelico čaja.« Kdo ve kaj pretresljivega pa v Gornjem domu res ne rešujejo. etife Q □ □ prsti so se še vedno oklepali brizgalke, s katero si je vbrizgal strup. Llz Taylor je neverjetno vztrajna v svojih porokah in ločitvah. Zdaj je na tem, da sc bo ločila od Eddyja Fisherja, s katerim je preživela nekaj »zelo srečnih let«. Poročila pa se bo menda z igralcem Iti-chardom Burtonom, s katerim skupaj snemata nov film v Rimu (oba »zaročenca« na rimskih ulicah) VRNILA SE JE — PALICA Nič ni tako modernega, da ne bi lepega dne postalo zastarelo In nič tako zastarelega, da nc bi nekega dne spet postalo moderno. Vzemimo za primer samo palico. Ničkollko slavnih mož sc lahko samo njej zahvali. da so dosegli slavo. Vendar Jo je moderna pedagogika pregnala iz šole. Sedaj se spet vrača kot edino upanje obupanih pedagogov. Mestni svet v Kanoxvillu v ameriški diža- vi '1'enesee je pred kratkim ukinil 48 let staro lokalno postavo, ki je prepovedovala, da bi otroke v šoli tepli. Meseni očetje so ta zakon lazveljavilt in ga motivirali, češ da palice ne more nadomestiti nobeno moderno sredstvo. RAZSVETLJEN HRBET Znani postojnski ribič Adolf Ožbič Je minulo nedeljo prijel samo Srečo za roko. Čeprav je bil sicer 1. april — pa sliki menda le lahko verjamete, saj ga jc naš reporter posnel, ko jo je z Izrednim plenom pri-mahal od Pivke Kolesarji ponoči tvegajo življenje, če se peljejo po prometni cesti. Največja nevarnost jim preti od avtomobilov, ki jim prihajajo s hrbtne strani. Anglež Fred Lord trdi, da je to nevarnost zmanjšal s preprostim izumom. Napravil je majhen žaromet, ki ga je moč pritrditi za sedalom tako, da mu razsvetljuje hrbet. Kolesar je tako vidljiv že od daleč in šofer se mu lahko še pravočasno izogne. MU ÏWAIH: s Orlšla jc v zgornje nadstropje; iz svoje omaricc jc vzela nekaj Stvari i'.' jih poskrila v razne dele sobe; pilico za nohte jc skrila pod posteljo, škarje pod omaro, koščeni nožič za rezanje papirja pa za ogledalo. Vrnila sc jc k otroku, in kot da bi se jezila sama nase, mrmrala: »Na, to je pa od sile! Zgoraj sem bila in sem pozabila na tisto, kar sem hotela prinesli.« Naštela mu je stvari, ki jih je bila poskrila in ga prosila, naj skoči gor in jih prinese. Deček je nc bodi len stekel po stopnicah in ji kmalu prinesel, kar mu jc bila naročila. »Si dolgo iskal, dragec?« »Ne mama, samo po tvoji sledi sem šel.« Medtem ko jc bil dečko zgoraj v sobi, je stopila ona do knjižne omare, vzela s spodnje police nekaj knjig, vsako od njih odprla, po-gladila list na obeli straneh, si zapomnila strani in knjige spet vrnila na staro mesto, »Archy,« je spet rekla dečku, »ko si bil (i v sobi, sem spet nekaj delala. Ali uganeš, kaj sem počela?« Deček je stopil h knjižni omari, vzel knjige, ki jih je imela v rokah in jih odprl na straneh, ki jih je bila pogladila z roko. Vzela ga je v naročje in mu začela pripovedovati: »Zdaj. clragec, bi ti rada odgovorila na tisto, kar si me bil vprašal. Odkrila sem, tla si v neki stvari drugačen kakor drugi ljudje. Ti lahko gledaš v mraku in lahko po duhu občutiš tisto, česar ostali ljudje nc morejo občutili... ti imaš vid in voh kot lovski pes. To je zelo dobro in koristno, toda o tem nikomur ne pripoveduj. Ko bi za to zvedeli drugi ljudje, bi rekli, tla si čuden; otrori bi se ti posmehoval! in bi ti v7.devali žaljive priimke. Na tem svetu mora biti človek jiodoben ostalim ljudem, če noče, da ga bodo ljudje prezirali, mu zavidali in bili škodoželjni. Rodil si se z lepimi in koristnimi lastnostmi. Tega sem zelo vesela, vendar moraš ohra- niti to skrivnost samo zase. Saj ne boš tega nikomur povedal, kajne?« Otrok je sveto obljubil, da ne bo nikomur povedal skrivnosti o svojem vidu in vohu, čeravno ni razumel, zakaj neki mati to od njega zahteva. Ves dan je mati vsa vznemirjena sanjarila in kovala načrte. Vsi njeni načrti so bili mračni in grozotni in obraz ji je gorel v čudnem in strahotnem sijaju, kot da bi bil odblesk peklenskega ognja. Bila je živčna in razburjena in nemirna: ni mogla niti sedeti niti stati niti brati niti šivati, brez prestanka ,ic hodila po hiši, kot da bi našla v tem olajšanje. Na dvajset različnih načinov jc preskusila nenavadne vrline svojega sina in si v mislih na preteklost dajala duška: »On je stri mojemu očetu srcc in vsa ta leta sem zaman iskala načina, kako naj sc mu maščujem. Naposled sem ga le našla... Strla mu bom srce ...« Ko se je zmračilo, jo je jel čuden nemir še bolj plašiti; ni ji dal spati. Vstala jc in spet začela delati poskuse s svojim sinom. S svečo v roki je kolovratila po hiši, od kleti do podstrešja in mu skrivala igle, bucike, naprstnike, mu skrivala sukance, pod blazino, pod preproge, v špranje, pod premog, v kleti in pošiljala dečka, da je vse to poiskal in ji prinesel. Deček je bil ves srečen in ponosen, ko ga je objemala, ga hvalila in ga poljubovala. Odtlej je gledala na življenje z drugačnimi očmi. »Prihodnost je sedaj povsem drugačna, mirno lahko čakam in se naslajam nad tem čakanjem,« si jc rekla. V njej se je spet prebudilo zanimanje za ljudi in za nekdanje zabave. Spet je začela igrati, se učiti jezikov in slikati. Vrnila sc je k vsem radostim, ki so jo nekdaj razvnemale in katerim se je že davno povsem odrekla. Spet je bila srečna in spet se ji je vrnila volja do življenja. Leta so minevala, ona pa jc z veseljem in neprikritim ponosom gledala, kako se ji razvija sin. Pravzaprav ni bila i ravno povsem zadovoljna, ker je opazila, da je fant zelo občutljiv in to ji je malce grenilo veselje. V njenih oceli je bila to edina napaka, vendar sc je tolažila, da jo ima sin tako silno rad in da jo tako obožuje, da .¡i ta napaka nc bo v napotje. Umel je tudi strašno sovražiti — lo je bilo dobro, vendar se jc vpraševala, ali bo ' znal tudi tako močno in tako vztrajno sovražiti, kakor je. umcl — j ljubiti. To ni bilo dobro. Z leti se je Arch.v razvil v čednega, stasitega in močnega mla-I deniča, Bil je uglajen, družaben iu prijeten v družbi; in čeprav bi mu na videz lahko prisodili skoraj dvajset let, jih je vendar imel le šestnajst. Nekega večera mu je mati rekla, da bi mu rada povedala nekaj resnega in zelo važnega. Dodala je, da je dovolj velik in dovolj pameten in samostojen, da bi mogel uresničiti nek maščevalni načrt, ki ga jc leta in leta kovala in ga hranila v svojem srcu. Do podrobnosti mu je opisala strahoto svojega zakona. Mladenič jo jc onemel poslušal, potem pa se je zganil: »Razumem te, mama. Mi smo Južnjaki in v krvi nam je, da takšne zločine operemo. Poiskal ga bom in ubil,« »Ubil? Nc, tega ne smeš napraviti! Cc bi ga ubil, bi to pomenilo, da bi ga rešil muk, napravil bi mu uslugo. Mar sem mu dolžna kakšno uslugo? Niti las mu ne sme pasti z glave.« Mladenič je nekaj časa razmišljal, naposled pa jc spregovoril: »Ti si mi vse, kar imam na svetu. Vse kar želiš, bom z veseljem napravil.« Materi so se zabliskale oči. »Sel boš na pot in ga poiskal,« jc rekla. »Ze. enajst let ne vem, kje se skriva. Pet let sem povpraševala in porabila mnogo denarja, preden sem zvedela. V Coloradu ima rudnik, premožen jc in živi v Denvcrju. Ime mu je Jacob Fuler. To je sedaj prvič, da sem spregovorila njegovo ime. Pomisli! Tudi ti bi nosil ta ogabni priimek, ko te nc bi rešila pred to sramoto in ti dala časten priimek. Sel boš v Denver in ga od tam pregnal. Potem ga boš sledil; kamor bo šel on, tja pojdi tudi ti. Ne pusti mu, da bi se kje ustavil. Zastrupljal mu boš življenje, preganjal ga boš s skrivnimi grozotami, preganjal ga boš, da nc bo nikjer našel miru, da bo hrepenel po smrti, da si bo želel napraviti samomor. Nc boš mu pustil, da bi se odpočil, da bi sc za hip oddahnil in se mirno naspal. Za petami mu boš kakor senca, ne daj, da bi te prevaril in se ti skril, preganjal ga boš toliko časa, da mu boš stri srce, kakor je on stri srcc meni in mojemu očetu.« »Rad bom napravil, kar ukazuješ, mama.« »Vse sem že pripravila. Tukaj imaš kreditno pismo, nikar nc varčuj z denarjem. ne boj sc, da bi mogel ostati brez njega. Včasih bo potrebno, da sc boš maskiral. Tudi to sem ti pripravila, pa še nekaj sem pripravila, kar ti bo dobro služilo.« Iz pisalne mize je vzela nekaj listov papirja. Na vsakem listu je bilo s pisalnim strojem napisano: