Foitnina plačana w gotovim
Leto LXXL, st. 264
Lj*U|aaa, »da D.
1W
Cena Din 1*—
>sa*   iar   po pokidc   izvzema)  aedeije in praznika   —   LnseratJ do 80 petit oir i ic lOo vrst a Din 2 50 od 100 do 300 vrat i Oln 1 večji inserati pettt Popust pc logovom  inaeratnj laven posebej   - »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.     za inozemstvo Din 25     Rokopisi se ne vračajo.
vrsi (»
vrsLb   L) id
OBEDNlsTVO Dl OFRAVNIATVO LJUBLJANA, sUssfljeva allea stav. 5
rektfon: 81-22. 31-». 11-34. 31-25 m 81-2«
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. T — NOVO MESTO, Ljubljanska
telefon št 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon st. 66; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L
Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351
Odpor proti madžarskemu izzivanju:
Ostra nemška demarsa v Budimpešti
Nemška vlada je po svojem poslaniku v Budimpešti protestirala proti pisanju madžarskega tiska in opozorila na to, da Nemčija jamči za nedotakljivost novih čeikosL državnih meja
BUDIMPEŠTA, 23   nov   br Včeraj popoldne je nemški poslanik v Budimpešti  obiskal   zunanjega   ministra Ka* nvo  in  rau  pr»  tej  priliki  izročil noto nemSke vlade   v kateri ostro orotestira proti   pisanju    madžarskega    tiska ki osporava  veljavnost  Hunatsk* razsodbe glede razmejitve med f SR in Madžarsko in huiska proti Slovaški in Podkar patski Ukrajini   Nofa oosphoi opozar ja madžarsko vlado na nevarnost politike izvršenih deistev   ki sP je po 'n formariiah  berlinske  vladp namerava ta poslužiti  Madžarska in Poliska ho-teč  se  z  nasilno  akcijo  oolastiti Pod karpa"sk(   TTkra?ine  in  oo^t^vit* velesi le   pred   »7vr5t»no   Heistvo    VpmšU? no slanil*   ie    izrecno   opozoril madžarsko vlado na to   Hn po mnnnkovifcpm snn* razumu iamči Vemriia sknnno » osta I»mi vel*»silam;       nedot»kliivost novib državnih meia ^SR ter np ho doon^til« nnhpnp   skrije   Ui    hi    hila naneHen? proti f"SR v ^iTiu   da       snremppp se danje   državne   mpip   M»d^?»rsUp oiotp računati s tem   da h» »meln  v nrimpru kakp   ohnro7»np   nltrii«  nrot» ^»šknslo vaški »pravka tudi z Nemčijo
Kakor z.atrjuiejo v noučenih krogrib je nemška vlada «nako demaršo izvršila tudi v Varšavi
PRAGA, 23 novembra e. V diplomatskih krogih so včeraj mnogo govorili o koncentraciji treh poljskih polkov ob meji Podkarpatske Rusije Govorilo se je rudi o vpadih ooljskih tenoristov Po informacijah iz Berlina so v nemških političnih kroffih zelo ogorčeni zaradi takih akcii katerih namen ie sabotirati dunajsko arbitražo in iz-^odkopavati delo za pomirjenie Srednje Evrope To dokazuje tuxP pisanje nemškega tiska, ki ogorčeno zavrača Tiadžarsko in poljsko akcijo
^ve motorizirani di-iz;ii za zaščito meje
PRAGA 23 nov br Zaradi teroristične akcije ooliskih in madžarskih teroristov v Podkarpatski Rusiji in sklede na vesti o kon^entrar-^i pol-iskr m madžarske vojske na meji je ministrstvo za državno ohramho odredilo, da se pošljeta v Podkarpatsko Rusiio dve motorizirani diviziji Obenem je bilo poslanih v Podkarpatsko Rusijo tudi  večje število vojnih letal
Minister Revaj o ooležaju
Praga 23 nov e M'ntster Reva? ie kate jorično demantira! vest ije propagande o nemirih  v Podkarpat^k-  Rus'i'   Izjavi' ie
Sestanek v Parizu
Chamberlain in Halifax sta danes odpotovala v Pariz, kjer se bodo jutri pričeli razgovori s francoskimi državniki
Pariz.  23   nov   e   M'nistr^ki nred*ednik Chamberlain in zunanji minstc. W>rd Hali fa.\ sta odpotovala dane> ob 11   vi Londona v Pariz, kimor prispeta ob 17 Z njima pri de  v  pariško  prestolnico  tudi  več visokih uradnikov Foreigr> Off-cea  Ministrski pred se-dnik Daladic pnred' nocoj svečano večer jo na čast angleškim gostom  Politični raz govori se službeno pričnejo šele  jutr do poldne. PoMužbeno iziavliaio  da bodo pa riški razgovori splošne narave   CJovonlo se bo o sodelovanju obeh držav na vseh poljih mednarodne politike, ne da bi se pr tem posebno  zadržali na posebnih  vpriša*!iih Edino sodelovanje v vprašanjih narodnr ob rambe  bo  predmet   posebne  pokornosti ir proučevanja z vojaškega m gospodarskega stališča.
Danes dopoldne je bila v Parizu seja mi nistrskega sveta pod predsedstvom predsed nika republike Lebruna N7a seii it zuna nji minister Bonnet razložil zunanje pol' tični položaj in na podlag' ttga Ho določe no francosko stališče o raznih vpr^anjin dnevnega reda francosko-angleških razgo vorov.
Diplomatski sotrudnik »Peti* Soira« Ju les Sauervvein Aatrjuie da bodo v teku pa riških razgovorov razpravljali o 12 vpraša njih Olavn? predmet bodo Španija odno šaji z Nemčijo, bodočnost Društva narc dov. Sirija. Palestina francosko italnansk odnošaji. proglasitev panškega londonske ga in rumunskega poslaništva z* veleposla
ništva. posebno pozornost bodo pa nosvetl li tudi vp ašanju nemških beguncev m vo laškemu sodelovanju obeh držav Kar se tiče kolonialnega vprašan:a se je *>noči iz kazalo kot popolnoma gotovo, da se o tem ne bo razpravljalo na pan4kim sestanku ker je to izzvalo velik odpor tako v Fran ciji kakot v Angliji.
V zadnjem fr'pu preprečena nezaupnica Daladieru
Pariz. 23 novembra e Vćerai je ministrski predsednik Chčimberlain pred fi-laočnim odborom podal nasledrno izjavo Ce finančni .»dboi par ;:menta nocoi izglasuje nezaupniro vladi v zvezi z zakonskim dekretom, bom prosil Chamberlai-na in Hahfava do odložita svoi obisk Parizu, ki je določen za jutri Ne morem Chamber ama in Halifaxa >pr jet> s pečatom nezaupnice Ce pa končne do tega oride vem kai moram storiti Te besede Oaladiena tolmačijo «ako da bi v primeru. Če bi finančni »dhor i?las<^ al proti vladnim zakonskim iekrotom Daladier v kratkerr sklical parlament da se iziavi o bodočih krepih za obnov Francije ker noče dovoliti, da bi še n^dnlje ostal v t~m neueodnem ooloraiu in ker m" ie notn-b-no da ie v teh dneh med-nar^dnih oo«ja-ianj na čistem '-akSn-' staliSCe ^avr^ma napram njemu francoski parlnment Po laljši debati ie bil predlo« snHaftstov 'lpdo ne:'a"poice vlade odklonjen z 18 proti 5 glasovi.
židfe hočejo v Palestlio
in so pripravljeni sami finans'rati kolonizacijo židovskih beguncev iz Nemčije
Lomi., i:.  23   novembra   (Reuter) židovsku  verska  občina v Londonu je objavila |)rc:i;i*. ki <ib>et;a predlog, kako omogočiti   napeljevanje   stotisoc   nemških Židov v  Nemčiji.  Letak pravi, da je Palestina edina država, ki lahko takoj sprejme  tako  veliko  število  židovskih beguncev. Žid je po drugih državah sveta, kjei Hve  svobodno*  so  pripravljeni prevzet vso  finančno odgovornost za organizacij« prevoza teb Židov v Palestino in za njihove prve potrebe v Palestini. Ta načrt b V  prvi   vrsti  omogo^U   mlajšim židovskirr generacijam, da bi se hitro bi srečno pri lagodile  novim     življenjskim razmeram Urejevanje Židovskega problema pa U bi lo se lažje, če bi prijateljske vlade posa meznib držav prevzele poroštvo za poso jilo, ki naj bi enkrat za vselej omogočil* ureditev   celotnega  židovskega vprašanja
London. 23 nov. AA Ha vas Predsednik židovskega odbora lord Samuel je včeraj stopil v stik z angleško vlado, da bi se uredilo šolsko vprašanje za tisoče židovskih otrok, nemških beguncev, ki so
raztreseni po vsej Veliki Britaniji. Skupno je 60.000 otrok prišlo v zadnjih mesecih iz Nemčije.
Dunaj, 23. novembra. Vodja delovne organizacije Ley je imel včeraj govor, v katerem je med drugim rekel: Nado bor-tx> proti Židom moramo izvesti tre2 kompromisa, dokler ne dosežemo cilja, ki si ?a je postavi) Hitler. Ce bi v tej borbi smagali Zidje, tedaj bi se zkazalo. da je nila versajska mirovna pogodba neka; otročjega napram tistemu kar bi bila b lovska poMtika. Zato ne bomo nikomu) 1 opustili, da bi to borbo proti Židom izpeljal na napačni tir. Nimamo nikakih razlogov za to, da bi to dopustili in to :em manj, ker smo dokazali, kakšna je lasa velikodušnost, ki pa naj je nihče napačno ne tolmači. Naj nam tuji besedniki ne govoričijo o ljubezni do oližnjega. Vsa nada skrb je posvečena samo temu, kako bi zboljSali usodo vseh Nemcev Doseda, smo klicali »Nemčija, zbudi se,« sedaj bomo pa klicali »Svet, zbudi se, dokler ni prepozno!« -
da niso bila poslana tja nikaka vojaška oja-čenja, temveč se tam nahajajo le normalne posadke katerih namen je preprečiti akci je tujih teroristov ki rušijo mostove, že Iezniške proge, telefonske in brzojavne ns prave. Pri teb tero'i«t«fnih akcijah nI niko li sodelovalo domače prebivalstvo. Minister je izjavil, da te teroristične akcije ne mo rejo u«Tveti We» *m h/vdo češkoslovaške ce te v kali zatrle Prehrana prehivalstvs je normalna keT «o restnr zve/e med Slova
sko in   PodVarnfltsfcr   P.«?io  osigurane ir odlične  MlnisteT 5e Se enkrat kategorično demantiral  ru?e   zm,5l'oiine   da  ie prebivalstvo Podkarpatske Rusije v zvezi s te roristi.
Madžarske grožnje
BUDIMPEŠTA 23 novembra e. Ms ižarski tisk tudi v/čerai zahteva plebi scit v Podkarpatski Rusiji Dod mednarodno kontrolo naglašuioč da ie v interesu Evrope  da se to vprašanje re Si čimprej na miren   način  in  ne z orožiem  V nasprotnem primeru groz^ v   Podkarpatski    Rusiji držav-jansk vojna   ki       lahko imela za posledic' mednarodne zaplet!iaje
Izjava Imredvla
Budimpešta. 23  nov   \A   MTT   Na vče rajšnji  *eji   vladne stranke   ie  predsednik . vlade Imredv »ziavil. da vlada želi. da bi |
se Češkoslovaško vprašanje uredilo v skladu z načeli monakovskega sporazuma, to je, da imajo vsi Češkoslovaški narodi pravico *amoodločitve. torej tudi Podkarpatski Ru-Madžarska vlada se trudi, da bi Podkar-oatskim Rusom pomagala da si ustvarijo zadovoljivo obliko življenja in sreče, vendar na madžarska vlada « tem ne misli zadeti stališča, ki naj bi postavilo v nevar-iost trajnost uspehov njene politike.
lodoci prezident ČSR
Praga, 23. nov. e. Snoči je padla odločitev o osebi bodočega novega prezidenta češkoslovaške republike Ker je dosedanji zunanji minister Chvalkovski odklonil kandidaturo, so se Čehi Slovaki in Rusini sporazumeli za kandidaturo predsednika vrhovnega državnega sodišča dr Emila Hacha. ki jo je tudi sprejel Hacha, ki je bi' popreje član narodne demokratske stranke, je po sporu med dr Benešem 'n Kramafem izstopil iz stranke in prestopil v češko agrarne i itrankb Star ie 66 let.
Sestava bodoče vlade
PKAiiA   23   novembra   AA DNB ukajšnji politični krogi izjavljajo, da »o najbr? predsednik bodoče vlade Ru-lolf  Reran   Dredsednik stranke naro 'nesa edinstva   Zunanji   minister bo 'hvalkovski   Ustanovili bodo novo ministrstvo za gospodarsko obnovo države, kj ga bo prevzel Slovak.
Knez namestnik Pavle v Londona
Angleški tisk poudarja naraščajoče zanimanje Anglije za Jugoslavijo
i.
Lon« on. 23 novembra, e. Sedanjemu obisku kneza Pavla v Londonu se v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih pripisuje dalekosežen političen pomen Pri tem poudarjajo velik ugled to ga uživa knez namestnik v Evropi in važ nost ki jo ima Jugoslavija v sedanjen položaju v Evropi na drugi strani pa je angleški javnosti na tem, da pokaže da zadnji dogodki v Srednji Evropi nisr omajali prisrčnih in prijateljskih odnosa jev Anglije z južnovzhodno Evropo Zato spravljajo obisk kneza namestnika v vzročno zvezo z obiski poglavarjev ostalih balkanskih držav zlasti 7 obiskom kralja Karola Treba pa je pripomniti, da je bil obisk kneza namestnika angleškemu dvoru napovedan že mnogo prej in da je orišlo do tega obiska po osebnem naj-orisrčnejšem   povabilu   kralja   Jurija in
kralj: e Elizabete Ni dvoma, da se bo ob •irilki te^ra obiska nudila prilika za splošno izmenjavo misli in pogledov *v luči sedanje mednarodne situacije med knezom
Pavlom in odločujočimi političnimi činitelji Anglije, v prvi vrsti predsednikom vlade Chamberlainom Politični pomen, ki se z vso pravico pripisuje sedanjemu obisku kneza namestnika in vsestranske koristne posledice, ki se pričakujejo od tega obiska v angleško j ugoslo venskih »dnošajih izhajajo seveda iz važnosti, ki se v Angliji pripisuje prijateljskim zvezam Jugoslavije z njenim visokim predstavnikom Vsi londonski listi objavljajo obširna poročila o sprejemu kneza namestnika »n prinašajo tudi njegovo sliko.
London, 23. novembra, e. Včeraj je teneginja Olga obiskala svojo sestro vojvodin j o Kentsko Jutri bo v kapeli Mal-boroughshouse zadušnica za pokojno norveško kraljico Maud Zadušnici bodo prisostvovali kralj Hakoon, grški kralj Jurij knez Pavle in kneginja Olga, ter člani angleške kraljevske rodbine Po komemoraciji bodo zemske ostanke pokojne kraljice prepeljali na Norveško.
Tudi nemški poslanik v Londonu odpoklican ?
Ogorčenje zaradi angleške politike v židovskem vprašanju
London. 23 nov o. Po inforrnacijan esencije »Inte onal News Service« so se v angleških vladnih krogih razširile vesti, da namerava nemška vlada odpo-klicati svojega poslanika v Londonu Dirrksena Ta ukrep tolmačijo kot represalije proti snočnji debati v židovskem vprašanju v spodnji zbornici Davi je po-
j slanik Dircksen v Foreign officeu prote-I stiral proti židovski politiki v Veliki Bri-I taniji.
London. 23. nov. AA. V nemških uradnih krogih v Londonu izjavljajo, da so utemeljene vesti, po katerih bi bil baje nemški poslanik v Londonu pozvan v Berlin na posvet.
Konferenca generalnih štabov Balkanske zveze
Atene. 23. novembra, e. Konferenca na č^lnikov generalnih štabov držav Balkar ske zveze, ki  je bila preložena' zarac smrti Kemala Ataturka, bo v Atenah ponedeljek 28. t. nv 6efi generalnih št; bov prispejo v Atene s posebnimi vial v soboto 26. novembra. Na postaji jh bodo priredili večan 'sprejem. V Atene pr dejo načelnik  jugolovenskega generaln ;a štaba general Dušan Slmonovič, turšl maršal Fevdži Cakmak in rumunski g< neral Štefan Inescu s spremstvom. Naats ijeni bodo v hotelu »Velika Britanija« ii oodo priredili svečan sprejem. V Atene pr. ške vlade. Konferenci bo predsedoval general Papagos, načelnik grškega generalnega štaba.
Abesiaijc
Rim, 23. novembra AA. Zunanji mini {ter Ciano je sprejel danes iraškega podanika dr. Mastna Ali-paao, ki mu je sporočil, da ga smatra njegova vlada kot akreditiranega pri kralju Italije hi ju KUopije.
Konfiskacijski zakon
razširjen na Avstrijo
Dunaj,, 23. nov. AA. Z nemško vladno redbo je zdaj tudi   v Avstriji urejeno prasanje konfisciran j a imetja tistih oseb, :i podpirajo akcijo, naperjeno proti naro-iu in proti državi. Po tej uredbi morejo > i ti konfiscirana imetja oseb in združenj, :i so podpirala akcijo proti narodu in dr-avi. Konfiskacija spada v pristojnost na-nestnika rajha   za avstrijsko pokrajino, konfiscirano imetje pripade pokrajini Av-triji. Notranji minister ali njegov poobla-čenec določi, kakšna akcija se mota smatrati za naperjeno proti državi in narodu,
la^ooo novih letal
za Zedinjene države
New Y«s*, 22. nov. AA. >New York Times« poročajo, da je bil v VVashingtonu sprejet načelen sklep o ojačenju ameriških letalskih sil. Prihodnje leto bodo zgradili za vojsko 9.000, za mornarico pa 3.000 letal. Da bi krila stroške za novo oboroževanje, bo vlada uvedla nov dohodninski da-
DECEMBRA
'b0
S
Q
ki
e.
Novinarski koncert
PO KONCERTU
PLES
Z   2 GODBAMA
Za novinarski koncert 1. decembra na Taboru, ki bo tudi letos umetniška in družabna prireditev prvega reda, a mu daje še poseben poudarek dejstvu, da je uvrščen med oficielne prireditve v proslavo 201etnice našega narodnega osvobojenja in zedinjenja, so prireditelji pripravili na« slednji zanimiv, umetniško polnovreden spored:
Državna himna.
I. Hochreiter: Gosposvetski zvon. Jereb: V jutro pomladno. Foerster: Spak.
Poje pevski zbor »Grafike« pod vodstvom pevovodje g. Danila Cerarja.
II. Milojevič: Sarplaninska uspavanka. Dvorak: Arija Marine iz opere »Dimitrij«.
Laj ovi c: Kaj bi le gledal.
Poje operna pevka gdč. Vera Maj-
dičeva.
III Tri slovenske pesmi.
Poje operni pevee g. Marij dimen«
(Zagreb).
IV Sibelius: Valse triste.
Plese soloplesalka Narodnega gleda« lišča ?a. Gizela Bravnlčarjeva. Janko in Metka, plesni duet na Par-Riove »Triglavske rože«.
Izvajata dve učenki ge. Bravničar-jeve.
Odmor
V. Pocherini: Drugi stavek iz koncerta za čelo.
Popper: Taranteli a.
Izvaja čelistka gdč. Oli Jerajeva, pri
klavirju g. prof. Karel Jeraj. VI. Štritof: Mene pa glava boli. Bizet: Arija iz opere »Carmen«.
Poje operna pevka ga* Mila Kogej-
Staglerjeva. Vlx. Smetana: Arija iz »Prodane neveste«. Dev: Kangliea.
Poje operna pevka gdč. Valerija Hcy-
balova.
V Lil. Jan   Pešta:  Jugoslavija, slavnostna uvertura.
Igra vojaški orkester 40. pespolka Triglavskega, pod vodstvom kapelnika g. pod polk. Ferda Herzoga.
Vse pevce-soliste in oba plesna nastopa spremlja pri klavirju dirigent opere Nar. gledališča g. A. Neffal
Po koncertu v vseh prostorih Tabora družabni večer s plesom. Pri plesu bosta sodelovala dva orkestra vojaške godbe 40. pespolka.
Uvoz v Italijo
Beograd, 23. nov. e. Kakor smo že poročali, je bilo v Rimu od 3. do 18. t m. tra-tje zasedanje italijansko jugosloven&kegs gospodarskega odbora. Po doseženih rezultatih se obseg našega izvoza za leto 1939 zvišuje na 250 milijonov lir ali 500 milijonov dinarjev letno, napram 180 milijonom lir v letu 1938. Zvišani so v glavnem kontingenti za les, živino, žito in nekatere industrijske proizvode. Razume se, da bo v enaki meri povečan tudi izvoz is Italije v Jugoslavijo.
Kralj Karol se bo vendarle sestal s Hitlerjem
Berlin, 23. nov. e. Reuter poroča, da bosta kralj Karol in prestolonaslednik Mihael jutri obiskala vodjo in kancelar ja Adolfa Hitlerja v Berchtesgadenu.
Borzna poročila.
Curih, 23. novembra. Beograd 10, Pazta
11.55, London 20.635, New York 442.375, Bruselj 74.825, Milan 23.29, Amsterdam 240.80, Berlin 177, Praga 15.120L Variava 83, Bukarešta &2fr
Stran S
♦SLOVENSKI NAROD«.
Btev. 264
Nenavaden gost
pred senatom
Franc Godec Je priznal Se dva vloma, da U se
nad obremenilno prtSe
Ltubljana. 23. novembra
Franca Godca so pripeljali trije orožniki iz mariborsike kaznilnice na zatožno klop pred sodnike ljubljanskega kazenskega senata, ki mu je bil predsednik s. o. a Ivan Brelih. Veliko pozornost je vzbujal Godec zaradi svoje volnene robi jaške obleke. Ce bi ne imel na glavi robi jaške čepice, bi ga lahko imeli za smučarja, ki se je baš vrnil te S t. Moritza.
Pred dvema letoma je bil Godec, Id je 42 let star in po poklicu trgovski pomočnik, obsojen v Celju zaradi drznih vlomov in tatvin na 5 let robije ki na 5 let pridržanja v kaznilnici. Takrat je bil kot priča zaslišan rudi Franc Lipotnik iz Sv. Lovrenca pri Teharjih. Ta je obremenilno izpovedal za Godca. Pred meseci se je v kaznilnici nenadoma oglasila vest Francu Godcu, sam je prijavil, da ima Se nekaj grehov na vesti, za katere se mora spo-koriti. Ko so ga zaslišali, je izjavil, da je vlomil meseca marca 1. 1931. tudi v Spodnjih Bitnjah v trgovino Marije* Hribernfk tn v shrambo gostilničarja Antona Pogačnika v Podnartu, in sicer v družbi s Francom Lipo*nikom. Zato je moral včeraj Godec zopet pred sodnike. soobtožen pa je bil tudi Franc Lipotnik.
Najprvo je Godec pokazal predsedniku sodišča neko Hstino. s katero ie dokazo val. da ni nas državi ian temveč pristojen v Edenbeg pri Gradcu. Svojo izpoved je pričel v nemščini, sodniki so ga pa izpra-ševali v slovenščini in je Godec prav vse razumel. Kmalu je začel odgovarjati na vprašanja tudi v slovenščini. Zanimivo je da je muslimanske vere Ko je prestajal v neki kaznilnici večjo kazen, je prestopil lz katoliške v muslimansko vero.
L. 1930 je prišel Godec v Jugoslavijo ln se je seznanil nekje pri Celju z Lipo trii -kom. V marcu 1. 1931. sta se napotila po Sloveniji. Ko sta prišla v Spodnje Bitnje, sta bila od sile lačna. Vlomila s*a pri Hri-bernikovi, da hi dobila kaj za pod zobe Potem sta romala naprej in prišla do Ljubljane, odkoder sta se napotila na Gorenjsko. Nameravala sta pobegniti v Avstrijo. V Podnartu ju je zopet lakota prisilila, da sta vlomila pri Pogačniku. Tako je Godec priznal oba vloma In trdil, da je bil njegov pomagač v Bitnjah in v Podnartu Fran cel j U potnik.
Lipotnik je sicer priznal, da se je nekoč seznanil z Godcem, odločno pa je zanikal, da bi bil udeležen pri vlomu v Bitnjah in v Podnartu V preiskavi se je zagovarjal, da ni mogel sodelovati pri teh
vlomih, ker Je bfl ▼ marcu L Ml ie v kaznilnici. Ko so mu dokaaaJL da meseca marca tega leta se ni bil aaprt, j* spremenil zagovor in trdil, da Je bil tedaj zaposlen kot rudar v Pečovniku pri Oelju. Godec je jesen nanj, ker Je v Celju pričel proti njemu, aato ga zdaj obremenjuje m se hoče maščevati.
Po vlomu v Podnartu so naaa okoli shramb odtise čevljev. Ko so izmerili včeraj dolžino Godcevih in IJpotnikovih čevljev, je bilo videti, da bi odtisi utegnili biti Godčevl, a Lipotnik ima mnogo predol go nogo v primeri z odtisom vlamttcevega pomagača
Franc Godec je nepoboljšljiv zločinec, V Avstriji je odsedel že hude kazni, v Jugoslaviji je bil obsojen na 2 ln 3 leta Ječe ter zadnjikrat v Celju na 5 let robije Vsega skupaj je Godec prestal že okrog 20 let po ječah Lipotnik je bil tudi ie kaznovan zaradi zločinstva tatvine.
Advokat dr. Fettich, branilec Franca Godca, je izjavil, da si Godec, nad katerim je življenje prelomilo palico, izmišlja vlome, samo da bi ostal v kaznilnici. Verjetno je. da ni vlomil v Bitnjah in v Podnartu in Se bolj verjetno je, da mu pri obeh vlomih ni pomagal Lipotnik. Ce bi sodišče smatralo, da je kriv, naj se mu prisodi morda proti njegovi volji, mila kazen.
Senat je spoznal Godca za krivega po >otožbi. da je vlomil v družbi nekega neznanca v Bitnjah in v Podnartu. Sodišče Godcu ni verjelo, da mu je pomagal Lipotnik, pač pa je bil še nekdo z njim. ker je to dokazano po odtisih čevljev. Lipotnik je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Prejšnjo sodbo, a katero je bil Godec obsojen na 5 let robije, je senat razveljavil tako. da je bila kazen povišana za leto dni. vse osfale določbe celjske sodbe pa ostanejo v veljavi tako tudi pridržanje v kadilnici za dobo petih let po irestani kazni.
Godec se je razburil, ker Lipotnik ni bil obsojen. Kazni ni hotel sprejeti, češ-da hoče vložiti revizijo in priziv Težko so mu dopove dali da priziva ne more vložiti, ker je krivdo sam priznal glede visine kazni pa lahko prijavi priziv Godec je nato potegnil iz žepa domovinski list in sra pokazal državnemu tožilcu .zatrnijoč da je nemški držRvljan in ga zaradi tesra po pres»ani kazni ne smejo pridržati v kaznilnici Poiasnili so mu. da se to ljubljanskega sodišča ne tiče. Javi naj se glede tega ravnatelju mariborske kaznilnice
Nevarnost poplav minila
f Najhujše je bilo v Trticu — Danes je pričela narasla
voda upadati
Ljubljana, 23 novembra Dvodnevno deževje je prineslo Ljubljančanom samo precej blata na ulicah in cestah, dočim je povzročilo v nekaterih krajih, zlasti na Gorenjskem, nevarnost poplav. Tržiču, kjer je bilo najhuje, pa je grozila včeraj velika nevarnost Od ponedeljka na torek je v Tržiču in okolici neprenehoma lilo, Se hujše pa je bilo v hribih nad Trži će m, ki so bili deloma že zasneženi. Ko je pritisnil jug, se je jel sneg hitro topiti. Nalivi so povzročili, da sta Tržiška Bistrica in Mošenik že včeraj zjutraj silno narasla Bistrica je že dopoldne valila s seboj ogromne množine hlodov in obdelanega lesa Les je butal v mostove in jih podiral Voda je že dopoldne razdrla jez pri Ahačičevi fužini in zasebni most pri Peharcu Razdrla je tudi brano pod mostom Sv. Janeza in poškodovala obrambni zid pri Amanovi mizarski tovarni.
Danes nam telefonično poročajo iz Tržiča, da je telefonska zveza s Puterhofom še vedno prekinjena Ljudje, ki prihajajo v dolino, pripovedujejo, da je voda razdrla cesto v dolžini 3 km in je nemogoč vsak tovorni in otežkočen osebni promet Cesta, po kateri so vozili popreje v dolino na stotine vagonov lesa, bo ostala dolgo neporabna in jo bo mogoče popraviti šeie
spomladi. Ljudje pripovedujejo tudi« da je odnesla narasla voda polovico Bornove žage ob Bistrici. Prav tako je voda izpod-kopala brano pod mostom na državni cesti.
V hudournik se je spremenil včeraj tudi potok Mošenik in je ponekod voda vdrla v hiše in zalila kleti. Voda je vdrla tudi v Pollakovo elektrarno in je le malo manjkalo, da ni zalila strojnice Včeraj so stopili povsod, kjer je bila nevarnost.
v akcijo tržiški in pa predilniški gasilci. S hitrimi pripravami so zlasti zavarovali mostove nad mestom
Danes je pričela voda upadati in se je vrnila v strugo Bistrice—Mošenika. Baje
imajo na Puterhofu mrliča, ki ga pa zaradi raztrgane ceste ne morejo prenesti na pokopališče v Tržič in morajo s pogrebom čakati Pravijo, da ga bodo morali prenesti v Tržič po stezah čez gore. Ulice v mestu so danes že osnažene In so ljudje izčrpali tudi vodo iz kleti. Na Ahačičevi fužini tudi danes še ne morejo delati ln zaenkrat samo spravljajo v red razne naprave.
Zaradi silnega deževja je narasla včeraj tudi Sora, ki je povzročila precej škode zlasti v vaseh nad Skofjo Loko. V Poljanski dolini je voda odplavila velik^ lesa in ogrožala blizu vode stoječe hiše. Sora je narasla skoro 3 m nad normalo, a je jela že ponoči padati. Kaka 2 m nad normalo je narasla tudi Sava, vendar ni nikjer napravila škode.
Hudi nalivi so bili tudi v hribih nad Pomovim Gradcem, zato je jela Gradašči-ca včeraj v dopoldanskih urah grozeče naraščati. Hudourniki iz hribov so naenkrat prihrumeli v dolino in privalili i silne množine vode, naipreje v Božno, ki se je na mnogih krajih razlila čez breg. Voda je prinašala s seboj izruvana drevesa ln privalila v dolino ogromne skale. Gradaščica je stopila iz struge pri Dvoru in pri Dolenji vasi
Selščica in Poljanščica
skorja Loka, 22. novembra Končno ae nam je alata jesen poslovila. Dva dni neprestano dežuje in nebo je krekrito s težkimi svinčenimi oblaki. SeJ-
ščica je silna narasla, kar kaže na to. da so imeli zadnje dni v škofjeloškem gorov ju in pa v predgorju   Jelovice nalive. Da nes ves dan stoje na mostovih gruče t ju
di in opazuje ogromne vodne mase ki se s silovito naglico pode naprei proti Medvodam. Selščica se je razlila po vsej strugi, ponekod jo je celo prestopila Ob stočju  Selščice in Poljanščice je nastalo
celo jezero Besneči valovi udarjajo ob bregove ođnašaio s se bo i zemljo les hlode, vejevje in vse kar do^eželn Voda se je razlila na široko tudi ob stmei Sore. ki je narasla kakor leta 192o Voda prinaša mnoge lesa. ki ga ljudje love posebno ob Lahovem mostu Selščica je prsteno umazana rijena moč pa je tolika, da ie Polianščico ob stočju enostavno odrinila Posebno mogočni so valovi ob ježih, tako ob Koširjevem šeširovem in Okorniko-vem. Voda pada tukaj mogočno v tolmune in dela visoke valove Novi most proti Suhi so baš o pravem Času zgradili će bi stalr zdaj ogrodje bi Selščica vse odnesla. Tako pa most <^amo narahlo stresa. Zanj je to prva preizkušnja.
Po višini vode sodeč je morala voda ponekod že tudi vdreti v mline. žage. kleti in nizko ležeča poslopia. Medlem pa, ko Selščica še vedno narašča, dežuje neprestano tudi v škofu Loki .sami Dneva danes skoraj ni bilo ZjiTraj se ie zjasnilo tja po osmi uri a pop-ldne je b'lo t^-ba že ob štirih prižgati luči.
Dva vlomilca
pođ ključem
Ljubljana. 23. novembra Po vaseh okrog Medvod, v Seničici, na Golem brdu in drugod je bilo vlomljeno v več hiš. Vlomilci so odnašali vse. kar so dosegli, od jestvin pijače do obleke, električnih žarnic itd. Orožniki so pridno zasledovali vlomilce, ki so se jim pa dolgo spretno izmikali in so osumili, predno so izsledili prave, nekatere druge, katerih nedolžnost pa se je kmalu izkazala.
Šele pred dnevi so mogli ugotoviti orožniki, da so prihajali v okolico Medvod 45-letni ključavničarski pomočnik Ignac A. is Kovora pri Tržiču, 32-letnl France C. iz Ljubljane in njegova žena Marija. Pred dnevi so vlomili v hišo posestnika Ivana Kosca na Golem brdu. kjer so odnesli več obleke, nekaj denarja in dve električni Žarnici, kmalu nato pa so vlomili ponoči v mlin posestnika Ivana Bečana v Seničici. V mlin se je splazil skozi okno FVanoe in nameravaj je odnesti moko. ki je pa ni našel. Ker ni bilo moke je France ukradel iz mlina vrečo rožičev, pripravljanih za mletje, iztaknil pa je tudi veliko steklenico žganja, ki jo je podal zunaj čakajočima Ignacu in Mariji. Sam si je nabasal žepe
še z raznimi jestvinami, ki jih je našel v shrambi, nakar so odšli in si med potje
proti mestu privoščili čez mero žganja Omamljeni od žgane pijace so sjutraj kolovratih skozi št. Vid, kjer so zbujali pozornost vaščanov tudi m tem, da so otročajerr delili rožiče, s katerimi so bi nabasali žepe Kasneje so se še nekajkrat pokazali v Med-vodah, vendar niso našli prilike za vlom Orožniki so medtem našli sled za njimi in bo o vlomih poročali tuđi policiji, ki je kmalu izsledila najprej Franceta C. ta ga aretirala, France je vlome ln tatvine gladko priznal ter izdal tudi svojo leno Marijo, ki pa je izginila ln je se niso mogli ts>
slediti. Pač pa ae Je včeraj ujel tudi Ignac A. ln stoar na dvorišča restavracije >Prl Levu« na Oeepoavetaki cesti, kjer Je skušal v stranišču odviti žarnico. Pri tam ga je zalotil eden lamed domačih, al je brž poklical stražnika Nace Je sicer skušal pobegniti, a se je slednjič udal in odšel s stražnikom v zapor. Nace je že star grešnik, ki Js bil že 17-krat kaznovan. Kradel je po Gorenjskem, v Ljubljani, na Dolenjskem in Hrvatskem. Večkrat je sedel tudi v Mariboru, kjer je bival dalj časa. Čeprav veliko mlajši tudi aretirani France ni nič boljši. Zabeleženih Ima že 15 kazni, večkrat pa je sedala tudi le njegova žena, ki jo še iščejo.
Živilski trg
Ljubljana, 23. novembra se na trgu skoraj m poznalo, da je tržni dan; ob koncu meseca se pač prodajalci izogibljejo trga, ker se jim ne obeta primerna kupčija. Zadnje dni je pa bil trg tudi slabše zaseden zaradi slabega vremena. Marsikdo je pričakoval, da bo tudi danes deževalo. Zato tudi niso kmetje pripeljali na trg krompirja in zelja
Ce ne bo še tako kmalu nastopilo zimsko vreme, se blago na zelenjadnem trgu Še ne bo podražilo, saj je Se vedno dovolj domače zelenjave. Razen tega se je začelo pojavljati na trgu že uvoženo blago. Zadnje čase je posebno mnogo iz Dalmacije uvožene cvetače, ki jo prodajajo po 4 do 5 dbj kg. Še več kakor zelenjave zdaj uvažamo južnega sadja. Naprodaj so Že prve mandarine, in sicer po 1 do 1.50 din komad. Citrone so zdaj najcenejše, saj jih prodajajo že od 50 par navzgor. Izmed južnega sadja konzumiramo najmanj banan. Precej pa ljudje posegajo po sTiiokvah, ki so naprodaj v vencih in stisnjene v zavitkih po 1.5 do 2.5 din.
Malo je bilo danes naprodaj sadja na kmečkem sadnem trgu. Prav tako slabo je bdi zaseden perutninski trg. Na zelenjadnem trgu je bilo približno polovico manj blaga kakoi v soboto. S tem pa ni rečeno, da je blaga premalo, saj še tega ne morejo prodati
Najslabše je bil založen trg s krompirjem v prodaji na debelo. V jutranjih urah je bil na Sv Petra nasipu naprodaj samo voz krompirja
^^^••^■■■■■^■■•sbsbsbbbBBSbIHbbssbbbsbb^Hbb^B'^
j    Fran Gombač j
MbbsbbbbbbbssbHIbbsbbssVbsbsSbbsVK
Ljubljana. 23. novembri Včeraj je prispelo v Ljubljano iz Trsta sporočilo da je tam umrl v nedeljo upokojeni kletarsk* nadzornik Franc Gombač, ki je že delj časa bolehal in je šel iskat zdravja v svoi domači kraj. Gombač je znan kot odMčen sadjarski strokovnjil: in pisec številnih strokovnih del. Za na- j še sadjarstvo si je pridobil izrednih zaslug: naj omenimo samo, da je organizi ral našo prvo mednarodno sadjarsko raz stavo v Parizu
Gombač je absolviral študije v Klo?ter neuburgu, hospitiral je na visoki šoli za kmetijstvo na   Dunaju   ln  prak'iciral pri vzornih gospodarskih  podjetjih   nakar je nastopil prvo službo kot potovalni učitelj za vinarstvo pri kranjskem deželnem boru. Gombač -»e bil tudi cdhornik Kme r ske družbe, dolgo vrsto let se je pa udoi-stvoval   kot   odbornik    in    strokovnjak v Sadjarskem   društvu   Vinarskem društvu in Društvu kmeijskih strokovnjakov. Fr Gomba* je bil   Izredno  delaven    še kot upokojen ter je naiprsal tudi zadnja leta več  del  in  pomagal  našim sadiarjem s svojim bcigatini   zntmjem   in izkušnjami pospeševati sadjarstvo.
Naše *^^ifšse
DRAM V
Začetek oh 20 urJ Sreda. 23. novembra: Potopljeni svet. Red Sreda
Četrtek, 24. novembra:   Trideset sekund
ljubezni. Red četrtek Petek. 25. novembra: zaprto Sobota, 26. novembra: Brezov gaj. Izven.
Zn žane cene od 20 din navzdol Nedelja. 27  novembra: ob 15. uri: Zenitev.
Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Zene
na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene
»Dobrudža 1916« je naslov desetega dramatičnega dela, ki ga je spisal ravnatelj drame Pavel Golia. Krstna predstava te izvirne slovenske drame bo na predvečer narodnega praznika Uedinjenja dne 30. t. m. Pozorišče dejanja je ljubljanska vojaš-nca in različn kraji v. Rusiji. V delu so prikazani poleg naših legionarjev, tudi ruski car carevič, Rasputin in drugi. Režija je prof sestova. Zasedbo vlog objavimo pr hodnjič.
opera
Začetek ob 20 uri Sreda, 23. novembra: Manon. Gostuje ga.
Zlata Gjungjenac. Izven četrtek. 24. novembra, zaprto Petek. 25. novembra: Aida  Gostuje gdčna
Vera Majdičeva. Izven. Cene od 40 din
navzdol
Sobota. 26. novembra: Roxy. Opereta. Premiera. Premierski abonma
Nedelja. 27. novembra: ob 15. uri: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Globoko znižane cene. Ob 20. uri: La Boheme. Gostovanje Josipa Rijavca. Izven
Gdčna Vera Majdičeva bo nastopila, v petek, dne 25. t. m. v naslovni vlogi Verdijeve opere »Aida«. Gdčna Majdičeva uživa danes sloves velike, tudi v tujini visoko cenjene umetnice, kar dokazujejo njena številna gostovanja na tujih odrih v zadnjih sezonah. Umetnica je izšla iz naše srede, bila je dalj časa članica naše opere, v kateri nastopi zopet kot gost ta petek številne njene prijatelje in Čestilce, pa tudi ostalo gledališko občinstvo opozarjamo na to izredno gostovanje. Ostala zasedba kakor običajno. Predstva bo izven abonmaja. Veljajo cene od 40 din navzdol.
»Roxy« je opereta, ki jo je napisal znani skladatelj Abraham in ki ima v zadnjih sezonah povsod največje uspehe. Na našem odru bo premiera v soboto, dne 20. t. m., katero pripravljata dirigent zebre in režiser Golovin. Kot >Roxy< bo nastopila gdčna Barbičeva. Na minolem operetnem festivalu v Opatiji je imela »Roxy« največji uspeh. Sobotna premiera bo izven abonmaja.
Josip mjavec, najodličnejsi domači tenorist bo gostoval v nedeljo, dne 27. t. m. in sieer v eni svojih najboljših vlog. v Puc-emijevi operi »ta Boheme«. Na enkratno gostovanje slavnega domačega pevca opozarjamo. . .
Z Zidanega mosta
— Priprave na sokolsko atadesnJJjo. Nase sokolsko društvo se s vso vnemo pripravlja na akademijo, Id bo za praznik državnega zedinjenja na dan 1. decembra.
Pod vodstvom svojih vaditeljev vežbajo skoraj vat oddelki, med njimi tudi starejši člani s svojimi prostimi vajami. Na sporedu pa bodo se razne druge zanimivosti, na kar ie sedaj opozarjamo našo javnost.
— Gradnja Sokoiskega doma. Na* vrli Sokoli so začeli pred kratkim s povečavo Sokoiskega doma. Delo js po večini napredovalo s prostovoljnim kulukom, katerega se je oprijelo pod vodstvom svojega starešine vse domače članstvo. Delo hitro napreduje. S ceste bo sedaj glavni vhod v dom. V to smer se je dom tudi povečal. Sokolski dom bo imel v najkrajšem času tudi svoj kino.
— Cene sadju. Pri nas In v okolici je bila letos izredno slaba sadna letina. Jabolka niso skoro nikjer obrodila, zato so precej draga. Včasih jih pripeljejo na Zidani most kmetje s Kala ali od drugod. Slabe vrste jabolk plačujejo po 3.25, ka-nadke pa po 4.50 din, kar je za nase razmere precej drago.
— Za novo železniško progo St. Jani— Sevnica je že določen vozni red. Iz Sevnice bodo dnevno vozili trije vlaki skozi Tržišče v Trebnje in dalje v Novo mesto.
I Enako tudi v obratni smeri. Polovica vlakov bo vezala sever, polovica pa jug. Za nas bo najpripravnejši jutranji vlak, ki bo že ob 8.39 v Tržišču ob 10.06 pa v Novem mestu. Ob 18.30 se bo že vrnil v Sevnico in bo imel zvezo na Zidanem mostu z vlakom št. 526, ki je ob 19.50 na Zidanem mostu.
Iz Škofje Loke
— Dvoje knjižnih izdanj za dkofjeloča-
ne. Nekaj u te ra ture o škofjeloškem okraju smo zadnja leta že dobili. Lepo pa je, da se delo na tem področju nadaljuje. Take   moremo  beležiti   le  z zadovoljstvom, la smo dobili v zadnjem času dvoje knjižnih izdanj. o katerih sodimo, da bo vsak r o^p  po njih  rad posegel. V posebnem ->-ltisu   glasnika   muzejskega   druetva za Slovenijo  in  izpod   peresa škofjeloškega rojaka prof. dr. Pavla Blaznika smo dobili izdanje o kolonizaciji Poljanske doline.  Knjigo  je  založilo  Muzejsko društvo v škofji Loki. Avtor nam s priznano natančnostjo  opisuje     kolonizacijo v posameznih etapah, s čimer je  posegel strokovnjak ko na polje, ki je bilo Še neobdelano. Knjižica je v neki meri gotovo znanstveni študij, pisana pa tako, da je lahko umljiva  tudi  preprostemu  Človeku, samo poglobiti se je treba v snov. Zgodovinarju, ki bo hotel kdaj obravnavati škofjeloški okraj kot celoto, bo izčrpno delo g dr.   Blazmka   nedvomno  zelo dobrodošlo, '.lasti še, keT  nam je isti avtor obdelal prav na enak  način tudi že Selško dolino   ln   škofjeloški  okraj  ima zgodovino. Me majhno spričo dogodkov, ki so se vrstili mimo njega skozi celo tisočletje. Milino,  da  smo  dobili  v osebi  dr. Pavla lilaznika  moža,  ki  nam  bo izpolnil vse sne vrzeli, ki smo jih dosedaj občutili na nol.ju  zgodovinskega   raziskovanja škofje-■ i okraja. Mimogrede pripominjamo, da ie g. prof. predsednik Muzejskega dru-: v škofji Loki. Drugo Izdanje, ki mora Ločane zanimati, je ponatis iz »Etnologa« in sicer Mali kruhek in drugi podob-njaki   na   Slovenskem«.   (Rajko  LoŽar ln Boris  OreO    Knjigo   krase  številne slike, ki nazorno    prikazujejo, kaj vse zmore naša ožja domovina in zlasti še tudi loški  okraj na  tem  področju. posamezna poglavja pa obsegajo podrobne izsledke o malem  kmhku iz modelov, o prostoročno  izdelanem  malem     krubku,  o malem kruhku v splošnem in o poti kruha do malega  kruhka   Mnogo zanimivega gradiva ki ne sme kar tako mimo nas.
— Najstarejša trgovska sotradnlca je umrla. Pretekli teden so pokopali v Selcih nad škof jo Loko zasebnico, gdč. Marijo Fojkarjevo, ki je preživela jesen svojega življenja na domu v Bukovici. Pokojna je službovala v Škofji Loki pri znani Thalerjevi trgovski manufakturni tvrd-ki in je bila uslužbena pil njej nad 40 let. Gdč. Fojkarjeva je bila splošno znana pod imenom Kislova Micka in se je upravičeno prištevala med najstarejše trgovske sotrudnice v našem okraju. Blag ji spomin'
— šolo nodo vendarle nadzidali. V okviru široke akcije, ki hoče Šolska poslopja v škofjeloškem okraju preurediti v duhu potreb današnjega časa. prihaja na vrsto tudi šela na Bukovici. Nadzidava in popolna obnovitev šole je bila že nekajkrat napovedana, a je vedno ostalo samo pri besedah Zdaj je zadeva toliko dozorela, da bodo šolo. čim bo za to ugodno vreme, pričeli prezidavati, tako da dobi še eno nadstropje in lepo zunanjost Vaščani sami bodo za šolo prispevali v marsičem: z vožnjami, lesom, apnom, peskom, tako da ne bo padlo toliko bremen na račun davkov.
Iz Ljutomera
— Naši Sokoli na odru Kratki dnevi so poživeli delo naših sokolskih edinic v telovadnici in na cdru. Tako nam je uprizoril dramatski odsek sokoiskega društva v Ljutomeru Nušičevo komed'jo »Dr« v soboto zvečer in v nedeljo popoldne. Predstava je bila obakrat zelo dobro obiskana in občinstvo se. je ves čas prijetno zabavalo. Uspeh komedije je povećala odlična režija br. Stoparja in krasna scenerija. Igralci so vloge odlično podali ter so bili toplo nagrajeni. Veržejski Sokol pa nam jc uprizoril v nedeljo popoldne »Rokovnjače«. ki so bili prav dobro izpeljani. Nasi diletantje so vedno kos svoji težki nalogi, za kar zaslužijo vse priznanje. Obisk je bil sijajen, čeravno so ga hotele druge lokalne prireditve motiti. »Rokovnjače« ponove v nedeljo.
— šoferska šola. 2e od sobote se vrti v Ljutomeru v Zavratnikovem hotelu šoferska šola in obisk je zelo lep. Solo prirejm. Touring Club v Murski Soboti.
— Tatovi čebel pod ključem. Poročali smo že v tatvinah čehel, ki so se množile v neposredni naši okolici. Sedaj nam poročajo iz Ormoža, da so zaprli tam nekega takega tatu iz Hermance\, ki bo gotovo izdal tudi svoje pajdaše.
— Regulacija Mure. V Dolnjem Medji-murju bodo začeli z regulacijo Mure in Tr-nave pri Kotoribi. Kaj pa je z regulacijo Mure v našem »rezu? Ali se bo tudi tu kaj kmalu začelo % delom? Anketa je bik v Veržeju. Treba bo z delom pohiteti, da nas ne doleti jesenska povodanj. Težko pač prenašajo posledice povodnji tisti, ki SO bili t
močno po njej prizadeti. Se zdaj ne vemo, kako bo marsikatera družina preživela zimo.
—- Seaonaki delavci te vračajo. Te dni je prispelo v Čakovec mnogo delavcev, ki so bili na sezonskem delu v rr&nciji in Nemčiji Po večini so ti delavci iz Medjimurja in Prekmurja. Veseli so jih na postaji sprejeli njihovi svojci, ki se vesele tudi tega, kar so jim prinesli s seboj. Mnogi so prinesli precej denarja, vsi pa so izčrpani od dela.
egntca
KOLEDAR
Danes: Sreda 23. novembra katoličani! Klemen, Milivoj, Felicita
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Melodije sveta Kino Sloga: Velika iluzija Kino Union: Vzorni soprog Kino Moste: Duše pod bičem Ljubljanska Sadjarska in vrtnarska podružnica:   predavanje   nadzornika Josipa štreklja o zimski povrtnini ob 19. v kemični dvorani na I. drž. realni gimnaziji (realki)
Društvo »Pravnik« predavanje univ. prof. dr. Metoda Dolenca »Kvalifikacija lovske tatvine po finančnem zakonu 1938 39« ob 18. v dvorani Št. 79 justične palače
Ljudska univerza predavanje prof. Luci-Jana Skerjanca o razvoju slovenske glasbe ob 20. v mali Filharmonični dvorani
Razstava slikarja Božidarja Jakca v Jakopičevem paviljonu
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg- 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver^ Sv. Petra cesta 78.
<9$pcd &ita
Nekaj mimogrede z jezikovnega vrta rt sabranih cvetk:
Vozila morajo uporabljati zmanjšano hitrost ... Izstrelek ga je zadel.., Vozil je v precejšnjem tempu,. Pri padcu se je ubil... Nek ropot je začul . . . V notranjost je vdrl... Pri oknu jo je popihal iz hiše... Za pobeglim storilcem vrši policija poizvedbe ... Rokomavhi v akciji ... Z neko palico ga je udaril... Obležal s tež jimi poškodbami na glavi... Zaletel se je van j in ga podrl na tla... Izpustili so ga na prosto... Smrt ga je pobrala šele v 30 letu njegovega živi jenja ... Odpet ala je ... Uro mu je štebicnila... Pokojnik (gasilski veteran) se je udeležil vseh \-ecjih poimn* na Dolenjskem... Zvok tega imena je v zvezi z... Očetova ljubezen ne nemalokrat stopnjuje v blesteče višine... Pri padcu je obležal... Potek jutrišnjih slovesnosti nudi sledečo sliko... Agresiven pes..t Kameno oglje... 5mrf jc zadala svojcem nenadomestljiv udarec... Prošnja za adaptiranje otroka... Predsta\'a je bila obakrat polna občinstva.
Iz Celja
—c Tri leta za uboj. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal v torek 421etni posestnik Jože Zupane iz Cerovca pri Šmarju pri Jelšah, ker je 22 oktobra v Rakovcu pri St Vidu pri Grobelnem v prepiru zabodel 27-letnega posestnikovega sina Martina Ko-vačiča v levo prsno stran, nad levim kolkom, v levi podlaket in v levo stran hrbta ter mu prerezal prsno in trebušno votlino in črevo, zaradi Česar je nastalo pozneje vnetje trebušne mrene. Kovačič ja drugi dan v celjski bolnici podlegel poškodbam Zupane je storil zločin v vinjenosti Obsojen je bil na 3 leta robije in na izgubo častnih pravic za dobo treh let, plačati pa mora tudi bolniške stroške in pogrebnino za Martina Kovačiča.
—c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 11. do 20. na novo prijavilo 88 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 19 oseb, posredovanj je bilo 15, odpotovalo je 11, odpadlo 15 oseb. Dne 20.t m. je ostalo v evidenci 416 brezposelnih (295 moških in 121 žensk) n; -sproti 369 (254 moškim in 115 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobijo: po 1 oskrbnik, kovač, mizar in mlinar, 2 krojača, 5 kuharic, po 3 služkinje in kmečke dekle ter 2 sobarici.
—c Umrl je v ponedeljek zvečer v St. Juriju ob juž. žel. v starosti 75 let šolski upravitelj v p. g. Anton Sivka, odličen šolnik in značajen nacionalen mož. Na šentjurski šoli je deloval od leta 1903. pa vse do svoje upokojitve leta 1926 Leta 1921. mu je umrl sin edinec Tonček, jurist in koroški borec, pozneje pa mu je smrt ugrabila tudi soprogo. Pogreb zaslužnega moža bo v četrtek ob pol 9 dopoldne iz hiše žalosti v St. Juriju na tamkajšnje pokopališče. Pokojnemu bodi ohranjen trajen in časten spomin!
—c Zopet dvojen nogometni spoređ. V nedeljo 27 t m bosta v Celju zopet dve podsavezni prvenstveni tekmi Prvo tekmo bosta igrala SK Olimp in SK Amater iz Trbovelj, na drugi tekmi pa se bosta pomerila stara rivala SK Celje in Atletiki. Ali bosta tekmi na istem igrišču druga za drugo, ali pa na dveh igriščih, še ni znano. Ce bosta obe tekmi na istem igriSču, bo to gotovo ugodno vplivalo na obisk in finančni efekt.
—c Napad in nesreča. Ko se je vračal 261etni delavec Franc Srenk iz Hrastnika te dni domov, ga je napadel neki brezposeln delavec in ga močno poškodoval po glavi. V ponedeljek je padla 201etna posestnikova hčerka Karollna Staretova z Rečice pri Laškem doma pod voz. Kolo je Slo čez njo in ji zlomilo desno nogo nad gležnjem. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnici.
Iz Radeč
— Proslava državnega praznika zedinjenja. Te dni so imela vsa tukajšnja društva sejo, na kateri so skrepala o skupni proslavi narodnega in državnega praznika zedinjenja. Določilo se je, da bo na predvečer baklađa po mestu, in društva se je udeleže po starostnem redu. Na čelu povorke bo korakala domača g-odba >Savski val«. Pred Gasilskim domom bo govor, nato razhod. SokolsKo društvo pa bo proslavilo narodni praznik v gostilniških prostorih br. Žana Hallerja. Na sporedu je govor, deklamacije, naražčajska igra Itd.
— Učiteljska vest. Te dni je bil nastavljen za dnevničarja učitelja v Telče nad Jelovico, srez Krško g. Filip Jevse-V*T» » Vriiovega pri Radečah, dosedaj uči-taljaki »biturient. Službo mora nastopiti takoj.
Stev. 264
»SLOVENSKI NAROD«, sreda, 28. novembra 1996.
Bli su 8
i je
GROMKE SALVE SMEHA IN APLAVZ PUBLIKE SO DOKAZ,
VZOREN SOPROG 8 H^i&.?S5^NOM
HANES  NEPREKLICNO ZADNJIKRAT!   KINO UNION — TeL 22-21
DNEVNE VESTI
— Na* izvoz v prvih 9 mesecih tekočega leta. Letos v oktobru je bdi nas izvoz
manjši kakor v oktobru lanskega leta. Znašal je namreč letoe 303.324 ton, lata pa 403.277 ton. Po vrednosti je znašal letos 456,702.118 din. lani pa 558,692^16 dir darjev, tako da je bil letos manjši za 94 milijonov J90.69S din aH 16-97*/* V prvih 9 mesecih tekočega leta je -maAnl nas izvoz 3,077.067 ton v vrednosti 993,151.887 din, lani pa 3,772,432 ton v vrednosti 5 milijard 110.565^840 din. Po tezi je bil letos nas izvoz manjši za 695.365 ton aH 18.63«o po vrednosti za 1-117,413.963 din ali 21.8 6°'o.
— H»rry Baur v Beogradu In Zagreba. Slavni francoski filmski in gledališki igralec Harry Baur bo gostoval te dni v Beogradu hi Zagrebu. D revi nastopi s svojo tekupino v Beogradu v drami največjega naturiš ta modernega francoskega gledališča Henry Bernsteina »Samson«. V Isti drami nastopi v petek zvečer v Zagrebu, v soboto zvečer pa v komediji francoskega pisatelja Marcela Pagnola >Jazz«. Harrv Baur je s svojo Skupino na turneji že delj časa V Atenah je nastopal 14 dni in gledališče j> bilo vedno rasprodano. Njegovo gostovanje v Jugoslaviji je za ljubitelie gledališča prava senzacija.
— Prva Seja AngleftKo-jngosK>veii»ke gospodarske zbornice. Včeraj dopoldne je bila v sejni dvorani zagrebške Trgovske zbornice prva seja sveta Jugoolovensko-artgleške trgovske Zbornice Prisostvoval jI je tudi zastopnik londonske trgovske zbornice Stevens   ki je v svojem govoru
RSal, da mora temeljiti Teovina med Ansrlljo in Jugoslavijo na načelu recipročnosti. Naglasa! je, da nudi njegov prihod v Jugoslavijo priliko, da se vidi. v koliko morejo jugoslovenski trgovci In Industrij-ci povečati svojo prodajo v AngUjl K besedi se je oglasilo več govornikov. Id so pojasnjevali svoje stališče glede poglobitve gospodarskih stfkov med obema državama.
— ZdravniSKa vest. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bila vpisana dr.  Pur lan Ladica,  zdravnica v
Ljubljani.
— Procent špirita v mešanici t bencinom ne bo zmanjšan v zvezi s pomanjkanjem špirita je prišla v javnost vest o možnosti zmantšanja procenta Špirita v mešanici z bencinom »Jugoslovenski Kurir« pa poroča Iz zanesljivega vira, da pristojne oblasti v nobenem primeru tega ne bodo dovolile Finančno ministrstvo tudi ne dela nobene ovW glede uvoza melase iz inozemstva, temveč to «*tvar proučuje in bo Izdalo odlok, ki bo odgovarja) interesom narodnega gospodarstva In obrambe države.
leno pelerino, 2 moška jopiča, siv telovnik, nekaj kuhinjskega orodja, steklenico žganja, kilogram sladkorja in več drugih jestvin, v skupni vrednosti 1500 din.
— Tatvina v Grižab. V Grižah je bilo vlomljeno v niso čevljarja Petra Kuder-ja. Vlomilec je odnesel nekaj otroške obleke, 3 m volnenega blaga rjave barve, 3 m moškega sukna, 3 m ca j ga, 6 rjuh, nekaj prevlek za odejo, 10 m sifona, 3 zlate prstane in 580 din. Skoda znaša din 2785. Tat je poskušal vlomiti tudi v hišo Pavle Končnik v Sv. Pankracu pri Grižah, kjer je bil pravočasno opažen in pre-poden. Kot vlomilca zasledujejo orožniki 451etnega Ivana VenkoviČa ki se klati po okolici Celja Venkovič je znan vlomilec, ki je zaradi vlomov že 18krat sedel v je-ČL Mož je srednje postave, odločnega nastopa in se rad postavi po robu tudi orožnikom.
— Upokojenci naslavljajo prošnjo na postno opravo. Ker bo 1. decembra praznik, prosijo upokojenci poštno upravo, naj bi upoštevala, kako težko čakajo na izplačevanje pokojnine, ako se zavleče zaradi praznika. Poštna uprava naj bi skušala začeti izplačevanje pokojnin zadnji dan tega meseca, za kar ji bo marsikdo hvaležen
— Nesreča ne počiva. 30-letni strojnik Ivan Mulej. zaposlen pri KID na Jesenicah je imel včeraj opravka pri stroju, kjer pa je nenadoma eksplodiral stekleni merilec. Pri tem je priletel drobec stekla Mu-leju v desno oko in mu ga težje poškodoval. — Posestnik Franc Sum rada iz Ko-zaršč pri Starem trgu je na gozdni poti padel in si zlomil nogo pod kolenom. — Rudarjev sinček Anton Kovač iz Lok je padel doma pred hišo in si zlomil desno roko. — V bolnico so snoči prepeljali tudi 27-letnega mesarskega pomočnika Rudolfa Aša iz Ljubljane, ki ga je na Vodnikovem trgu podrl neki avtomobilist: Aš je dobil lažje poškodbe po životu in na glavi.
— Na 80 tisočakov je bij pozabil, v Ivanec je prišel včeraj kmet Franjo Ku-kec iz vasi Voče, da bi zamenjal 30 starih tisočakov. Id so bili že davno vzeti iz prometa. Ko so ga vprašali kje jih je imel tako dolgo, je odgovoril, da jih je skril, potem je pa pozabil, kje jih ima skrite. Sele te dni se je spomnil, da jih je spravil v hrastov zabojček in zakopal v kleti.
— Zagonetna smrt 17 letnega iieKieia.. V Skopi je je prišla 171etna Sara Koen. hči siromašnih roditeljev Iz nitoljskega predmestja. Dobila je službo pri trgovcu Abramu Geršonu. V ponedeljek zvečer je odšla v kino. Kdaj se je vrnila domov, ni znano. Gospodar jo je našel včeraj zju traj na postelji mrtvo. Oblasti so uvedle preiskavo, da se ugotovi vzrok njene nenadne smrti.
Samo še danes In jutri ob 16., 19. In 2L uri ! — JEAX GABLN, DITA PA KI-O !
A    tf¥ I j'/f I A     Živ  prikaz  bratstva  m   vere  i   boljšo in •.j^.S^rt  aL»WftštffylepSo bodočnost narodov.   -   Film v znaku KINO STX)GA — Tel. 27-30 _ sodobne evropske kulture!
i
— Iz »Službenega listo«. »Službeni list >rr. banske uprave dravske banovine« št, 94 z dne 23 t. m. objavlja razširitev konvencije med Jugoslavijo in Vel. Britanijo o vzajemni sodni pomoči v civilnih in trgovinskih stvareh; razširitev na Južno Rodezijo, obrazci zapisnikov o poslovanju volilnih odborov za volitev narodnih poslancev, spremembo določil o kajenju v bifejih opernega in dramskega gledališča v Ljubljani in razne objave iz i Službenih no vin«.
_ Podržavljenje    policije v Karlovcu.
Karlovaka policija je dobila včeraj obvestilo, da je določen v državnem proračunu večji znesek za prejemke policijskega osobja, ki je dobivalo doslej plačo od mestne občine. Karlovška mestna policija pride pod državno upravo najbrž s 1. aprilom. To bo občini zelo dobrodošlo, ker se bodo znatno 7-r>i*fl-U njem izdatki, saj je šlo samo za plačo osobju vsako leto 1,100.000 din.
— Prvi zvezek Mlakarjevih izbranih planinskih spisov je pravkar izdalo Slovensko planinsko društvo. Osrednje društvo v Ljubljani. Knjiga je najpriklad-nejse darilo za Miklavža vsem onim, ki ljubijo prijetno planinsko slovstva Knjige so na razpolago v društveni pisarni SPD v Ljubljani na Aleksandrovi cesti in v knjigarnah PrednaroČniki morajo dvigniti naročene knjige v društveni pisarni; sicer pa se jim bodo dostavile na dani naslov v prihodnjih dnevih.
— živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 10. t. m. je bila v dravski banovini glinavka in parkljevka na 531 dvorcih, svinjska kuga na 43 dvorcih, svinjska rdečica na 34, vranični prisad na 3, perutninska kolera na 2, kuga čebelne zalege, steklina in smrkavost pa vsaka na enem dvorcu.
— Nov grob. Obveščamo vse prijatelje in znance, da je nas skrbni oče Matevž Burgar, posestnik, Zg. Šiška, Vodnikova 143 in upokojeni deL drž. žel. dne 22. t. m. ob 22.30 za vedno preminil. Pogreb pokojnika bo dne 24. t. m. ob 16. na pokopališče  v   Dravljah.  Rodbina Burgar jeva
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu tn Kum-boru 18. v Dubrovniku in Splitu 17, na Visu 16, v Ljubljani 15.5, v Beogradu 15, na Rabu 14, v Mariboru 13.9, v Sarajevu 12. Davi je kazal barometer v Ljubljani 755.5. temperatura je znašala 5.2.
— Vlom v železniški vagon. Oni dan je bilo vlomljeno v vagon tovornega vlaka štev. 45 na postaji v Brežicah Iz vagona je bilo ukradeno 14 metrov sifona in 6 kg težak zavoj blaga, v skupni vrednosti 1350 din Pošiljke so bile o d premij ene iz Maribora za Beograd Vlomilec je najbrž vrgel ukradeno blago iz vlaka blizu kolodvora In ga kasneje odnesel v svoje skrivališče.
_ Zasledovan vlomilec. Orožniki zasledujejo 291etnega Pavla Malovrha iz Planine v občini Crni vrh nad Polhovim Gradcem Zasledovani Malovrh je nevaren vlomilec, ki krade po samotnih naseljih v škofjeloških hribih. Sredi preteklega tedna je vlomil tudi v vilo Borisa Krev-jja na Golem brda Odnesel je 5 odej, ze-
Iz Ljubljane
—lj ProSjava 70 letnice ča^no^a predsednika SPD dr. Tominška. V soboto bo praznoval prvak naših planincev znani ljubljanski advokat g. dr. Fran Tominšek, častni predsednik Slovenskega planinskega društva, 70 letnico rojstva. Rojen je bil 26. novembra 1868 na Griču ali na Slatini pod Gornjim gradom in Bočno. V zadnji številki »Planinskega Vcstnika« mu je napisal urednik, njegov brat Jože k lepemu življenjskemu jubileju toplo pisan članek. Osrednje društvo ^PD pa priredi slavljencu v soboto ob 20. v verandni dvorani notela Union pozdravni večer
—lj Sprememba določil o kajenju v obeh gledališčih. Ban dr. Natlačen je izpremenii določila o kajenju v bifejih opernega in dramskega gledališča v Ljubljani tako da se določila paragrafov ukaza deželnega predsedništva za bivšo Kranjsko zdaj glase: »V vseh gledališčnih prostorih razen v bifeju v I. nadstropju je prepovedano prižigati pipe, cigare in cigarete ter kaditi. Kajenje jc dovoljeno le v bifejih za občinstvo v I. nadstropju.  Prostor  za kajenje
mora biti v času kajenja t. j. pred pri-četkom predstave in med odmori zadostno zračen z elekt. prezračevalno napravo. Pri obeh izhodih iz bifeja morata biti postavljeni na vidnih mestih po dve posodi z vodo za tobačne ostanke in ogorke vžigalic. Gledališka uprava more po svojem osebju skrbeti za točno izpolnjevanje tega predpisa. Prav tako mora skrbeti tudi za to, da noben kadilec ne odide iz bifeja s prižgano cigareto, smotko ali pipo. Prepoved kajenja mora biti s primernim opozorilom vidno označena v vseh gledaliških prostorih razen v bifeju. Prepoved kajenja velja tudi za vse igralce, statiste in drugo osebje. Četudi bi bilo kajenje v zvezi z igro samo. Nadzorno oblastvo sme na prošnjo uprave Narodnega gledal'šča dopustiti izjeme od navedene prepovedi.
—lj Popoldanska predstava dr. Kraigherjeve »Školjke« bo v Šentjakobskem gledališču v nedeljo 27 t m ob 15.15 Igra je izvrstno naštudirana in je dosegla pri obeh dosedanjih uprizoritvah, pri občinstvu in kritiki izredno lep uspeh- Pri predstavi sodelujejo prve moči odra. 29. t m. ob 20.15 pa se uprizori Školjka« v korist društva Knjeginje Zorke — pododbora v Ljubljani. To sta obenem poslednji uprizoritvi tega izvrstnega domačega dela.
—lj Pripravljalna dela za zidanje vojaške grobnice pri Sv. Križu. Nedavno je mestna občina sporazumno z vojaškimi oblastmi sklenila zidati vojaško grobnico (kostnico) na pokopališču pri Sv Križu Danes so delavci že začeli izkopavati kosti vojnih žrtev na vojaškem pokopališču ter se lotili pripravljalnih del. Tehnični opis grobnice bomo objavili ob priliki.
_lj Angleško dTustvo v Ljubljani opozarja svoje člane na današnji družabni večer, katerega se bo udeležil tudi g. univ. prof. John A. Zvetina iz Chicaga, ki bo Imel kratko predavanje o ustavnem ustro ju Združenih držav ameriških.
—lj Sokol n. priredi v soboto 3. decembra Miklavžev večer v veliki dvorani Ka- 1 zine. Igra priznani »Odeon« jazz, 1
—lj Sokolsko dnsiUo opozarja sokolstvu naklonjeno občinstvo na svojo telovadno akademijo, ki jo priredi v četrtek, 1. decembra ob 20. v Sokolskem domu v Šiški. Društvo je zastavilo vse sile, da bo ta akademija dostojna proslava 20 letnice osvobojenja in ze din jenja. Podroben spored, pri katerem bo sodeloval tudi pevski zbor Narodne čitalnice v tiski, bomo objavili v soboto. — Odbor.
—lj Zborovanje učiteljev. Sresko učiteljsko društvo JUU LJubljana, okolica zahodnega dela bo imelo svoje redno zborovanje v soboto 26. t. m ob 9. v magistra tni dvorani v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Na dnevnem redu Je tudi zanimivo predavanje ge. Angele Vo-detove »O nalogah današnje žene ■ posebnim ozirom na učiteljico«.
—lj Iz legije koroških borcev. Krajevna organizacija legije koroških borcev v Ljubljani priredi v soboto, 26. t. m. ob 20 članski sestanek in sicer v restavracijskih prostorih pri ^šestici«. Tvreeva cesta. Pozivamo vse svoje članstvo, da se sestanka udeleži v polnem številu in privede s seboj še neorganizirane tovariše. Sestanek Je važen!
Najnovejše, kar nudi Amerika samo 1 krat na leto: plesno in glasbeno revijo
*m W+ w £% T> T T ¥7 6 \T Uf TP A hlestečega humorja in razkošja M ML JU V MI 1 al ML   9 V ML M. /m    Robert Taylor — Eleanor PoweIl
(Broad way Melodles 1988)    KINO MATICA, 21-24, ob 16., 19. in 21. ari
—lj Ljudska univerza v Ljubljani- Dre vi bo predaval prof. Lucijan M. škerjanec o razvoju slovenske glasbe. Predavanje je brezplačno in se bo vršilo v mali dvorani Filharmoničnega društva  (Kino Matica).
Priče tek ob 20. uri. m_     £3_i___
u_     Predavanja ljubljanske Sadjarske
In vrtnarske podružnice se bodo vršila še ves ta mesec, ker se prične tečaj o zele-njadantvu sele 5. decembra. Prihodnje predavanje bo danes kakor običajno ob 19. v v—dvorani na L drž. realni gimnaziji (realki) v Vegovi ulici. Predaval bo g. nadzornik Josip fitrekelj o > zimski po vrtnini«. Članstvo in gostje vabljeni. Vstop prost.
—lj Vid vasln od si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprasanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana.
Zadoščenje po krivem obsojenim
Obsojeni na smrt in
bodo pa dobili
Maribor, 23. novembra Naši javnosti je gotovo se v živem spominu senzacionalni proces proti bratoma Ivanu in Josipu Marcuzziju in MIhi Zemlji ču iz Drvanje pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah, ki so bili obtožem, da so v prevratnih dneh v Drvanji umorili nekega moškega in ga oropali. Nihče ni vedel, kdo je umorjeni in pokopali so ga, ne da bi ga spoznali. Zločina so najprej osumili družino Marcu zzijevih. To so bili primorski rojaki, ki so žgali opeko. V burnih prevratnih dneh so tu pa tam tudi po malem tihotapili in so prišli v stik z raznimi ljudmi. Leta 1921 so oblasti Josipa in Ivana Marcuzzija zaprle in v zapor je morala tudi Josipova žena Ana. Več mesecev so bili v preiskavi nato pa zaradi ;>omanjkanja dokazov Izpuščeni.
Leta 1926 pa je bil proces obnovljen. Našle so se priče, ki so zelo obremenjevale Marcuzzijeve in osumile tudi posestnika Miho Zemljica Glavni priči sta bila kovač Geček in viničarka Laza Kovačiče-va. Viničarka je izpovedala, da je umorjenega moškega popre je videla pri Mar-cuzzijevih in je trdila, da je imel pri sebi mnogo denarja. Kovač Geček pa je povedal, da je neke temne noči šel proti Mar-cuzzijevi hiši in videl tri moške, oba bra ta in Zemljica ko so iz kleti aesh ne kega človeka, Ana Marcuzzijeva je Daj* pri tem svetila. Truplo so položili na vo? - a prepeljali v gozd pri Sv. Benediktu Na podlagi tega so bili Marcuzzijevi in žemljic ponovno obtoženi ln Čeprav so trdili, da so usodne noči peljali samo zaklanega prašiča v Maribor, njihovemu zagovoru ni nihče verjel. Obtoženi so bih za vratnega umora, češ da so neznanca izvabili v klet in ko je pil vino, so ga s
eni na dosmrtno ječo, zda] .ooo slin odškodnine
sekiro udarih po glavi. 19. septembra leta 1926 so bili vsi trije pred mariborsko poroto obsojeni na smrt, Ana Marcuzzi pa na 3 leta robije. Obsodbo je potrdila tudi višja instanca in kmalu bi bili vsi trije obešeni. Sele leta 1927 so bili po-milosčeni na doživljenjsko ječo. Prepeljali so jih v mariborsko kaznilnico. Ana Marcuzzi je presedela tri leta svoje kazni, a :eta 1929 so jo izpustili. V zaporu so vsi trdih, da so nedolžni. Zanje se je zavzel dr. Komavli, ki je na svojo roko vodil preiskavo o zagonetnem zločinu in zbral toliko razbremenilnega gradiva, da je sodišče ugodilo njegovi zahtevi glede ob nove procesa. Leta 1931 je bila v Drvanji na mestu izvršena rekonstrukcija zločina, na podlagi katere so ugotovili, da Geček v temi zaradi oddaljenosti ni mogel točno videti, kaj se je dogajalo. Njegovo pričanje so ovrgli. Zadeva se je vlekla še do leta 1935. naposled so bili pa vsi trije izpuščeni. Izkazalo se je, da so res nedolžni.
300.000 DIN ODŠKODNINE
Dolgotrajni proces tn zapor je uničil Markuzzijevim in Zemljicu vse imetje in iz ječe so se vrnili kot siromaki, telesno in duševno strti Njihov zagovornik je zahteval da <*e jim prizna odškodnina. O Le m sc razpravljale že vse instance, zdaj oa ie stol sedmorice y Zagrebu odločil, da se jim mora izplačati 300.000 din oškod-nine. Josip Marcuzzi dob' 66-700 din, Ivan in Ana Marcuzzi 84.669 din, poleg tega Ivan Marcuzzi še 67.000 din za Izgubljeni zaslužek in ker ni več sposoben za delo. a Miha Žemljic 58 766 din. Tako so zdaj ne samo mornlno temveč deloma tudi gmotno vsi dobil5 odškodnini- za prestane krivice
Nov položaj v šahovskem veleturnlrju
na Holandskem
Dva nova Fineova poraza — Keres vodi — Tudi Botvin-
nik postaja nevaren
Amsterdam, 22. novembra Razen partije Reshcvskv-Botvinnik so bile v ponedeljek zvečer odigrane vse prekinjene partije. Pri tem je prišlo do dveh senzacij Ur. Aljehin je svojo zelo siabo pozicijo proti Reshevskemu še rešil na remis, Ke-shevskv pa Je porazil Finea. Izgleda, da je imel pri tem Fine posebno smolo. Ravno ko je z velikim trudom popravil svojo slabo pozicijo in imel že siguren remis v rokah, je prekoračil čas za razmišljanje ter tako le še izgubil. Partija Botvinnik-Keres je končala remis.
Rotterdam, 23. novembra. Snoči je Di-lo tu igrano 11. kolo turnirja osmih najboljših šahistov sveta. Prineslo je doslej najvažnejše spremembe v teku turnirja. Predvsem je treba omeniti Euvvejevo lepo zmago nad Fineom. Fine Je kot beli tokrat prvič v t-urnirju otvoril z damskim kmetom in ne, kakor vedno doslej, s kraljevim. Pri tem je že kmalu v začetku zagrešil taktično neprevidnost, da je dopustil tako zvano dunajsko varianto dam-skega gambita, ki so se ji mojstri zadnja leta radi prevelikih komplikacij raje izogibali. Zanašal pa se je morda, da dr. Euwe ne bo variante točno poznal. Do 13. poteze je tekla partija identično z znano partijo Fine-Griinfeld iz Zandvoorta leta 1936. Dr. Euwe je kot črni po znanem receptu žrtvoval figuro za tri kmete. Doslej je veljala celo ta varianta kot slaba za črnega. Toda dr. Euwe je imel za partijo s  Fineom  v  13.  potezi pripravljeno
očividno skrbno izračunano novost, ki, Kakor izgleda, obrne položaj v prid črnemu. Fine je prav kmalu zašel v težak položaj. Crnj je energično napadel pozicijo belega kralja, ki je rohiral na damsko stran. Zaman je Fine poskušal, da prodre skozi falango sovražnih kmetov in tudi sam pride do napada. Fine je moral žrtvovati v to svrho skakača in še celo trdnjavo. Kjegov napad pa se je ponesrečil. Dr. Euwe je dal eno figuro nazaj, izsilil zamenjavo dam ter s kvaliteto več šel v končnico. Ze v 30. potezi se je moral Fine vdati. Drugi pomembni rezultat včerajšnjega kola je sijajna zmaga Botvinni-ka na Capablanco. Capablanca se je kot čini branil proti damskemu gambitu z Nimcovičevo indijsko obrambo, ki je v tem turnirju prav posebno priljubljena. Botvinnik se je držal Rublnsteinove variante, pa je* sprva zašel s pasivno igro v nekoliko slabši položaj na damskem krilu. Potem pa je podvzel energično pro-tiakeijo v središču in na kraljevem krilu. Izgleda, da Capablanca tej akciji ni posvetil dovolj pozornosti. Botvinnik je s prostim kmetom prodrl do e6, nato pa s krasno žrtveno kombinacijo izsilil še napredovanje tega kmeta v damo. V 40. potezi se je Capablanca udal. Pravijo, da Je to doslej najlepša partija na turnirju. — Ostali dve partiji sta prekinjeni. V važnem srečanju Reshevsky-Keres je bil Re-shevskv v Nimcovičevi indijski obrambi dolgo v prednosti  in  Keres  si je jedva
utegnil ustvariti protišanse na damskem krilu. Ob prekinitvi pa je položaj že približno enak, vsaka stran ima po enega prostega kmeta. Remia je najverjetnejši izid, čeprav še ne siguren. Dr. Aljehin je v Španski partiji proti Flohru v komplikacijah srednje igre dobil kmeta, ki ga drži še tudi v prekinjeni poziciji ter ima izglede na zmago. Radi reduciranega materiala pa remis še ni izključen.
Stanje po 11. kola: Keres 6 in pol (1), Fine 6 in pol, Botvinnik 6 (1), dr. Aljehin 5 (1), Capablanca 5, Reshevskv 4 In pol (2), dr. Euwe 4 In pol, Flohr S (1). Nocoj bodo odigrane prekinjene partije. Ce Keresu proti Reshevskemu uspe vsaj remis, bo že v vodstvu. Botvinnik bo v slučaju remija z Reshevakvm napredoval že na 2.—3. mesto ter ima sedaj tudi že izglede na zmago v turnirju, zlasti ker, kakor pravijo, igra od kola do kola boljše.
Iz Šoštanja
— Za 20-letnieo osvobojenja. Oni dan so se zbrali v Sokolskem domu val zastopniki šoštanjskih narodnih in kulturnih društev z namenom, da se po razgovore o skupni proslavi 201etnice Jugoslavije in letošnjega 1. decembra. Sestanek je vodil starosta Sokola g. Rozman. Po daljši in vsestranski debati so prisotni sklenili, da se bo na večer 1. decembra vršila velika slavnostna akademija s pestrim sporedom in ob sodelovanju vseh šostanjskih kulturnih društev. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela občina. Na sestanku je bil izvoljen poseben 6-članski delovni odbor z zastopnikom občine, ki bo določil podroben program proslave.
— Kolodvorski prizidek bo kmalu kor*-čan.. Vendarle. Dolgo je trajala gradnja sama, dolgo pleskanje in ostala notranja dela. Končno so sedaj že šipe v oknih, zakuriti bo še treba in nova čakalnica — namenjena baje pacientom iz TopolSice — bo začela služiti svojemu namenu. Naš pritlični kolodvor je s prizidkom dobil novo lice. Še prepleskali so ga in mu oja-čili razsvetljavo. Moti pa ga še ograja. Kakor vse kaže, bodo postavili na noge kar 'prejšnjo staro in že vso polomljeno ograjo, ki so jo zaradi zidave začasno odstranili. Ce človek gleda že kar lične ograje okrog raznih privatnih in manj eksponiranih hiš in hišic, začuti ob pogledu na kolodvorske deske neprijeten kontrast. Naj bi merodajni krogi uredili tudi to zdaj ko se že enkrat vrši renovacija v kolodvorskem poslopju in okrog njega.
— Tragična smrt dveletnega otroka. Družino rudarja Javornika na Lilijskem griču je te dni zadela težka nesreča. Dveletni edinček Ivan je postal žrtev plamenov. Zgodilo se je to v petek zjutraj, ko je njegova mati za kratek Čas zapustila kuhinjo in šla nakrmit kokoši. V njeni odsotnosti je otrok najbrž stikal po kuhinji in se približal tudi štedilniku, v katerem je še gorel ogenj. Kako se je z Ivančkom potem godilo, ne ve nihče. Ogenj je moral oblizniti njegovo obleko in nesrečni otrok je postal živa bakla. Ko je prišla mati, so ognjeni zublji že opravili svoje delo: otrok je ležal na tleh ves opečen Obleka je dobesedno zgorela na njem, samo okrog vratu je še visel ozek trak blaga. Tudi las ni imel več, ušesa so bila vsa prežgana. Domači so takoj poklicali zdravnika, ki pa seveda ni mogel rešiti mladega življenja. Dve uri po nesreči je otrok umrl. Ta smrt spet glasno kliče: starši, pazite na otroke!
— Zaradi sPnavke bi parkljevke. Sest anjsk a občina je razglasila, da se letošnji živinski sejem na dan sv. Katarine 25. t, m. radi pojavov slinavke m parkljevke ne bo vršil.
— »Za narodov blagor«. To igro pripravlja sokolski oder. Bo to otvoritvena predstava letošnje sezone sokolskega gledališča.
SPORT
— Slalom klub »84« opozarja članstvo, da se sigurno udeleži IV. rednega občnega zbora 24. t. m. ob 20. v salonu restavracije hotela štrukel. Vhod Iz Kolodvorske
ulice. Odbor,
v soli
Učitelj kaže učencem aliko zebre. No, Jurček. katera žival je to?
— Konj v kopalnem t riko ju, gospod učitelj, — se odreže Jurček.
STROKOVNA SODBA
— Kako dela tvoj krojač?
— Imenitno. Obleka, ki jo naredi on, se ne raztrga do predzadnjega obroka.
v soli
Dijaki se hočejo ob koncu šolskega leta zahvaliti profesorju za njegov trud. Na kateder odidejo trije in eden pravi:
— Hvala, gospod profesor, za vso skrb, ki ste jo posvečali našemu razredu. Pred vašim prihodom nismo znali nič, zdaj pa znamo desetkrat toliko.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din L—,
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko, — Popustov za male oglase ne priznamo.
PRODAM
tSeseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 9 Din
JABOLKA
štajerska, zimska, zelo okusna, plemenite fine vrste kakor ka-nada, citronke. lederic* itd., kg po 5 in 6 din. zaboji od cca 50 kg brutto za netto, franko postaja kupca sa H predujma, ostanek po povzetju razpošilja: Eksport »Jabolka«, Maribor. Pobrežje, Gosposvetaka 56.
59. a
mm
mm
OREHOVA JEDRCA prima blago prodaja na debelo Josip Simičič, Nova Gradiška.
2710
PRODAM visok cilinder št. 54 Marhlin. kamenčki (Baukasten) po nizki ceni. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2713
RAZnO
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 9 Din
50 PAR EMLANJt
ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov. gumbnic Velika zaloga perja po 6.75 din >Julljanac Gosposvetska c. 12.
Neprernočj jive Hubertnse
trenčkote m vse vrste dežnih plaščev. oblek, perila t L d.
najboljši oakup pri P R E S B E R,
.jubijana, Sv. Petra cesta 14.
KLIŠEJE
ENO VEfBAlVNE
JUGOGUAFIKA
STAnOMUlJA
M EBLO V ANO SOBO čisto in snažno išče mlajši boljši gospod   v centmmu mesta. Ponudbe na upravo Usta pod »Soliden«. 3671
MEDAKNA
Ljubljana, židovska ul. 6, nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najnv 'ji ceni. 2670
Makulatura! papir
proda
uprava „Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica Stev« §
Stran 4
»8COV1N8KI IfAEOIK arada* «8. mwwii1im 1M8.
_;_-       -   •   a - -      .. ___,_
fitc*. 2n4
Borovniški viadukt
zapisan razpadu?
Železniška proga bo preložena in novo smer bitje te
Ljubljana, 23. novembra V javnost so začele prodirati vesti, da ae boroa-niška viadukt seseda, da a zrak razjeda hrastove pilote< in celo, da je že vožnja po viaduktu nevarna. Teh vesti p-» najbrž niso razširili strokovnjaki, saj bi sicer ne bile tako fantastične. Borovniški viadukt je v resnici v nevarnosti in kakor kaže, ga bodo pustili propasti, že zaradi tega bi bilo potrebno, da bd o 2^uimivem tehničnem vprašanju spregovorili sami strokoamjaki ter pobili naivne govorice in nepotrebno beganje ljudi. Naj ob tej priliki navedemo le nekoliko stvarnih podatkov, ne da bi se spuščali v podrobna tehnična vprašanja in napovedi.
Vzdrževanje borovniškega viadukta zahteva velike stroške. Viadukt je namreč opeoni,
opeka pa čedalje bolj razpada
zaradi vremenskih vplivov. Nekateri oboki so že znatno poškodovani in prej ali slej bi bilo treba ves objekt temeljito po-pravi'i. Popravilo bi zahtevalo velike stroške. Zato je nastalo vprašanje, ali bi bilo še vredno popravljati okrog 80 let staro stavbeno delo, ker bi tudi s temeljitim popravilom ne mogli za vselej preprečiti razkroja opečnih obokov in stebrov, ki so izpostavljeni dežju in snegu ter zmrzovanju. Zaradi tega je tehnična komisija preiskala temelje viadukta, da ugotovi, ali bi bilo še rentabilno trošiti večje vsote za popravljanje. Temelji so pri vsaki stavbi glavno. Viadukt so zidali pred 80 leti, ko še v stavbarstvu niso uporabljali cementa. Temeljev tedaj še niso mogli betonirati. Niso jih pa tudi mogli zidati v močvirnatem terenu neposredno na zemljo. Morali so zabiti y mehka tla nešteto hrastovih pilotov, in sicer globoko pod ravnino talne vode. Tudi nestrokovnjakom je znano, da les, ako je delj časa v vodi, okameni ter da hrastovi piloti, zabiti v močvirnata tla ali v samo vodo postanejo sčasom najboljši temelji, nič slabši kakor betonski piloti. Tako je splošno znano, da Benetke stoje na pilotih, narejenih iz hrastja, ki je raslo na Krasu.
Pri preiskovanju temeljev borovniškega viadukta je pa komisija odkrita nekaj preseneti jrvega:
talna voda se je znižala za več decimetrov!
Pravimo presenetljivega, ker npadec talne vode pomeni začetek trohnenja pilotov pod viaduktom. Voda je namreč upadla toliko, da piloti ob normalni vodni višini niso več povsem v vodi. Odkritje je bilo še tem bolj presenetljivo, ker so hkrati ugotovili, da je talna voda upadla za-
radi regulacije Ljubljanice; da lana upa-
dec vode zaradi regulacije Ljubljanice lahko tako katastrofalne posledice, prej strokovnjakom ni prišlo na misel. Pač pa se strokovnjaki zavedajo, da talna voda na Barju ne sme mnogo upasti, ker bi se sicer
Barje spremenilo v puščavo;
barjanska zemlja razpade v prah, ki ga lahko imenujemo pepel, ako se preveč presuši in potem ne more več rasti na nji nobena rastlina. Prav zaradi tega bo potrebna velika zapornica pri cukrarni (denar za njo že imajo), da bodo z njo regulirah višino vode na Barju.
čim so strokovnjaki ugotovili, da piloti borovniškega viadukta niso več povsem v vodi, temveč da so včasih okrog 30 cm nad ravnino talne vode, so že skoraj povsem obupali nad viaduktom, če bi ne bilo drugega izhoda, bi viadukt «ncer lahko še rešili; morda bi se dala celo zopet zvišati talna voda s kakšnim jezom. Vsekakor bi pa lahko zbe toni rali nove temelje, ali opornike. Toda to bi zahtevalo najbrž mnogo več stroškov kakor zgraditev novega viadukta, če upoštevamo, da bi stari viadukt morah tudi pozneje vedno popravljati. Zdi se pa, da se ne bodo odločili za nobeno teh rešitev: ne za betoni-i'anje. odnosno popravljanje temeljev starega viadukta in ne za novi viadukt. Kratkomalo
preložili bodo železniško progo.
Novo smer proge baje že trasirajo. Zadnjo besedo bo imelo seveda prometno ministrstvo.
Tudi preložitev proge ne bo poceni; železnica bo po preložitvi precej daljša, če bo nova proga držala skozi Vrhniko pod Sv. Tremi kralji na Logatec, ali če jo prelože na pobočja hribov borovniške kotline.
Borovnica bi morala dobiti tudi novo postajo,
če bi se je pa železnica izognila, bi bil kraj zelo prizadet; zdaj živi predvsem od losne industrije.
S tem seveda še ni rečeno, da bodo morda že letos opustih vožnjo po borovniškem viaduktu ali da se bo viadukt zdaj zdaj podrl. Hrastovi piloti še niso trhli in tudi zrak jih ne razjeda. Toda proces trohnjenja se v resnici začne, ko prodre do lesa zrak. ker se na lesu kmalu naselijo glivice. Piloti še niso bili dovolj dolgo v vodi, da bi že okameneli. Vendar je les najbrž že vsaj tolike otrdel, da ne bo trohnel tako naglo, kakor bi, če bi bil mlajši. Toda to vedo strokovnjaki najbolje. Baje je prometno ministrstvo že temeljito poučeno o zadevi. Vsekakor kaže, da bodo progo najbrž preložili in da se bodo tega dela lotili že kmalu.
Jubilejna številka »Grafične revije«
Svojo posebno vrednost ima po razkošni opremi in
moderni tehnični ureditvi
Ljubljana, 23. novembra »Grafička revija« izhaja v Zagrebu in že 12. leto služi članstvu grafične organizacije v izpopolnitev njegove strokovne izobrazbe in utrditev stanovske zavesti. Po večini objavlja članke v srbohrvaščini in v naših krajih jo čita jo zgolj ljudje, ki so v tesnejši zvezi z tiskarstvom. Jubilejna številka >Grafičke revije«, ki je izšla ob 70-let-nici grafične organizacije, je pa povsem slovenska, po gradivu in kot grafični izdelek. Menda bi jo lahko mirno imenovali Grafična revija. Dolžni smo opozoriti na njo širšo javnost, ne le zaradi jubileja grafične organizacije  in zaradi   nekaterih tehtnih
strokovnih Člankov, temveč, ker je grafična umetnost eno najpomembnejših meril kulturne stopnje naroda. Sploh pa je tako zvana črna umetnost zelo tesno zraščena s kulturnim življenjem in bi lahko rekli, da kroji obleko misli, ki stopa pred javnost v obliki knjig, časopisja in drugih grafičnih izdelkov.
V velikem svetu so dandanes tiskarne predvsem industrijski obrati in nikakor ne več delavnice umetne obrti, da vzdevek »črna umetnost« ne zveni več tako kakor je v prejšnjem stoletju in še morda tik pred vojno. Tudi pri nas se grafična podjetja modernizirajo od leta do leta Stroji
vedno bolj izpodrivajo delovne aile. Zdi ae, da v takšnem času in vzdušju ni več med
rfiki, tipografi, tistega posebnega ognja, je razvnemal umetnike črne umetnosti '▼ umemoatnem stremljenju prejšnje čase; toda le na videč sleherni tipograf dandanes v resnici ni m^H, toda črna umetnost se je vendar izredno razvila v primeri % razvojem pe}šnjHh desetletij. Primerjajte samo opremo slovenskih knjig pred vojno in zadnje čase! Ali, primerjajte predvojne ilu-stmcije v naših revijah z dandanašnjimi ilustriranimi revijami! Za to primerjavo vam bo lahko dobro shižHa zlasti jubilejna številka Grafične revije. Izdajatelji so nedvomno dosegli svoj namen. Če so hoteli z opremo revije dokazati, da je nase tiskarstvo na evropski višini ter da Ljubljana v tem pogledu prednjači drugim mestom v državi.
Revija obsega, brez oglasov, nad 60 strani. Zbranega je mnogo strokovnega gradiva, ki ima za čitatelje nedvomno večjo vrednost, kakor bi jo imeli prigodni, jubilejni članki. Pozornost pa predvsem privlačuje tehnična oprema, zlasti ilustracije in tako zvani kra-sopis. Izdajatelju, prosvetnemu odseku Zvezne organizacije SGRJ v Ljubljani, je bilo omogočeno revijo opremiti tako razkošno predvsem zato, ker so nekatere ljubljanske tiskarne podarile barvne priloge (tri-barvni bakrotisk, pet barvni offsertisk, tri-barvni tisk s ploakanic itd.), litografije in reprodukcijo lesoreza, papir je pa darovalo neko slovensko podjetje. Vendar v reviji niso zastopane vse tiskarne, da bi lahko primerjali med seboj njihove izdelke.
Besedilo je uredil A. Strekelj, dopolnil pa D. Kosem. V primeri t nekaterimi literarnimi  slovenskimi revijami, je Grafična
revija se precej dobro jezikovno ob rušena, vendar motijo tu in tam nekateri germanizmi in v slovenščini še neuvedeni balkanizmi, da jih tako krstimo, ker se pri nas nimajo domovinske pravice. Kar se tiče strokovnih člankov, je treba priznati, da so pisani z vso strokovno resnostjo in temeljitostjo, vendar so delno premalo nazorni, zlasti za grafična naraščaj, ki bi mu predvsem morali biti namenjeni. Starejši tipografi so že tako v stroki doma ali se pa več ne zanimajo za novejše postopke v litografiji, fotolitografiji, za fototehnične postopke itd. Nekateri članki so pa splošno zanimivi, tudi nestrokovnjak jih prečita z zanimanjem, n. pr. Pintarjev članek o zakonu harmonije ter zlatem rezu. Med raznoterosti mi ima posebno ceno Fajfarjev članek o slovenskem delavskem tisku, ker je pisec zbral podatke o vseh delavskih listih, ki so izhajali pri nas, od začetka »Kmetijskih in rokodelskih novic« do lani. Posluževal se je dr. Šlebingerjevega bibliografskega pregleda »Slovenski časniki in časopisi«, a nekatere zanimivosti je izsledil tudi sam
Revija ima svojo posebno vrednost predvsem po razkošni opremi in moderni tehnični ureditvi, ki kaže višino naše grafične stroke, dalje po svojih številnih strokovnih člankih in še posebej po krasopisih Stanka Gladnika in Ivana Kleca.
Potrebno bi bilo, da bi takšna strokovna revija, seveda skromnejše opremljena, izhajala v Ljubljani, kjer sicer izhaja tudi precej nepotrebnih revij; omogočilo bi jo sodelovanje tiskarniških podjetij in grafične organizacije. Zanimanja bi bilo za njo dovolj tudi v javnosti, ne le med grafiki, l če bi bila dobro urejevana in če bi jo izda-| jatelji primerno propagirali.
Denar odloča
o vojni in miru
Zunanji politiki Anglije daje smer londonsko trgovsko
središče City
Med nedavno grozečo napetostjo v mednarodni politiki se je mnogo govorilo o tem, kdo prav za prav vpliva na angleškega nunistrskega predsednika Chamberla-ina in njegove odločitve. Možje, kakor Churchil. Halifax in drugi, o katerih se je
mislilo, da dajejo smer angleški zunanji politiki, so ostali v odločilnih trenutkih
povsem v ozadju in dogodki so šli mimo njih. Nekateri so celo odkrito izjavili, da ne soglašajo s Chamberlainovo politiko. Značilen pojav med vso krizo, tudi v dneh.
na politične probleme pod očesnim kotom svetovnega gospodarstva tudi v časih, ko je bila Avstralija komaj odkrita, Azija in Amerika pa še nista bili raziskani. Osvajanje Indije je tipičen primer, kako je nastajal angleški imperij. Tudi Kanado je obvladala angleška gospodarska organizacija, družba Hudsonovega zaliva, že dolgo prej, predno je postala angleška kolonija. Prehod oblasti iz zasebnih v državne roke je zavzemal v raznih delih imperija različne oblike, toda njegov smisel je bil
ko je kazalo, da visi svetovni mir na lasu. i vedno isti. še v začetku, našega stoletja
je bil popoln mir na borzah. Zlasti ion donska borza fe bila ves čas trdna. Londonska City je najbrž vse dobro vedela. In vse kaže. da so tudi v zadnjih važnih dogodkih v mednarodni politiki odločili nazori in stališče londonskega trgovskega središča — londonske City.
iN euvUle CnamberiaJn
O Citv se je govorilo vedno v najrazličnejših odnošajih in najbolj nejasnih preo-kretih. če hočemo-odgovoriti na vprašanje, kakšna je realna podlaga tega trgovskega ^edišča, kako daleč sega vpliv gospodarskih organizacij in gospodarskih krogov sploh na angleško politiko, moramo poseči nazaj v angleške zgodovino. Tako se nam pokaže, da recimo Indije niso osvajali vojaki angleškega kralja, temveč denar in oborožene čete, ki so ščitile angleške trgovske naselbine Vzhodno-indijske družbe. Razmeroma šele pozno, leta 1857, je bila Indija izročena angleški kroni in postala je angleška v državne-pravnem smislu, ko je morala krona ščititi interese angleške zasebne trgovine. Dotlej je vladala v nji Vzhodnoind.jska družba, v onih časih najvplivnejša finančna skupina londonske Citv. najvažnejša gospodarska organizacija vsega središča svetovne trgovine.
To je bil že vzrok, da je gledala City
ie posegla ena finančna skupina londonske City, Transvaalska družba, neposredno v zgodovino angleškega imperija s tem. da je potegnila vso državo v vojno z Buri. V bistvu je pa šlo za zaščito interesov te finančne skupine Ker so bili dokaj veliki, so postali interesi imperija Globoko prepričanje, da se interes: angleškega zasebnega gospodarstva krijejo s splošnimi interesi angleškega naroda je že več nego angleška tradicija; to. je postala že vera angleške politike. Viscount Palmerston, angleški zunanji minister sredi preteklega stoletja, je dejal nekoč: r-City ne pozna prijateljev, niti sovražnikov, ona pozna samo svoje interese in ti se ne izpreminjajo«. 2e iz tega je jasno razvidno, da se nikoli ne presojajo ti interesi iz čustvenega vidika ali celo po načelih morale. Značilno je pa *a odločilne mnže City in za način, kako« vplivajo na aneleške državnike, da znaio potisniti čustvenost in moralo v ospredje javnega mnenja kadar zahteva tako zaščita njihovih interesov.
Tipičen primer so bile napoleonske vojne. City ni samo financ.rala vojne proti Napoleonu, temveč je plačevala tudi propagandno službo, ki je obdelovala javno mnenje vse Evrope. Takratni listi so ji bili enako odprti kakor so ji zdaj stolpci angleškega svetovnega tiska, izhajajočega v milijonskih nakladah. Podobno je bilo leta 1914 in takoj po svetovni vojni. Zanimivo je, da je bila smer vpliva City v teh primerih vprav protislovna. Leta 1914 se je City bala nemškega razmaha in hotela je za vsako ceno streti nemško konkurenco. Zato je oznanjala neobhodno potrebo poraziti Nemčijo. Toda že v dneh, ko je nastopala angleška delegacija na mirovnih pogajanjih v Versaillesu. se je jela City bati porasta francoske in ameriške trgovske moči, bala se je za svoja tržišča v Nemčiji. Iz tega je nastala ogorčena borba med City in Lloyd Georgom, v kateri so nazadnje kaor vedno zmagali gospodarsKi ^vnteresi. Anglija je ptodpirala Japonsko proti Ameriki in Nemčijo proti zahtevam Francije glede c>dškodnine.
Kar se tiče sedanje krize in stališča londonske City do nje, je treba omeniti, da je Chamberlain izraziti zaupnik City. Sedanji predsednik angleške vlade je posegel v politiko pozno. Do svojega 50. leta je
bil velemdustrijec in trgovec, dočim so prepuščali politiko v rodbini, iz katere je prišlo v pretekloeti več odličnih državnikov, slavnemu Neuvillovemu bratu Austi-nu. Ni dvoma, da bi imel Neuville Chamberlain tudi 6e bi ne Imel trajnih stikov a prijatelji iz trgovskega sveta, sam zelo globoka čustva za interese City. In v dneh, ko se je odločilo vprašanje nove ureditve interesov velesil v Evmni m morda tudi v rugih delih sveta, je londonska City na ves glaa klicala, da je treba za vsako ceno ohraniti mir. Njeno stališče je. da je mir donosnejši od vsake vojne, za kar lahko doprinese zelo tehtne dokaze. Celo industrija orožja je za ohranitev sedanjega miru, kajti med splošnim oboroževanjem je mir donosnejši od vojne, ki bi seveda omejila odtok orožja na notranji ali pa vsaj na zunanji trg.
Kako naj bi se pa ta mir organiziral gospodarsko to niti fcmdonskt City zaenkrat še ni jasno. Za temeljno idejo velja še vedno stara teza, da je za konec gospodarske vojne in gospodarske krize neobhodno potrebno, da Nemčija in Italija opustita svoja prizadevanja glede gospodarske neodvisnosti, svoje štiriletke in omejevanje konzuma. Ni dvoma, da bo Chamberlain pri novih pogajanj h zelo odločno branil to stališče. Posledice bodo potem pokazale. da-H je bila njegova politika vsaj za neposredne Interese Anglije pravilna, kakor je zatrjeval po povratku iz Mtln-chena.
Trdnjava Francoske banke
Zadnje čase se je mnogo govorilo o Ma-ginotovi liniji, ki jo ima Franc;ja na svoji vzhodni meji. Francozi imajo pa še eno podzemno trdnjavo in sicer v samem Parizu. To je Francoska banka — Banque de France, ki jo opisuje Anglež John Brangwyn v svoji pravkar izdani knjigi >Everybodis Pariš«. Banka je 25 m globoko pod zemljo Prostor, pod katerim leži, je ograjen z gosto mrežo bodeče žice, po kateri je napeljan električni lok. Razen tega so pa tu se drugi varnostni ukrepi, ki jim je namen pregnati vlomilce že na površju*
V podzemne prostore se pride po stopniščih z dvigali in po vijugastih predorih. Ko pride človek končno pred prva vrata, se lahko prepriča, da je to res prava trdnjava, kajti vrata so debela en meter in tehtajo 8 ton. Ključavnice na njih ne vidiš, stena, kamor so vrata vzidana, je debela 6 m. Vsa ta rxKizemiLa utrjena zakladnica je opremljena z različnimi pripomočki in napravami, da lahko os ane v nji 2.000 ljudi skozi šest mesecev, ne da bi jim bilo treba na površje. Tu so skladišča živil, voda, razsvetljava, kurivo itd. Tu bi lahko ljudje udobno živeli pol leta, saj imajo na razpolago kuhinje, spalnice, radijsko postajo in krasno urejeno ventilacijo, tako da je zrak vedno čiat in da se lahko po potrebi takoj odstranijo strupeni plini.
Najzanimivejša naprava, po kateri se Francoska banka razlikuje od podobnih podzemnih trdnjav v drugih velikih mestih, je pa gumb, ki vesta zanj kvečjemu dva stražarja. Če pritisneš ta gumb, se vsuje na zlato v banki več tisoč ton peska, ki vse zlato pokoplje pod seboj. V drugih državah imajo urejene zakladnice tako, da zalije zlato voda. Francoska naprava ima to prednosst, da pesek ničesar ne poškoduje. Seveda bi morali delati več mesecev, če bi hoteli zlato izpod peska odkopa ti. Vsak državljan lahko da v Fran' *ki banki shraniti zlato in srebro, samo spevki za' to uslugo so zelo visoki.
L-
Neizprosen boj
Nekateri učeni črnogledi pravijo, da bo človeštvo nazadnje poraženo in uničeno po neznatnih bitjih — mikrobih, termitih ali podganah in da bi se bilo to že zgodilo, če bi se ljudje neprestano ne borili proti tem svojim sovražnikom. Bili bi se namreč že tako razmnožili, da bi nas doslovno požrli. Srdit boj proti podganam bijejo recimo v Nemčiji in vendar imajo teh škodljivcev Še nad 65,000.000. tako da pride na vsakega prebivalca ena podgana. Najboljše sredstvo za pokončavanje teh glodalcev so mačke. O tem, kako pripravne so mačke za pokončavanje podgan pa vemo pri nas malo.
Navadna mačka, ki more odpreti svoje čeljusti samo tako, da je med zgornjo in spodnjo 4 cm presledka, seveda ni pripravna za boj proti podganam. V ta namen so potrebne posebne mačke, ki lahko bolj odpro čeljusti. In takih mačk imajo v Berlinu mnogo. Hranijo jih na občinske stroške in vsaka ima ovratnik z grbom nemške prestolnice. Kar se tiče prehrane, so mnogi laiki mnenja, da se lahko taka mačka hrani s podganami in da sploh ni treba skrbeti za njeno hrano. Toda to ne drži. Vprav tako mačko je treba doma dobro hraniti, ker lovi in davi podgane samo za zabavo, ne žre jih pa ne.
r. W.:
V zelene
18
peklu
Na velikem dvorišču je plapolal ogenj. Pred toldami. siromašnimi kočami, pokritimi s travo, so se igrali indijanski otroci.
Dva moža sta prišla prišlecema naproti.
Mladenič je zadrhtel, ko je spoznal v enem starca, ki ga je bil oparil z vrelo kavo.
Gaučo je nekaj vneto razlagal in Indijanca sta samo prikimala.
_ Darilo  sprejemajo...  je  zašepetal gaučo
mladeniču. Starec je odšel v eno izmed koč, od koder je prinesel dolg črn lok in več puščic. Mirno je stopal iz pragozda. Za njim je stopal gaučo, potem pa več žen in otrok...
Na robu pragozda so se pasle krave. Starec se jim je približal, legel je vznak v travo in napel dolgi lok ob stopala. Trdi les se je napel in puščica je švignila naprej. Najbližja krava je še nekajkrat prestopila, potem se je pa zgrudila. Dolga puščica ji je bila prebila vrat. Bila je skoraj takoj mrtva.
Še štirikrat je ustrelil starec na svoj čudni način in vedno je zadel.
Naselbina je bila rešena lakote. .. Mladenič je pomahal s klobukom in vzpodbodel konja. Bil je
že lačen, toda veselilo ga je, da je z dobrim delom vsaj deloma popravil storjeno krivico.
V taborišču je bilo živahno Na treh vozovih so bili pripeljali zaloge bencina, novine in tudi pošto z doma.
Mladenič je dobil tri pisma. Vsa tri so bila od očeta, pisana lastnoročno. Odšel je z njimi v šotor. Nekaj pisem je bilo tudi za polkovnika Mor-risa, ki je bil še vedno nekje nad pragozdom, kjer je iskal jezero.
Ure so tekle počasi in vsi so se ozirali samo nad pragozd, kdaj se bo končno, pojavilo letalo polkovnika Morrisa. Počasi je legala večerna megla na krajino, oglašale so se cikade, a letala še vedno ni bilo od nikoder. Večerja je čakala neden taknjena, kajti bilo je nrvič, da se polkovnik Morris tako dolgo ni vrnil.
— Samo za dvanajst ur ima zaloge, —se je oglasil naenkrat dr Marson in izgovoril tako morečo misel vseh.
Vodja ekspedicije je bil namreč že deset ur z letalom nad pragozdom.
Možje, ki so bili pripeijali bencin,, so sedeli okrog ognja blizu taborišča in zdaj je nekdo tiho prenoval otožno pesem, ki je s svojo melodijo privabljala solze v oči.
Stari Goodley je pripravljal suhi jad in komaj je zamigljala prva zvezda ha "večernem nebu, je prižgal ogenj, da bi letalec našel taborišče.
Cikade so žvrgolele svoje pesmi, možje so-pa mečkali v rokah cigarete.
--.....; _.-
Mladi Gray si je v razburjenju grižel nohte.
Tako je minilo več ur. Na vzhodu je bila že napočila zarja, ko se je slednjič začulo brnenje motorja.
Nad temnim pragozdom sta se pojavili dve beli luči, pritrjeni na krilih Morrisovega letala. Brnenje je postajalo vedno močnejše in naenkrat se je pojavila nad taboriščem ogromna črna pika. Polkovnik Morris je nekajkrat zakrožil nad letališčem, potem si je pa s svetlobno bombo, pritrjeno h krilu, razsvetlil ravnico, kamor se je hotel spustiti. Cez nekaj minut je že segal v roke svojim prijateljem. Za njim je zlezel iz letala težko pričakovani Hales.
Med jedjo je polkovnik Morris pripovedoval, kaj sta bila s Halesom doživela.
— Pomislite, da sem morda že desetkrat letel mimo jezera, pa ga nisem nikoli opazil. Šele včeraj je obrnil nase najino pozornost oblaček dima, ki se je dvigal nad pragozd. Krenil sem z letalom tja in obrnil šele nad kronami dreves. Tam sva zagledala jezero. Dostop do fij&ja je bil težak, vendar sem pa sklenil tvegati vse. Posrečilo se je nama spustiti se toda ponoviti bi tega ne hotel *n t-idi nobenemu izmed vas bi tega ne dovoiil. Oborožena s sekiricama sva skočila proti drevesom in posekala sva jih precej, toda ielo je napredovalo zelo počasi Tedaj je pa šinila Halesa v glavo srečna misel. V okolici ni bilo nobenih človeških sledov in zato sva zažgala pragozd. Nikar ne mislite, : da je gorel hitro. Trikrat sva ga zažgala, trikrat
so švignili plameni po tleh in nizkem grmičevju, pa so se vedno ustavili pred gozdnimi velikanL Šest ur sva se mučila, predno sva si za silo utrla pot. Zdaj jezero ni več tako skrito, kakor je bilo. Šele potem sva se zavedla, da boste v skrbeh, kje sva in hotela sva se vrniti. Toda Hales je ugovarjal, češ, da bi bilo pametneje razgledati se poprej malo po okolici. To je naju zadržalo še dve uri, toda ugotovila sva po raznih sledovih, da je nekje blizu jezera skrita indijanska naselbina. Zdaj pa zdaj sva slišala celo pasje lajanje nekje v daljavi. Pognala sva motor, se gladko dvignila in zdaj sva zopet tu. Jutri se pripravimo na pot, pojutrišnjem pa ... Pojutrišnjem se šele prične naša prava pustolovščina.
Polkovnik Morris se je ozrl na pragozd in zamahnil z roko: Bomo videli, kaj nas čaka tam... Čakalo jih je delo, delo in zopet delo.
Pred pol ure so razorale tri čolnom podobne kabine vodo v šest mogočnih vodopadov in letala so se spustila na globoko vodo ter pridrsela k nizkemu bregu.
Polkovnik Morris je po posvetovanju s Halesom izbral kraj za taborišče in zdaj je pet mož z mladim Grayem postavljalo šotore. Iz letal so prinesli orodje in šotore. Sekira in teslo sta se zapičila v mala drevesa, da bi nasekala kole za šotore.
Samo kapitan Wills je bil oproščen dela. V rokah je držal karabinko in pazil, da bi se kdo ne pri-bližal taborišču.
fjfcajnjt Josip Zupančič — ga >Narodno
mmm Za upravo in lnaeratnl del Usta Oton Chriatof — Val v Ljubljana