PROSVETA jO^YEAB XXVIL Cena lfeta je $6.<* glasilo slovenske narodne podporne jednois Uradntfkt Ia «pnmüAk! proatorti M6T I. Lawndate Am , Offlos of Publication: MIT Saath LawndaU Am I •l«tph«>n*, Mart Sail jComcntaiji proti sUvkarjemj-zakonodaji «m poHci , -kaj dnevi so v nitji iTZnici debatirali, če di načrt za federalna poso-Jivatnim industrijam soci-" Na podlagi tega načrta, prejet, bo vlada lahko ^ila 440 milijonov dolar-nditftrijskim kapitalistom. Mjesnik Fish it New Yor-izjavil, da ta načrt ni so-t&n; lahko je vse drugo, neW deal", ta predlog ni. »da posodi .privatnim ka-rtom, ki imajo dobro jam-je to ddber business. Raz-i To je all right. Vse drur-3» je, ako vlada meče denar uielnim delavcem, če jam-ojila na farme in hiše ma-ogestnikov, ako narekuje . in delovne ure in se dra-rtika v privatni business. , je socialistično in komu- 10... r Fish! — • • ♦ like čete so 'bile zadnje »klicane v aktivno službo v riavah, kjer so delavske i ' i rkoii in kadarkoli državna posreduje z vojaštvom v , posreduje vselej zaradi bega miru. Za javni mir . Da bo mir ... Mir mora lakon mora veljati . . . lic pa je, da ves ta ljubi in nir je tak, da so stavkarji in delodajalci profitirajo. i take fiaske so precej od-ti tudi oni, ki radi požene-ivce do skrajnosti, do toč-kateri je vojaška sila pro-na. Delavce z golimi roka-«oni, ki revne delavce ta-oienejo, se potem prvj u-je na varno — a Kavnimi i i golimi rokami naj se di kar hoče! sčini primerov ni to le tra-temveč skrajno zločin- Vashingtona (poročajo, da dsednik Roosevelt zaklju-zakonodajstvom "novega v tem kongresu. Kongres Aal spraviti pod streho to, ia pred seboj, prišil bo še flik tu in tam, nakar pojmov. V jeseni so volila kongresa in v prihod-¡anuarju ibo kakor bo. je pa ostala socialna za-»ja. s katero so razni de-t»ki liberalci in "radikal-iko lxA>nali? Kje so zako-arovanja proti brezposelna starostno pokojnino in induatrij.skim boleznim? «ikon trideseturnika? > vse tiste olajšave za de-jih ie leto dni napove-»voditelji Ameriške delav-¡n katere so že 1-r*'z ^slega v žepu od svo-,r>jateljev" v kongresu in Mtrsciji? Mlagi informacij, ki bodo t zanesljive, vsi^a tega še "Jti to ni tako vaino . . . •«•veltov program za prvo S nj^'>v>Ra termina je *>k*mčsn. Volitve v prihod-?"v>rn*jru Pokažejo, koliko volilci drže do tega Volilna kampanja Hrezposcdnl in le ■ «JPMleni delavci nimajo * kampanjo — deloda- m* jo. mašina v VVash-¡tnf m"n '''Mavcem, ni ta-• '"J nimajo denarja. ,\t4n° I« j«4, da ae ne Chicago, Pl., pondeljek, 28. maja (Miy 28), 1934. AsoapN— for »altos «t «podal rata of porta«» proriisd far 'jkn »action 1101, As> «< Ost t. ÎHT. satboriaJ Subscription $6.00 Ysarty STEV.—NUMBER 104 STAVKOVNI VAL DOSEGEL nM Administracija bi ga rada "pa-nala", ne da bi delavstvu kaj dala. Izgledi za Wagner jev in Conneryjev načrt so šepavi Washington.— (FP)—Admini-stracijski krogi so si pričeli segati v lase in premišljati, na kakšen način bi bilo mogoče zaustaviti véliki stavkovni val, v katerem se nahaja vsa dežela. Lansko leto je bilo v teh krogih slišati, da je treba "nekaj storiti" proti veliki brzeposelnosti (storjenega ni bilo doftti, vsaj brezposelnost se ni dosti znižala), zdaj pa se slišijo glasovi, da je treba "nekaj storiti" proti stavkam. Kaj je ta "nekaj", so laičnega mnenja v različnih taborih. Pristaái Wagnerjevega»predlaga za kreiranje novega delavskega odbora in "kontrolo" kompanij-skih unij pravijo, da je to reme-dura, ki bi stavkovnemu valu napravila konec. Ce ga kongres ne sprejme predno gre na počitnice, zna čez poletje vladati še večji pekel v deželi kakor sedaj. Vse «bo stavkalo. — Kljub temu ipa zaenkrat še ni znamenja, da pride stvar pred kongres. General Johnson je sicer naklonjen predlogu, kakršnega je pomagal izdelati tudi sam. Ni pa gotovo, če bo za o-snutek, ko pride iz senatnega odseka za delo, kjer ga imajo W polici. Sploh je še vprašanje, če ga bodo vzeli s police, ker bi predsednik Roosevelt vse skupaj najraje ignoriral. On pač dobro ve, če osnutek postane «ak«*,-m bo zadovoljno ne delavstvo rtiti velebiznis. V taki situaciji je politika: "roke proč" še najboljša strategija. 'Poklical ga bo iz odseka le v skrajni sili. Pristaši Conneryjevega načrta za skrajšanje delovnika na 80 ur na teden pravijo, da je pa ta predlog tista "žavba", ki bi pomirila delavstvo in deželi zopet vrnila industrijski mir. Dostavljajo, da je načrt dovolj elastičen, da ne pomeni za nobeno industrijo ali (podjetje železnega jopiča. Tudi ne pomeni znižanje zaslužka, na drugi strani bi odprl delo pa več milijonom brezposelnih. Za sprejetje tega predloga so izgledi še slabši ko za Wagner-jev osnutek. Administracija z vso NRA, razen delavske sekcije, ki je pa neznatna, je odločno proti Conneryjevemu osnutku. Vzrok temu je velika opozicija s strani velebiznisa, ki pravi, da mu je ie dovolj vladnega "vmešavanja". Sploh se je velebiznis zopet že dobro usidral v vlado in Luksus na vrha, beda na dnu Avtni magnat Chrysler obdari sina z razkošnim avtom oa Jon« 14. l»lt. Detroit.—(FP) — V Ameriki ni razredov — to slišimo vsak dan. Dežela ima le (bogatine in reveže, v sredi teh dveh plasti | pa mesni založek — srednji razred. In kdor neti sovraštvo med tema dvema oziroma tremi razredi, je nelojalne^, iprekucith in mora biti izobčen iz družibe. Vse to pride človeku na misel Ob poročilu, da namerava avtni magnat Chrysler "prese-nečiti" svojega sina z naj razkošnejšim avtom, ki so si ga mogli izmisliti njegovi inženirji in katerega grade slabo (plačani delavci. Ce bi tisoči in «milijoni delavcev in strokovnjakov ne iive-li v mizcriji, 6e 'bi njih otroci i-meli dobro oskrbo in zrli lepi bodočnosti v obraz, bi proti razkošju na vrhu ne ibHo ugovorov, vsaj ne toliko. Ampak magnat Chrysler se z drugo plutokraci-jo vred posmehuje bedi in zanič-ljivo zre na tiste, ki mu grade bogastvo. Avto, ki ga gradi za svojega sina, je "zadnja .beseda" v raz-košnosti in avtni tehniki. Stal bo $20,000 — približno toliko kakor zasluži 20 avtni h delavcev vse leto. V ozadju bo imel vdelano "baro" za "cocktala" in dragoceno izletno kuhinjsko o-premo. Avto bo tapeciran iz baržuna in oskrbljen z leopar-dovo kožuhovino vredno tri tisoč dolarjev. V njem se bo vozil sin avtnega kralja v družbi mladih parasitov. Ce se ozrete po Detroitu—ali drugih mestih—predvsem po tovarnah in delavskih predelih, vam zre v Obraz pošastna mize-rija in Obup * ..Pa kaj l»i govorili. V Ameriki ni razredov . . . Le razkošnost je na vrhu in beda na dnu. IARR0W0V0 PO ROCILO POPAR! OBA TABORA Privatna dobrodafaost pred popolnim propadom Federalna vlada za stalno prevzame vse pomožne akcije Kansas City, Mo.—Harry L. Hopkins, federalni relifni administrator, je zadnje tukaj izjavil, da je privatna dobrodelnost (katero so v ogromni večini vodile cerkve) končana v Združenih državah. Vse relifno delovanje bo zanaprej Za stalno monopol federalne vlade in kolikor bo privatna dobrodelnost tu pa tam Še potrebna, bo pod strogo kontrolo federalne relifne administracije. postaja njegova želja volja administracije in kongresa. O sprejetju kakšne delavske zakonodaje v tom zasedanju torej nI dosti izgledov. MNewdealerjem" ni všeč, ker je razkrinkal njih mazaštvo; poparjeno«! v burbonskem tabo-ru vsled "socialističnih len-dene" poročila v> l»usineM«u, ki *rizj v vedno dovolj ^""ral smrtno 'a trrorÍKte M-r « —»Smrtna ka-* <>*#•»*«•, ki te-* , 7. bombnimi 'vilo ¿andarjev ^•no od fvOOO l'> policajev na Vladni lint pi-!*di ne ponav-več nihče Washington.—(FP)—Z izjemo generala Johnsona, kateremu so demokrati poverili nalogo, da deflatira" Clare nca Dar row a na svoj slikovit način, je oficiel-ni Washington čudovito miren napram poročilu Darrowovega odbora o delovanju NRA. Vodilni demokrati so Iblli že prej informirani o "dinamitu" v poročilu in so se lahko (pripravili, da ga mirno vzamejo na znanje—mali Ščurki v kongresu itak ne štejejo, naj bodo demokrati ali republikanci. Njih strategija je, da opravita vse "boksanje" general Johnson in njegov pomočnik Donald Richberg, ki je pred objavo spisal prav tako dolg odgovor kakor je (poročilo. £ molkom se bodo demokrati Čim bolj izognili očitkom, da "redijo gada (velebiznis)" na prsih ¡malega biznisa. Poparjeni so tudi republikanci, ki so upali, da jim >bo bar rowovo poročilo dalo dovolj mu-picije za streljanje v NRA. Streliva izredno potrebujejo, da branijo mali biznis pred velikimi ribami. Na žalost pa jim je veselje pokvarMo dodatno poročilo, v katerem Darrow in njegov kolega Thompson priporočata kot izhod iz sedanjega kaosa—socializacijo industrij. Republikanski — in tudi de-iBokratski — Burbonci naj'bolj obžalujejo ta del poročila. Če bi ne (bilo hudičeve socializacije in priporočila za "planirano ekonomijo ter produkcijo za rabo, ne za profit", bi bilo vse dobro. Kri tična analiza pravilnikov z vidi ka, da se odstranijo nekatere bule, bi ne bila ranila ne "novih dealerjev" niti poparila Burbon-cev. Bule in izrastki bi se sem pa tam lahko porezali in igra bi bila neskaljena. Ampak Darrow je prišel do zaključka, da je profitni sistem nevzdržljiv in v navzkrižju z blagostanjem dežefle—delavstva in malega biznisa. Ta sistem je mogoče vzdržati le z regimenti-ranjem industrij in vladnim sankcioniranjem omejitve produkcije in znižavanjem plač, NRA ni nič drugega kot to — "monopol, sankcioniran po vladi" in "regimentirana organizacija za eksploitacijo". Z ozirom na mali biznis, za katerega imajo vedno polno sladkih besed politiki vseh sort, ker je za ambiciozneža naj kraj« šaipot do politične kariere v vseh "demokratičnih" državah In je pomagala na sedlo Hitlerju, Mussoliniju In drugim manjšim fašistom—Darrow je tudi tem demagogom skalil južino, ker je priporočilu dodal—hudičevo socializacijo. ~ Malemu biznisu j« povedal, da niti zanj ni rešitve v povrnitvi v "stare, dobre čase", ampak v "planirani rabi s-i meriških zakladov in sredstev s socializacijo". Slana m pridružila mi! Tesar ni uničila suša, je požjcsls «dana v IllinoUu i fhlrago.-Ob nizki ten\pera-turi, ki se je naglo |»ojavila pr<*d i « nim tednom, je zadnje dni padla močna nlana v mnogih krajih severnega Illinoiaa in požgala' pridelke, kolikor jih ni uničila suša. Zelo je prizadet krompir,1 I «trudi* ni k i, zHjt^ fižol In sadno ' drevje. Pred generalno stavko v Toledu Sto lokalnih unij Ameriške delavske federacije se je izreklo sa generalni štrajk v prilog avtnim delavcem pri Electric Auto-Ute. Vojaške čete v Toledu poja-čane na tisoč mož. Spopadi in streljanje se nadaljuje. Konec stavke voznikov v Minneapolisu Bolgarska dlktatara likvidira maoadonsko gibanja Macedonski ustaši pred odločilnim bojem za svoj obstanek Sofija, 26. maja.—Bolgarski diktator Georgijev je sklenil radikalno pomesti z macedonskim nacionalističnim gibanjem v bolgarskem delu Macedonije, Ma-cedonska revolucionarna organizacija (IMRO) je obsojena na smrt, toda kako bo eksrtucija izvršena. Še ni znano. Vlada Ima najbrž v načrtu masno vojaško akcijo. ¡Bolgarska Macedomja je divja, hribovita pokrajina. Prebivalstvo tamkaj plačuje dvojni davek, enega vladi v Sofiji, drugega pa macedonskemu "kralju" Ivanu Mihajlovu, ki ima svoj režim dobro organiziran. Ako se to zgodi, da bo IMRO likvidirana, ne bo za ta čin nihče tako hvaležen bolgarskemu diktatorju kakor vlada v Belgra-du, kateri delajo "makedonatvu-juči" v srbskem delu Macedonije dovolj preglavic. Razstava odprta s Velike oeremonlje v soboto. Rekord v številu obiskovalcev Chicago. — 8 vetov na razstava Stoletja napredka, ki se nadaljuje drugo leto, je bila odprta v soboto z velikim ipompom in ceremonijami. Število ljudi, ki so Obiskali razstavo prvi dan, Je visoko nadkrililo število obiskovalcev pred enim Itftom; letos je bMo čez 163,000 oseb, dočim je bilo lani nekaj čez 119,000. fttevilo obiskovalcev v strtnito in nedeljo do polnoči je znašalo 235,470. Kakih posebnih dogodkov v zvezi z odprtjem razstave ni bilo. Dva Francoza letita Iz Pariza v Han Francisco New York. — Dva francoska letalca, Paul Codos In Maurice RosmI, ki sta v nedrijo zjutraj poletela iz Pariza v San Fran-ciaco, sta v pondeljek (2K. maja) zjutraj sporočila Is zraka, da m nahajata v bližini Nove ftkotlje in njun polet čez Atlah-Uk je bl1 brez nezgode, Polet ima trajati okrog 60 ur in daljavi znana čez 6000 milj. flomhe v Avatrljl redno pokajo Dunaj, 26 maja,—Bombni teror v Halzburgu se nadaljuj« in prebivalstvo tamkaj je tako razkačeno, da je |>ofdalo zahtevo na Dollfusita, naj takoj odstavi vso I Milici jo v omenjenem mestu In Jo zamenja z novo. Najnovejša bomba je porušila pročelje škofijski jmlači in druga je razdejala katoliško misijoriNko hišo v l.ieferingu. NAROČNIKOM N»va1 armada" med potjo v Washingl<*». V sredo je praznik «pooilnak*. ga dur In Pro« veta s# i cM«. Of Me In« Mevilks i/idr jutri M-i meni o v nredo. Dane« ne obnovi razorožil vena k on fr renta ' Zcrievs, 27. maja. Kazorožit-vena konferenca Lige narodov s« jutri obnovi v ženevi. Vse kaže, da bo to zadnja seja te konferenci', nakar I*» mednarodna razorožitverta akcija korenito pokopana, Diktatura prbiajs tudi v Husiunij! Bukarešta, 26 maja.—Vojaška diktatura • kraljem Karo-lom na č«*lu prihaja v Rumunijl Parlament I*» razpušče*. Toledo. O., 27. maja. — Boji med delavci in miličniki v okolici avtne tovarne Electric Auto-Ute so ae obnovili včeraj. Vojaki so ponovno streljali na delavce, napadli jih z bajoneti in jih pokrili z oblaki plina; veš delavcev je bilo otatreljenih, o-krog 20 Je bilo zabodenih z bajonetom in čez 100 aretiranih. Dva delavca sta bila smrtno ranjena. Po več deaperatnih spopadih so se delavske čete umaknile od tovarne. — Danes Je vladal mir. Tovarna je bila zaprta. Med tem so ves čas zborovali zastopniki stavkarjev, druibe in vladnega delavskega odbora, toda duaogli niso nič. Grožnja generalne atavke še vedno visi nad Toledom. Centralni odbor delavskih unij je pooblaščen, da okliče generalno starko kadarkoli vidi potrebo. Glavna zahteva delavcev je, da vojaki zapuste Toledo. Washington, D. ('., 26. maja. —Voditelji "new deala" v senatu, preplašeni vsled delavske vojne v Toledu in več drugih mestih ter preteče aplošne stavke na jeklarski fronti, so včeraj vzeli s police Wagnerjev načrt in ga postavili na dnevni red zbornice. Toledo, O., 26. maja.—Stav-kar j I v avtni tovarni Electric Auto-Lite so sinoči zavrgli mirovne pogoje, katere Jim je pred-ložil vladni posredovalec Charles P. Ta ft. Dve tretjini stavkarjev sta se izrekli, da ne bo nobe-nih pogajanj, dokler bodo vojaške čete v mestu. Istočasno se jo tfO lokalnih delavskih unij izreklo za generalni štrajk v znak simpatij a stavkujočimi delavci v avtni tovarni in v znak protesta proti prisotnosti milice. Vse te unije so včdanjene v Ameriški delavski federaciji, ki Ima V Toledu 103 postojanke. Generalna stavka pomeni, da bo prenehalo vsa delo v mestu, ves promet na ulicah in mesto bo ponoči v temi, kajti nameščenci elektrarne se tudi pridružijo. Praske med miličniki in delavci so se včeraj nadaljevale, toda ne tako krvave, kakršne so bil« v četrtek, ko sta bila dva delavca ubita in čez petdeset delav-cev in vojakov ranjenih. Tudi včeraj J® bilo več oseb ranjenih, med temi eden vojaški častnik. Vojaštvo, ki Je dobilo |aimoč in Je bilo pomnoženo na 1400 mož, Je potisnilo delavske brambovc« tri bloke proč «nI tovarne. Dva delavca, ki sta bila ustr«-IJena v Četrtek popoldne, nista bila stavkarja, temveč brezposelna delavca, ki sta se prostovoljno udeležila bitke z milico. Htavkarjev je okrog m*), dočim je bojujoča delavska armada štela 6000 do MOOO moških in žensk, večinoma brezposelnih, ki pomagajo stavkarjerri. Včeraj se Je ta množica zmanjšala na okrog tisoč- «Hieb naokrog tovarne. Minn«apoUM» M Inn.. 26, msja. -Stavka voznikov avtotrukov, ki J« trajala d< »et dni in J« bila precej nemirna, Je bila sinoči končana. fttirid*-i*et tisoč delavcev- 4000 voznikov in 3A.OOO stavbnih delavcev, ki so zastav-kall Iz simpatij «« je dan«s vrnilo na delo. Vozniki »o glasovali deaet proti enemu za konec stavk«. Stavka m- je koraala a kom-prorniaom IMavci NO dobili AOc minimalne mezd« na uro in »priznanj« unij«, niso pa dobili zaprt« delavnic«, ki s«> Jo zahtevali v začetku. Vm« drug« spor-n« točke bo reševalo rs/sodišč«. Na governerjev uksz j« bile mobiliziranih »500 . miličnikov, - (|*| j« na 1. »i i mm. i PROSVETA the enlightenment _MU> IN LAJTNINA SI X>VBWaBB M ABOOM I fODfOBN« JBDBOTB Mrui.« i mm\ to * •• •• Me. •»■» • Ms. 114« - MU; » « «u, p 71 «* M« i •• to C»m>« «7 M a* CkKtf«) m4 UMi« M-®* N» rw, «u4 C Maro »7X ^ •MBtrta H « Com •»!•••» M SM*»«*1»- A4»«rtWtug «t» o. Iii m* to ratufii*. iL-MMf pgOSVETA ____ M1-M k. M--4.U A^. «to*»«. MCMBEK Or THE TEDEBATB® Glasovi iz naselbin Zutain Domač drobiž Obisk Chicago.—Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete je obiskal mladenič Albin Goste, farmarjev Hin iz Willarda, Wis. Peruškova dela na razstavi v Milwaukeeju Milwaukee.—Naš slikar Peru-Ac k, ki zdaj biva že dalj časa v Clevelandu, je bil od muzeja za umetnost v Milwaukeeju ponovno povabljen, naj razstavi kaj svojih del. Perušek se je odzval in poslal 36 svojih najnovejših slik. med njimi nekaj tudi takih, ki so bile nakradene na drugih razstavah. Kazstava slik v mll-wauAkem umetnostnem muzeju se začne prihodnji mesec in bo trajala 30 dnif Proti koncu junija pride PeruAek v Milwaukee. Srebrna poroka Milwaukee.—Jos. in Antonija Bašelj sta zadnje dni slavila 25 letnico svoje poroke ob obllem posetM prijateljev in znancev. Milwattfki bolniki Milwaukee.— John Oblak je obolel na pljučnici.—Tri mesece že boleha John Galun, bivši taj nik društva št. 234 SNPJ.-Miss Ruth A. Glojek, hči odvetnika Glojeka, je bila zadnje dni operirana na očesu. Dr. Pltamic zapustil Ameriko Cleveland.—Kakor poroča A. D., je jugoslovanski poslanik dr. Pitamic za stalno zapustil Ameriko. Odpotoval je 12. maja na poziv belgradske vlade. Odslej bo inu'1 službo v uradu zunanjih zadev v Bclgradu. Kdo pride na njegovo mesto, še nI znano. Novi grobovi Cleveland.—Umrl je star pionir Krist duster, star 61 let in doma i/. Marinče vasi pri Krki na Dolenjskem. V Ameriki je živel 16 let in zapušča ženo, šest sinov in tri hčere. Ravnanje med politiki v Clevelandu Cleveland, O.—Mislila sem že, da ne bo treba več pisati o političnih zadevah in sporih, toda molčati ne morem, ker vidim, da se trosijo laži. A. D. je objavila dopis neke ženske, v katerem se pritožuje čez sedanjo mestno vlado In župana Daviaa. Pravi, da ima župan rad zamorce in jim daje službe. Ako bi jihi Davis res tako rad imel, jim ne bi dajal najslabših del. Nekateri se hočejo menda prikupiti A. D. s tem, da udrihajo po sedanji administraciji. To je samo zavist, ker ne morejo pozabiti Millerjevega poraza in vsega, kar je bilo z njim v zvezi. Poslušali smo Davisa, Miller-ja In Sweeneyja in razne obdol-žitve, s katerimi so bbkladali drug drugega. Nedavno je bil neki Millerjev junak v naši trgovini, ki je dajal vsakovrstna imena ljudem, ki niso glasovali za Millerja. Povedal je, kaj je vse čital o njem v A. D., jaz pa sem omenila, da časopisi nobenega ne hvalijo zastonj, ker taki tiči se prav nič ne brigajo za nas davkoplačevalce, Človek mora tudi misliti, da potem lahko razloči med resnico in lažjo. Časopisje Je pisalo, da je Miller prihranil ljudem 17 milijonov dolarjev v dveh letih, toda mestna blagajna je bila vseeno prazna, da je moral iti potem Davis dvanajstkrat v Washington zaradi finančnih zadev. Pod Millerjem smo morali plačevati več za vodo kakor pod Davlaom In to me Je zelo jezilo. Ko so bile volitve dne 15. maja, je Davis apeliral na državljane, raj glasujejo za bondno izdajo, dočim je Miller bondno Izdajo za sedem milijonov kar sam podpisal, toda A. D. o tem lepo molči. Pritožujejo se tudi, da je Davis vrgel veliko naših ljudi iz službe, ko je nastopil svoj urad, toda Miller jih je tudi, toda o tem fe ne piše. Ni treba misliti, da se jaz potegujem za kako stranko. V mojih očeh nI nobena, ne demokratska ne republikanska, dosti prida, upoštevam pa delo posameznika, pa naj spada v eno ali drugo stranko. Vsakdo ve, da je Davisui Millerju, Morganu, Koh lerju jn drugim njih lastni žep več kakor žepi drugih. Denarja se nihče ne brani, kadar pride v politični urad.—Mary Modrlan. to raznih krajev glede te zadeve, čeprav se mene nI tikala. In advokatje so povedali, da so obrekovanja čudna in počasna stvar in da se jih sodišča oglj)ljejo, ker se ne da skoro nič iztožiti. Naši "Kranjci" pa radi tožijo, to vem, dobijo pa prav malo. Pire in jaz sva plačala vsak svojega zagovornika in onadva sta dobila, midva pa nič,—Frank Barbič, 53. Koagres soglasno spre jol embargo m municijo Predsednik dobil pooblastilo, da lahko vaak čas ustavi pošiljanje streliva In orožja v zavo-levnne dežele Uashington, I). C.—Olie kon-greani zbornici sta brez opozicije sprejeli resolucijo zn embargo na orožje In strelivo. To pomeni, dn j«> predsednik Koosevelt dobil pooblastilo, da lahko vsak prepove izvažanje orožja in strelivu v katerokoli deželo. Predvsem sta prizadeti Bolivija in Paragvaj v južni Ameriki, ki sta v vojni že (toldrugo leto. Resolucija Je v skladju s sklepom Lige narodov, ki je apelirala na vse države, naj bojkotiran» vojno v južni Ameriki. I -M Paz. Bolivija, 26 maja.— 1'radno porodilo bolivijftkc vlade se glasi, da so njene vojaške čete izvojevale veliko zmago na lioji-šču v Gran Chacu. Po strahoviti bilki, ki je trajala več dni. je obležalo 6000 Paragva jcev ubitih in l2.tMMi ranjenih na trojnem polju. PRKI) GKNKKAI.NO STAVKO V TiM.KIH' (Nadaljevanja • I. atranl.) tod« governer jih ni pustil na ulico in v aktivno alutbo; ča-kali so v barakah. Ko je bilo Pojasnilo na Jontezovo "Pismo Cleveland, O.—Napako je storila oseba, ki mi je prvič poročala, potem, ko je bilo treba resno nastopiti, pa jI Je padel pogum. V koliko so bile Informacije netočne, naj vprana tisti, ki želi več vedeti, pri članih kluba št. 27. fctirje sodrugi imajo dobre informacije in tudi neki član "Cankarja". Bojazni pred sodiščem ni bilo in radi tega tudi ni bil storjen "preklic". Narejen ji* bil na priporočilo zagovornika z moje strani, ki je rekel, da jo ifcjbolje, če • se to napravi, ker bodo majhni stroški. Ce bi prišla stvar pred sodišče, bi o-bramba stala do $300 in čakat bi bilo treba eno ali celo dve let do obravnave. Prvi, ki mi je da Informacije, je dobro |>oznan pr uredništvu A. I). in je tudi njen naročnik. Jaz ne bi omenjal teh stvari ker se nekaterim 'rojakom ne dopndejo. Meni je vseeno, ker sem dobil približno tako poroči 10 pri dnevniku "Cleveland News". Ko je ta meščanski list poročal o stvari, se ni nlhč« vznemirjal, ampak slovenski či-tatelji in drugi so slastno čita- 11 o dogodku. Naši domači listi so aeveda izjeme! Naj bo povedano, da nisem prosil v tej zadevi odpuščanja. Besede: "Jaz sem hvaležen mr. Pircu, ker je umaknil tožbo", j«» moral njegov odvetnik črtati predno sem dotični angleški original. ki je bil priobčen v A D. dne 15. maja, podpisal. V dokaz sta kopija in Izjava mojega od. vetnlka. da niso bili naši pogoji, da se prosi odpuščanje, samo do. Razne vesti Bridgeport, O.—Poročano je že bilo, da je Pittsburgh Terminal Coal Co. zaprla svoj največji rov v Ohiu dne 14. maja in Iga ponovno odprla 22. maja. Vzrok je neznan, ker vlada velika konfuzija. Dne 19. maja se je poročil Martin Koss Jr., bivši predsednik društva št. 640 SNPJ, z Mary Zagorc Iz Falnpointa, O. Njegov oče je bil dolgo let zelo aktiven In marljiv tajnik društva št. 13. Kakor poročajo bo Imela federacija SNPJ veliko priredbo dne 4. julija v društveni dvorani v Bridgeportu, da tako proslavi tridesetnlco SNPJ. Govoril bo Frank Zaltz, predsednik nadzornega odseka, ki je govornik, katerega vsak rad posluša, zato pričakujejo velike udeležbe. Na proslavi bodo igrali tamtouraši Iz Bellalra. Skušajo dobiti tudi pisatelja L. Adamiča in o tem bodo najbrž poročali. Bridgeport je središče tukajšnjih naselbin in ima ddbre ceste, zato pridite na priredbo 4. julija v velikem številu, da boste slišali dobre govornike in se zabavali med člani SNPJ. Dne 2. maja je govoril na seji okrajne organizacije In v društveni dvorani sod. J. Houssa in poročajo, da je napravil ddber vtis na navzoče. Zelo zanimiva «o Darrowova poročila Iz Washlngtona. Sliši se grom in kot vse kaže bo tudi treskalo. Joseph Snoy, 13. Piknik Soče Canonsburg, Pa. — Posebnih, novic iz zapadne Penne nimam. Zadnje čase je vladala precej huda vročina, 22. maja pa smo dobili malo dežja ter je sedaj hladnejše, ker se je zemlja malo namočila. Bliža se zopet me-soc junij,, katerega se vsak veseli, ker nas spominja na tiste brezskrbne čase naše mladosti, ko smo obredli vsa polja, livade in gozdove za cvetkami, metulji, ptiči, vevericami in drugimi lepotami matere narave. TI brezskrbni časi mladih dni so za nami, toda še vedno radi gremo v prosto naravo med cvetlice in zelenje. V senci krasnih dreves se razvedrimo in duševno pomladimo. Prišel je čas, ko zapuščamo zatohle dvorane ter se zabavamo na raznih piknikih. Pikniki nam nudijo priliko, da se v lepi naravi snidemo z našimi prijatelji In znanci, s katerimi smo v dolgi zimski sezoni skupno delovali na kulturnih prireditvah. Tak piknik bo priredil v soboto zvečer, dne 2. junija, tukajšnji dramski klub Soča in se bo vUšll v parku Franka Dre-nika. Ta prostor je tukajšnjim društvom in raznim klubom vedno na razpolago in je na njem tudi fino plesišče. Članom in članicam naše Soče se naznanja, da je bil sklep zadnje seje, da bo vsak igralec in igralka, ki je sodeloval v minuli sezoni, prost vstopnine in bo dobli tudi nekoliko tiketov iz blagajne, vsi drugi člani pa plačajo vstopnino in bodo deležni tudi nekoliko tiketovf za katere se bo založilo iz klubove blagajne. Va blrno tudi druge rojake in naše slmpatičarje, ki sodelujejo in se udeležujejo dramskih predstav, ki jih uprizarja Soča v zimski sezoni, da nas posetijo. Na delavce in delavke apeliram, da pristopijo v dramski klub Soča, ki vrši kulturno delo v naselbini. Časi, v katerih živimo, so kritični. Ako ne postanemo složni v vseh rečeh, nam bo gorje še pomnoženo, kajti osebe, katere so postavljene, da gospodarijd deželi, se ne brigajo, kaj se danes godi med delavskim Slojem Torej na veselo svidenje na pikniku 2. junija, prlčetek ob 7 zvečer. John Koklich. NASA PLJUČA IN PRAH Mnogo so že pisali o škodljivem vplivu prahu na dihala vendar upoštevajo ljudje ta opozorila žal še vse premalo. Marsikatera gospodinja tako divje pometa sobo, da naravnost okuii zrak tega prostora in bo čez kake pol ure vsi predmeti taki sobi, dasi so bili pravkar obrisani, zopet polni prahu. Ku harice prav rade iztrepavajo cunjo za prah kar v sobi, kar seveda silno nezdravo. Nikdar bi ne smeli uporabljati prašni kov, zakaj s tem se prah samo prenaša z enega predmeta na drugega in kuži zrak. Obleko je treba krtačiti vedno zunaj sta praktična za čiščenje stanovanja novanja. Najbolj higienlčna in obleke pa je seveda priprava za vsrkavanje prahu. Našim pljučem zaupamo vse preveč in menimo, da so bolj trdna in odporna, kakor so resnici. Sele ko iztakne človek kakšno pljučno bolezen, se zač ne ogibati prahu. Opazuj mo samo velikanske množine prahu na solnčnih žarkih, ki sijejo sobo, in spoznali bomo, koliko prahu je v zraku. Ce nam ni treba iti ob prašnem vremenu na cesto, ne hodi mo; en sam takšen izprehod nam lahko prinese dolgotrajen bronhialni katar. Prah, v katerem so najrazličnejši bacili, je in ostane eden naših najbolj nevarnih sovražnikov. UMlMjpbjmiit Boljše potomstvo s Izbranimi osebami Vataraai spet \U%\ v Wasl 2e v starih časih so mnogi veliki možje zagovarjali v «gojitev boljšega potomstva In izboljšanje plemena s pomočjo izbranih oseb. Pri tem ao navajali izvenzakonsko oplojevanje žensk, ki imajo sterilne može, a semenom izbranih mož kot pripomoček, ki vodi najprej do cilja. Takšni predlogi pa ao seveda vedno naleteli na Rud odpor v javnosti; Moderna doba je zavrgla že marsikakšen predsodek, a tega še ni mogla. Gotovo pa je, da se umetno oplojevanje za kulisami javnosti prakticira v precejšnji meri in to zlasti v Ameriki, kakor piše J. H. Caldwell v nekem članku. Caldwell je obiskal 200 zdravnikov v raznih državah Unije, da bi si prišel na jasno, v koliko se ta metoda uporablja v Ameriki. 129 zdravnikov mu je odgovorilo, da ni še nobena ženska prišla k njim s predlogom, da bi izvršil nad njimi umetno oploditev, 15 zdravnikov je odrek vsako pojasnilo, čeprav so se hekateri med njimi ugodno izrazili o tej metodi; 56 zdravni kov pa je priznalo, da se je o-krog 300 žensk s sterilnimi možmi obrnilo na nje s prošnjo za oploditev s semenom izbranih motfkih. Od teh 56 zdravnikov jih je 9 reklo, da so s popolnim uspehom oplodili 25 žensk, zdravniki niao imeli nobenega uspeha, 22 zdravnikov je odklonilo izvršitev umetne oploditve ln poslalo pacientke proč, češ da se boje vmešavanja sodnih oblasti oz. da javnost te metode ne odobrava. Nekatere paci-jentke so prišle tudi brez privolitve svojih mož in so jih Zdravniki odklonili že zaradi tega. Ostali zdravniki niao hotel dati nobenega podrobnejšega pojasnila o tem, kaj so odgovorili pacientkam oz. kakšni so bili njihovi uspehi. videti. da Im stavka poravnana brez nadaljnjih nemirov, ao bilit »tojen'prBklk'fotbi ji bOa vlo. miličniki demobilizirani. V teku stavke ae je na posta* jah nabralo do 500 vagotnn t živili in drugim blagom, ki čakalo na raavaianje. lena pri civilnem sodišču ta vso-to 910.000 O tem. kaj se sme in kaj ne »me pisati, vem nekoliko tudi jaz. Imel aem še praeaj opravka Našelo "deli in vladaj* * »«•lo v reakciji__\et« htevajo bonu* in brezposelnih Washington _(FP) __ skupina veteranov, 1350 r vilu, je zadnji teden zopl skala Washington. '¿^ svojih "pravic", bonust. jo, da so ga zasluzili v j vojni za "demokracijo", [ bili plačani le dva centa i na uro. Reakcija si je mnogo pr vala, da bi razdvojila kon jo z dvignjenjem rdeiegi hu. iNajbolj si je pria Hearstov časopis, ki je v pred prihodom prinašal mantna "odkritja" 0 m skem vplivu med veterani kritja" so se končno r a* v hlapu. Niti se ni obnet teza, da bi naščuvali tuk brezposelne proti veterar Razen enega voditelji, menu Beattyja, ki je bil ni naj se veterani drže le svi hteve za bonus, so bili vsi mnenja, da je treba to 1 združiti z zahtevo delavs večjo vladno podporo bre nim. To stališče je odobri konvencija. Zboraiea sprejela za izplaiaaje vK Strie Sam povrne vloge padlih bankah rezervit ■tema, če senat sprejm tof KOLIKO BELJAKOVIN POTREBUJEMO DNEVNO? Mnenja o tej osnovi naše hrane so deljena pre- Pr\omnj«kr manifestacije V Moskvi. V naši dobi se vrši nekakšen bojni pohod proti preobilemu za uživanju beljakovin, ki so baje krive najrazličnejših bolezni. Po drugi strani pa vemo za ljudstva ki zauživajo prav velike količJ ne beljakovin, pa so vseeno zdravi. Kirgizi popijejo dnevno n pr. 8 do 15 1 mleka v podobi ku-misa, kar ustreza 200 do 270 g beljakovine, Eskimi použijejo kakšnih 280 g beljakovine v podobi večinoma surovega mesa kar ustreza 44 odstotkov skupne množice kalorij, ostalo pa so maščobe. Tudi Evropci, ki žive dolgo v polarnih krajih, prenesejo takšno hrano. Vilhjamur Ste-fanson je živel n. pr. 9 let od sa mega mesa in mu ni to prav nič škodovalo. Res je pa tudi to, da ni bolezni, ki bi je bilo krivo samo pomanjkanje beljakovin. Mnoge bolezni, ki so jih pripisovali te mu, gredo po novih r^zlskqvan jih na rovaŠ pomanjkšnja vitaminov aH premajhnega Števila kalorij. L. 1901. je Silven na sa mem sebi dokazal, da zdrži človek nekaj Časa prav dobro tud tako, če si dovaja dnevno samo 25 do 30 g beljakovin. Neumann je pozneje prenesel poljubno dolge čase samo s 74.2 g beljakovin dnevno. Takšni poskusi so važ ni, ker je mnogo bolezni, kakor revmatizem, bolezni žolča itd. pri katerih se mora pacient kolikor mogoče vzdrževati beljakovinske hrane. Hlupke pravi, da za zdrave ljudi ne poznamo optima beljakovin, ki bi zdravju in telesni moči škodoval. Kot minimum pa velja 30 do 40 g beljakovin. 60— 70 gramov vzdrži večina oseb, 80 g na dan pa gotovo povsem zadostuje. Podjetnik izgubil pečeno kokoš Detroit. —^ Harry Goldberg, lastnik Novelty Cap Co., je pred enim mesecem povedal delavcem. ki so zahtevali zvišanje plač in priznanje unije, da s tem ne bo nič in da "boste še jedli arnike, jaz pa pečene kokoši . Po enem mesecu stavke se je premislil in dal delavcem tudi kos (rečene kokoši — priznal je uni* jo in zvišal plače od IS do 25^. Washington, D. C. kongresna zbornica je v soglasno sprejela predlof blikanskega kongresnika da iz Michigans, da vlai vzame premoženja vseh | Uh bank, članic federalni zervnega sistema, in zmrznjene vloge. Admin ja je proti temu, kajti i vlog pomeni 1125 milijoi terjev nadaljnjih izdatko McLeodov predlog je bil | čeh načrtu vlade za podi začasnega zavarovanja 1 vlog in zvišanje zavarova te od $2500 na $5000. 0 gu ima še glasovati sena Ford izgubil tožbo z > Washington, D. C.-J magnat Henry Ford je legalno bitko pred vrhovi diščem v Kolumbijskem tU v zadevi NRA. Sodni) ločil, da vlada ima legali vico bojkotirati privatno ki se noče pokoriti dola pravilnikih NRA. Ford j riral pravilnik avtne in« in federalna vlada je boji njegove avte. Ford moi podpisati avtni pravilnik, če apelirati na najvišje fe sodišče.__ Boas se je premislil, isto rili vozniki Bridgeport, Conn. -1 mesecu ima Hegeman Ti Co. opraviti že z drugo svojih voznikov. Ko »0 pr stavkali, jim je bos« oblju šanje plač na 55c na uro, so se vrnili na delo. Na 1 dan pa ni bilo nobenega 1 zvišanju, kar je ponroiil stavko. Boss Hegeman « čuti užaljenega. f__ ■ ■i« Trmoglavi družba » Roc izgubila orla Roctcford, III. — IiKlu-administrstor Johnson je dni odvzel plavega orU > Lock kompaniji v tem me« tera trdovratno ignorira sko sekcijo zakona M** če priznati svojim delau^ vice do kolektivnega 1»*« Volitve izpadle I«" ® Washington. - Vladn. »ki odbor je dobil P^ BeatimonU. Teza».«", lavci pri družbi izreki. svojo unijo pn tov." ^ litvah. ki «> * vrTT stvom krajevn*^' cdrkir m* stavki * K ^ja jev za čiščenje t$ ^JJJ Priznali *»UT1l,a ^^ ¿Tli "skrajni v tednu. nik »z a. KAJA. (SU** Yesti iz Jugoslavije PROSVETA m«« P«' VBH ' ^ vlk'i („gjoril 66 letnega jJ^StoHlcasopri- i^Äi pri Vrh-r0P 66 letni po- zvečer, se táen "JTlr ki je «ta- ^S-otni jutraj30 umor od- £ Urški pomočnik Cnega Brda se je o-S oglasiti pri Ganiti napravila kupčijo [L Pa so bila spred-, odprta ter je zaradi i v hišo pri zadnjih fdno se mu je zdelo, da So v hiši. Ko pa je ¿a v izbo. je zagledal ¡Lf. Na klopi ob peči ves v krvi posestnik itrahotnimi ranami na I je ie mrtev. Popit je lel k sosedom ter pove-(videl. Prispel je kma-iroinik, ki je ugotovil i glavi. al terju so se takoj našle ,o povedale, da je bil ivečer v Kovačevi go-¿in je bil torej izvršen večernih urah. ft so se tudi ljudje, ki zvečer v gostilni pri Wgi" in ki so povedali, rog pol dvanajstih pori v gostilno 21 letni «jenec Rudolf Mesec, pri kolarju Petkovšku vem gričuTS seboj je kolo ter ga začel pro-imo 600 Din je zahte-Ljudem se je zdela ce-va, kolo pa jim je bilo niso se domislili, da je intarjevo, ki je takrat nt na tleh v svoji hiši. # g», kje je dobil kolo, al. da ga je kupil en-nkrat tam, zapletal se rvori in gostje so mu naravnost: "Fant, te-nisi dobil na pošten nase je odšel ne da bi bil lo. V nedeljo ga je spet gostilni pri Friškov-iražanje, kje ga je do-ipet zapletal z odgovorit pa je stopil v gornik, ki je že zvedel, «c prejšnji večer oz. o 'odajal kolo pri "Stari )rožnik si je zdaj ogle-»pisal njegovo številko »gledat v občinsko pilo je bilo priglašeno na fo ime — in je bilo to-. d» ga je bil Mesec u-Ata je nato aretiral. Ta va vnako krivdo tajil, ft odvedli v Gantarje-truplo ter izprafte- • Tedaj pa je prinesel lojater Petkovšek kla-1 J« bil našel pod Mes- Kladivo je bilo 110 nekaj Uh je še "jem. Ob tem doka-Jwec udal ter priznal. " je: Prejšnji večer jvnico ob pol 10, na-na Frtico h Gantar-«upil od nje«a voz. S M kladivo, imel ga je ubiti. Gantar ga je ter pogostil z »kruhom. Kupčevala * i* ia<*l Gantar dre-*Uj J(' Mesec potegnil tolčl Gantarja z* videl, da je ob-¡T^n. J«- vzel Gan-^h,, takoj pr. 10 «Mli v vrhniške bolan fant. Ti? Pogo- .¡T^ Tudi zdaj se h* L° Stir je korn»j i>rJ 11 '«plane nad frifc I» ... l( ""»Jo gostilno in • nJ#,govemu moj K . ¡M M É n; L-> takrat JH>-vaelej »o a dokazov d r rv -dišč* vfKii I M"*a prej. «Mlel^Me- Ü4' V 1'tujskl o- ** , Vajik te- Ur. 4 rov- Zadnjo ne- iOk," 'na Po. * 2 ftfjfwj: i J*- za- gorelo gospodarsko poslopje posestnika Sorlij», ki je domala pogorelo že do tal, ko so se domači prebudili. Ker na Polenša-ku primanjkuje vode in tudi nimajo gasilcev, je bilo gašenje otežkočeno. Sosedje so se sicer trudili, a so uspeli kaj malo. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal, ogenj pa je zajel tudi stanovanjsko poslopje ter ga u-ničil. Škode ima gospodar Šorll okrog 60,000 Din. Naslednji pondeljek pa je zagorelo v Roš-nji na Dravskem polju gospodarsko poslopje posestnika Jane* za Kaca. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje do tal, zgorela pa je tudi — kakor Sorliju — s poslopjem vred vsa krma, mnogo strojev in orodja. Gasilci so prihiteli ter očuvali pred ognjem stanovanjsko poslopje. V obeh primerih gre za požig; Sorliju je skušal neznani požigalec že dvakrat zažgati posestvo, a so ga pravočasno pregnali, tretjič prt mu ie. uspela.' V mnogih okolic ških vadeh & pojaVtfkjo na hišah s kk-edo pisani napisi, da bo tudi ta hiša pogorela. Orožniki iščejo požigalca, a ga ne morejo najti. Umrli so: v Ložu na Notranjskem zdravnik dr. Franc Raz-nožnik, v Ljubljani v zavetišču 79 letni Kari Rak, v Zeleni ja-i mi (Ljubljana) Miroslava fioži-čeva in v Dravija/h Janko 0-cvirk, v Ljubljani Albert Jug. Vrat si je prerezal. — Dne 3. maja ponoči si je vzel življenje ljubljanski mestni delavec Janez Jaklič, star 66 let. Stanoval je na Poljanski cesti pri Ma^ riji Prenta. Ko je ta hotela 3. maja zjutraj v njegovo sobo, se na trkanje Jaklič ni odzval. Ko je kasneje spet trkala in se Jaklič ni oglasil, je odprla vrata ter zagledala Jakliča ležečega na tleh v mlaki krvi. Imel je prerezan vrat, v rokah je še krčevito držal britev. Dve Slovenki umorili veletrgov-ca na Su&aku Dne 1. maja zvečer je bil V svojem stanovanju umorjen ve-letrgovec Mirko Udina na Suša-ku. Pri njem je služila kot dekla 23 letna Julijana Mandel iz Kočevja. Ko je obvestila policijo o umoru ter je prišla policija v Udinovo stanovanje, je Julijana pripovedovala, da je bil pri Udi-ni neki moški rta obisku. 6na da ga ni videla, ker je v kuhinji (pripravljala večerjo. Ko se je potem vrnila v obednico, je našla Udino ubitega na tleh. Njen6 pripovedovanje je bilo precej zmedeno, zato je policija takoj sumila, da Mandlova ve za morilca ali pa je morda dejanje celo sama izvršila. Poleg ubitega Udine so našli na tleh železno kljuko, s katero ga je morilec pobil na tla, v železni blagajni pa je tičal pravi ključ od blagajne, ki pa ni bila odprta. Morilec očitno ni znal blagajne odpreti. —- '"j Istega večera pa so na sušaški postaji prijeli neko žensko, ki se je zdela detektivom sumljiva. Preiskali so ¿o ter opazili, da ima 9kfVavlj|c?n6 perilo in da i-ma fldtfaj stčrtkkov £ri seifoi. Bila je to sestra Mandlove, Jože-fina Mandel, ki se je hotela odpeljati v Zagreb in iz Zagreba domov v Kočevje. Detektivom, ki še niso ničesar vedeli o umoru Udine, je Jožefina priznala, da je s sestro umorila veletrgov-ca Udino. Aretirali so nato obe sestri, ki ista priznali, da sta ubili trgovca ter hoteli oropati blagajno, a nista znali odpreti l^agajne. Da je nosil Udina pri sebi nekaj tisočakov, tega pa nista vedeli. Spet požari na Dravskem po lju. — Dne 2. maja je spet gorelo v Rošnjl na Dravskem polju. Hkratu je zagorelo v gospo darskih poslopjih treh posest nikov, Janeza Hriberška, Mari je Pandurjeve in Ix>jzeta Gorin-ška. Očitno je spet, da je bil o-genj na vseh treh mestih podtaknjen. Poslopja so bila deloma krita s slamo in deloma le *ena, pa jih je ogenj uničil do tal. Gasilci so prihiteli iz vseh okoliških vasi ter so preprečili, da bi se |>ožar razširil na ostals poslopja in vas. Prejšnji dan pa je nastal ogenj pri posestniku Matevžu Medvedu v Spodnjem Podložu pri Ptujski gori. Pogorelo je gospodarsko poslopje pa tudi stanovanjska hiša je uničena. Škode v obeh primerih je za okrog 160 tisoč dinarjev Strela zažiga in ubija.—Dne 2. maja je prihrumela nad Ljubljano in okolico huda nevihta s točo. Zavzela je le ozek pas od Podpeči do Posavja. Toča je padala več minut ter je napravila ponekod veliko škodo po sadovnjakih. Zahtevala pa je nevihta tudi človeško žrtev. V Velikem Mlačevem je strela udarila v Rozmanovo hišo ter ubila mladega Rozmana Janeza, ki je stal v hiši, ko je udarila vanjo strela. Preden je prišel zdravnik z Grosupljega, je bil Rozman že mrtev. Smrtni padec.—Dne 1. maja se je smrtno ponesrečil v Kozjem 13 letni šolar Tonček Si-mončič, doma v Vetrniku. Sel je z drugimi učenci nabirat šmar-nice na hrib Kozjek, kjer pa je padel po strmini čez skale ter se ubil. Bil je najstarejši od šestih otrok čevljarskega mojstra Si-mončiča v Vetrniku pri Koijem. Obesil se je v zaporu.—39-letni kovaški (pomočnik llože Svarc v Šoštanju je v noči na 1. maj vlomil v Valenčakovo trgovino sredi šoštanjskega trga. Ravno je grabil na kup plen, ko 8Q ga >Valenčakovi zasačili in prijeli. Orožniki so ga odvedli v zapor. Svarc je priznal, da je bil | to že četrti njegov vlom v isto trgovino. Ko je stopil stražnik zjutraj v njegovo celico, je (na8el Švarca obešenega. Obesil se je na naramnice, ki jih je pritrdil na okensko omrežje. Milijonske poneverbe v Zagrebu. — Dne 1. marca se je v Zagrebu ubil mestni blagajniški kontrolor Marjanec. Uvedli so preiskavo blagajn, ker so sumili, da je šel Marjanec v smrt zaradi kakih defravdacij. Ugotovili so, da je poneveril v nekaj letih 253 tisoč dinarjev. In od takrat se je začelo v zagrebški mestni občini nadziranje in pre-iskavanje. Izmenjati so hoteli vse uradnike. Pri tem je glavni pomočnik glavne mestne bla gajne Ivan Soštarič spoznal, da bodo odkrili njegove sleparije. Pa se je sam prijavil državnemu pravdništvu, češ, da je že več let do 1932 poneverjal denar in si ga prisvojil skupno nad 2 milijona dinarjev! S knjižicami Mestne hranilnice je dvigal de-n.ir ter ga napačno vpisaval v blagajniško knjigo, prilastil pa si je tudi mnogo kolekov. Soštarič, ki sedi zdaj v zaporu, je bil v službi zagrebške mestne občine 35 let in bi moral biti kmalu upokojen. In ie ena taka Iz Beograda— V Beogradu pa so skoraj istočasno uvedli kazensko preiskavo proti nekemu vseučiliškemu profesorju, predsedniku trgovskega sodišča, upokojenemu sodniku, o-krajnemu glavarju, načelniku ministrstva prometa in trem odvetnikom — tudi zaradi nekih poneverb, ki so jih izvršili v nekem sporu med prometnim ministrstvom in neko inozemsko tvrdko zaradi nekega predvojnega dolga. Proti vsem je uvedena kazenska preiskava. Ali so o-sptnljenci aretirani, ni znano. , Obsojen vohun.—Državno sodišče za zaščito države v Beogradu je 4. maja obsodilo italijanskega državljana, Primorca Gabrlela Mastna rta 15 let temnice, trajno izgubo častnih pravic ter izgon za vedno po prestani kazni. Obtožen in obsojen je bil po vojaškem zakoniku, ker je vohunil za Italijo. FRIDERIK ENGELS: - Barbarstvo in civilizacija (Prevedel Cerkvenik Angelo.) (Dalj®.) 2e tukaj vidimo, da je osvo-bojenje ženske, njena enakopravnost z moškim nemogoča In da bo nemogoča ostala vse dotlej, dokler je ženska izključena od produktivnega dela ter priklenjena zgolj na hišna dela. O-svobojenje ženske bo možno šele v trenutku, ko se bo ženska v veliki meri udeleževala produktivnega dela ter jo bodo hišna dela samo še neznatno obremenjevala. To je postalo možno šele z nastankom velike, moderne industrije, ki žensko delo najrazličnejše vrste ne le dopušča, marveč ga naravnost zahteva ter stremi vedno bolj po tem, da hišno delo spremeni v javno industrijo. Z dejanskim gospodstvom moža se je odstranila poslednja o-vira njegovega samogoapodstva. To samogospodstvo se je oveko-večilo ter utrdilo z odpravo materinskega prava, z uvedbo očetovskega prava, s postopnim prehodom od paritvenega zakona k monogamiji (enoženstvu). Tako je nastala v starem gentil-nem (plemenskem) redu razpoka: posamezna družina je postala močna ter se je preteče posta vila po robu—samemu plemenu. Naslednji korak nas vodi k višji stopnji barbarstva, v obdobje, v katerem so vsi kulturni narodi preživeli svojo herojsko dobo, dobo železnega meča, toda tudi dobo železnega lemeža in sekire. Železo se je udinjalo Človeku, tisto železo, ki je poslednja in najvažnejša izmed vseh sirovin, ki so igrale kakršnokoli zgodovinsko prevratno vlogo vse do krompirja. 2elezo je ustvarilo poljedelstvo na obsežnejših planjavah, železo je obdelalo razsežne gozdove. Rokodelcu je dalo orodje, ki je bi lo tako trdo in tako ostro, da se mu ni mogel upirati noben kamen, nobena druga kovina. Vse to pa se je zgodilo le postopno; prvo železo je pogostoma bilo mehkejše nego bron. Kamneno orodje je le počasi izginjalo; ne samo v pesmi o Hildebrandu (nemška junaška pesem iz VIII. stoletja; najstarejša ohranjena nemška junaška pesem.—Prip. prevajalca), tudi pri Hastingsu (mesto In grofija na jugovzhodni obali Anglije.—Prip. prev.) so se še 1066 1. v bojih uporabljale kamnene sekire. Vendar pa je šel napredek nevzdržno, ne da bi bil večkrat pretrgan, hitreje svojo pot. Mesta, ki so s kamenitimi zidovi, stolpi, zobča-stimi nadzidki ščitila hiše iz kamna ali opeke, so postala o-srednji sedež plemen ali plemenskih zvez; vse to je pomenjalo ogromen napredek stavbarstva, toda hkratu znamenje povečane nevarnosti In potrebe čim boljše zaščite. Bogastvo se je naglo množilo, a le kot bogastvo po-nameznikov. Tkalstvo, kovinar-stvo in druge vedno na novo nastajajoče posebne obrti so razvijale rastočo mnogoličnost In spretnost v produkciji. Poljedelstvo je dobavljalo zdaj pol<»g žita, sočlvja in sadja tudi olje In vino. Kn sam jnisameznlk se nI mogel več tako mnogolično udej-stvovati: nastopila Je druga velika delitev dela! Rokodelstvo se je ločilo od poljedelstva. Ne- vzdržno zviševanje produkcije ter hkratu tudi produktivnosti dela je aviševalo vrednost človeškega dela. Suženjstvo, ki je nastalo'že np srednji stopnji barbarstva ter samo sporadič-no (samo tu in tam), je postalo zdaj bistveni del družabnega sestava; sužnji so nehali igrati vlogo preprostih pomočnikov, priganjali so jih v množicah k delu na polju in v delavnicah. Z ločitvijo produkcije v dve veliki, glavni stroki: poljedelstvo in rokodelstvo, je nastala produkcija, namenjena prav ta zame-njavanje, bila je to blagovna produkcija. Hkratu s to produkcijo je nastala trgovina, pa ne samo v območju plemena in na plemenskih mejah, marveč celo čeimorska trgovina. Plemenite kovine so se začele uporabljati v prvi vrsti in v splošnem kot denarno sredstvo, vendar pa Še nekovane, zgolj po svoji Še ne-naznačeni teži. . Razlika med bogatimi In rev« nlmi se je pojavljila vzporedno z razliko med svobodnjaki fn sužnji—i novo razdelitvijo dela se družba na novo loči v razrede. Posestne razlike družinskih poglavarjev so razrušile atara komunistična občestva povsod, kjer so se bila do tedaj še ohra« nila; hkratu s temi je prenehalo skupno obdelovanje zemlje za skupnost občestva. Polja so se prepustila najprej samo začasno, pozneje pa za zmeraj posameznim družinam; prehod v popolno posest se je izvršil postopno ter vzporedno s prehodom paritvenega zakona v monogamljo. Posamezna družina je začela postajati družabna gospodarska e dinica. Gostejše obljudenje sili k tesnejšemu združenju navznotraj in navzven. Zveza sorodnih plemen je postala povsod nujna; kmalu je tudi postalo nujno popolno zedlnjenje plemen, zato pa tudi zedlnjenje plemenskih dežel v eno samo ozemlje vsega ljudstva. 'Ljudskega vojskovod jo — rex, basileus, thludans — ¡«o vedno teže pogrešali ter je po stal stalen uradnik, Kjer še ni ljudske skupščine, jo sedaj uve dejo. Vojskovodja, svet, ljudska skupščina tvorijo organe gentil ne družbe, ki se začne že razvijati v vojaško demokracijo. Vojaško zato, ker sta vojskovanje in priprava za vojno poatali red nI funkciji vsega ljudskega živ IJenja. Bogastvo sosedov vzbuja lakomnost ljudstev, pri katerih velja neposredno pridobivanje bogastva za glavni življenski smoter. Toda ljudje so še barbari; ropanje se jim dozdeva lažje In celo čast ne J še n<»go pridelovanje. Vojna, ki je prej maščevala ropanje sosedov ali razširjala preozka ozemlja, se Je zdaj vojevala zaradi vojne same, Je postala stalna prldobitvena pa« noga- Preteči zidovi na novo u trjepjh mestih ne strašijo za^ Dr. Ol«*» Schmidt. amjH-kl znsiwHeiilk la w^ja rešene eknpedkij* na Cel junk in«, ki je tAm j v Ameriki In zadnje dni je obitkal t hicago. man proti nebu I It njihovih jarkov zeva grob gentilne (plemenske) uredbe, njihovi stolpi štrlijo že do civilizacije. Enak položaj nastaja v notranjosti. Roparske vojne povečavajo moč vojskovodij In enako tudi moč nižjih vodij. Volitev naslednika v posameznih družinah, ki je prišla v navado, prehaja, posebno po üvedbi očetovskega prava, postopno najprej pripuščeno, pozneje v zahtevano ter naposled v uaurplrano (prilaščeno) dednost. Tako se je ustvaril temelj dedne kraljevske oblasti in dednega plemstva. Tako so se organi gentilne uredbe postopno ločili od svoje korenike, od ljudstva. rodu, bratstva, plemena— vsa gentilna uredba so je postavila na glavo: Iz plemenske organizacije, ustvarjene za svobodno urejevanje lastnih zadev, postane organizacija za plenjenje in tlačenje sosedov; temu u-strezajoče se spremenijo tudi organi, ki so bili orodje svobodne ljudske volje, v neodvisne gospodovalne organe ter tlačitelje lastnega ljudstva. To bi se nikdar ne bilo moglo sgoditi, da ni pohlepnost po bogastvu raz-cfyojlla gentilne tovariše v bogataše in revežo, da ni "posest-na razlika v okviru istega rodu enotnost interesov spremenila v nasprotje med gentilniml pripadniki" (Marx), da ni razširjenje suženjstva povzročilo pojmovanja, da je pridobivanje živ-Ijenjsklh potrebščin izključno le suženjsko udejstvovanje, ki je sramotnejše nego ropanje. Tako smo prišli na prag civilizacije. Ta se je začela z novim napredkom delitve deia. Na najnižji stopnji (barbarstva) pro-izvajajo ljudjo samo za lastno potrebo; zamenjave, ki so se semtertja izvršile, so bile samo posamezni čini ter so nastale zavoljo proseitka, ki Je naključno nastopil. Na srednji stopnji barburstva se pojavlja pri pastirskih narodih že lastnina živine, ki ustvarja pri določeni velikosti črede reden presežek nad lastno potrebo ter hkratu povzroča delitev dela med pastirskimi plemeni in zaostalimi plemeni, ki niso Imeli čred, povzroča torej dve sočasno obstoječi različni produkcijski stopnji ter obenem pogoje za redno za-menjavanje blaga. Višja stopnja barbarstva je prinesla novo delitev dela na poljedelsko delo in rokodelstvo ter so s tem delovni proizvodi, določeni neposredno za zamenjavo, močno narasli; tako je povzdignila ta stopnja zamenjavo blaga med posameznimi produčen11 za neobhodno življenjsko družabno potrebo. Civilizacija je utrdila In stopnjevala že obstoječi delitvi dola, posebno zaradi poostritve na-sprotstva med mestom in deželo (čeprav more mesto ekonomsko obvladati deželo, kakor ^ starem veku), ter Jima je dodala tretjo, svojevrstno, odločilno važno delitev dela: ustvarila Je nov razred, kv »«' nI več ukvarjal s proizvajanjem, marveč samo z zametijavanjem proizvodov: to Je bil razred trgovcev. (Dalj* prihodnji«.) NAZNANILO IN ZAHVALA 1. globok» ialoatlo v irru «MMitlamo Miroitnlkom, xn«*r»« In pri jalrljrm Alrom Ameriki- »u>n« d» nam J* krul« »mrl l»trs>la ia na A« nr»4# ljubega »«»proga In •*«><• toallh otrok JOHN ORAŽENA I mrl je dne S. maja IMI tjiifraj, po dolgi In mu/ni boleinl, v ats-roatl »ft tel. Ko|en le bit leM 1*7» V HI. JurJu na tiranskem. V Ameriki )e bival «koxi fadn|th V» Irl. Tukaj lapufa Mu|ofo »opro-go, dva »inova In a«Irl Mere, v alarl domovini pa diugr »orodmke. Hit je xve.ll /len M. 71'i MNIM In I M H <»f A do ra«ln|rg» v »diha. l*ogreb »e je vrftil Ii biSe ftalo«tl M maja ob t. url pop I. I. na kato-IIAko pokopaliA^e v Fronlenae, Kana. Na lern mealu m- prav Ukreno gab valimo lianam M. Z»l HM'J »a udele»bo i «aatavo na /elu pri pogrebu In (a podarjeni kra«nl Vener, avojemu »obralu v *ad»»|l p«» «dr a v. I ¿-pa bvala druMvenim odbornikom a U po-rlmo prid» br. Jobn frepinieku va poslovilni govor pri odprtem grobu Nadalja najlepia bvala v»*m druMvrnim bratom in «ealram »o»rd, Mn. Hvala Irpa mr» Marr Temina ra vrHJe alik umrlega. Nadal|e hvala lepa tVoplea I «der laking <• v Frontenar. Kana. in mr. Frank Klar#i/u. ki »o akrhelt, da «• je vae IrvrAilo v najlepfam redu M«g*! uatallt Angela OraArn, »opfoggj John Jr. in I »ank. »»nov«} Mary *ellm. Anna Heo» in Her«**, Mrre. < orkmtl. Kana. prosveta; — Ej, Bouteloup, se je posmehnii Caharija. Ne da bi se ustavil, je Levaque izmenjal nekaj besed s svojim podnajemnikom, debelim rjavim fantom pet in trideset let in spravljivega, poštenega obraza. — Ali je že juha, Lojz? — Mislim, da je. _ Potem je pa žena danes pridna? Drugi delavci vzdrževalnih partij so prihajali, nove trope, ki jih je drugo za drugo požirala jama. To je bil posad ob treh, bili so novi ljudje, ki so izginjali v šaht, da bi na dnu rudnika prevzeli delo kopačev. Premogovnik ni nikdar praznoval, vse dni in v»e noči je človeški mrčes vrtal skalo šest sto metrov pod re-pišči. Frkavci so Ali spredaj, Jeanlin je zaupal Bdbertu zamotan načrt, kako bi dobil na upanje za štiri «ouje tobaka, medtem ko je šla Lidija »pošti j i vo precej daleč za njima. Potem je sledila Katarina s Caharijem in Štefanom. Nihče ni govoril, ftele pred krčmo "Pri dobri kaplji" sta jih Maheu In Levaque dohitela. — Tak tukaj smo, je Maheu dejal Štefanu. Greste noter? ,, Razšli so se. Katarina je obstala za trenotek negibno, poslednjič se je ozrla na mladeniča s svojimi velikimi očmi, ki so bile zelenkaste in bistre kakor studenčnica in katerih kristalni blesk se je Še bolj odbijal od črnega obraza. Nasmehnila se je in izginila z ostalimi na vzpeti poti, ki je vodila v kolonijo. Krčma je stala na sredi med vasjo in rudnikom na križišču dveh cest. To je bila dvonadstropna zidana hiša, od vrha do tal obeljena z apnom in okrašena krog oken z modrimi pasovi. 'Na četverooglatem izvesku nad vhodom je stalo v rumenih črkah: Pri dobri kaplji, Ras-neneurjeva (jontilna. Za hišo se je širilo z živo mejo obdano kegljiAče. Družbi, ki si je na vse načine prizadevala, da bi odkupila ta košček, obkoljen od njenih razsežnih zemljišč, je bila ta krčma tu sredi njiv in prav pred vhodom v Voreux kakor trn v peti. — Stopite noter! je ponovil Maheu Štefanu. Gostinska soba, ki je bila majhna, je s svojimi belimi stenami, tremi mizami, dvanajstimi stoli in smrekovo točilno mizo, nič večjo nego kuhinjska miza, vplivala trezno in prazno. Tam Je stal kvečjemu tucat vrčkov, tri steklenice likerja, vrč za .vodo, cinkasta omarica s pipo iz modi za pivo; in nič drugega, ne slike ne napisa ne igre. V železni svetlo lesketajoči se peči Je počasi gorel kos -premoga. Podnlce so bile posute s tenko plastjo 'belega peska, ki je vpijal večno vlago tega zamočvirjenega kraja. — Vrček, je naročil Maheu debeli plavo-lanki, hčeri neke sosede, ki je prihajala včasi pomagat. AH je Ranseneur tu? Dekle je obrnilo pipo in odgovorilo, da bo gospodar takoj prišel. Počasi, z enim samim požirkom Je rudar izpraznil polovico vrčka, da je oplaknil prah, ki mu je bli zamašil grlo. Svojemu spremljevalcu ni ničesar ponudil. En sam gost, ves premočen in umazan rudar, je še sedel za sosednjo mizo in pil v miru svoje pivo z globoko zamišljenim obrazom. Neki tretji je vstopil, si naročil s kretnjo, izpil, plačal in odšel, ne da bi zinil besedico. A zdaj se je pojavil tolst oaemintridesetleten možak z obritim, okroglim obrazom in dobrot-Ijivim nasmeškom. To je bil Kasseneur, bivši kopač, ki ga je družiba pred tremi leti zaradi nek«postal naposled vodja vseh nczado-voljneiev, Kakor mnogo rudarskih žen, je imela tudi njegova žena že točilnico; in ko so ga pognali na cesto, je sam postal krčmar, dobil denar in postavil krčmo prav nasproti Vo-reuxja, kakor da izziva družbo. Točilnica mu je uspevala, postala je nekako središče in on je bogatel na račun jeze, ki je po malem netil v srcih svojih nekdanjih tovarišev. -Tega fanta sem davi najel, je Maheu takoj razložil. Ali imaš katero od obeh sob prazno in ali bi mu hotel dati za pol meseca na upanje? Na širokem Rasseneurjevem obrazu ee je takoj pokazalo veliko nezaupanje. Premeril je Stefaina in odgovoril, ne da bi si prizadeval pokaiati, da mu je žal: — «Obe sobi sta oddani. Ne morem. Mladi mož je pričakoval to zavrnitev; a kljub temu-ga je bolelo in začudil se je, kako da mu je postalo hipoma tako težko, ker mora ^oditi. Nič 4a to, bo pa šel, ko dobi tistih trideset sou-jev. Rudar, ki je pil pri sosednji mizi, je odšel. Drugi so prihajali posamič izplakovat si grla in spet odhajali z istimi gugajočlmi se koraki. Bilo je le preprosto izmivanje brez užitka in strasti, nema uteha neke potrebe. — Tak sicer nič novega? je vprašal Rasse-neur s posebnim poudarkom Maheuja, ki je v majhnih požirkih izpil svoje pivo. I^e^ta se je okrenil in videl, da je le še Štefan tu. — Kfckapak, da smo se spet sporekli ... Zavoljo podpor j a. Pripovedoval je, kaj se je zgodilo. Krčmar-jev obraz se je pordečil, kri mu je od razburjenja šinila v glavo in polt, in oči so mu zaža-rele. Naposled je planilo na dan: — Nu, če se bodo res drznili znižati mezdo, potem pojdejo k vragu! Štefan mu je bil v napotje. A je kljub temu nadaljeval, motreč ga postrani. Z zavijanji in namigavanji je govoril o ravnatelju, gospodu Hennebeauju, njegovi ženi, njenem nečaku, malem Negrelu, ne da bi koga imenoval; ponavljal je, da tako ne pojde več dalje, da mora v najkrajšem času izbruhniti. Beda je prevelika, navedel je tovarne, ki so jih zaprli, in imena delavcev, ki so jih odpustili. V enem mesecu je razdal več ko šest funtov kruha na dan. Sinoči so mu pripovedovali, da gospod Deneu-lin, lastnik sosednjega rudnika, ne ve, kako bo izdržal. Sicer pa je pravkar prejel iz Lille-a pismo, polno vznemirljivih podrobnosti. — Veš, je zašepetal, od tistega je, ki si ga oni večer videl tukaj. A tu je «bil prekinjen. Vstopila je njegova žena, velika, suhljata in vročekrvna ženska z dolgim nosom in vijoličastimi lici. V politiki je bila še dosti odločnejša od svojega moža. — Pluchartovo pismo, je rekla. O, če bi bil on vodja, bi bilo kmalu bolje! Štefan je za trenotek prisluhnil, razumel je ter se je vnemal za te misli o siromaštvu in maščevanju. To ime, ki je padlo tako nenadoma, ga je spreletelo. Kakor nehote je rekel glasno: — Poznam Plucharta. Vsi so ga pogledali, moral je še pristaviti: — Da, strojnik sem; moj delovodja je bil v Lille -u . . . Zmožen človek, večkrat sem govoril ž njim. Rasscneur ga je vnovič pogledal; in njegov obraz se je hipoma izpremenil, bil je koj prijaznejši. Naposled je rekel ženi: — Maheu mi je pripeljal tega gospoda, njegov vlačnik je. Vpraiša, ali imamo zgoraj še kako sobo in ali bi mu ne mogli dati za pol meseca na upanje? (Dalje prihodnji«.) M. Andernen-Nexo : ŽENSKI UPOR Nebo nad Andaluzijo je tako lepo modro. Toda ljudem ne godi tam slabo. Seveda, tudi v Andaluziji je življenje lahko in lepo za vsakogar. ki si more kupiti kruha. In to zmorejo mnogi — seveda v dobrih časih. Toda časi so bili takrat slabi. Delavci niso imeli dela in so se odločili za berače-1 predlagajo brtniki so se pa vrnili pobiti, vsak posamič domov. Edino peki se niso udeležili tega sprevoda, izkoristili so čas in povišali ceno kruhu še za Atiri centimose. Obrtniki se niso več zbrali, toda na večer se je sešel visoki mestni svet in obravnaval to za-de vo. Vsi člani so izražali občudovanje nad prefektovo diplomacijo, ki je preprečila demonstracijo. in sklenili, da pošljejo v Madrid telefonično poročilo in odlikovanje za pri nje, in »M-rači, ki so postajali) fekta. S tem je bilo razpravija-na vogalih ulic. so mislili *pet|»j« mestnih očetov končano, na delo. Ali tako to kakor ono Granada leži v rokavu Vege. Je bilo brez vsakih nad. , tako rekoč med skalami Sierre ( ene kruhu so narasle. I.ibrn Nevade. Spodaj v dolini stanuje stala te dvajset centimosov. I jejo imoviti ljudje. T«*la mesto V dobrih časih je stala samo de-lse razprostira še dalje navzgor set. da, stari ljudje |tomnijo, da če» . Altmiein. Tam na strmi je cena nekoč |wdla celo na o- skalni steni, kjer so hiše tako sem. Tedaj je imel vsnkdo do-1 rekoč prilepljene druga na dru-volj kruha, zdaj se je pa trelmjgo, stanujejo tkalci. Mesto pa zadovoljiti « polovico in se mu včasih celo |>ov*em odreči, kar spravi človeka seveda počasi na pokopališče. Nekega dne so se zbrali obrtniki it Granadf in korakali v| ■prevodu po ulich. noaeč na če-1 sega še više. tam je videti te samo koče. viseče na ozkih terasah. čisto zadaj f*a votline v skalni steni, odprte na jug. Te ao prebivališče najrevnejših in ciganov. Razen ciganov je v votlinah, lu «prevoda črni prapor. l?sta-| kočah in v Albaicinu zelo malo vili ao ae pred stanovanjem pre* fekta in zahtevali dela, Prefekt je a klobukom v roki stopil na verando in itjavil, da visoki mestni svet ie pripravlja predlog ta pomoč bedi. Zaklical je Ae moških. Ponajveč prebivajo tam tiroraj žene, ki ao aašle zaradi itgube svojih rednikov it revščine v najglobljo bedo, in druge ienake. ki «ploh niso potna-le hranitetjev, ampak urno mi- so ostali za njo. Tem ljubezen ni darovala ničesar, ampak jih Je napravila za doživljenjske o-skrbnice, zakaj v Andaluziji redijo otroke starši tako dolgo, dokler sami žive. Zvečer se je raznesla vest, da se je cena kruhu dvignila na 24 centimosov, tja do podzemskih votlin pod Sacre Monte. "Tega ne bomo mogle takoj odtehtati z lastnim mesom," Je dejala suha žena, ki je, oprta na kamenit križ, dojila dete. Zmu-čeno ae je nasmehnila in vzela otroka (Ni prsi. Krog njegovih ust se je rdečila kri iz njene dojke. S poljubi je pobrala kri x o-trokovlh usten in legla k vznožju kamenitega križa; pozneje so jo odnesli v eno izmed votlin. sih, usodo vsake izmed njih samih. "Zdaj odhaja lakota," je dejala neka žena, ko so napol pijani nosači odnašali truplo z gore. "Odhaja na pokopališče/' je odgovorila druga. Trenotek panike je prišel. "Na pokopališče . . .", to je bil izsledek. Obupni izgledi so ohromili vse fantastične nade, vendar samo toliko, da bi se resničnost postavila v senco in popustila uzdo fantaziji — fantaziji, da se je sploh mogoče najesti do sitega. In v tem vrvenju misli in vpitja so se pojavile in zabli-skale besede: "Pan a oeho!" (kruh po osem|) Te besede so ustvarile zmedene in tipajoče misli — in vendar so šle od ust do ust. Pan a oeho!" Kruh spet po osem centimosov, to bi bila sreča, to bi bil ideal, ki se mu nihče ni hotel odreči! In tem klicem se je kakor odmev odzvala vsa votlina in je postavila bedno, samo napol oblečeno ženo v vrste «prevoda. Pan a oeho!" Misli so našle svoj izraz in kaos je našel svojo smer. Drhal se je pomikala po kljukasti cesti, vi j oči se okrog vseh votlin, navzdol in sprevod je hitro naraščal, zakaj otrok bede je bilo mnogo. Kako grde so bile te ženske! Spačene od ošpic, umazane, obraz razrit od gub, ki jih je vri la solnčna svetloba, dasi jih je ta neprestano silila, da so žme-rele z očmi, senci in ušesa pa pokrita od krast. Beda ne poveča lepote. Njih gotovost je rasla s številom, razvnemale so druga drugo z grožnjami in vpitjem, prijemale in grabile za klade in polena, rvale ostro kamenje iz strme skalne stene in ga metale navzdol po pobočju na strehe koč, kričoč: "Pan a oeho!" To geslo je splašilo še prebivalce koč iz njih spanja in tudi ti so se pridružili. "Pan a oeho!" je letelo kakor mrzel veter preko višin in ves Albaicin se je razgibal. Samo mesto spodaj, mesto imovitih, je ležalo tiho v jutranjem spancu. Na enem najbolj zadaj ležečih skalnih obronkov je stala cerkev in na prostoru pred njo je bil zasajen v zemljo star top. Žen ske so ta top izgreble s svojimi nohti in ga privlekle k nasipu. Tam je ležal in kazal, tegoben od usode, na mesto, dasi ga je je čas napolnil z zemljo in mahom. Drhal pa je drla dalje skozi ozke ulice Albaicina. Pan a oeho! Albaicin, mesto tkalcev, je odgovoril in dal svoj prispevek. Tudi možje so se hoteli pridružiti sprevodu. Ali ženske so jih odgnale. "Ne potrebujemo jih — proč z njimi!" In ulice so razgrnile steklo, podivjano drhal na velikem trgu. Tam so jih dohiteli možje, ki so nesli umrlo sosedo v mrtvaš nico. Odeta je bila v svojo najlepšo obleko, kakor je navada Andaluziji, nepokrita, z rokami prekrižanimi na prsih. To je Zračilo, da je bila mati. Mlademu dekletu roke samo sklenejo in mu vlože med prste šopek Še nerazvelih cvetlic. Drhal jo je spoznala. "Tam je! Glejte, kako se nrftn smehlja", je klicala neka ženska.. "Ona je svetnica, svetnic» kruha!" Razlegnilo «e je divje vpitje, drhal je obkolila nosače in jim iztrgala truplo. To truplo so potem nosile fanatične ženske v sprevodu. Izbruhnila je lakota, nebrzdana. vsa omamljajoča lakota s svojimi tisoči odprtih ust. Sirove kletvine, nesramne psovke in divji smeh so se glasno razlegali. Val žensk se je razlil preko Zaccatina proti Vivarram-blu s truplom na čelu. Izložbena okna pri podjetjih aose sesuvala na tla, razbita od množine kamenja. vrata pri trgovinah so bila razbita, blago uničeno. Mlad orožniški častnik, znan saradi svoje lepote in elegantnega nastopa, je prijezdil na ko-nju in poizkusil ustaviti drhal, pa so se mu rogale in "Senore, senore," je tresoč jecljal. "Tu imate kruha, moke, kolačev. Vzemite si vso mojo trgovino, samo žalega mi ne storite nič!" "Reci: pan a oeho", je vreščalo petdeset žensk. "Pan a oeho", je zamomljal. "Tukaj lahko tako govori, le naj to pove na ulici!" Izvlekle so ga iz trgovine in ga vlekle s seboj. S suvanjem in z udarci so ga prisilile, da je kričal z njimi vred. "Poslušajte, kako pek lepo kriči!" "Saj drži z nami, ta dobra duša!" "Kdo bi mogel verjeti, da hoče tudi on podražiti kruh!" "In kako lepo rej en je, ta angel!" "In kako dobro misli!" Sčipale so ga v roke in noge, ga božale po licih, cmerikajoča se ciganka pa se je naredila, kakor bi ga hotela poljubiti. Obupan in poln gnusa se je zrušil na tla. Glavna drhal s truplom na Čelu je že zavila v široko Vivar-ramblo. Ostale ženske so hitele za njo. Na ovinku ceste so srečale mlado gospo, ki je bila namenjena v katedralo lc~Jutranji maši. "Reci: pan a oeho!" so kričale in jo obkolile. Strmeč je gledala v skisane obraze, ki so plamteli pod praskami, ki so ostale od ošpic, kakor bi deževala kri. "Jezus, Marija, mati moje duše", je stokala in sredi njih padla na kolena. "Kaj sem vendar storila, da sem zašla med takšne . . .?" "Med takšne! Poslušajte jo, kako se nam posmehuje!" "Dvignite jo!" jih je zakričalo nekaj. "Vzemite jo s seboj !" Toda glavni sprevod je korakal dalje: "K prefektu! K prefek-tu!" Ženske so šle dalje in pustile mlado gospo. » Prefekt je stanoval na južni strani mesta, odkoder je lep razgled na Vego in Sierro Ne-vado. Prav tedaj je vstal in vsa okna v palači so se odprla kakor v pozdrav jutranjemu solncu. Za enim teh oken z običajno mrežo je poskakovalo in si prepevalo mlado dekle. Bila je še v kratki jutrnji obleki in lasje so ji padali prosto preko ramen, oči je imela velike. Mladenka se je vadila v sevillani in držala v rokah kastanjete, katerih dolgi, pisani, svileni trakovi so ji padali preko ozkega zapestja. Za Se pred jutranjo zarjo Je za vladalo na gori živahno življenje. Mati je (tonoči umrla in nosači so prišli, da jo odnesejo. Zene ao begale aem in tja. se Ženske križal«- prr«l truplom in kli< a|e: k Madoni. Smrt pri teh ljudeh ni "Fej, kako je grd! Fej. kako nič strašnega, sprejemajo jo ka- čepi na konju! Obesite ga'" kor vse drugo, kar prinaša *iv- Ustrašil se je. obrnil konja in Ijenje a freboj; njih lahkomlsel- odjezdil, drhal pa mu je z noat Jim pomaga premagati vsa- * ko žalost. Zakaj trda resničnost bla- alavo kralju in odšel, lojalni o-| mubeino IjuUten in plo4< Jih je naučila občutiti nekaj novega. groto usode, in zdelo se Jim je. da vidijo v truplu sose-de, ki ao jo našli t otrokom, išče*. | čim in jokajočim na njenih pr- tom in črepinjami obmetavala nijajno, svetlo uniformo. Takoj nato je množica vdrla v sladičarskp trgovino načelnika pekovskega društva. Reci: pan a oeho". je vpila in mu grozila s kamenjem. pondeljek. j trenotek^ijT^J boko oddehniU p j «pet začela plesati J J| poletavali v zraku 1 J« ^ gibalo v mehki J unijah gor in dol ki sebe; v rokah ¿«'¿J njete, noge so ji ,J njene ustnico pa «*e se zvoke instruJ Zadnji, močni zavod končala ples, vrtei J in udarjajoč- « kastah samo glavo. 1 Nato pa spet nanov, divje melodije. Sredi plesa se je zasmejala - zaslual| Pan a oeho!" Kaj meni? Tako smešno nelo. Dela je roke v bok "J «e spet pripravljaj pleše. Naredila je ne nih skokov, da bi g takt teh novih besed-cho, pan a oeho, tra vendar pa ni slo. No'v klicanje sta jo zvabila tu je opazila prve bei «ke upornice, kUosea palači. Nesle so trup čale: "Prefekt naj pride! Prestrašena je zbeži rane. Straža pri vratih ji rinjena, palača pa pr od ljudske množice. Pi v triumfu privlekle ni sprevod se je pomikal mestni hiši. Tam naj peke in dal ljudstvu I ie brez klobuka in je 1 vendar so ga brezobz nergično porivale na| magistratnem trgu & Prefekt pa je izrabil u| ložnost in se izmuznil ta mestne hiše. ŽENITVENA PON Seznaniti se želim srednje starosti v svrh Star sem 50 let. FAJ! 2657 S. Lavvndale Av go, 111. SLOVENSKA NAROD PORNA JEDNO izdaja svoje publikad posebno list Prosveta 1 ter potrebno agitad, društev in Članstva in gando svojih idej. N ne za propagando dr pornih organizacij, ganizacija ima običa. glasilo. Torej agita in naznanila drugih organizacij in njih 4n ae ne pošiljajo listu am »i torfl naroČite si novo knjigo The Native's Retui ki je ravnokar izšla. Spisal Loala Adami« To knjigo lahko dobite pri nas kot član s poAtnii za 92.00. Poiljite nam Money Order ali v gotovini i priporočenem pismu. Na naslov: Prosveta, 2657 S. dale Ave., Chicago, IIL Pišite Ukoj. Ime.. ......... član it. - Naslov............... Mesto......................... aasasss« >•••«• Država. TISKARNA S.N.F SPKJLTElf A VSA v tiskarsko obrt spadajoč» Tiska vabila za veaeliae fn «hode, vizitni* knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, * slovaškem, češkem, nemškem, angleškem J«** vodstvo TISKARN K APBUKA NAjt 8. N. P. J„ DA TISKOVINE NAKOCl V SVOJI TISKARNI Vaa po jaanlla ia)a roéttf uaaar-Oaaa---aaliako 4aia prr« p1aiu po tarfmarij« » S.N.P.J. PRINTE N674« Sa. Lamrfak