0 •1» O Edini slovenski dnevnik & m :: v Zedinjenih državah :: f * Velja za vse leto ... $3.00 J Ima nad 8000 naročnikov. # GLAS NARODA List slovenskih delavcev T Ameriki. * The only Slovenian daily 0 & :: in the United States :: S & • Issued every day except tjj : Sundays and Holidays : & TELEFON PISAENE: 4687 COETLANDT. Entered m iecoad-Class Matter, September SI, 1903, at the Post Office at New York, Ruder the Act of Congress of March 8, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 GOETLANBT* NO. 259. — ŠTEV. 259. NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 2, 1912. — SOBOTA, 2. LISTOPADA, 1912. VOLUME XX.— LETNIK XX« Zadnji trenutki otomanske vlade v Evropi. Bolgari zopet porazili turško armado. --Balkanski zavezniki predložijo v Carigradu svoje pogoje za sklenitev miru. -a- GRŠKI USPEHI NA MORJU. -O-- Turška vojna ladja potopljena v solunskem zalivu. -Velevlasti v nepriliki. - Ruska se izjavila v prilog balkanskih dežel. London, Anglija, 2. novem. — ladjo "Feth-i-Bulend". Ladja s«' Poročevalec tukajšnje "'Times'jc potopila v petih minutah, brz« »javlja i/. Sofiji- sledeče: Dunaj Avstrija. 2. novembra. - "Turki so napravili včeraj o- Dunajska "Reiehspost" objavlja bupen poizkus, izpreineniti polo- nanes poročilo svojega poročeval-žaj. Na begu se nahajajoče čete ca poročnika NVagnerja, ki se na-,«» se /.brale med ("'orlu in Istran- haja pri bolgarski armadi. Porodijo. ter so dobile ojačenje iz Ca- čilo je bilo oddano v četrtek in s<* vigrada. Bolgari so jih pa zopet glasi: premagali ter zavzeli Corlu. Is- "Zadnja velika bitka je prešla t raridijo in Rodosto. v četrtek zjutraj v odločilni sta \'s4-pra skupaj se j«- zbralo k;i- dij, ko je začelo levo krilo liol^n kih ">«MHK> Turkov pri ('orli. Slo-'rov pri liunarhisarju z ofenzivo, viti albanski general se je izkrval. Velika bitka se je začela s strašil 20.000 možmi pri Midiji in sr je nim klanjem. V ponedeljek je bi-»»dpravil proti Yi/.i. kjer je naletel la zmaga Bolgarov popolna, na bolgarske čete pod poveljstvom "V torek zjutraj so se vrgli generala Kutinheva. Bolgari z največjo hrabrostjo na "Pora/ Turkov je bil popolen; sovražnika in so v kratkem raz bi če se jim je posrečilo zopet priti li turške vrste. V gozdu so se vina svoje ladje ali če so jo ubirati šili ves dan hude bitke. Tekon proti vzhodu, ni nič znano. boja se je razdelila turška glavn; "Pri Drinopolju se je vršila vojna sila v mase brez vsake zve-včeraj huda bitka. Izid še ni! ze. Branili so se jako slabo, znan." Istočasno je napadlo desno kri- Carigrad, Turčija, J. nov. — to Bolgarov turške postojanke pri Dan« s popoldne j«- poslat vrhovni Lule Burpas in zagnalo Turke iz poveljnik turških čet več brzo- njihovih utrjenih postojank naju vk, v katerih naznanja, da je zaj. Bolgarsko pehoto so topni-turška armada zavzela Banarhi- carji izvrstno podpirali. V najkri-sar tri- da je porazila Bolgare bli- tičnejšem trenutku se jim je po-/u Vize; (r la Kom teh brzojavk st> sreeilo zadržati sovražnika. S po-imeli Bolgari velike izgube. Brzo- močjo topov so zavzeli Bolgari javka, ki naznanja zopet no za- večino turških utrdb v bližnjem vzetje Bunarliisarja. j»* bila od-1 boju. Nekatere so zavzeli z nasko-»i;ii:.» danes popoldne ob polupe-1 kom brez pomoči topničarjev." tih. Pravi nadalje, da je zveza bol- Pariz, Francija, 1. nov. — Iz garskih kolon pretrgana. Carigrada naznanjajo vest. da je Carigrad, Turčija. I. nov. — zaprosila turška vlada angleško Kakršenkoli je izid strašne bitke, vojno brodovje, da naj pride skoki se je vršila na zapadnih poboč- zi Dardanele v Carigrad, jih Izdrandija gorovja v Traciji Sofija, Bolgarsko, 1. novem. — jo ho vsekakor prištevati med Bolgarske čete so zavzele danes največje bitke na svetu. Skoraj turško mestece Demotica in so s nepretrgoma so se vojskovali vo- tem onemogočile vsako zvezo med jaki štiri dni in tri noči. Ponoči Drinopoljem in Carigradom, je svetil mesec vojskujočim se ju- Kustendje, Romunsko, (brez- TAAP SHOWING POSITION OF THE ARMIES iW THE BALKAN WAP^y . Na naši sliki vidite balkansko: i bojno polje, narisano po vcerajš- i njih vesteh, po porazu turških čet pod Nezim pašo. Ce ste pazljivo: zasledovali naša dnevna poročila, i se na tem zemljevidu popolnoma , ahko spoznate in imate tako to-( čen pregled te vojske. Poglejte lajprej grške čete: te imajo sedaj prosto pot v Solun, ker so ta-'" ko hitro in uzpešno napadle Tur- ke v Tesaliji. Epiru in jugozapad-ni Macedoniji. Pri pogledu na Novi Pazar vidite srbske čete pri bolgarskem zapadnem krilu. Šle so skozi Novi Pazar, Gorenjo in Srednjo Macedonijo in prekinile Turkom komunikacijo severno od Kuprili, južno od Skoplja. Turške čete, katere so zapodili Srbi od tukaj v beg, beže od Kuprili do Soluma, pa to je sramotni beg. in nikako umikanje. Uprašanje je. če bodo prišli Turki začasa v Solun, da bi počakali grške sile. Pa tudi če pridejo, se bodo težko branili pred složno grško vojsko na suhem in na morju. Do danes se še ne ve, če pride do bitke v Monastiru, četudi naznanjajo Turki, da bodo ostanki njihovih čet počakali tukaj združeno grško in srbsko vojsko. Tako je na prvi, ali veliko težje in nevarnejše je na drugi strani. Včeraj smo i obširno poročali o umikanju glavne turške sile pod Nazim pašo, da-nes pa vidite vse točno narisano. Bolgari so razbili Turkom drugo { obrambeno črto med Charlo in | Lule Burgasom. Na zemljevidu j vidite tretjo turško obrambno črto v Chataldja, kamor so se zaklo-1 nili Turki po prvi zmagi. Danes je prišlo poročilo, da so jih Bolgari odpodili odtod, sedaj jim pa ne preostaja drugega, kakor si poiskati zavetja za predzadnjo črto med Radosto na marmorski obali in Midio na Črnem morju. Na zemljevidu vidimo krvavo bojišče, na katerem bode , če da Bog srečo, Balkan za vedno pokopal krvoločnega Turka. il nakom. Točnih poročil o uspehih ni, širijo se pa senzačne vesti o tur-šžkih porazih. Danes so razburjene Turke nekoliko potolažile brzojavke, ki naznanjajo ugoden položaj turških čet. Kako strašno je bilo klanje zadnjih dni je najbolj razvideti iz tega, da so pripeljali danes v Cari- žičnim potom), 1. nov. — Poraz turške armade pod poveljstvom Nazim paše je odprl bulgarskim četam pot v Carigrad. V diplomatskih krogih sodijo, da prid« do položaja, ki mora privesti do evropskih zapletIjajev. Največja nevarnost pa preti Carigradu samemu. Večina izvedencev je pf-epričana, da se Turki grad nad •">( H K» ranjenih vojakov.! ob obrambni črti pri Tatalji. ki / ranjenci je prišlo veliko število naj ščiti glavno mesto, ne bodo dezerterjev. postavili v bran. - Veliko ogorčenje in preseneče-j Ako pridejo mase poraženih in nje je povzročilo danes objavlje- demoraliziranih vojakov nazaj v no dejstvo, da se je posrečilo vee- j glavno mesto, je težko naprej po-raj ponoči neki grški torpedovki vedati. kako naj bi varovali pred j.riti v solunski zaliv, kjer je raz- njimi prebivalstvo. To bojazen Rtrelila turško vojno ladjo "Feth- ima večina prebivalcev, ki so si i-Bulend". Poveljnik torta se bo svesti dejstva, da se gre za usodo moral zagovarjati, ker ni prepre-(turške države. čil tega grškega napada. j Nadalje poročajo, da se je vr- C ari grad, Turčija, 2. nov. — šilo v neki mošeji tajno zborova-Daiies navsezgodaj zjutraj je pri-j nje turških fanatikov. Na zboro-šla vest, da sta turška in bolgar- vanju so hujskali duhovniki na ska armada končali sovražnosti, klanje kristjanov. Vojaki so vsled štiridnevne bitke Ko so prišle vesti o nadaljnih tako izmučeni, da se ne morejo turških porazih, so ukazale obla-vojskovati. sti, poostriti obsedno stanje. Atene, (irsko, 1. novembra. —J Položaj beguncev iz Kirk-Kili-Preteklo noč je neka grška torpe- seha in Drinopolja je obžalova-dovka razdejala v solunskem za- nja vreden. Kakih 10,000 ljudi, livu se nahajajoči turško vojno med temi žene in otroci je nasta-ladjo "Feth-i-Bulend". Drzen na- njenih na dvoriščih mošej. Bojijo pad je opazil sovražnik šele tedaj. se. da bi nc izbruhnila kaka na- j ko je bilo prepozno. Torpedovka ! lezljiva bolezen, ni čisto nič poškodovana, Turki Carigrad, Turčija, 1. nov. —; so pa za eno vojno ladjo revnejši. Z ozirom na konferenco, katero ■ Carigrad, Turčija, 1. nov. — so imeli v četrtek šefi diplomatic-■ Neka brzojavka iz Soluna potrju-'nih zastopstev glede položaja v je vest, da je neka grška torpe-; Carigradu, je obiskal danes av-dovka potopila v solunskem zali-;stro-ogrski poslanik marki de Pavu se nahajtjočo turško vojno i l&vici Noradinghian Effendija, ministra za zunanje stvari. Posvetovala sta se večinoma o tem, kako bi se ohranil mir v mestu. Če bj se ljudstvo razburjalo vsled mogočega nadaljnega neuspeha Turkov, sta sklenila poklicati nazaj eno divizijo, katera naj bi u-stavila vse vojaške begunce med Cataljo in Carigradom. Sicer pa vlada v mestu red. Trgovina se nadaljuje, čeravno se igra v višinah Tracije strašna žaloigra. CarigTad, Turčija, 1. nov. — Essad Paša, poveljnik turških čet v Skadru je brzojavil 30. okt. poveljniku turškega kora v Solunu, sledeče: "Pošljite mi novih čet. Te postojanke nemorem več vzdrževati s samimi Albanci." Essad Paša je sam Albanec. V Eli Bassanu, vasi 64 milj južno od Skadra, ki ima 15.000 prebivalcev. se je oglasilo k orožju izmed 10.000 Albancev samo 3000. Tudi tainošnji poveljnik zahteva novih čet. Atene, Grško, 1*. novembra* — Grki so zasedli danes turški otok Samothrace v Egejskem morju. Otok ima kakih 5000 prebivalcev, večinoma kristjanov. Belgrad, Srbija, 1. nov. — Srbski vojni urad je poklical pod o-rozje tretji razred rekrutov. Kakor hitro se preoblečejo, jih pošlje v oni del Macedonije, katerega so Srbi zasedli. Služili bodo za rezervo. Moč srbske armade je silno prestrašila prebivalce osvojenih krajev, posebno mohame-danske Arnavte. Zadnji so prisegli zvestobo kralju Petru. Mnogo jih je položilo orožje in povedalo imena onih Turkov, ki so najbolj trpinčili kristjane. Arnanti so o-pustili dosedanjo pokrivalo fez, in nosijo srbske čapke. CarigTad, Turčija, 1. nov. — Nek turšk; oficir, ki je padel pri zavzetju Kirk-Kiliseha v bolgarske roke, je sledeče izpovedal: "Že osem dni smo stradali in lačni vojaki niso bili na noben način sposobni za boj." Ko so ga vprašali o sedanjem stanju turške armade, je rekel: "Nobenega upanja ni več!" Ko je nastala pri zavzetju tega mesta med vojaki velika panika, so se trije oficirji ustrelili. Berolin, Nemčija, 1. nov' — Veliko ogorčenje vlada tukaj vslecl očitanja angleških in francoskih listov, da so krivi turških porazov nemški vojaški učitelji in nemške tovarne orožja. Tako francoski kakor angleški listi beležijo dejstvo, da so turško armado vežbali nemški vojaški učitelji-armada je opremljena z nemškimi topovi. To je seveda hud poper za domišljavega Miheljna. Dunaj, Avstrija, 1. nov. — O-klopna križarka "Marija Terezija" je dobila ukaz. da odpluje v Solun; ta korak je bil izvršen v sporazumu vlasti, poslati vojne ladje v turška vodovja, da varujejo kristjane pred mogočim klanjem. London, Anglija, 1. nov. — V tukajšnjih diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da bo bolgarska armada iz več važnih vzrokov zasedla Carigrad. Tega Bolgari sicer ne naznanjajo, menijo pa, da pride najhitrejše do miru, ako morejo staviti Turkom mirovne pogoje v njihovem glavnem mestu. Obenem bi mogli Bolgari varovati kristjansko prebivalstvo v Carigradu. Belgrad, Srbija, 1. nov. — List Stampa poroča, da je poslala Visoka Porta dva posebna poslanika na Dunaj. Poslanca naj bi zaprosila Avstrijo za prijazno intervencijo za konec vojne. List temu pristavlja, da je misija turških poslancev nepotrebna, kajti balkanske države se ne bodo dogovarjale z nobeno drugo vlastjo, ampak naravnost z Carigradom. Berolin, Nemčija, 1. novem. — Evropske vlasti se še niso^ sporazumele, če naj posredujejo v balkanski vojni že sedaj, ali po pričakovani bitki pri Tatalji, ki se nahajajo samo 25 milj pred Carigradom. Sklenile pa so, da ne čakajo iniciative Turčije, da jih naprosi za posredovanje. Petrograd, Rusija, 1. novem. — "Vjedomosti" objavlja danes in-terviju z ruskim ministrom za zunanjosti g. Suzanovom, ki je izrazil upanje, da ostane vojna loka-lizirana na Balkan. Istočasno pa je izjavil, da Rusija "ni za mir za vsako ceno" in da se v tem pogledu ne more pridružiti vlastem. Gospod Suzanovov je naglašal, da je Ruska pripravljena za vojno, meni pa, da bo mogoče ugoditi gospodarskim interesom Avstrije in drugih dežel brez prelivanja krvi. PREGLED DNEVNIH NOVIC. — Nemški državni zbor je sprejel pri prvem branju proti "Stan-; darg Oil Co." naperjeno petrolej-j sko predlogo. — Zrakoplov 'Duesseldorf II.' s katerim sta se preteklo soboto dvignila v zrak Amerikanca Watts in Atherholt v Štutgartu na Nemškem pogrešajo še danes. — V Cubi so se vršile predsedniške volitve, ki so pretekle še precej mirno. Najbrže so zmagali konservativci. — Col. Theodore Roosevelt je j govoril včeraj zvečer v drugič ta teden na nekem shodu v Madison Square Garden v New Yorku. — V prvih desetih mesecih tega i leta se je izkrcalo na Ellis Islau-du 750,553 naseljencev. — V Central parku v New Yorku je nek avtomobil povozil prometnega redarja, ki je umrl za zadobljenimi poškodbami. Policija je prijela štiri sumljive osebe. — Strašen orkan je razdejal mehikansko obrežno mesto Aca-pulco. — Atentator Schrank upa do- j biti majhno kazen za napad na j Roosevelta. Pričakuje celo, da bo j Roosevelt prosil zanj. — V razpravi proti dinamitar-dom so prebrali sedemsto pisem kot obtežilni material proti 45 obtožencem. Bogata vdova poročila hotel"1 klerka. Včeraj se je na skrivnem poročila vdova F. N. Stanley iz Greens Farms, Conn., ki ima $80.000 letnih dohodkov s I. E. Martinom, prejšnjim klerkom v Manhattan hotelu. Padel skozi okno. Včeraj je padel iz tretjega nadstropja hiše štev. 63 Perrv cesta, 581etni Enos Skunneres. Bril se je pri oknu. pa ga je skoraj gotovo napadla božjast, ker je že dolgo časa trpel na tej bolezni. Mlad zločinec. 141etnega Rasquale Panpiere štev. 122 Union St., Brooklyn, ki je že dvakrat zapustil šolo in je pred meseci skoraj povzročil železniško nesrečo, ker je navalil i na tir starega železa, so izročili brooklvnski otroški sodniji, ki ga je obsodila v sedemletno Truant šolo. Denarje v staro domovini pošiljamo: 50 kron ......... za $ 10.25 100 kron ......... za 20.35 200 kron ......... za 40.70 400 kron ......... za 81.40 500 kron ......... za 101.75 1000 kron ......... za 203.00 2000 kron ......... za 405.00 5000 kron ......... za 1013.50 Poštarina je všteta pri teh svo tah. Doma se nakazane s vote po polnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Nase denarne pošiljatve razpo sil j a na zadnje pošte c. k. poštno hranilnični urad na Dunaju t naj krajšem času. Denarje nam poslati je najpri-ličneje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pia mu, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft. FRANK 8AEJ3E&, 82 Cortlandt St., New York, N. Y 6104 St. Glair Avenue, N. H. Clmtad, 0, Nelicenzirane banke omejene. Albany, N. Y„ 1. nov. — Glavni pravdnik Carmody je danes odločil, da ne sme nobena tujezem-ska banka naložiti na kako tukajšnje posestvo denar na legalen način. To se tiče velikih posojil, ki jih nakažejo banke v slučaju stiske, posebno pri trustih in posojilnicah v hipotekah. Deklica zgubila spomin. 30. okt. so pripeljali v Policlinic bolnico lTletnega dekleta, katero je na poti v prodajalno izgubilo spomin. Ne spominja se popolnoma ničesar več: pri njej so našli karto z besedo "Bonamio", ki je skoraj gotovo njeno družinsko ime. Belgijski konzul se išče. Washington, D. C., 1. nov. — Bolgarska vlada je zaprosila državni departement. da naj naznani. kje se nahaja iz Meridie, pu-catan. Mexico izginoli konzul. Pri predvčerajšnji ustaji so baje konzula utaknili v nek zapor. Državni departement bode ugodil prošnji. $1000 za Whitmannovo glavo. Znanci družine ineustrašenega državnega pravdnika Whitmanna so prišli včeraj na sled zaroti, ki se snuje v njegovo pogubo. Celo stvar je izdal nek prejšnji kaznjenec, ki je rekel, da so pripravljeni njegovi štirje tovariši ustreliti Whitmanna. da zadobe $1000, ko so razpisani od voditeljev zarote. ('etvorica se že baje nahaja na poti v New York. Državni pravdnik je dobival zadnje čase polno grozilnih pisem in se mu ne zdi to nič kaj nenavadnega. i - t di Krosni novI In brzl parnik MARTHA WASHIHGT09 (Avstro-American proge) odpluje ▼ soboto dne 16. novembra vožnja do Trsu s*mo 13 dni. do Trsta ali Reka - - $36.00 Cena voznih listkov: do Ljubljane - - . $36.60 do Zagreba - - - - $37.20 $*P TU Rltmr (IN europe) <0 h ^ HON ASTIR s K« ^^ r? W SPLOVLJENJE 'NEW YORK A" Harun al Rashid. (Turška povest.) —o— Prav za prav mu je bilo ime Ali i Bogdanu- lit-g, toda mi smo ga imenovali "modri Haruu al Bas-; hid ', to pa zato. ker se je vedno balial z modrostjo turških sodnikov, kar je tudi on sam preje bil, predno so Franki dospeli v deželo in vse drugače nr«*dili. Sleherni dan je sedel ob gotovem času v kavarni, ako je pa bilo vreme le j količkaj lepo pa pred kavarno, j Tam je mirno puAil svoj argile, ] poleg sebe imel malo sklenieo er- , n^ k;iv»' in gledal na šetajočo mno* žico ter čakal, ako kdo k njemu pride, da mu pove svoje dogodke. Poslušale-.-v mu ni nikdar manj kalo ; meti njimi so bili tudi mladi "Franki" in pazljivo poslušali njegove pripovedke, dasi mu uiso vse vrjeli kar je povedal. Starec je bil pa overjen, tla poslušalci smatrajo vse za resnico in nikdar vpričo tujcev iz zapada izrazil svojo nejevoljo o zapadni kulturi. In tako so postali prijatelji 'Fran" ki" in stari llarun al Rashid. Naj-raje pa je pripovedoval dogodek, kako je on kot kadi Padišaha, se zvijačo nadkriljeval frankške sodnike. "Zgodilo se takole"', je pričel pripovedovati. "Nekega dne je prišel m lat li Kelim Kfendi v Ka-pudanovičevo prodajalno s pre progami, tam si zbral najlepšo 1 erzijsko preprogo — lepo preprogo tkano z rudeeo, modro in belo svilo — pustil si to zaviti in z njo odšel. < > plačilu ni spregovoril nobene besede, prodajalec pa tudi ne. Pomislite gospod, danda-t! < pri teh slabili časih, ko je vsakdo vesel, tla kaj proda si je pa> Kapudanovič mislil: kupec mi je dober za dve sto goldinarjev. Znan je sicer v vsej deželi kot velik lopov ta Kelim — Allah od-| pusti mi to psovko, toda žal resnično — toda ima bogatega strica Aehmeda. po kterem bode podedo" val, zato ima kredit. Zato Kitpudanovič ni nič govo-i ril o plačilu in čakal dva, tri me-! seee. Potem se je ojunaeil, in ko I je nekega dne srečal Kelima. ga * je spomnil za plačilo. Toda slabo je naletel. Kelim ga je srpo pogledal in napravil preseneten o-' braz in rekel: "Preprogo naj ti' plačam? Kako preprogo 1 Prodajalec je še vedno mislil, da se Kelim norčuje. Ko je pa \ i-; del, tla je Kelim ostal resen, se je ! prestrašil in ga prosil: "Vendar: se moreš spomniti, gospod! Perzijska preproga za opravljanje molitve, najlepša v moje j zalogi. Takoj si jo s seboj vzel. 1'bog človek sem in nemorem pogrešati tako zgubo." Kaj hočem obširno govoriti, go* | spod * Kelim je obstal, da ni nikdar kupil tako preprogo in zato tu
  • :> frankov posamezna oseba. in pol milijonov Francozov poseduje skupaj 4 in pol milijarde in pride na vsaeega posameznika I2<»0 frankov, kar tudi ni še bogastvo. Potem pride na vrsto pol drugi milijon državljanov, kteri vsak ima 21.000 frankov premoženja; 240.000 Francozov vlastuje po 50.000 do 100.000 frankov: 1155.700 oseb po 100.000 do 250,-; 000 frankov ; 25.000 oseb p;t 500.-|000 do milijona frankov, hi tako smo dospeli do milijonarjev. Od teh ima 10.900 skupaj 2 milijarde, lia posamezniki pride okolu dva milijona frankov. 4.220 Franco- 1 zov imenuje svojo last 2 do 5 milijonov frankov in imajo skupaj 12 miljard; 552 Francozov ima 5 do 10 milijonov, skupaj 4 miljard; 280 oseb lastuje 10 do 50 1 milijonov, skupaj 4'_» miljarde; 7o Francozov pa je "izvoljenih", kteri imajo več nego po 50 mili-I j ono v frankov, toraj skupaj 5'-» miljard. Te številke nam dokazujejo, da se na Francoskem kljubu lepemu i reku "jednakost" kapitalizem tako šopiri kakor v monarhijah: največji del bogastva se nahaja v rokah manjšine ljudi; velika množina naroda pa v obče nema nič, ali pa le neznatno premoženje. ti'A vedel primerja moderno j bogastvo z nekdanjim, ter zatrjuje. da so današnji obrtni kralji bogatejši nego nekdanjo plemstvo in knezi na Francoskem. Nek francoski finančnik, kterega d " i Avenel sicer ne imenuje, pa je najhrže glavar Rotšihlov in letnih dohodkov 20 milijonov frankov. kakor nekdaj kralj Ludovik NI V. Tisoč frankov ima letnih dohodkov po najmanj 200.000' frankov; 250 Francozov ima naj h to več nego po pol milijonov frankov dohodkov; 120 pa vsak več nego jeden milijon; 50 po več ! nego tri milijone na leto; 10 pa po petin več milijonov. Iz tega se sprevidi, da so današnji kralji sladkorja, čokolade, šampanjca, jeicla in stekla bogatejši nego nekdanji velikaši kraljestva. A ti ljudje imajo saj lep izvor, da soj si premoženje sami pridobili in ga tudi lahko hitro izgube, ako ne bodo pazljivi. Princi in visoko' plemstvo bivšega kraljestva pa so svoje premoženje podedovali in postave so jih varovale, da niso zamogli vsega zgubiti. Zatorej so novejši bogataši tudi bolj ponos- j ni na svoje pridobitve. Francoska ! republika je pa s svojimi bogata-; ši zelo neznatna proti ameriškim I milijonarjem in milijardarjem; I samo v New Vorku živi 1400 mi-j lijonarjev in med temi jih je 400, kteri lastujejo po več nego jeden milijon dolarjev, ne frankov! dolgo, asketsko življenje. Ampak skrajšano življenje navadno pomeni podaljšano bolezen. Podalj^l šana bolezen pa pomeni zmanjša-1 no zmožnost do uživanja in torej j tudi zmanjšani užitek. S&* ja. I «u i m am I m* mu ^hfriii** #|j Društvene tiskovine! ^ * * ****** ^ ******* * * * . ^ j.*"** w*^* v*'*'*-** * * * * * * T ISOČE % * * --zahval ima naša slovenska unijska tiskarna za lepe in najcenejše tiskovi- ne od slovenskih društev po celi Amc--i • -jt:^ riki. 11 MILIJONE % % ****** tiskovin je že naredila naša tiskarna za Slovence po celi Ameriki. Praviia, pisemski papir; zdravniška spričevala kuverte vseh mer in barv, spioh izde-lujemo vse mogoče tiskovine po naj-****** nižjih cenah. Točna in vestna postrež-***,V" ka- Slovenci, naročajte svoje tisko-**.**** v^ne v slovenski unijski tiskarni. g^g Clevelandska Amerika, ^^^ 6119 ST. CLAIR AVE CLEVELAND, O. v'prasajte za cene nas, predno se obrnete drugam in prihranili si bodere nekaj denarja. KOJAKI, NAROČAJTE S K XA "GLAS NARODA ", NAJ-VTXJ1 iN NAJCENKJŠI DNEVNIK.___ j« ^ V«llka zfiSoji'i vio« ?ri žtfMnln. I ^^^^^^ ^ ^ r ' ^ l ' ^ | S308 W it-.fr s TV. K., Cie*'e'an ! Rojaki! Slovenci! Vriiničani! I Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini v/hni- > škega okraja je- ; Občinska hranilnica na Vrhniki. 1'osluje še le tretje leto in se ji je zaupalo žv rsrifi en mi- * lijora sedemsto ti?oč kron hranilnih v!og. I V to hranilnico nalaar.jo tntli sodnijc ucnar Icimii »strok l in varovanccv ter župmšča cerkver.i tleuar I Viožon denar obrestuje pc vssKega odbitka, j Za varnost denarja porokuie rc'.\ občina vrhniška :: vs m | svojim premoženjem in vbieslovanje j k-j prekinilo. NAZNANILO. j Vsem našim cenjenim naročnikom naznanjamo, da bodemo od sedaj naprej imeli cene naših pristnih domačih pijač, priob-čene od časa do časa v časopisu "Gias Naroda". j Brinjevec......zaboj 12 steklenic $13.00 ! Tropinjevec .... " <( 4t 12.00 ; Slivovka...... " " ^ " 12.00 : Cognac....... 4< " 4< 12.00 Kneipovo grenko vino " 44 relitei krvi. Kar izlepa je planila na ne- j oboroženo Turčijo. Z ognjem in i mečem, z vešali in natezalnico je I nesel evropsko kulturo v Tripo-j lis! Njegov razbojniški pohod je pritlikavim državicam na Balkanu ustvaril za želj en povod za davno nameravano osvojevalno vojno. .Med Rusijo in Italijo pa je tudi Avstro-Ogrska s težko odgovornostjo obremenjena. Ta država, ki ni v stanu v času draginje obvarovati svoje narode najhujše bede; ki ni v stanu skončati uničevalne vojne svojih narodov; ki obvladuje Ogrsko s silo Tisze in Lukaesa. Hrvaško in Slavonijo s Cuvajevo diktaturo; ki v Bosni in Hercegovini še vedno ni izpolnila svoje štiriintrideset let ne obljube za osvoboditev kmetov od turškega fevdalnega prava — ta država se pripravlja, kakor da v domači deželi nima dovolj posla, da nastopa na Balkanu kot sodnica in rediteljica! Vojni hujskači — njim na čelu dunajsko krščansko-sociulno časopisje — nagovarjajo, da mora Avstrija zasesti Sandžak, če bi Srbija segla po njem. Ampak kaj se zgodi s pusto in gorato de->elo, ni naša skrb. Pohlepu balkanskih kraljev po osvojitvi ne želimo uspeha. Ampak tudi krvi naših vojakov ne maramo prelivati, da utrdimo zakrknjenemu turškemu fevdalizmu oblast nad slovanskimi kmeti. Kdo gospodari v Sandžaku, naj doženejo Srbi in Turki sami! Interesov avstrijskih narodov se ta reč ne dotika. In mala Srbija, ki ne šteje več duš nego dunajsko mesto, ne po-1 stane ponosni velevlasti nevarna niti tedaj, če se razširi za nekaj j siromašnih vasi. Ves Sandžak ni vreden kosti enega avstrijskega delavca. Tudi za avstrijske narode je v teh nevarnih dneh le en bolni klic: Roke proč od balkanske vojne! De eno geslo: Balkan balkanskim narodom! Le ena parola: Ohranitev miru!'* Za svobodo balkanskih narodov. -o- '"Hrvatski Pokret " je priobčil; nastopni veleaktualni, zanimivi \ in poučni članek: Te dni se je razvilo krvavo klanje na Balkanu; odmevala bode! zemlja od gromenja topov, prelite bo na potoke človeške krvi. j In naj je še tako strašna misel na to človeško liircvarjenje. pa i se istotako dviga pred našimi duševnimi očmi grr.ndiozno z^odo-; vinsko ozadje te vojne; prihajajo; nam v spomin veliki, plemeniti motivi. ki navdihujejo milijone duš, da se. prezirajoč smrt, me-j čejo v ogenj. Ko že morajo biti vojne, ko j brez prelivanja človeške krvi ni i napredka, potem je ta balkanska' vojna, v vrsti tolikih vojen, ki so. nastale vsled kakih osebnih kraljevskih muh — vsled spora dvo-i jiee ali trojice — vsled kake ženske dvorne spletke so bili pognani tisoči narodov v krvave bitke kakor v kako klavnico! Da niti ne omenjamo verskih vojen vsled kake slovnične razlike v kaki dogmi — ker tedaj je slednjič gospodovalo samo versko prepričanje. pa k so se za to tudi mase mogle oduševljati. Y balkanski vojni občutimo dih tisočletne zgodovine. Iz naše hrvatske zgodovine. Predstavlja se nam nenavadna pretresljiva tragedija tega naroda: silno na-' predovanje do gotovega viška, a potem stalno, nepretrgano propadanje. Tragična krivda našega junaka se kaže jasno: steklene oči usode zro v nas. »lasno je vsem, da ta vojna od-1 loči usodo evropske Turčije. Leta 13")G je sultan Sulejmanj prestopil Hellespont in udri s svojimi četami v Evropo. In tedaj beleži zgodovina pravo poplavo j Mohamedovih vernikov vse tja 1 do Dunaja. " Polumesee se vije zmagonosno nad križem in strmoglavi ja po vrsti mesta in države. Leta 1381) je bila pri Kosovu poražena srbska vojska in Ma-cedonija je bila vzeta v naskoku.1 Leta 14.">:{ je padla končno tudi glava iztočne rimske države. Carigrad. v roke Turkov. Vsa naša zgodovina je izpolnjena po bojih s Turki. Kjer se je ustavilo turško kopito, tam trava ne raste —| ta pregovor je nastal v našem na-; rodu. Povsodi sta kri in pustoše- j nje označala pot osvojevalne tur-! ške vojske. j V LS. stoletju je začelo naglo; upadanje turške povodnji. Že se prikazujejo pri krščanskih via-1 darjih sanje, kako bi osvojili zopet tudi Carigrad sam, da se na j veličastni cerkvi Aja Sofija polumesee zameni s križem. Turki so bili skozi vse stoletje vedno bolj 1 potiskani in so se umikali nepre-j stan o. V polovici minulega stoletja so bili obkoljeni od novih o-' svobojenih držav, stisnjeni od j vseli strani. Že leta 1K44 je ruski j car Nikolaj I. razpravljal v Lon-' donu z Wellingtouom, kako naj ' bi se razdelila turška država. Iztočno vprašanje ni več stopilo z dnevnega reda. Car je ponudil Angliji Egipt in Kreto. Ali An- glija je tedaj odbila to ponudbo.! Rusija s Carigradom bi jej bila premočan tekmec tudi glede na Azijo. Bolje je ohraniti Turčijo, kateri more Anglija gospodariti, in ne razburjati 70 milijonov iiiohamedanskih podanikov, nad katerimi gospoduje Anglež, nego fijačit 1 Rusijo, izroči vsi jej ključ do Azije. Tega načela se je držala Anglija v krimski vojni in v tur.ško-rnski vojni, ko se jej je posrečilo, da je zmagonosno Rusijo zaprla v Črno morje. Ali tudi Anglija ni mogla zaustaviti naravnega procesa, ki je amputiral bolniku postopno ud za udom. Danes obkoljujejo Turčijo štiri svobodne kraljevine. Ako pa vržemo oko na etnografsko karto evropske Turčije, potem bomo unieli, da je ta poslednja že da\no osvojena po drugih narodih: le temne proge >zi! aču jejo mohamedansko posest . Kaj ji* sedaj naravnejega. nego da oni narodi v evropski Tnr-•iji. ki imajo zemljo v svojih rokah, tudi upravljajo to zemljo.' Tam v 14., 1.1., IG. in 17. stoletju »e turško gospodstvo ni ravno nnogo razlikovalo od kake nadvlade nemških vitezev, ali v *JO. stoletju, ko so osvobojene balkanske države napredovale z velikanskim korakom, ko so v gospodarstvu in upravi daleč nad-kiilile Turke, ko jih ne le sočutje '.a tlačene brate, marveč tudi živ-Ijeiiski gospodarski interesi sililo. da se zavzemajo za njih: sedaj je za Turke zmanjkalo vsake moralne opore za njihov obstanek v Evropi. In če more Italija "v imenu civilizacije" nekega lepega dne udreti v Tripolis, kjer je mogla ua prste sešteti Italijane, ako more Francija vojevati proti Ma-ročanom in si more Anglija držati Egipt, Indijo itd. itd.: kaj je potem naravnejega, nego da balkanski osvobojeni narodi gredo v boj za svoje neosvobojene brate?!! Srbija in Bolgarska ne moreta dalje živeti, ne moreta napredovati. dokler ne bo rešen balkanski problem. Srbija je" s svoje strani zaprta, da ne more svojih gospodarskih proizvodov stavlja-ti po volji na tržišče. A sedaj jej je, za Turčijo, tudi Avstro-Ogrska zaustavila dovoz vojne muni-cije. Ako bi vsaj mejila s Črno goro, potem bi jej bila preko Črne gore odprta pot do morja! — Vsako leto beži tisoče Srbov in Bolgarov iz Turčije v Srbijo in Bolgarsko. Te begunce morata obe državi braniti. Zato so se sedaj loliki nasprotniki združili v eno bojno kolo, zato stavljajo vse na koeko. da enkrat že z orožjem rešijo usodo narodov na Balkanu. — Zgodovina se vrača. Po skoro 600 letih se maščujejo narodi za udretje Sulejmanovo. Sedaj pa ne gre za osvojevalno politiko, ampak zmagati ima načelo, da si vsak narod sam določa svojo usodo. 0 srečen ta. ki hrani vero živo 1 upanje — neornahljivo. Fr. S. Cimperman. Spomin na trnogoro. —o— .Minilo je štiri leta, ko sem imei različne opravke po Balkanu. Danes pa zre eeii svet na one slovanske pokrajine. Trumoma hite sinovi niajke Sl.-ve prostovoljno v boj za svojo domovLio, z željo v srcu: premagati grozovitega turškega tirana. Bog daj le edinosti med fsobrati in kruti Turčin bode premagan. Na svojem sedanjem potovanju gledam v duhu one gorate kraje, katere sem obiskal leta 15M)S. Potoval sem po Bosni, Hercegovini in odšel iz Dalmacije v Crnogoro. Po sedem-unii vožnji iz avstrijske trdnjave Kotora sem prispel po dolgih ovinkih v glavno črnogorsko mesto, Cetiuje. Po planinah so pasli pastirji svojo živino, srečeval sem ubogi narod in se počutil čvrsto dobro med njim. Mnogo sem čul o tolovajih in balkanskih roparjih, pa to je bil le prazen strah. Tako post reži ji v ih ljudi se malo dobi. kot so v onih krajih. Crno-gorka mi je podarila šopek gorskih cvetlic, mlad Črnogorec mi je ponudil pravega tobaka, to vse je bilo tako priprosto, tako gostoljubno. < >b cestah so skrinjice in ker nisem razumel cirilice, sem vpraša! voznika kaj pomenijo. Povedal mi je. da če kedo kaj zgubi, lahko najde pri povratku nazaj v oni skrinjici, če je našel izgubljeno poštenjak. Poštenjaki so pa vsi. ti krepki Črnogorci. Ako bj kdo kako najdeno stvar obdržal hi bil hudo kaznovan zaradi tatvine. A' Cetinju se tujec čisto domače počuti. Neko nedeljo jee n. pr. igrala vojaška godba pred kraljevo palačo. Nekaj vojakov me je poznalo še iz Amerike. Vprašali so me, da naj povem, katera pesem se mi najbolj dopade. tla jo bodo zaigrali. Kapelnik je bil Cell Wid-mer. Zaigrali so "Naprej zastava Slave!"* Tisto nedeljo je prišel kralj Nikolaj med ljudstvo. Z vsakim človekom se je rati razgovarjal, kakor tudi njegovi višji častniki. Na predvečer mojega odhoda • sem se seznanil z visokim vojaškim dostojanstvenikom Vuketi-eein. Obžaloval je, da se nisva prej poznala, ker bi lahko tako še celo z Nikolajem govoril. Ko je prišel takrat še knez Nikolaj. med množico ni bilo nika-ljal osedlauega konja, pa je od-ljal oedlanega konja, pa je od-jalral. Jahanje je njegova najljubša zabava. Knezeva hčer se je čisto nemoteno sprehajala z ruskim poslanikom med ljudmi. V bližini kraljevega parka je pa-sel mlad Črnogorec koze. Tu pa tam mu je katera ušla v park. Ni se dosti zmenil za to in na vprašanje mi je odgovoril, da je to vse knezovo, '"pa tudi mi smo knezovi." škoda, da je tako malo vode v onih krajih, pa to se bode že zbo-ljšalo ker so že takrat gradili nov vodovod za Cetinje. To mesto leži popolnoma med gorami in je skoraj bolj podobno vasi, kakor mestu. Kraljeva palača je pripro-sta, pač pa imajo zastopniki drugih držav krasna poslopja. Ško- da, da je tako hitro potekel cas in sem moral odpotovati. Lepi so oni kraji, čeravno so kameniti. Kaj bode iz njih. Ali bode doseglo tisto jekleno ljudstvo prostost, po kateri hrepeni že toliko stoletji? Upajmo, da jo doseže! ■ — —» —--- To 5n ono. Japonski cesar Mutsuhito in gledališče. Pokojni japonski cesar ni bil nikdar v gledališču. Ko so začeli otvarjati gledališče na Japon-! skein, so prihajali k predstavam I le nižji sloji, dočini se knezi še dandanašnji držijo starih tradicij. Samo ob posebnih prilikah | prihajajo ti v najboljša gledali-' šča. Cesar Mutsuhito si je dal ! včasih v svoji palači predstavljati posamezne igrokaze, ali v javno gledališče ni šel nikdar; cesarica pa se je mnogo bavila z gledišči. Samomor nemškega konzula. V Lvovu v Galiciji se je ustrelil nemški konzul pl. Roden. Imel je ljubavno razmerje z neko lvovsko damo. Konzul je streljal najprej na svojo ljubimko, ki jo je smrtno nevarno ranil, potem pa je ustrelil sam sebe. Konzul je bil mrtev na licu mesta. »ločim so damo prepeljali v bolnišnico, kjer je kasneje umrla. Zaprti prostovoljci. Tz Zagreba se poroča: Na meji so oblasti zaprle 36 mladeničev. ki so hoteli kot prostovoljci odriniti v Srbijo. Prva narodnost, potem vera. Iz Belgrada poročajo: Tukajšnja omladina je dobila od mo-[hainedanske slovanske omladine iz Mostarja v Hercegovini pozdravno pismo, v katerem pravi, da se mora Jugoslovanstvo skupino boriti proti Turkom. Portugalski exkralj. Po poročilih londonskih listov je bivši portugalski kralj Manuel kupil v Jalti vilo, v kateri se j namerava stalno naseliti. Don i Manuel se baje v" kratkem oženi, j Kakor se zatrjuje, je don Manu-i el iskal neveste zadnje dni na Dunaju. Strahovita rodbinska drama. Odvetnik Cornodole v Bukarešti! na Rumunskeni j«1 nenadoma zblaznel. Prišel je ponoči domov, vzel posodo s petrolejem ter polil z njim svojo ženo in dva otro-| ka ter jih ;)otem užgal. Žena in otroka so zgoreli ob strahovitih mukah. Ali ste bolni? Ako trpite na kakiK nepravilnosti želodca, kakor: slabi tek, neredni odčistek, riganje, ako ste slabi, bledi in ako Vaša kri ni čista naročite takoj jedno škatuljo PARTOLA CUKERNIH TABLETOV, katera stane samo $1.00 ter Vam zadostuje za več kot ijeden mesec. Omenjeno zdravilo je od najboljših zdravnikov priporočeno kot najboljše za označene bolezni; in da so v resnici neprekosljivi, kaže dejstvo, da se jih je V tem kratkem času že nad JE D EN MILIJON ška-tulj razprodalo. Dalje ako trpite na katerej drugi bolezni kakor: kašelj, reumatizem, trganje po udih, prsni, plju'ni bo-lezni, bolezni jeter ali ledie. glavobol, izpadanje las, ali katera koli tajna spolna bolezen, ter ste že zastonj tro-I denar. poskusite od najboljših zdravnikov priporo- jj čena zdravila svetovno znane lekarne PARTOS. | Pisma naslovljajte točno na: The PiRTOS PHARMACY 3 160 2nd Ave., cor. lCth St., New York, N. Y. | Slovenski ceniki se pošiljajo zastonj! EDINA SLOVENSKA 1 ZASTAVE, REGAUJE. ZNAK PEČATE IN VSE POTREBS ZA DRUŠTVA IN JED »mmm* j Dolo prve vrste, C_ ' jj F. HERŽE C* 2616 3. LA WNDAI ,B AVB najfinej ' sveže in suho meso, yse po najnižjih cenah. Imam veliko zalogo finih i svežih in suhih klobas, gnjati in plečet VSE JE PRIPRAVLJENO W PREKAJENO PO DOMAČI ŠEGI. ROJAKI! Ne hodite k tujcem, | ki vas že toliko časa do kosti glodajo, temveč podpirajte domačo obrt to je svojega rojaka. SVOJI K: SVOJIM! "i & & ZA 7 S CENTOV ^ Jt dobite pero napolnjeno s črnilom. (Fountain Penn.) Svoto lahko pošljete v znamkah. SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. V. "3LAS NARODA" (Slov«nl6 Daily.; Owned and published bj the Hov«nlo Publishing Co. (a corporation.) /KANK SAKSER, President. MMJCjQ PLEHKO. 8KreUr>. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of BtMUMai of the corporation and iddratMM of above officers . 82 Cortlandt ftrcet, Borough of Manhattan. New York City, N. Y. la celo leto velja list za Ameriko in Canado.........«3.00 M pol leu........ 1.50 J» lato za mesto New York . . 4.00 i * pol letata mesto New York . 2.00 * Evropo za vsa tets, . . . .. 4.50 " " " pol Irta.....2.50 .- " 4 oetrt leta .... 1.75 *QLAfi NARODA" uhaja vsak dan iz-▼zem^i nedelj in praznikov. ««OLAS NARODA" ("Voice of the People") knad every dav, exeepi Mondays and Holidays. Subscription yearly |3.00 4*11 w ienta ort agreement. Dopi>i brez pooreiičnejra kandidata je tedaj y i» i. • _t t »IKrt ►1ein" ^ v.-dno ni na električnem fctolu... t * . # A/iz pa>« je bi! uirtre'jen pu Tir* kem hhiu ker ie i/^iilul uit- sli", je moral končati sramotne sin v*t i • • 0 zmairaj. ali umri!" 8 tem navdahniti svoje paše s posili- JUUUKl vUIII . > • ' • * Ako primerjamo, je bil roparski pohod I-a hov v Tripolitanij piknik napram strašnemu prelivanju krvi na Balkanu. * * • V (Jiieagu je izdeloval nek u-metnik ponarejen denar. Njegovo delo pa ni bilo umetniško, in zato se mora sedaj pokoriti na hladnem. # * * One lastnike ledenic, v katerih hladilnicah so našli "sveža jajca" i7. leta 1910, bi morali prisiliti, «la bi jih sami snedli. e * * Novi turški vezir je dobil u-kaz. da zmaga. In sedaj si nekateri ljudje še ubijajo glave s tem kako se bo končala vojna. • ♦ * Ako sta se Rusija in Avstrija sporazumeli glede bodočnosti Turčije, pomenja to toliko, kakor da ima Turčija svojo bodočnost že za seboj. • ♦ * Ako bo I>iaz ustreljen, nastane revolucija. — Ako Diaz ne bo ustreljen, nastane revolucija. — Z drugimi besedami, Mehika ni nikdar v zadregi za odgovor, kadar hoče imeti revolucijo. « * ■ Iz Londona naznanjajo, da hočejo uprizoriti Poljaki in drugi Slo\ani vstajo v vseh treh deželah. Čudno ne bi bilo, toda poročilo je žal gotovo izmišljeno. * e * Ker se izseljuje preveč deklet iz Švice v Utah, švicarska vlada ne mara več pripoznati mormon-cev za versko družbo. Kako naivno: Dekleta vendar ne gredo radi vere iz Utah v Švico! # * * Nemški cesar je res vsestranski človek. Te dni je obiskal be-rolinsko sinagogo in ostal notri nad eno uro. Jehova se je vsekakor čutil počaščenega! * * e Zločinec, ki ae je zahvalil za nalqzeno zaporno kazen od "samo" 34 let, spominja na disciplino avstrijske armade v času, ko je še obstojala telesna kazen. Vsakdo, ki jih je dobil "25" na znani podaljšek hrbta, je moral potem javiti stotniku: "hvala, pokorno javljam, gospod stotnik. > za milostno kazen!''... Dopisi. New Hradec, N. Dak. — Na potu iz Hear Creek. Mont., sem se vozil s ponesrečenim rojakom F. Pircom, ki je v preinogokopu izgubil nogo. Pred 10 leti je prišel zdrav sem in sedaj se vrača brez lioge proti domu. Ni mogel prehvaliti društvenih sobratov ondotuega društva J. S. K. J., ki mu je plačala $4O0 za nogo. Podal se je domov v novomeško o-kolieo. — Sedaj, ko to pišem, sem na kmetiji Rev. Smoleva, ki mi je vse prijazno razkazal; šla sva ! na lov in žal, da je nama nevihta za branila, da sva ustrelila samo enega zajca. V tej naselbini je kakih 150 čeških kmetov. Prišli i so sem pred 20 leti. Začeli so neumorno orati ledino in danes so nekateri bogataši. Več dni sem bil med prijaznim ljudstvom, ki ga zelo spoštuje rojak Rev. Smo-lev in tudi oni njega. V nedeljo j so prišli v cerkev več milj daleč in po cerkvenem opravilu smo šli v dvorano, kamor so nam far-I merke prinesle vse polno češkega peciva. Godci so zagodli in plesalci so se vrtili do poznega večera. Plesale so s«; prav domače poskočnice. Ljudskošolski učitelj, sin starega, pred 45 leti sem došlega Ceha, je zaveden rodoljub in znan popolnoma dobro z vsemi slovanskimi razmerami. U čitelj Josip Paleška je tudi organist in kako lepo se je glasila med službo božjo slovanska pesem po cerkvi. Tu je še svet čisto priprost. neokužen od modernega časa. dekleta nimajo tistih velikanskih klobukov, ampak ; pristno slovanske pisane rute na glavah. Da: "Tu biva narod še krepak, tu biva narod korenjak, ki ">\et ga še okužil ni in čas ga omehkužil ni!" ! Tu je meseca oktobra mnogo sne-ga. eetwir še ne pomnijo. V juliju je potolkla tukaj toča, pa je bila kljub temu dobra letina. Kak« štiri milje proč prebivajo štirje 'Slovenci, ki tudi obdelujejo farme in se f»rav dobro pohvalijo, j Pozdrav! — M. Pogorele. Leadville, Colo. — Že d'.!g< časa se govori med našimi tukaj tujimi rojaki in člani raznih dru-j štev o zgradbi slovenske dvorane. Ze pred enim letom je bila ta • stvar potrjena na mesečni seji •društva sv. Jožefa št. 56 K. S. K J.. a je vse zaspalo in se šele sedaj prebudilo iz spanja. Dva društva nameravata kupiti neko staro stavbo, katera naj bi se tako popravila, da bi služila za dvorano. Mis*l v resnici ni pretirana, j ker to bi se dobilo za jako nizko j i*eno vprašati se pa mora, koliko bi stalo popravilo, mogoče trikrat toliko. Pa če bi bilo v sredini mesta, bi bilo že še. Kdo bo pa hodil zvečer tako daleč v blatu, prosim vas! Po mojem mnenju si ni potreba tukajšnji naselbini popolnoma nič nabavljati novih stvari, ker moramo trdo delati in gledati v prvi vrsti na to, da pre-hranimo svojo družino. Imamo pa razun tega tri slovenske dvorane. ki so last naših rojakov, kateri jih radi za prav malo ceno dajo vedno na razpolago. O, vse j bi se dalo narediti, če bi ne bilo toliko nevošljivosti med našim narodom ! Če se pa stvar še nadaljnje. je v prvi vrsti potreba, da i se vpraša člane, če so zadovoljni iti ne. Toliko v prevdarek! — J. Z. Chelan, Wash. — Dne 15. okt. je šel rojak Josip Peloza (Kole-ša) iz Velikih Mun v Istriji zdrav in vesel na delo. zvečer ob 5. uri je bil pa že mrtev. Star je bil 39 let; v starem kraju zapušča očeta, mater, ženo in dva otroka. V društvu ni bil nobenem. Bodi mu lahka žemljica! — Ivan Burlo-vič. Willard, Wis. — Naša naselbina prav dobro napreduje in cerkev se pod vodstvom g. Peruška dobro gradi, ker je prav sposoben za tako delo in mu lahko vsi častitamo. Neki sovražni vetrovi pihajo v naše kraje, pa upajmo, da bodo kmalu potihnili, tako tudi oni, ki piha iz C. Le pihaj le, le pihaj, bodeš že enkrat utihnil, vsake reči je enkrat konec. Naš gospod župnik ne gre iz glave nekaterim. Dolžili so gospoda Ka-lana, da je brezverec, da je odpadnik od cerkve, toda to je bila sama nevosljivost od njegovih duhovskih sobratov. Če bi bil od- padnik, bi ne sprejel za tako malo plačo naše fare. Toda g. župnik se je nas usmilil in naših o-tročičev, ki jih je veliko število in vsi so poduka potrebni. Zatorej. možje, podajmo si v slogi roke, poglejmo nekoliko na naše o-troke in skrbimo zanje tudi v verski vzgoji. — C. Trunkel. Plymouth, Wis. — Dne 27. okt. se je tukaj doigrala velika žaloigra. Nemec farmer Alvin Roehr je živel v vednem prepiru s svojo ženo, tako da ga je slednjič sklenila zapustiti in je odšla pred šestimi meseci k svojim sta-rišem. Vedno jo je silil, da naj se povrne nazaj k njemu, toda ni hotela. Dne 27. okt. je vprašal njenega starega očeta. Friderika Hauta, kje da je. Odgovoril mu je: "V sobi." Po teh besedah je pa Roehr potegnil revolver in ga ustrelil. Sel je v hlev in tam našel mater svoje žene, katero je tudi ustrelil in takoj nato usmrtil tudi njenega moža. Sel si je iskati še četrte žrtve. Med tem časom se je njegova žena pokrila s cunjami in se mu skrila v stra-; nišče. Iskal jo je kake tri ure, pa jo k sreči ni našel. Razjarjen je zapustil hišo- in se obesil na drevesu ob močvirju. Nesrečna prestrašena žena je pod zdravniško oskrbo, ker je v blagoslovljenem i stanju. Ko bode še kaj novega tu pri nas, bodem pa še poročal. — Fran Pauch. Italijanski vojaški pisa= teij o Urški armadi —o- Znani italijanski vojaški pisec Giovanni Miceli objavlja v italijanskih listih o turški armadi članek, iz katerega posnemamo sledeče glavne misli. Ce pišejo listi, da more Turčija staviti na bojno polje 1 milijon 450 tisoč mož, so te številke le na papirju. Niti Turčija, niti j druge balkanske države ne morejo spraviti na bojišče toliko j mož. kakor to pišejo razni listi, ker govore proti temu vojaški in gospodarski razlogi, t Turki no sicer dobri vojaki, ne more pa se reči. da je Turčija vojaški močna dežela v modernem ^mislil te besede. Turški vojak je močan, vstrajeii. ubogljiv napram pred p< »stavljen i m in zna pred VM-in umirati iz verskega fanatizma. Koran pravi da ena pre-čuta noč v orožju velja več nego sto noči v molitvi. Sploh se močno goji i seveda mohauicdanski > I verski čut v turški armadi. Sedaj j pa so v armadi tudi krščani in ' i židje, ki sicer povečajo število, i nikakor pa ne moči turške ar-j made. Turški vojak zna umirati, ima poguma, a nima nikakega inici-| jativnega duha. V obče pa je turški vojak brez-primerno počasen v svojih kret njali. Rajši jih pade na stotine pod kroglami sovražnikov, nego da hi pospešili korak ali prešli v napad. Enaka počasnost je tudi v vodstvu. V vojni leta 1876— 1877 so bili opazili, da so se Turki prvi dan kake bitke dobro bili • ločim so bili drugi dan utrujeni in ravnodušni. Zato so se Srbi prvi dan omejevali le na boje prednjih straž, ter na to, da so utrujali sovražnika in so ga na padli šele drugi dan. V vojni v Rusijo ni prešel turški generalni Štab iz pasivne defenzive niti tedaj, ko bi se bil mogel okoristiti na mnogih ruskih napakah. Slavna stran za turško armado v oni vojni, je bila bramba Plevne (na Bolgarskem). Ko je padla ta trdnjava, je ruski general Stronkov v predrznem kavalerijskem 'rai-du' s samimi šestimi eskadroni kozakov prišel do drinopoljskih zidov, ne da bi številnim turškim četam bilo padlo na um, ga ovirati na potu. V grško-turški vojni leta 1897 smo opazili, da so skoro vse tur ške operacije začele popoldne iri Edina zaloga družinskih in Blaznikovih PRATIK ZA LETO 1913. 1 iztis stane..... 10c. 50 iztisov " .....$2.75 100 " " .....$5.00 V zalogi upravniitva "Glas Naroda" S2 Cortlandt St., New York, N. Y. all pax 6014 St Clair A»e., N. E., Ocvekad, 0 wwwvwwwwWWW** končale z noejo. Veliki petek so j Turki napadli pozicije pri Moti j in Vrisisu, a so ostali potem tri; dni nedelavni. V Tripolitaniji kažejo Turki! mnogo inicijative. a tu je le malo Turkov, pae pa so številni Arab-j ci, ki so mnogo bolj energični in j tudi predrzneži. nego Turki. Po-nočni napadi so na primer arabska speeijaliteta, dočim so Turki kazali vedno neko liasprotstvo proti ponočnim bojem. Turki so poleg tega tudi slabi strelci. Topničarji nastavljajo i slabo topove, dočim infanteristi sploh ne merijo, temveč streljajo od zgoraj doli. kakor na lovu, in j porabljajo mnogo nabojev.'Arabci in Albanci pa so dobri strelci. ... . ljudje, ki so navajeni na vstaje, j in zato znajo tudi vart'it i z naboji. Zato tudi ne streljajo drugače nego na sigurno. Med starejšimi častniki je mnogo takih, ki so brez vsake! izobrazbe; med temi tudi generali in polkovniki, ki jih je Ab " dul Ilamid imenoval brez vsake ga rednega avanzina, edinole iv kopice. Med mlajšimi častniki pa je ž mnogo takih, ki So se izobrazil v zunanjih državah, posebno \ j Nemčiji. Ti mladi častniki so tu ' di bili, ki so povzročili revolucijo leta 1908. Pomanjkanje inici jativnega duha pa je opažati tu di pri teh častnikih. Oni sledi prusko šolo točno, a brez ženijal-nosti. Turška kavalerija je dobra in številna, a generali se je neznajo posluževati. V vojni leta 1897 so jo porabili le enkrat v bitki pri Veletino, a so bili takoj odbili po grškem ognju z izgubo 20 konj ; izvzemši Veletino se konjenica v vsej vojni ni niti ganila. Da vidimo — zaključuje Miceli — v slučaju vojne, če so turški generalni štab kaj poučile izkušnje: dovoljujem si pa dvo- j miti. ker bi se bili Turki uporabe J kavalerije v moderni vojni morali naučiti od Rusov, ki so se v tem oziru pokazali mojstre v balkanski vojni leta 1*77 --- Letošnja vinska trgatev v A stri ji. —o-- \ kratkih vrsticah hočemo ori-j !>ali po do-, da nji h podatkih, ka-; ka utegne biti letošnja trgatev v. raznih deželah Avstrije. Sodimo j pa tu le po stanju vinogradov | koncem meseca septembra. Splošno lahko trdimo, da so s. nade lia dobi o trgatev povsod zelo poslabšale radi neugodnega vremena. Najslabše je tu vpliva-j lo v severno ležečih deželah, do-j čim se južne pokrajine (Sloveiii-I ja, Istra, Dalmacija in južno Ti j rolsko t še drže, in sicer I ako, dal trgatev pač ne bo tako obila, da pa grozdje ohrani srednjo kakovost. V Dalmaciji pa računajo na izboruo letino celo v vsakem oziru. Da je grozil je na jugu kljub neugodnemu vremenu zadovolji- i vo sladkornato, je razlagati z j dejstvom, da je bilo letos grozd-; je, ko se je počelo barvati in I mehčati, že docela razvito. karie^ i * prvi pogoj za dozorevanje. O posameznih deželah lahko; povemo z ozirom na trgatev tole: j Trgatev na Češkem in Mora v-j skem bo letos takorekoč brez po- i mena. Na Nižjem Avstrijskem pa pri- i delajo le tretjino srednje trgatve, nekako tako, kakor v slabem letu 1907. Kar ni vzela perono-spora in pa oidium. pa je zakrivil hladni in deževni september. „ _ 1 Na Tirolskem je trgatev, v kolikor se je že vršila, izpadla v obče dobro in tudi v ostalem je tipali na dobro letino. Na Štajerskem se je stanje znatno poslabšalo in letina bode enaka lanski. Pripomniti je patu takoj, da so — zlasti po slovenskih krajih — neugodne letine krivi mnogi vzroki, kakor mraz. « toča, peronospora, oidium itd. Na Koroškem, ki je slaba vin- j ska dežela, je pričakovati samo t 70—80 hI slabega vina. Na Kranjskem se ceni pridelek na 110.000 hI. torej dosti količine srednje kakovosti. Najboljša | je Vipavska dolina. Vesti z Do- S lenjskega so pa v obče neugodne. Krive so temu že prej navedene ujme. Na Goriškem naberejo letos 336,000 hI. torej tretjino več, ne- j go lani. Kakovost vina se obeta " sicer manj ugodna, a vendar je upati, da tam, kjer še čakajo, pridelajo boljšo kapljico. V furlanskem delu je precej škodovale kisli črviček. 3 V Istri upajo na dobro trga-1 tev, namreč kakih 430,000 hI. Do « Jg:"No\Vork-No Pay jT. TheWorMngmaifs K^f ProMem^ ^ I Zanemarjen prehlad. Dr. Richterjev |PAIN-EXPELLER odstrani nevarne posledice, ako i se pravočasno rabi po predpisih, ^ki so natisnjeni na omotu. 25e. iu 50e. steklenice. — Pazite na ime in sidro na omotu. F. tO RICHTES & Co., 215 Peart Street. New York. « r. , l>r. Richterjev« Congo Pilule oUKajo. »_ rc ^ C-jc- a^ i j"c. > * * j sedaj je grozdje dobro zorelo. V tržaški okolici se je nadejati kakih tifiOO hI, in sicer 2600 hI belega in 4000 hI črnega vina. Poročila iz Dalmacije so zelo igodna. V vsakem oziru je boljša letina, nego je bila lani. Dež concern avgusta in počet kom septembra je namreč povzročil, la se je prej slabo obetajoče rrozdje dobro razvilo in da mora trgatev izborno izpasti. *' Edinost''. Društvene vesti za Greater New York In okolico. SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO ' : : PODPORNO DRUŠTVO : : za Greater New York In okolico v obseflu Jvajsetih milj, s sedežem v New Yorku. Ustanovljeno 17. decembra 1911. ODBOR: Predsednik: LUDOV1K BENEDIK, R. 3. Bx 17S. RM^pwcod, N, J. ^ Podpredsednik: JOSIP POGAČNIK, 66 Ten Eyck St. Brooklyn, N. T. Prvi tajnik: VINKO ZEVNTK. tor. Irvine Ave. llulsey St. iiif! jft wcn; <1, "<. J. Drurl tajnik: ALOJZIJ SKRAJ3AR, 424 Eaat 9th St. New York, N. Y. Blagajnik: FRANK GIOVANELLI, *j,J3 Garden Street. Hobukes, N. J. Nadzorniki: IVAN INTIHAR, 21 Webster St. Newark. N. J. PETEP. PETEK. 205 K Cth St.. New York, N- Y. ALOJZIJ AXDOLSEK. It 1. P.* ITS Ri.ieewood. N. J. j Sej« se vrše vsako četrto soboto * mesecu v Schuetzen - Hali. 12 Saint Marks Place 18. ulica) New York. N. Y Prihodnja seja, ktera je ob enem četrtletna, bode dne 23. no-vedbra 1912. Pričetek toč no ob 8. uri zvečer , Rojaki in rojakinje, pristopite j v naš krog, ker ediui namen na J j šega društva je: podpirati drug )drugega in gojiti slovensko na -1 rodno zavest in bratoljubje. Naše geslo je: "V slogi je:i moči" Veselice 1912/1913: i .Slovensko samostojno bolniško 'podporno društvo priredi v sobo«' ! to, dne 11. januarja 1913 I. LET-1 NO VESELICO v " Liederkranz, ; ETair' v Brooklvnu, Društvo sv. Frančiška priredi i kakor običajno tudi letos dne 31. | | decembra SILVESTROV VEČERJ ZA BOŽIČ IN ===== i—^ NOVO LETO se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : : : : : vse hitro in točno odredi. : : : : : Frank Sakser 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVENUE, N. E* CLEVELAND, O. in v soboto, dne 1. februarja 1913 LETNO VESELICO v dvorani "Delavskega Sokola" v New Yorku. Društvo sv. Jožefa priredi prvo ; soboto po Martinovem, t. j. 16. I novembra, običajno jesensko ve-! selico v Liederkranz Hall, Brook-; i lvn, N. Y. j Društvo Sv. Petra priredi na !zahvalni dan, v četrtek, dne 28. 'novembra 1912 v prostorih bra-|tov VogriČ v Brooklvnu družinsko zabavo; v soboto, dne 4. jsu nuarja 1913 pa v Liederkranz Hali v Brooklvnu 91etno veselico. Slovensko pevsko in dramatično društvo Domovina" priredi j v nedeljo, dne 24. novembra 1912 popoldne v cerkveni dvorani 135 druga ulica v New Yorku igro "Bratranec" in igro s petjem "Kovačev študent". Obširnejši vspored bode pravočasno objavljen in med rojake razdeljen. Osrednja podružnica družbe Sv. Cirila in Metoda pri redi, v soboto. dne 25. januarja 1913 letno veselico v "Beethoven Hali" v New Yorku. Društvo "Bratska Zveza" priredi v soboto, dne 30. novembra 1912 DRUŽINSKI VEČER v prostorih g. Henry Kupp v Brooklvnu in svojo LETNO VESELICO v soboto, dne 1. februarja 1913 v ■ -Liederkranz-Hair v lirnoklvtm. ; X. V. Društvo "Orel" priredi svojo PREDPUSTNO VESELICO dne lo februarja 1913 v .Sehtitzen- Hall, New York, N. Y. — - LISTNICA UREDNIŠTVA. R. T., Milwaukee, Wis. — Denar smo prejeli, toda oglas ste pozabili priložiti. Pošljite takoj iu obelodanili bodemo. __ - Defravdaut — prostovoljec. Iz Brna na Moravskeyi poročajo: Poštni uradnik Jarka je v Lull leovieah poneveril 14.000 kron I in je zbežal v Srbijo, da stopi med prostovol iee. i Slovensko katoliško H -B podp. društvo svete Barbare a —a asa Zedinjene države Severne Amerike. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania ODBORNIKI i Vr«4»**JnUE: MARTIN GERCMAN, Box tS*. Foreat City, «*« Podpredsednik: JOSEF PETKRNEL, Bo* 95 WJUock, Fa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707. Fcre«t City, P«. IL tajnik:: STEFAN ZAItRlC, Box Gt»8, Coneraaugk P«. ?»l»r»Jnlk: MARTIN MUHlC, Box 687. Fore»t dtj NADZORNIKI: :^r«dsednlk nndsornefa odbora: KAROL SLALAR, Bo« 147, For««t City. JPfc, J nadiornik: ION AC PODVASXIK, 473-t Hatfield St.. PlttaSur« P» EI nadzornik: FRANK SUNK. 50 Mill St.. Luxerne Pa m. QadioriUk: ALOJZ TAVČAR. 293 Cor. N. — *rd St., Ko«k »pHnp, Wfl POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: PAUL. ORREGAR, Box 2C2, Collinsvill«, IlL I. »erotnik: MARTIN OBERŽAN. Hox 61, Mineral, Kana. jI rwotiilk: ANDREJ BLAK, 7711 Iaaler 8*., Cleveland VRHOVNI ZDRAVNIK. Dr. J. M fcELISKAR, «127 St. Clair Ave., Cleveland Osuc Dopisi naf ne (»oilljajo L tajniku IVAN T13 L VAN, P. O. Sob Ttl Farofil CJtT Pa Drultreno slavilo: "GLAS NAJtODA". Obletnica kitajske revolucije. Po vsej Kitajski so praznovali 10. okt. obletnico revolucije. Predsednik je pregledal vojaške čete in sprejemal otieijelne pose-te. Svečanosti so trajale tri dni. Kavkaz za Balkan. Iz Moskve se poroča: Georjrijei in Armenci organizirajo na Kavkazu prostovoljne oddelke peš in na konju, da pomagajo balkanskim Slovanom; dijaki medicine pa kanijo urediti sanitetno službo. PROŠNJA ZA POJASNILO. V zadnjih dveh mesecih smo prejeli nebroj pisem iz Clinton in Universal. Intl.. katera so bila podpisana z imenom Frank Pack. Rokopis in vsebina islili st- pa nikakor ne vjema. Enkrat piše, da mu je žena ušla s Petrom Š«-liMii-kom ter odpeljala eno dekle in ostalih pa pustila, drugič zo-pet piše, tla j«* pustila samo •■!!<--fanta in pobrala vee sto dolarjev: nadalje zopet piši-, da je ostal S let Mar di-<-ek satu brez stariš»*v in >c sedaj nahaja pri Martinu Pot i se k ter joka po materi ill OČetU, Prosimo eenjene rojake, katerim je ta zadeva znana, tla nam jo pojasnijo. Lredn. "Olasa Naroda''. _(J-.1—11 Cena vožnja. j -o- Pareik r»d 4.ustro-AmericMi» ALICE odpluje dne 6. novembra 1912 LAURA cdpluje dne 13. novembra 1912 r.tame iz New Yorkado> Trsta in Reke $33.00 Ljubljane 33.60 Zagreba 34.20 Vožnje listke je dobiti pri i Frank Sakser, 82 Cortlandt St.. New York City. Lažnjivi in resnični čarovniki. "Frankfurter Zeitung" poroča iz Kristijani je: Pred tedni je dospel sem ameriški medij gospodična Elba Wriedt. ponos in vse dvome rušeči dokaz spiritistične teozofiene družbe vsega sveta. To je tista dama, ki so jo na Angleškem zadnje mesece tako slavili in strmeli nadnjo in ki se je razgovarjala z duhom pri "Titanicovi"' katastrofi ponesrečenega Viljema Stcada o visokopolitičnih in vi-j sokoznanst vciiih stvareh; ti raz-j govori so scvr-da šli po vsem ča-l sopisju. ki hlasta za dnevnimi | senzacijami. Elba Wriedt sama pa se hvali, da je edini "medij govorjenja vsega sveta", kajti od nj«- poklicani duhovi ne trkajo samo. ampak tudi govore. Komaj je dospela semkaj, je takoj poskusila, ali duhovi tudi norveško govore. In takoj drugi dan so nje-! ni zvesti verniki zmagoslavno o-znanjevali po listih: Duhovi go-; vore norveško! Sedaj se torej ; lahko začno seje. Toda med njenimi zvestimi in | eelo meti aran/erji vsega špiritis-j tičnega gostovanja sta dve žen-' ski. ki zavzemata odlično mesto v javnem življenju, in sicer gospa ■ Kegna Nielsen, dolgoletna prija-i teljiea pisati'i je v svetovne slave Ibsena in llj^rnsona. ki je najodličnejša gospodinja v e je lahna godba in oddalje-, no petje, duhovi pred kratkim u-rarlih ljudi so se oglasili. Norve-, ško so govorili sicer le "da" in j "ne" in tudi drugače se je zašli- j šala v angleški besedni povodnji j le tupatain norveška beseda. In j komisija ni našla nič. kar bi raz-; krila; obična medija je bila pre-, šerno vesela. Prišel je že drugi! dan in zopet je morala komisija! molčati, in zopet so špiritistični; verniki vriskali veselja. Ampak zdaj se je začela komisija zanimati za cev. skozi katero so govo-; rili duhovi. Zakaj najčudovitejše; je, da duhovi niso govorili narav-i nost v zrak, ampak iz dolge go-' vorilne cevi. postavljene na sob-; na tla, katere zvok je bil tako mo*j can, da so se vsi glasovi enako- ■ merno in enakozvočno slišali. O naraščanju in padanju naglasa seveda pri tem ni bilo nikakega ■ledu. In prišel je tretji dau sej. Profesor Birkeland je sedel tesno tik medija gospodične Wriedtove. Ko se je v sobi zgostila tema, je zgrabil profesor Birkeland obedve roki medija, jih krepko držal in o-brnil vso svojo pozornost na govo" rilno cev duhov. Minilo je pet minut in ne ena cvetka ni letela skozi prostor, ne en duh se ni o-glasil. Profesor Birkeland še vedno krepko drži roke medija, mine deset minut, petnajst, in nobena cvetka ne zleti preko sobe in duhovi trdovratno molče. Čez dvajset minut opazijo vsi fosforesci-ranje v govorilni cevi duhov, ^o-da profesor Birkeland, ki ostro prislužkuje, tudi sliši nekaj od govorilne t robe sem, namreč popolnoma lahen pok, kakor bi prihajal od slabih eksplozivnih teleti. Birkeland poskoči, privije električno luč, vse plane k govorni trobi duhov in komisija konštati-ra, da leži na trobi tista hlapu podobna vlaga, ki se pojavi po vsaki eksploziji. Komisija ugotovi ta čudoviti pojav eksplodirajočih glasov dubov in preden se osup-njena družba čpiritističnih verni- kov zave. je profesor Birkeland odhitel in odnesel sabo govorno t robo, da jo roči državnemu kemiku Schinelcku v preiskavo. To se je zgodilo, včeraj. Danes izjavlja profesor Birkeland, da se more že po prvih preiskavah zanes-liivo trditi, da je vsa stvar z glasovi duhov sleparstvo; 011 sam je opazil še nekaj važnega, a se bo obširno izjavil šele tedaj, ko bo imel pri roki kemično analizo državnega kemika. Z v esti verniki medija pa pravijo. da je ta tako nesrečno končana seja samo delo "zlih duhov", ki zasledujejo vsak medij in da ta dogodek popolnoma nič ne po-kazuje proti gospodični Wriedto-vi in špiritizmu. Popolnoma nič! Jaz pa imam svoje veselje nad tem, da je ravno profesor Birkeland razkrinkal to najnovejši pojav "odlični" medij, 011, ki je učil pripravljanje salpetra iz zraka in ki je v stekleni omari pričaral Saturnov obroč in severno luč. Zakaj že davno sem si dejal, da so ti elektrotehniki pravi čudežni možje našega časa. ki jih še dolgu ne bodo občudovali. Jasno mi je, bilo to, ko sem pred tremi leti stal pred mogočnim obratom za salpeter v Notaddenu na južnem Norveškem, kjer izdelujejo po Ehde-Birkelandovem sistemu iz dušika zraka salpeter. Slapovi s stotisoč konjskimi močmi gonijo to podjetje, in ko sem stal zraven ill si mislil: ta zrak. ki ga sedaj izdihavaš, bodo morda ulovili ti-sti-le ogromni sesalci; potem ga spremene v dušik, nato v salpeter in bo slednjič kot gnoj nekje v Črnem lesu. ali v Španiji ali 11a obalih Črnega morja pomagali dozorevati tisto žito. ki ga v dveh letih njivam kot kruh — ta misel, da bo zrak. ki ga izdihavamo na Norveškem, nekdaj materija in bo nekje v tujih deželah pomagal dozorevati žito — ta misel se mi je zdela tedaj kakor čudež, kakor nekaj neznansko, nedosežno velikanskega. I11 zdaj se bo zgodil v istem de- ' lu Norveške še silnejši čudež. Družba, ki se ravnokar snuje, bol pripravljala po načrtu francoskega inženerja Serpetta iz dušika amonijak. Toda pri tem priprav-j ljanju amonijaka se loči v veliki množini sirovi materijal za izde-1 lovanje amonijaka in producira-j nju te kovine bo služilo novo' elektrotehnično ogromno podjet-j je. S«nitk premislimo: iz zraka se) bo izdeloval aluminij. Popotnik na daljnem vzhodu ima v roki ko-, zaree iz aluminija, ki je izdelan iz i norveškega zraka. I11 po Nemčiji i leti v petih, šestih letih ličen Zep-pelinov zrakoplov, "premaglee: zraka ", pa je narejen iz alumini-! ja. torej iz norveškega zraka. In i ali ni vse to kakor čudež? In ob; vsem tem so še ljudje, ki jiijj je J treba medija in govorilne cevi' duhov, če hočejo doživeti čudeži! "Mal položi dar, domu na altar". i Težak boj bijemo Slovenci za svoj narodni obstanek, za obrambo svojega jezika in svoje dedne! grude. Lepa je slovenska zemlja že sa-j ma po sebi. še lepša, ker je naša domovina in dragocena dedščina j po naših pradedih, ki so žrtvovali, za njeno obrambo često svojo kri; 5 zavidajo nas za njo drugi narodi in tekmujejo med seboj z velikimi žrtvami, kdo si pridobi preje i in več tega lepega in svetovno-! važnega sveta. Nemila naša soseda, 11a severu! Nemec, z juga Italijan, vporab-| Ijata vsa mogoča sredstva, da ši-1 rita svoje ozemlje na škodo naše j domovine in našega naroda. Tam, kjer se ne da pokupiti na- j šega sveta in naših ljudi po nem-! škem društvu "Sudmark", sku-1 sata nam potujčiti agresivni šolski družbi "Schulverein" in "Lega nazionale" slovenske otroke, vdihajoč jim nemškega, oziro-j ma italijanskega duha in sovraž-j nost do vsega, kar je slovenske-' ga. Tain, kjer nam določujejo u-j sodo tuje večine, uničujejo nam! naše manjšine s tem, da nam ne dovoljujejo sredstev, s katerimi bi se mogli kulturno in gospodarsko razvijati kot Slovenci na rodni zemlji. Tako nimajo Slovenci na Koroškem slovenskih ljudskih šol, v Trstu, ki je največje slovensko mesto,, nimajo niti enega razreda slovenske ljudske šole, a po mnogih obmejnih krajih izgubljamo šolo za šolo, pokrajino za pokrajino. Iz teb ogroženih pokrajin prihajajo obupni klici: Na pomoči Uvažuje nevarnosti, ki prete našemu narodu in slovenski do- movini, sklenili so 1. 1885. previd-! ni slovenski rodoljubi ustanoviti; družbo sv. Cirila in Metoda, katera gradi in vzdržuje slovenske šole v onih krajih med Slovenci, kjer se jim iz javnih sredstev ne da šol, v katerih bi se poučevalo j na podlagi maternega slovenske- j ga jezika. Nemške in italijanske j šole so nam potujčile mnogo, j nmogo slovenskih otrok in nam v j razmerju s tem skrčile meje naše I domovine. Tam pa, kjer je postavila družba sv. Cirila in Metoda s\oj učni zavod, zgradila je posvetno svetišče in krepko trdnjavo, kjer se vzgajajo odločni zna-j čaji, ponosni sinovi in branitelji I slovenske domovine. Družba sv. Cirila in Metoda jej ustanovila 111 vzdržuje: na Štajerskem dvorazredno ljudsko šolo | na Muti, 2. razred slovenske ljudske šole v Mariboru in otroške vrtce v Celju, v Gaberju, v Hrastniku (2), v Mariboru in v Ormožu. Na Koroškem ima štirrazred-110 ljudsko šolo v Št. Rupertu pri j Velikovcu. Na Goriškem je družbe na dvorazrednica z otroškim vrtcem v Krminu in v Gorici in otroški vrtec v Roeolu, v Rojanu. pri Sv. Ivanu, v Skednju, na Vr-deli in pri Sv. Mar. Magdaleni,! pa šest razredna dekliška šola na Aequedottu in druga enaka pri Sv. Jakobu s petimi sporednica-nii, tu je tudi deška ljudska šola petrazredniea s petimi sporedni-1 cauii. Poleg tega se je v raznih ! krajih pospeševal pouk in tudi re.niin učencem se je oskrbelo šolskih potrebščin. Na slovenskem obrambnem in prosvetnem polju deluje družba izza leta 1885. in širi svoj delokrog v tisti meri, kakor jej dopuščajo sredstva. Kolike važnosti je njeno delovanje. pričajo tisoči in tisoči slovenskih otrok, ki so se z družbeno pomočjo ohranili našemu narodu. Saj se je poučevalo 11. pr. v j šolskem letu 1911-1912 na druž-j benih šolah 1897 učencev v otro- j škili vrtcih pa je bilo gojencev i 1408. Koliko važnosti je družbeno drlovanje, pričajo tisoči zavednih Slovencev, ki stoje na braniku našega naroda in v 11 je-1 gov blagor žrtvujejo lepe darove | po naši družbi. Med tem ostanejo nesmrtni veliki dobrotniki: Po-, lak, Kotnik, Fabjančič in go,spa t Vilharjeva, ki so v svojih oporo-1 kali več stotisoč zapustili družbi sv. Cirila in Metoda. Kolike važ-i nost i je družba sv. Cirila in Me-j toda, priča tudi naš narodni na-| sprotnik, ki ne črti nobenega slovenskega društva huje kot našo družbo, poznavajoč njeno slovenstvo osrečujoče delovanje. In še so mnogi slovenski kraji, kjer čutijo naši rojaki nujno potrebo. da bi raztegnila družba sv. Cirila in Metoda svoje delo tudi med nje, in iz teh ogroženih pokrajin prihajajo glasnejši in glas-; nejši klici na družbo za pomoč, češ, nevarnost je že v tem, ako se s pomočjo odlaša. Kako težko je v toliki potrebi pomoč odreči, a vendar se je to moralo zgoditi že večkrat, ker ni sredstev: družbe-! 110 vodstvo je v velikih skrbeh, kako vzdržati zavode, ki so že u- j stanovi jeni in jih izpopolniti v smislu storjenih vodstvenih skle-; pov. Proračun za leto 1913 kaže dohodkov K 140.000, stroškov pa K 334.850, torej primanjkljaja K 194.850 Pri tem važnem in težkem delu išče družba prijateljev med Slo-; venci in išče dobrih rodoljubov, s1 katerih pomočjo bi nadaljevala svoje blagoslovljeno delovanje. Tako so slišali naše vabilo tudi! mnogi rojaki v daljni Ameriki, ki se spominjajo v ljubezni svoje rodne domovine in so s poslanimi prispevki naši družbi zasvedocili svojo slovensko zvestobo. Iskrena jim hvala! Družba sv. Cirila in Metoda se nadeja, da jej dosedanji prijatelji ohranijo svojo naklonjenost, prosi pa s tem pismom posebno v Ameriki bivajoče Slovence dobrotne podpore. Prav tujina spominja, kako mi-i la je domovina. In ko se, cenjeni rojaki, spominjate svoje rodne zemlje, svojih sorodnikov in vsega, kar vam je dragega na Slo-nevenskem, spominjajte se tudi družbe sv. Cirila in Metoda v ljubljani s svojimi darovi in bodite prepričani, da s tako podporo pospešujete najplemenitejše delo v slovenski domovini. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Andr. Senekovič, 1. r. prvomestnik. Anton Berce, 1. r. tajnik. Brezžični brzojav pod 1. morjem. j Pariški "Newyork Herald" poroča, da je grof Ladislav Szeehe-ny, soprog Gladv Vanderbiltove, iznašel brezžični brzojav pod morjem. Grof Szechenv, ki se je že včč let pečal s to iznajdbo, je sedaj osnoval "Submarine "Wireless Company", ki ima svoj sedež ' v New Yorku. Inkorporacija te družbe, ki ima na razpolago znat- ' lin gmotna sredstva, se je izvršila ■ v Albany, neposredno po došli brzojavki iz New Yorka, ki je po- ; roeala o sijajno uspelem eksperi- , mentu. Pred nekaj meseci se je obrnil grof Szeelieny 11a morna-riškega tajnika Združenih držav Mr. Meyer, da da bi ga zainteresiral za iznajdbo. Meyer je dal takoj na razpolago eno torpedov- , ko v n'ewvorskem pristanišču. ' Nekaj milj daleč od ladje so napravili provizorično postajo, ki so jo opremili, kakor tudi ladjo, ■ z aparati za podmorsko brzojav- ' Ijenje. Vsi poizkusi so se izborilo posrečili in ameriški mornariški poveljniki, ki so bili pri poizku- ■ sili ogrskega grofa navzoči, so izjavili. da pomenja iznajdba velik preobrat na polju telegrafije. Brezdvomno je, da bo kmalu mogoče na morje pošiljati na vse strani brezžičnim potom brzojavke. Med člani družbe "Submarine Wireless Company" so tudi iz- J redno bogali Anierikanci, kot David C. Watts, John M. Russel in Eugene Robinson. NAZNANILO. Podpisani se priporočam cen j. rojakom v Waukeganu, North Chicagu, 111., in okolici. Izdelujem OBLEKI! po naročilu in najnovejšem kroju, kakor kdo želi. Prodajam tudi narejene obleke po najnižjih cenah in jih ne dobite ne v Waukeganu in ne v j' Chicagi za tako nizko ceno in ta- j ke vrste blago. Pridite in prepri- j čajte se, en poizkus vas bode o- j svedočil. Jaz sem dobro izkušen krojač, ter popravim sani vse o-1 bleke, da vam dobro pristojajo. ( Vse naredim brezplačno. Ne daj-[ te se varati od Židov, temveč poizkusite pri svojem rojaku, kako vas bode zadovoljil. Jaz vem, koliko mora delavec trpeti za svoj denar, ker sem sam delavec. Cene za hlače imam od $1.00 naprej in za narejene obleke pa j od $14.00 do $18.00, katere 1110-1 rate drugod plačati od $18.00 pa $27.00. Vzamem obleke v popravo in ' za očistiti ter za vse delo jamčim. Za obilen obisk se priporočani J. Stirn, lOtli Street, North Chicago, 111. i (31-10—2-11) i POZOR, ROJAKI! Tem potoni naznanjam, da želim razprodati 39 parov ženskih obuval iz raznovrstnega usnja in več zimskih čevljev. Preje so bile cene $1.40 in $2.25 in sedaj pa le j $1.25. Prodaja trpi 5 dni od 5. novembra naprej. Priporočam se za obilen obisk.! Frank Meh, 301 Clinton St., Milwaukee, Wis. j _(1-2—11)_j oetas -xftflb ofiflte Offifls oftb ocfia i Zemljevid balkanskih držav je dobiti po 15c. komad. Slovenlc Puhllshinj; Company 82 Cortlandt Street, New York sgyo «1yu MByo "Veliki slovensko-angleški tolmač" je izgotovljen in obsega 430 strani. Knjiga je jako okusno vezana in razdeljena v 6 delov in sicer: 1. del slovensko-angleška slovnica ; 2. del slovensko-angleški razgovori ; 3. del slovensko-angleški spi-sovnik; 4. del navodilo za naturalizacijo; 5. del slovensko-angleški slovar; 6. del angleško-slovenski slovar. Slovensko-angleški spisovnik prinaša mnogo vzorcev pisem v angleškem in slovenskem jeziku. Torej je posebne vrednosti za vsakega ki ima pisati v angleščini. Slovar obsega 12000 besedij, in je do danes največji v sloven-sko-angleškem jeziku. Cena knjige je $2.00 in jih. imamo v zalogi. Kedor nam pošlje denar mu takoj isto odpošljemo poštnine prosto. SLOVENIC PUBL. CO., 82 Cortlandt St., New York, N.7. Severova Zdravila so dobro znana za njihove zdravilne kakovosti. SEVEROV Za hnpavost, Ustavi kašelj, za vnetje sapnika, g! J S S flk )b/B Olajša težko dihanje, za kašelj, tik *w L ^ ž A j?Jt im 1TB ozdravi vnetje sapnika, za krčevito davico, "Z, A odpravi kihanje, ___ ______v za težko dihanje. W^T TTW £ prepreča pljučne bolezni PLJUČA (Severa's Balsam for- Lungs.) Cena 25 in 5<> centov. Kaka je vaša slast ? Ali dobro prcbavljate jedila ? j Severov Želodčni Grenčee (Severa's Stomach Bitters) naredi dobro slast, zboljSa prilikovanje, pomaga prebavi in vredi čreva. Tonično upliva j na e i i ustroj. Cena? 1.00 SEVEROVO GOTHARDSKO OLJE (Severa's Gothard Oil) Revmatične bolečine zavn»jnoraio okorelost v vratu, nevralgija, izvinjenja, bolečine v prsih, bol v hrbtu, otekli sklepi, krči, okoreli hrbet, odrge, bolečine v vseh delih života se vdajo njegovim Učinkom. 5° centov steklenica. Naprodaj v vseh lekarnah. Zagotovite se, da zavitek nosi napis 'Severa'. Ako jiii nima vaš lekarnar v zalogi, pišite nam. W. F. Severa Co. cmLTm K HITRO POŠILJANJE DENARJA SIGURNO WELLS FARGO & COMPANY I Eden največjih denarnih zavodov v Ameriki. | Glavnica 24 milijonov dolarjev Obostoji sesdaset let. i 8000 uradov po Zjec injenih državah, Canadi, Alaski in Mexiku. P DENAR SE POŠIL JA v Avstrijo-Ogrsko in vse druge strani Evrope po I našem velikem denarnem zavodu, po najnižjih cenah po najmodernejem na- I činu in v najhitrejšem času. I Preskrbimo VOŽNJE LISTKE za vse proge. I Vsakovrstno BLAGO, MOLITVENIK in KNJIGE ZA Č IT ATI. | Točno rešujemo SO ONE in NOTARSKE POSLE. I Posredovalci pri carini. Zastopniki zunajnih pošiljatev. I Vsaki svet in pojasmilo brezplačno. Pišite po zalepke in cene. 1 V^By WELLS FARGO AND COMPANY g N^iiSj^ 51 BROADYv^AY NEW YORK CITY ANGLEŠČINA. Mi poučujemo že peto leto an *leščino potom dopisovanja. Do-jri uspehi. Lahka metoda. Učite se doma. Pouk lahko traja šest neseeev. Pišite po pojasnila še lanes. Šolnina nizka. Slovenska Korespondenčna Šola, 1380 E. 40th St., Cleveland, O. Prejšnji naslov: 6119 St. Clair Ave., S. B. 10. THE LACKAWANNA. 1 Naj pripravne j ša železnica za potnike namenjene v Evropo. V neposrednej bližini transatlantskih parnikov. , Prevoz potnikov in prtljage zelo pa ceni. THE ROAD OF ANTHRACITE NajkrajSa pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton in premogOTc okraje. Med New Yorkom in Buffalo vozi vsaki dan v vsake j smeri po pet vlakov; ' Med New Yorkom, Chicagom m \\ rapadom vsaki dan štirje vlaki; Med New Yorkom, St. Loaisom tu jagozapadom, dnevni promet; i Med lokaluimi -točkami priročen in pripraven promet. Nadaljne informacije glede vož-njih cen, odhoda in prihoda vlakov f itd., ee dobe pH Vokalnih agentih ali pa pri BfieorgB A. Cullen, prometni otdzoraik pot. 90 West Street, |i N»w York.___j; ^mmmmmmm^m^mmmmmm^mm ZA SAMO 1 DOLAR DOBIVATE "GLAS NARODA" SKOZI 4 MESECE VSAK DAN. Plovltba med New Yorkom In Antwerpom Šedna tedenska zvez a potom postnih parnikov t brzoparniki na dva vijaka, LAFLAND A KROONJLAKO 18,694 tor /g^-tf^g^a^ 12,185 ton FINLAND VADkKLAND 12.185 ton -^^^^mf^^m*1^ $12 018 ton ZEELAND 12185 ton. Kratka in ndobna pot sa potnika',▼ Avstrijo, na Ogrsko, SloTenflko, Hrv«tt*o i Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi doielami je dvojna direktna ž« ftsnjška svesa* Posebno se Se skrbi u udobnost pouuxov medkrovi«. Trčiti raarad ODStop ' nalili kabin za 2. 4, 6 in 8 potnikov' Za nadaljne intozjaacije, ceno in voine listke obrniti «• |«jna| RED STAR LINE. N*. 9 Brr d <* i i glavno hranilno sredstvo vsemu človeštvu. Kad bi vam ju p. La/al živ \ toda postala je tako silno draga, da si jo ne moremo nabaviti." Tiskovna napaka. V« lika slovesnost, se je vršila v P.: zv ■«" r se možnarji pokali, Iu uga lični ,jgc.:j so užgnli iu par-kete so v zrak spuščali. Vedno enak. Dolga doba. — Le j. kako veliko fotografijo itnaš! Kdo je pa ta dama? — Prva moč našega gledališča. — Ah Ta je pa gotovo že izza njenih mladih let. Beži no! Ko je bila ta mlada, še sploh niso znali fotografirati! Pozna gar\ Poročnik (svoji bogati nevest! : Ali. draga Milka, čim sera se davi zbudil, sem moral takoj nate misliti. Nevesta: Moral ? Gotovo te je prebudil kak — upnik. Ne spominja se več. Anka: Poglej to klop! Kako sladke vspomine vzbuja v meni. Na tej klopi sem lansko poletje sedela iti poslušala goreče ijube-zensko razodetje... all in ti poljubi. Minka: Kdo te je pa poljubo- val ? Anka: "Kdo?. To sem pa res pozabila. Študent (bolan): "Kaj sem pa govoril po noči ? Gospodinja: "t'elo mesto ste r osili za denar." PRAKTIČNA IZNAJDBA. Kako zamorei v Afriki pripr avljajo tapete. Pravi vzrok. — Kaj se pa tako jezno držiš? j — Kaj bi se ne. Taka kriza na | dcmirnem trgu. Danes zjutraj sem i l ote! menjati stokronski bankoveC; —- uit misliš, da sem ga imel?! 1 Nekaj več. ; Mati: Ali, Minka — to vendar | ni ze dekle, da se ves dan s svin-1 čenimi vojaki igraš. Minka: Ah, saj se ne igram z| ! vojaki, ampak samo z oticirji. MODERNO. Radovednost. — Zakaj si se pa izselil iz svoje* ga stanovanja? = Gospodinja je postala tako radovedna da je ni bilo več prenašati. — Kaj pa je hotela? = Neprestano je vpraševala, kdaj ji bom najemščino plačal. Ni mogoče. Občinski lump Joško se je po trimesečnem zaporu vrnil -ia svoj dom. Koj prvi dan ga je srečal lupnik in ga očetovsko opominjal' da naj se že poboljša. Župnik: Joško, vzemite si moje besede k srcu in hodite v prihodnje po drugih potih, razumete, po drugih potih. Joško: Ali. lepo jih prosim, kaj naj to pomaga, ko so pa na vseh potih žandarji. Medsebojna pažnja. Odhajajoč na sejo damskega odbora, obstoji gospa Minka Hlebec na vratih svojega stanovanja in zapove: Torej, mož, pazi na otroke, da kaj ne store in vi. otroci, pazite na očeta, da ne uide V krčmo! Prelomljena pogodba. "Vašega povabila na večerjo ne sprejmem, gospod ravnatelj." "Kako pa to? Nastavil sem vasy kakor ljubimko, sedaj pa hočete igrati junakinjo." SAMOZAVESTNO. Ni nevarnosti. Zdravnik: Ljubi gospod, nikar se nič ne bojte — s to boleznijo postanete lahko osemdeset let stari ? — Bolnik: Samo 80 let? Torej se mi je na slabše obrnilo, zakaj pred par tedni ste rekli, da s to boleznijo lahko postanem sto let star! Pridnost. — Vaše hčere so pa res jako pridne. Zvečer kar tekmujejo, ka-. tera bo prej doma — moje pa klepetajo in postajajo po ulicah... Kako ste pa svoje hčere naučili take rednosti. = Na prav priprost način: tista, ki pride zadnja domu, mora drugo jutro obleke snažiti in za-jutrek skuhati... Preveč. Pijan postopač je dobil od stare gospe krajcar, a se zanj ni zahvalil. Stara gospa: No, vljudni pa vi ravno niste. Postopač: No, ali mar hočete j naj Vain za dva ficka napravim ' ljubezensko razodetje? "Gospoda moja, če smo združeni nam še bogovi ne morejo ničesar. Znamenje časa. "Kam pa tako zgodaj. Jožek — "V štacuno!" — "To je lepo. j le glej, da denarja ne zgubiš po j poti!" — "Se ni treba bati; mi jemljemo "na puf!" Socializem. i "Ti, kaj je socializem?" ] "Nauk, po katerem morajo imeti vsi ljudje enako!" "Ce bi ti imel tisoč kron, ali bi mi jih dal petsto?" "Prav gotovo." "Če bi imel sto krav, ali bi mi jih dal petdeset?" "Na vsak način!" I "Če bi ti imel dva prešiča,, ali bi mi dal enega?" ■j "Tega pa ne!" "Zakaj ne?" "Saj vendar veš, da imam dva i prešiea' Zadnjikrat. Žena: Danes je 30 let kar sva | se zaročila. Ali se še spominjaš. | kako sem drhtela, ko si me zasuu- j bil in nisem našla besed.. . I Mož: Kaj se ne bom spominjal saj je to bilo zadnjikrat, da nisi j i našla besede... | Zvit tat. Na hodniku je snažil sluga o-bleko svojega gospodarja. Po i stopnjicah pride tuj človek, odda ! služabniku pismo za gospoda in: hoče počakati odgovora, češ, tako mu je naročeno. Sluga nese pismo gospodu; ta ga odpre in I bere: "Če se mi posreči, je prav; j ! če pa ne, pa tudi prav." Gospod • bere in bere, a ne razume. Veli ' I noter poklicati tujega človeka.! i Sluga ga gre klicat, a se sam vr-' ne rekoč: "Ja, gospod, posrečilo; se mu je — vso vašo obleko je od- j ! nesel, falot!" i - ' * • . Skromnost. — Gospod adjunkt Zelenec je j ; jako skromen gospod. = Kako to? — Poglejte ga — lahko bi se za" baval s hčerko gospoda okrajnega glavarja, a kakor vidite, se je za- • dovoljil z natakarico. Res skrt>- . I men gospod. "Kaj ste nesrečno poročeni?' "Žal!" "Kje ste se pa seznanili s svojo ženo?" "Čs bi se z njo k »d a j seznanil, bi jo sploh ne vzel!'f Današnja mladina. "Tukaj Karleek, darujem ti eno cigareto." Karleek (štirinajstletni dijak) : "Hvala stric, kaditi sem se že pred dvema letoma odvadil." Pri teti. "Ti pa res zdravo zgledaš, ljuba teta." -. j j "Kaj res?" "Da, če bi te videli moji upni-j i ki. pa bi obupali." Modrovanje. Profesor: '' Spoznavanje same-. ^ ga sebe je največja učenost; Bog j., ve, če bi bil še tako učen, če bi j spoznal samega sebe." 1 Vzrok sovrastva. "Zakaj se tako sovražita oni dve gospodični?" "Zato, ker jima je enkrat nekdo rekel, da sta si čisto podobne med seboj!" Dober svet. Vandrovec: Gospod — morda imate kako delo zame. Gospod: Ne — ampak nekaj vam bom svetoval: Kupite si avto" mobil, pa boste prišli daleč po svetu in boste imeli vedno čez glavo dela z njim. Tudi delo. Prvi postopač: Salamenska pravica. ki je nič ni. .. Drugi postopač: Kaj ti pa je? Prvi postopač: Vedno me na po" liciji zmerjajo, da nikoli nič ne delam. A tu beri kaj pišeta list: "Kadar človek zasope, se napne nad sto mišic." Ali to ni dosti dela. saprament? Med likrati. Prvi literat: Ali kaj — ljubezen in sovraštvo sta vendarle edini čustvi, vredni, da jih pesniki j obdelavajo. Drugi literat: Ljubezen in sovraštvo? Govori precizno in reci: Zakon. Brez dovoljenja. — V soboto si rekel, da svoji ceni ne boš nikoli dovolil, voziti ;e na biciklju. — Res je in ji tudi tega ne bom likoli dovolil. — A jaz sem jo ravno zdaj vi-Lel na biciklju. — To je že mogoče — ona se >ač vozi brez mojega dovoljenja. Pri odvetniku. Odvetnik: Kaj pa prav za prav nislite, gospod? Vi ste bili zaradi ionkurza obtoženi in vsled moje-»a zagovora oproščeni. Ali nič ne nislite. da je treba moj zagovor >lačati? Kridator: Gospod doktor — vaš iijajni zagovor in soglasna sodba risokega sodišča sta me popolno-na prepričala, da mi ni treba nobenih dolgov plačati. —^ 1111 ■iMimmi'i "■■""»JgaMMMMMaMMWw——a—HI "Oh, moja žena je šla na štir iuastdnevni dopust." _ __ "In ti si seveda žalosten?" "Da, ker je že trinajst dni preteklo." ŽALOST. I ™ '''" "Tvoj oče nima srca; rekel sem mu, da ne morem živeti brez tebe!" "Kaj ti je odgovoril?" a* "Da mi rad plača pogrebne stroške." Nadebuden šolar. "Kateri si v šoli?" "Štirinajsti." "Koliko pa vas je vseh skupaj v razredu?" "Štirinajst." Čez pol leta mati zopet vpraša sina: "Kateri si pa zdaj v šoli?" "Dvanajsti." "No, vendar si se nekoliko poboljšal." "O ne. dva sta iz šole izostala.' j Stava. Gospodična: ...Veseli me pa. da si niste preveč k srcu vzeli, da sem odklonila vašo snubitev. Gospod: O. prav nič — jaz sem namreč s svojim bratom sta-Vil 30 K. da me ne boste vzeli in Privošči mu. Žena: "Zakaj bereš ženit bene ponudbe v časopisju?" Mož: "Hočem samo videti, čc se je kdo izmed mojih sovražnikov oženil : tako bi mu privoš-čil to nesrečo!" Zadostuje. "Poglej žena, za vse si kupila darove, za hčer. za otroke, samo za našega zeta ničesar." "Nič za to; mu pa dam par poljubov. "' Mož: "K tj še sedaj-ni gotov i obed .' Kuharica: "Kaj moram jaz zato. ee mi gospa vedno pomaga'. ' -sil Med dijaki. Prvi študent : Ti se seliš? ' Drugi študent: Da! Kdo pa bo stanoval tako daleč. . . j Prvi študent: Daleč — od šole? Drugi študent: Ne. od zastav-i Ijaluice. I * Dobro zadeta. — Ali že veš — Tončka se je dala fotografirati. Mislim, tla jo !je fotograf izvrstno pogodil. = Zakaj pa to misliš? — Ker neee nikomu svojo foto-. grafi je pokazati. Počasen. A.: "Ze celo uro čakam na inšpektorja, pa ga še ni!" B.: "Nič hudega; ta je znan kot velik počasne/.: če tega danes malo požgačeš, se bo šele jutri nasmejal." t Nesporazum. — Najjasnejši trenotnk v tvojem življenju je bil pač tisti, ko ti je Mirko razkril svojo ljubezen. = Kaj najjasnejši. Kaj še! Čisto temno ie bilo v sobi. I PRIPRAVLJEN. Jugoslovanska (^f^ Katol. Jednota I-.'-r^poriiana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA VRADNIKI« #T*6*«4l>lk: IVAN G K HM. "? O ery V »y or l« ox 57 Brurtoork. Podpri dvednlk: 1VA.\ PHlMOZtC, Kvt-K-th. Minn Bex »41 OIavdI tajnik: CEO. L.. BKOZ1C11. Kl>, Hlnn., Mox 424 Fomotnl UJnUif MIHAEL, MHAMNEC, umaha, Nfct . 1W4 Bo 11 Blagajnik: IVAN GOCZE, Ei>, Winn., Btx 1JS Upnik: FRANK UKUOSH. Bo. CWc*#o, lil. ttvtnc *»». vrhovni zdravnik: U*. MAMIN i. rVBC. Jolle< .UL. MU No CW»to ■». nadzorniku «La>I# KOSTETJC, Salld* COIO., Bo* 83« klHAF.L KLOBI'CIIAR, C^mulet, Mich., lift — Tth S«. rriEB SFKUAH, Kanaaa City. Kar.«, No. fth Bt POROTNIKU IVAN KEJEtXifiNIK-, Bui dine. Pa.. Box 1M FRANK G«LZE, Cblabolm. Mlrr.., Bo* 71». MARTIN KOCHEIVAB l^jeblo, Oolo , 111® ®ll«r At»_ Val dopisi naj ae pAHJajo na »lavooga tajnika, eni j dolgih mladičev. Umrli so v Ljubljani: .Jakob J Strajnar, sedlarski pomočnik, 2! let. — Ana Pavelšek. užitkarica. j 7~> l. — Antonija l\«rkoč, služki-1 n j a .">1 I«-t. — Ana Marinčič. re-j Jenka. d mesece in pol. — Kristina Krodt, bolniška sestra, til let. — Marjeta Podbevšek, užitkarica. 70 let. Delavsko gibanje. IG. okt. se ji- /. južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko MU Slo-1 vencev. IU Hrvatov. 1'.» Ugrov iu j 27 Macedoneev. nazaj je pa pri-j 4'» Hrvatov in 17 Črnogorcev.' 17 Slovencev je šlo na WVsll'ni-sko, 1! Hrvatov se je odpeljalo! \ Prago. 40 pa na Dolenjsko. dni Kočevarjev je šlo na Dunaj ko-r stanj peč. Nesreča. Dne 11». okt. je v Mali Dolini v občini Velika Dolina su ■ nila krava Ane Požiraj tako nesrečno starega Mihaela Crpiča da je ponoči umrl. Najbolj zna čilno pa je. da v pravdarskih krajih vse govori in povprašuje kaj bodo sedaj naredili s kravo. Neki pravd iieetieev. Vsi učenci, ki hočejo obiskovati to šolo. morajo napravili z ladjedelnico triletno pogodbo. Tržaški slovenski zdravnik na črnogorskem bojišču. 19. okt. se je odpeljal z Llovdoviin parni-kom v Črno goro zdravnik in deželni poslanec v Trstu dr. J. Per-t o i. Pelje se v Ivotor. od koder potuje na Cetinje in od tod na bojišče. Dr. Pertot ji- odpotoval j na svoje stroške in bo izvrševal, zdravniško službo brezplačno. Poskusen umor očma. 201etni Ivan Logar z liistriee je napadel 19. okt. svojega očma iu ustrelil petkrat nanj z revolverjem. Zadela ni nobena krogla. Logar se je s svojim očmoin velikokrat prepiral in tudi tepla sta se že. ker je Logar vedno očital svojemu očmu. da je ta hotel pregovoriti njegovega strica, da bi umoril njegovo mater. Tržaška porota. l)ne 19. okt. se je vršila obravnava proti 31-; letnemu delavcu Josipu Št urinu j v Trstu, ki je obtožen, da je dne '». majnika zabodel z nožem nekega Rudolfa Misleja. Šturm je iz-vršil ta napad, kakor izpove Mi-šlej. iz 'maščevalnosti. Mislej je namreč pred časi udaril s kolom po glavi brata današnjega obtoženca Karla Sturma. Kari Šturm je vsled udarca obolel na možganih, zblaznel in se nekoč v blaz-uici usmrtil. Bratovo smrt je lio-tel baje maščevati današnji obtožence. St urni svojo krivdo odločno zanika in pravi, da z .Mišičjem sploh ni bil nič skupaj. Misleja je ranil kdo drugi, ta pa je obtožil njega, z namenom, da ga uniči. kot je uničil svojega brata. (Sturm je po izpovedbi prič jako ; miroljuben, delaven in priden | človek. Izmed 14 prič, ki so bile v bližini napada, ni mogla niti I ena priča izpovedati, da je Šturm storilec. Mislej. kronska priča, ni prišel k obravnavi. Opravičil se je z boleznijo. Sodišče je poslalo sodnega zdravnika v njegovo stanovanje. Toda Mislej je bil .doma zaklenjen in je povedal pri vratih, da ga je žena. ki je šla na trg. v stanovanje zaklenila. Ko je šel zdravnik čez eno uro zopet k njemu, je bilo stanovanje prazno. Mislej je pobegnil. Sodišče je obravnavo odgodilo, tla primejo in s silo privedejo k sodišču ubeglo kronsko pričo. j ŠTAJERSKO. Iz Sladke gore poročajo: Požar je uničil pri Krumpaku in gospe Sebat v I»eh-m polju dvoje poslopij z živino vred. Ker se vsled vetra ni dalo nič oteti. je škoda tem večja. Iz Slovenjgradca. Pred kratkim je zgorelo zadaj za Lobeje-vim hotelom veliko gospodarsko poslopje Kramarjevo. Škoda znaša okoli 8U0O K. ki je pa z zavarovalnino pokrita, i Iz Luč poročajo: Gozdar Janez Sti ;-;rar je trčil te dni na Raduhi z divjim lovcem, ki si je že nesel lepega divjega kozla, skupaj. Po kratkem boju je mora! divji lovec svoj plen pustiti in zbežati. Is Vojnika. Posestnik Josip Kranje j. v pijanosti obležal blizu Škofje vasi na nekem travniku. Ko se je zjutraj vzbudil, je opazil, da mu je /.manjkalo 400 kron. izkupiček za vola. ki ga je prodal mL Tcharjih. Iz Ptuja. Z revolverjem je ob-strelil v Oblakih (fara Sv. Lovrenc v Slov. goricah) neki 141et-j ni dečko po neprevidnosti Slet-j nega kmečkega fanta Josipa O-| mulca. Krogla ie obtičala v gla-| i vi in dečko je v ptujski boluišui-' I ci umrl. i KOROŠKO. Nov kereški deželni predsednik. Koroški deželni predsednik* 1? obe rt pl. Hein je stopil v pokoj. Povodom vpokojilve je dobil veliki križec Fran Josipovega reda. Zn njegovega namestnika je imenovan /. u deželnega predsednika koroškega s< keijski šef v mini-sl ■ s. vu za notranje zadeve dr. Alfred pl. Fries-Skeue. ki jti th;-l.il obenem z imenovanjem za deželnega predsednika tudi ilosto-jaustvo taini-ga svetnika. Nezvestoba. (Vvljarskemu moj-j sliu L. E. v Beljaku je zmanjkoval že več mesecev denar v manjši!! ziK-skin. Zastonj je iskal čev-liar kiivca. Končno pa se mu je posrečilo, tla je zalotil pri tatvini svojega učenca. Kanta st> aretirali iu pri preiskavi je pri poznal, da je kradel gospodarju že od marca lanskega leta denar in blago. Z njim v zvezi je bil tudi pomočnik, ki pa je že pred par meseci zapustil gospodarja in odšel neznano kam v tujino. Koliko znaša vsa škoda, se ne da določiti. ZA SAMO 1 DOLAR DOBI VATE "GLAS NARODA" SKO Zi 4 MESECI VSAK DAN Kedor želi glasovati za narodni in državni republikanski tiket naj naredi križ v krogu, kakor je zdolej označeno. Mark Both Ba-io Mark Both Ballots as In the Circle Below In the Circle Below fctTaig&t „ i XL REPUBLICAN PARTY. j For President. ] William howard TAFT. For Vice President. • JAMES SCHOOLCRAFT SHERMAN. j For Klectors of President and j Vice President. | CIIARLES A. SCH1EREN. I KitEDERICK f. STEVEN'S. | EDWARD E. KL'HLER. j AUGUST KUPKA, STEPHEN J. BURROWS. LADISLAUS W. SCHWENK. "W1I.I.1AAI PEKIU. WILLIAM P RAE. « R. ROSS APPLETON. JOHX H. BOYCE. WILLIAM H. WADE. HOWARD O. WOOD. KIJWARD R. STETTIN IPS. LOP IS J. FRANK. __________________ LEOPOLD STERN. HERMAN L. SCHRADER. WILLIAM HENKEL. JR. BEVERLEY R. ROBINSON. fcAMUEL J. BLOOM INGD ALE. GORDON KNOX BELL. SAMUEL L. PE1BER. % GEORGE R. BENJAMIN. WILLIAM H. ROSE. ALFRED B. SIMONDS. WILLIAM H. BIRCH ALL. WILLI Ail B. THOMPSON. OGDEN MILLS REID. SILAS WODELL. _ \\'ESSP:L T. B. VAN ORDEN EDWARD N. M KINNEY. E. HAROLD CLI ETT. WILLIS T. HANSON. FRANK S. WITHERBEE. STPAirr d Lansing. WILLIAM H ROBERTS. GKORGE A KENT. ALAN C. FOBES. FREDERICK %V. GRIFFITH. RAY TO At PK INS. C! 1NTL>N ROdERS. Al.lIEi'T L. SWEET. AXSI.KY UI1.COX. JOHX I;Mi MAN. BAVA1U) -•. POUCH. __ati___sksjc n » _ ili M'.V f' RICH. • atT»iEhe li SK^y^ i ^ I REPUBLICAN PARTY. ] For Governor, 1 job r:. hedges. i For I.i ut -nnnt-C;ovorBor, I james w". wadswl.rth. .m.| For Secretary of State, jf> FRANCIS ?I. HUGO. p Por Comptroller, ijj WILLIAM D. CUNNINGHAM. I For T reasnrf-r, K WILLIAM AJiCIIER. | For Attorney-General, S MEIER STEINBR1NK. f| For Slut-- Engineer and § Surveyor, g FRANK M WILLIAMS. | For As'socUui: J ndgc of tlie I Co :rt <.-f Appeals, || _FRANK U. IIISCUCK. t; For Associate Judge of the 9 Court of Appeals, % ZAHVALA. Ceiij. uredništvo:— Podpisani ]>0' : Jakob Vičič, Fran Ši-frar I., Frail Silrar H.. Josi]> fjikar. Ivan Šifrar, Fran Peternel. Gregor Oblak. Gregor Bogataj in Fran Kosmač. Po 25^: Fran Jelovčen, Jurij Previč. Jernej Šubic, Martin Streliar in Pavel Kokal. Pavel Kokal II. 20f. Eden pozabljen $1. Srčna hvala vsem darovalcem! Anton Eržen. Opomba: Kv.oto od £2i'.!)5 prejeli in poslali na določeno mesto 147 kron. Uredništvo Glasa Naroda. Ako se je kakemu našemu e* ročnilra Pratika za letošnje lete zgubila ^li raztrgala, naj nam pi ie karto is mi mu jo pošljemc brezplačno. "Olu Narod*'\ tRevmatizem I letra in mehurne bolezni, zguba moške II nervoznost, gubitek življensk«.^ soka, 1 zastrupljena kri, nalezena atS podeaovana, § ib.teK, atrofija, striktura, varicocele in ves S .n« ^ zamerejo t.m..jito Ozdraviti doma, 1 ?lOT\ ° tch boleznih'..pO'C van zakaj trpite in | poCto "iracoce^o kicjižicc! d"n3r' D" dr" fcl d0iCgh | MJIZIC ZASTONJ! je Vredna SiO Bolnemu Človeku. . perfekvno zdravlje. moč in krepost s oomočjo ic I scfcnjs ravno tiste stvari, katere bi moral znati vsak » tamec, Ixj^at al> reven. Ako ste bolni in nezmoža- B ;dna stotine dolarjev. zdravnik, kateri je leta ?n leta zdravil špecijelno 1 irav '1 je več kot 25.000 mož. Pomislite kaj tolika S idovoljni in ne morete delati ter uživati živli-nja- H draviti; ako hočete imeti bogato, čisto kri v svojih S živahen mož: ako hočete močno telo, ^sno misel ^n H bs kupon spodaj in pošljite Sa nam. « ^ g Brezplačno Knjižico, 1 lov, izrežite in pošljite še danes. Piši+2 razločno 1 . 500, 22 Fifth Ave., Chicago, IU. ed bolezni, zato prosim, pošljite mi vajo brezplačno | NA PRODAJ ( dobro urejen saloon z lepo dvo-! , rano v slovenski in hrvatski naselbini. Proda se radi odhoda iz j mesta. Kdor želi kupiti, naj se j oglasi pri: Louis Skoi*. 15612 Waterloo Road, ('ollinvood. Cleveland. Ohio. (2-4—1 Id Kje je moj mož JAKO i i WID-RIII Pred par meseci je imeli še naslov Box 304. AVest 31ine-ral. Kan. <'e kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležna. — Mavv AV'idrih, Sti are- st. 24 pri Postojni. Notranjsko, Austria. Kje je JOSIP MIIIALIj? Doma je iz Gradišča, fara Ilrušice na Primorskem. Pred petimi meseci sva bila skupaj v Cleve-landu, O. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam javi. — Josip <"*ef»lar (doma iz Obrava . liig Day, Mich. (1-3—13 » Kje je moj brat SIMOX .M A-ROLT ? Doma je iz Jelovca. Prosim cenjene rojake, če kilo kaj ve o njem. da mi javi. ali naj se pa sam oglasi, poročati mil imam nekaj važnega iz starega kraja. — Leopold Maroit. P.ox 121. Aurora, Mann. (1-7—11) NAZNANILO. Rojakom in rojakinjam v Springfield. IU., in o kole i naznanjamo, da je Mr. MAT. BARB0RIČ, 1504 S. 15th St., Springfield, III., naš pooblaščeni zastopnik y.i\ pobiranje naročnine in ga roja h »m toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravn. "Glasa Naroda". O & O Q § if? O * e": v« •:>• o ZA SAMO 1 DOLAR J>f>i;r VATE "GLAS NARODA" SK0 7A 4 MESECE VSAK DAN. »s. wh. v.. v •:« *i» *** <■- »s* .;« '.* »i« -. ... > ... Mnogo ljudi je podvrženih napadanju nenavadnih bolezni, vzroka teh se ne more tolmačiti. Pride nenadoma brez vsih znakov in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega, raka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Za-niore nastati radi bolezni v želod *u. jetrab ali črevesih, slabi krvi ali slabih živcev. Take osebe večkrat poskušajo razne zdravila, kakor na primer pilule, decoti ali močne žganja, toda brez vsakega vspeha. To kar one potrebujejo je to znano zdravilo, ktero vpliva na vse prebavne organe, IZČISTI CELO TELO IN KREPI CELO TELO, NAREDI BOGATO KRI, UREDI PREBAVO. To zdravilo, ktero morejo rabili vsi člani družine in ktero vi morete rabiti v vsih slučajih, če s slabo počutite, je dobro poznano {ameriško elixir grenko vino, To naravno zdravilo, ktco jo narejeno iz grenkih zelišč i" j redečega vina, ima široko polje delavnosti, ker ima zdravilno v j v nerednostih prebavnih organov, kteri so temelj zdravja cele0,. telesa. To zdravilo morate rabit pri BOLEZNIH ŽELODCA IN ČREVES, ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI, VEČKRATNEM GLAVOBOLJU, REUMATIČNIH NAPADIH, NEURALGIJI IN NERVOZNOSTI, MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH, KOLIKIH IN KRČIH, VZDIGAVANJU IN K0V0ANJU in pri vseh takih boleznih, pri ktierih je znak bolezni, izguba teka in slabost. V LEKARNAH. JOSEPH TRINER, 1333-1339 SO. ASHLAND AVE., chicago, ill. mM^irnmm "TPuNER'S".......1 ^mmemiM ELIXIR. 3 bitter-vane j TR!>J£ROVO HORKEVjNO ^f»ct»red J0SEFM TK'.NE*^ * -a , GLAS NABODA, 2. LISTOPAD A. 1913 j Slov. Delavska Podporna Zveza VsUnovijeoa dne 16. avgusta 1908. lnlcorporirana. 22. apiila 1909 v državi Pennsylvania, s sedežem v CONEMAUGH, Pa. GLAVNI URADNIKI: PrMiwrlnlk. MIH ARI. ROVANSEK, R K. D No L Co »emttfk PodprcdKoliitk. JAKOP KflCJAN, B.»x 60*. Coni-maujh P». OLhm.I tajnik: VIUKM SITTKR, l.ock Ek>x 6T, Confmaugt, P«. Poin<*l>il tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, Box l Dunlo Pa Glavni hlasajnik: IVAN PA J K, L. Box 328, Cortemaugh, Pa. Pnaioftul ttLag*Jn1k: IVAN UR12ZOV.EC, Box 6 Cuorauufk. P« NADZORNIKI: t nad »urnik. FRA.šK RaRTOL. Box 274. Thomas, W V* U ' ddiomlk; AMtfiU VlDIiTH, P O Bo* 523. CnncmnuiK 1"» r_ ruidsorlk: ANDREJ BOMBACH. 16U K. 31st Rt, Lorain. Ohio POROTNIKI: I purvUilk: JOFII' SVOBODA. 038 Maple Atb.. JoIimiovb. n trorctnlk: ANTON PINT A R. Box 2f»4, Moon Run. Pa »TI. porotnik: MIHAEL KRIVEC, Box 824. Primero, Col* VRHOVNI ZDRAVNIK: M. A M BRAL.LIER, Grove St Conemsugh. Pa Cvnj*ria drufttva. oslroma njih uradniki, »o uljudnc pr->0enl, po •tu* 11 l..n kJ^tkSbixll v poročilih glavnega tajnika knke pomnnjkljlvoatl, na| •«i nrmiidcnu naxnanljo na urad glavnega tajnika., da M v prihodnjo »o-»r»rt DruJtveno »lasllo: "GLA8 NARODA". :-: Zadnji dnevi Pompeja. :-: ZGODOVINSKI ROA1AIN. ' t Angleški spisal: Lord Lytton-Bulwer j T RIN A J ST<) POCI j A V J E. Suženj in čarovnica. Dva ujetnika v eni noči, N.\di:i j.- iM-strpiio i-akala Mižnjevega prihoda. Ko j«- lahko-\;|. toda malo s.- irnjim. Ali veš zagotovo, da we ne bode pri- ( y t/al duh? slišal snu. da ta gospoda ne izgleda preveč prijazno." "Hodi brez skrbi. Vrata na vrtu so odprta?" "Da: orehi, jabolka in vino je tudi lam." "Odpii sobo; tako: tako samo malo. Sedaj mi pa daj svetilko." "Pa jo ja ne misliš ugasniti.'" ■ N. : govoriti moram pri bi« i ; v ognju in zraku je duh. Sedi!'. Suženj j»' ubogal. Nvdi* se je park rat sklonila čez svetilko ili j /.apela \ lihem, narodnem tonu bledečo pesem: •'(tj Tesal ka lepa. mlada, bila vedno sem in rada ti povem vse kar vem. Vsa skrivnost je meni dana, ki navdaja Egipčana in ljudi po svetu vsem. Pridi dobri duh iz zraka, razotleni mu. ki čaka, vso usodo boljših dni. Ibhni v vod(»! Nje šumenje naj uteši hrepenenj«*, naj da srcu. kar želi I" i ~~ "Keihj pa duh v resuiei prihaja," je rekel Sofija; "čutim ga i ad mojo glavo." Postavi koza ree z vodo Jia tla. Tako > sedaj mi pa daj ruto. da ti zavežem oči!" "Tako čudne navade imate vse čarovnice, ne tako tesno." ** Ali vidiš kaj "Vidim nieesar, razven teme." "Sedaj pa vprašuj trikrat prav potilioma, kaj želiš od duha. < e dobiš odgovor: da, bodes slišal vodo vreti; če pa ne ostane mirna." "Prevarali me vendar nočeš, a?" "Posodo ti postavim med noge — tako! Sedaj lahko vidiš, da se je ne morem dotakniti." "Dobro, dobro! O Dali. stoj mi na strani. Saj veš, da sem te bolj ljubil, kot vse druge bogove; podarim 1i srebrno eašo, ki sem jo lanjsko leto ukradel debelemu kletarju, če mi poveš po pravici. ( O duh, poslušaj: ali bom lahko prost d ril go leto? Govori! Ali valovi voda? Ne. popolnoma mirna je. kot grob. Dobro, če ne v tem letu, /A vsaj pO dveh let ili ? Nekaj slišim; duh praska pri vratih, t^koj bode tukaj. V dveh letih, te prosim, v dveh; to je že lep čas. Kaj, še veiluo molčiš? V treh letih toraj — v treh, štirih? Že viti tli, da nisi ženska, drugače bi ne mogel toliko časa molčati; da bi te...! V petih - šestih — sedemdesetih letih? Idi se solit, jaz te ne vprašujem več!" Jezen je i/.lil Sofija vodo po tleh. S težavo je od vezal ruto raz oči in videl, da se nahaja v temi. "Ny«lia Nydia. svetilka je izginila. O, izdajalka iu tudi tebe ni več tukaj! loda vjel te bodem — in trpela bodeš zato!" Pritipal j«' do vrat. Bila so odzunaj zaprta in 011 je bil ujetnik na Tesalkinem mestu. Kaj naj stori ?Ni si upal ne trkati, ne klicati. Lahko bi slišal Arbaees! Toda cvetličarka je. že skoraj gotovo pri vrtnih vratih in beži. "Pa kaj", je premišljeval, "šla bode domov, jutri jo že najdem. Prepričan sem, da jo dobim prej, predno Ar-haees le malo zasumi. To je še najboljše. Ti presneta ree, ti! In meni gre pustiti samo vre vode. Ce bi bilo že vino!" Med tem časom je pa šla slepa deklica s tisto spretnost jo, ki je samo slepim lastna, skozi vežo in prispela na vrt. Srce ji je bilo; :*e malo in rešena bode! Kavno ko je hotela smukniti skozi vrtna vrata je zaslišala tih Egipčanov glas. Strahoma je obstala. Še ena pot je; tista na drugem koncu hiše, ki je malo komu znana. Šla je t ja. Vrala so bila zaprta ! Na mestu ni smela obstati. Oba korakata proti nji. Hitela je naprej in dospela na. njej nepoznana tla. Zrak je bil težak in mrzel; to jo je tolažilo; bita je skoraj gotovo pod kakim obokom v nekateri kleti. Z razprostrtimi rokami je korakala naprei: tupatam je zadela v močan steber; zrak je bil vedno tesnejši; nazadnje ji je stena zaprla pot; iz več strani se je slišalo oridušeno šepetanje. Obstala je in v obupu vila roke. Korakala je ob steni naprej, zadela z glavo v nekaj trdega in padla po tleh. Rana jo je skelela, pa je vseeno nadaljevala pot. Stopila je v kot med dvema stebroma, skljueila se je in pričakovala svoje usode. Med tem sta korakalaArbaces in duhovnik proti zakladnici. Stopila sta v velik podzemeljski prostor. Nizek strop je bil podprt POTREBUJE SE DELAVCE. ! Stalno delo skozi celo leto. j Dobra plača. Pridite pripravlje-: ni za delo. American Plate Glass Company,; (19-10—1-11) James City, Pa. j blizo Kane, Pa. PROŠNJA. Podpisani prosim cenjene roja-j k:* po širni Ameriki, kateri vedo podrobnosti o smrti mojega sina Frana Prodnik doma iz Perovga h. št. 7, fara Šmarje. Kakor je. bilo meni poročano, je umrl dne j 13. aprila 1911 v neki bolnišniei.: i Prejel sem tudi 1 o00 kron ko' ] vortnino od nekega društva. Iver ,i ni znano, kje in kako je ponesrečil, zato prosim cenjene rojake. da mi pojasnijo. Janez Drodnik, Cesta Mestni Lop h. št. 25, Austria. Ljubljana. (31-10—2-11) POZOR. ROJAKI!. Zelo lepa prilika za onega, ki ž'j1i kupiti farmo v AVisconsiuu, obstoječo iz G0 akrov. Za pojasnila obrnite se ua uredništvo tega lista. (:il-10—1-11) 2000 reci: dva tisoč akrov zemlje je prodala tvrdka Krže Mladič Land Co. v prvem letu obstanka. A najboljša prodaja se šele začne /daj meseca septembra, oktobra i o novembra, ko bodo kupci videli na poljih pridelke, kateri so /rastli, ko bodo zvedeli od far-merjev, koliko so dobili za svoje pridelke na a ker. — Ce misliš kaj kapiti, ne odlašaj — čim man /emlje, tem dražja je. Do pomladi odplačaš lahko že polovico ali še več. Pridi naravnost v Chicago, naznani ali telefoniraj na: 1 avvndale 7449, pa pride kdo po-|te. Na 40 akrov zemlje prosta 1 vožnja tja in nazaj. Najnižja ce-ra ni 8 dolarjev aker, ker nimamo močvirja in skalovja, pač pa damo zemljo, kjer vse raste in i kjer so lepša polja, kot kje drug- j i a po 16 dolarjev in naprej. Mi j nismo v zvezi z nobeno drugo firmo in nimamo nobenih agentov, ier srno edina slovenska tvrdka, ki .prodaja svojo zemljo. Najlep Se. podnebje, ni hude vročine in hudega mraza, rastejo vsi poljski pridelki, sadje, trta; izvrstni studenci, kraj Dajzdravej či. — Ker so zadnje čase zrastle trgovine zemljišč kot gobe po ležju, vas opozarjamo, da pazite ua našo firmo, ker mi prodajamo *amo Slovencem in nikomur dru-;emu ne. In prodamo samo far-nerjem. ki se naselijo, ne pa špe-• ulantom. Ker oam je do tega, da pride laše ljudstvo v dobre, zdrave in primerne kraje, bomo dajali od l a utwerpan Alice ................,, 6 rrut - Kiame K. a. Victoria..; fi II»unburn Kronpr. Cecilia ,, 7{Kremen Celtic...____.... ,, 7 Liverpool La Prov«neti________fJ 7 Havre New York .... ,, 91 Southampton Rochstnbeau........l>| Havre Glede cene za parobrodne listke in '-sa druga pojasnila obrnite se ua : FRANK SAKSER, S2 t>-" 't St., New York City. | NAZNANILO. ! jpjfe i Vc....... V {■' ' i ] -iX h usi % m hyl—. iff ,*i'.< m jnvN j ^^^^ Vsem Slovencem in Hrvatom, ki ljubijo naravno I vinsko kapljico od prve trgatve naznanjam, da je j pripravna za razpošiljati že s prvim oktobrom. Ra: j di nizkih cen cvebam in ] i radi slabega vremena ne j bodem letos sušil grozdje i prav nič, temveč bodem iz vsega naredil vino. Zato [ znižam cene novemu belemu moškatel vinu. Vrste farzego in resling vino je narejeno vsako posebej iti cena je 40e. gal., črni-I na zinfandel in kerinjoc 30c. gal.. staro belo vino 45c. gulon in stara črnina 3.r»c. f»alon. Vse z posodo vred in matijih naročil od 28c. galon pa ne sprejmem. Z naročilom pošljite polovico svote naprej in ostanek plačate pri sprejemu vina. Prevozne stroške mora vsak naročnik sam plačati. Za obilo naročil se toplo priporoča posestnik vinograda FRANK STEFANICH, R. R. 7, bx 124, Fresno, Cal. MT VAŽNO ZA VSAKI G A SLOVENCA f Vsak potnik, kteri potuje cko7 New York bodisi ▼ «tari kraj t; pa iz starega kraja naj obišče PRVI BLOVENSKO-HRVATIK H OTEL AUGUST BAOH, .46 Washington St., .. N* York Gantar Cedar St. t Na razpolago ao vedno Mat« sobe m dobra domača hrama p< nizkih eenah. a v »i « » A m& v ik a n s k a e rtu (preje bratje Cosulich} AeipnoravneiSa in naicenšiSs paroorodne Črta ?a Siflvence tn Hrvata Novi parniJk na dva vijaka ,£Ma«tua Washjkotok" Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom tin Cen« vožmh listov » flew Torka m HL mnj en ^ Val apodaj mavedeni movl paro- fjrgjgXA_______________ brodi na dva vijaka imajo T T™T tat^tt"..........................." ....... 00 brezžiemi brzojav: LJUBLJANE ................................... 3jfl0 ALICE, LAIIEA, REKE.......................................... 33 ce MAJLTHA WASHINGTON! ZAGBEBA...............................................R4<>r ARGENTINA, KARLOVO A................................... Jt ima L Mmm^v «vw II, RAZRED do TRSTA ali BEKE: Martha Washington $65.00, drugI f€o do «66. elpa Bros^ &;Co.; Gen.Agent«, 2^WMhm«ton street, jnew yofk. Podtnl^parnlkl hoi "CHICAGO" • LA TOURANE" "ROCHAMBEAU" "NIAGARA" Glavna a^ncija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl St.. Chexehruueh Hui!dfnr-'«ipJo rjp od uaorei '"erino ub četrtkih ii pn taimkn »t»». K«1-" «tt «>!• |>i» i* p'NUnjio K'l Rifi r. N. Y t LA PROVENCE 7. nov. l'JU LA TOCRAINE 2S. nov. 1912 *LA LORAINE 14. nov. 1912*LA SAVOIE dee. 1912 t FRANCE 21. nov. 1912* LA LORRAINE 12.nov. 1912 rOSKS-NA PLOVl*». ▼ KAVB* Parni k t ROCH AM P.E A IT odpl s pom. št. 57 dne 9. nov. ob 'i pop. Parnik *CIIICAGO odpl. s pomoola št. 57 dne 10. nov. ob t? popol. Parnik *CAROLINE odpl. s pom. št. 84 dne 23. nov. a je to ranic. nCSia c t&OO. Pli»Uo po cenik katerega pot!ier biatojn. _ _ JAKOB VAHČIČ P. O. Pox fi9 Cleveland. O POTREBUJE SE DRVARJE V MELLEN, WIS. $1.20 od corda. Boljši les. kakor smo ga imeli prejšnja leta. Lake Superior Iron & Chem. Co., (22-10—11-11) Mellen Wis. POTREBUJE SE delavce sa izdelovanje dof. Max Fischer, 2.r>S Tjpwis St. Memphis T^nrt Iščem svojega brata JOSIPA ZORC. Doma je iz Rnške fare lia Dolenjskem. Pred 6. leti je odpotoval v Ameriko in potem sem slišal, da sp je nahajal v državi Kansas in sedaj pa ne vem, kje je. Prosim cenjene rojake. ee kdo ve za njegov naslov. da mi pra javi, ali najbolje je. če se mi sam javi. ker poročati mu imam več važnih stvari. — Anton Zore. K«;zdi Szent-Lelek, Garomszeg, Er-delv, Hungary, Europe. C0MPAGN1E GENERALE TRANSATIANTIQUE. h>rtncw«ka pcirodrodn« družba. Direktna črta do Havre, Pariza, ovice, Inomosta in Ljubljane. Postni parniki sot[ -PROVENCt" /LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "FRANCE"' na dva vijak. aa dva vUak« na dve rl}akx na dvtiri