f
T"**j v
•»čji iloremki dnevnik v Združenih državah
V«Ua za rse leto • • .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
1
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev y Ameriki.
TELEFON; CHalsea 3—3878
No. 83. — Štev, 83.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f nnder Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, THURSDAY, APRIL 9, 1936 —ČETRTEK, 9. APRILA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
"ABESINSKA ARMADA MORA BUI UNIČENA!"
Avstrijsko časopisje ostro napada Jugoslavijo
AMERIŠKA INDUSTRIJA PRIPRAVLJENA
Združene države morejo izdelati ves vojni material. — Amerika ima dovolj surovin in potrebnih tovarn.
WASHINGTON, I). C., 8. apr. — I'o natančnem proučevanju j«' polkovnik John A Warner rekel, <l;i so Združene države edina dežela, ki s svojimi sn rovi na mi in iijdustrij-skinti napravami popolnoma pripravljena na veliko vojno "Ima potrebno naravne vire in industrijske naprave,'* pravi Wa^ii'.T, 'Sla moremo izdelati vse |xit robno za vojno, če tudi vračunamo pri tem more-bitno izgubo pri prevozu čez meje."
Poleij tojra pa so Združeno države vsled svrtjo ugodne zemljepisne lege v stann do-bnvljati vojni materjal iz inozemstva, ne da bi s<> jim l»ilo treba bati, da bi iili pri tem sovražnik oviral. Nasprotno pa so druge države navezane na svoje kolonij«', ker doma nimajo potrebnih surovin. Poles tega pa so druire države tudi v ved|ii nevarnosti, da njihov prevoz ii^snIc sovražnik.
Wagner pri vsem tem priznava, da Združeno države ni-mnio dovolj mangana in kro-miiuma, ki sta neobhodno potrebna za munieijo. Zato svetuje. da se Združene države preskrbijo s f»2">.000 tonami mansrana in 1(50.<MI0 tonami kromiuma, s čemur bi bila pokrita potreba z* dve leti. V o-Ktalem na Združene države pri-delujnjo dovolj vseh kovin.
ATENTAT NA MEHIŠKI VLAK
12 žrtev političnega napada. — Most je bil z dinamitom razstreljen. Trije governWski kandidati ušli smrti.
VERACRUZ, Mehika, 8. apr. Oblasti so mnenja, da ima napa« l na vlak, ki je vozil iz Vera Cruz v Mexico, politično ozadje Napadalci so z dinamitom razstrelili železniški most, vsled česar je vlak padel v globočino ,40 čevljev pod mostom in je j bilo 12 oseb ubitih, 15 pa ra |njenih.
Z vlakom so se peljali trije go ve morski kandidati: Eduar-do Hernandez Chawaro, Oelioa Zamudio in <lr. Guillermo Pa-dilla, pa so vsi trije ušli smrti. Vsi so bili kandidati vladno stranke.
Mod ubitimi je pet potnikov, trije železniški uslužbenci in trije uradniki železniške družbo. k i je j m m 1 angleško upravo.
Poveljnik vojaštva, ki preiskuje atentat, general Heriber-to Jara, poroča. da ima očitne dokaze, da j«' bil atentat skrbno pripravljen proti politikom. | Jara je dognal, da je bila ImmiiIki |Mjložena na železniški tir ravno pred mostom in da jo j bila zažgana po električni žioi na razdaljo 2<>0 jardov. Bomba j je eksplodirala med prvim in drugim Pullman vozom. Lokomotiva. voz za petrolej, pošt-j ni in ekspresni voz in dva Pull-man voza so padli skozi poruse-'ni most v globino 40 čevljev.
SLOVENCE D0LŽE, DA SE SKUŠAJO ZDRUŽITI S KOROŠKIMI BRATI
DUNAJ, Avstrija, 8. aprila. — Protest Male antante proti vpeljavi prisilne voja^ce službe v Avstriji je izzval nenavadno oster napad na Jugoslavijo in v manjši meri tudi na Cehoslovaško in Romunsko.
NOVI CUH KRALJEVE DRUŽINE
BK< MrltAI), Jugoslavija, 7. apr. — Pri ne« is a 01«*a. soproga regenta prinea Pavla, je povila 7 funtov težko hčerko, ki bo krščena na ime Marina v east kentske vojvodinje.
Vojvodinja, ki je prišla s svojim soprogom kentskiin vojvo-dom za velik oholih* praznike v Beograd, je bila navzoča pri porini u.
ZRAČNA ZVEZA MED
PRAGOJN MOSKVO
BUKAREŠTA, Romunska, 7. apr. — M«*d Romunsko, Rusijo tli Cehoslovaško je bil podpisan sporazum za otvoritev nove zračne črte iiumI Moskvo in Prago s postajama v Jessy in (Muj na Romunskem. Začasno ImnIo po tej erti letali samo ruski in eehosl ova civilni iifro-plani.
Naročite se na **GJas Karoda" največji slovenski dnrvnilc v Združenih d+žai^ak.
PTICE-SELIVKE SE VRAČAJO
NIAGARA F ALUS,, X. Y., 7. apr. — Naravoslovno društvo naznanja, <la je zadnje dni letelo preko velikih slapov v Ka-I nario 79 vrst ptic-selivk. Med 'njimi so ptice, ki jih je le red-| kokdaj videti v teh krajih.
Vsem rojakom, prijateljem in znancem po širni Ameriki želim
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Frank Sakser
St. Vid nad L j ubij ano
('lanki v listih le malo za-v racaj o trditev Male antante, da je Avstrija kršila st. ger~ mainsko mirovno 'pogodbo. V njih se je združila jeza avstrijskih monarhistov in kato liškili krogov na Jugoslavijo, ker nasprotuje vrnitvi Ilabs buržanov v Avstrijo.
V>i časopisi dolže Slovence v Jugoslaviji, da žele prikUr piti koroške Slovence k Jugoslaviji.
Katoliška "Reichspost" pra vi, da kaže protest Male antante zastarelo taktiko. Lis« pravi, da Italija odobruje avstrijski ukrep in da ostale velesile niso zaradi tega razburjene. Zato je presenetljivo, za kaj ne bi tudi Mala antaiita zavzela istega stališča, ko jI mora vendar biti mnogo ležečo na tem, da se more Avstrija sama braniti. In proti koncu pra\i "Roiehapost", da uvedba obvezne vojaške službe v Avstriji ne krši nikake določilo mirovno pogodbo.
"Ostcrreichisclic Z ei t u n g Abend'" pravi, da bo avstrijska vlada na protest Male antante zapisala '4Naslovnik zavrača sprejem —• naj se vrne pošiljatelju.** Dalje pa list dol-ži Jugoslavijo, da daje zavetje avstrijskem zločincem v svojih mejah in jim celo pogosto pri reja uradni sprejem.
"Welttblatt" očita Jugoslaviji, da prihaja vpliv na Jugoslavijo od drugod — pri tem misli na Nemčijo — in da ta vpliv stalno deluje proti Avstriji. Posebno ostro napada list poročevalca beograjske "Politiko".
"Neue Freie P res se" pravi da so protesti Male antante nepotrebni in da njene države cele zadeve niti ne vzamejo resno, temvč si samo hočejo u-miti obraz s svojim protestom.
BEOGRAD, Jugoslavija, S. aprila. — Ker avstrijska vlada ni uradno odgovorila na protest Male antante, temveč samo s članki v časopisih, se je Ajvstrija jugoslovanski javnosti pokazala v zel^) slabi luči. S tem je avstrijska vlada pokazala, da odreka Mali an~ tanti pravico, da oporeka kaki avstrijski odredbi, ki krši mirovne pogodbe.
'4 Poli tika" pravi, da se avstrijska vlada namenoma brani razpravljati o najpomemb -nejšili zadevali. Politika pravi, da o tem ni vprašanja, ako uvedba obvezne vojaške službe podpira neodvisnost Avstrije in skrbi za red v notranjosti dežele, temveč da je Avstrija iz lastne volje prelomila pogodbo, ne da bi se prej o tem
svojimi soseda-
TRGOVINA MED NEMČIJO IN JUGOSLAVIJO
Jugoslavija ima velike "zmrznjene kredite" v Nemčiji. — Vsled sankcij proti Italiji je Jugoslavija izgubila italijanski trg.
posvetovala mi.
Jugoslavija odločno zavrača trditev avstrijskih listov, da Nemčija vpliva na Jugoslavijo, kajti Avstrija je odločno protestirala proti nemškim kršitvam mirovnih pogodb in zastopa stališče, da se morajo Xem<'"i-ia' <la izenači svoja pla-mednarodue pogodbe, kadar I čila jih je kaka država sprejela, iz- J Trgovino mod obema drža-polnjevati in jih je mogoče J vama bo upravljala importiia premo ni ti samo z medseboj-
BEOGRAD, Jugoslavija, S. aprila. — Jugoslavija, ki ima v Nemčiji "zmrznjenega kro~ dita'skoro $12,000,000, jo pri
ITALIJANSKI KOLONIJI ERITREJA IN SOMALIJA BOSTA VARNI, KO BO ABESINSKA ARMADA UNIČENA
Italijanski ministrski predsednik se ne zmeni za že obstoječe in za napovedane sankcije. — Angleži dolže Italijane, da se poslužujejo strupenih plinov, Italijani jim pa odgovarjajo, da Anglija ob; rožuje abejsinsko armado. — Haile Selassie se je dal obriti.
mm sporazumom.
ŠPANSKI PREDSEDNIK ODSTAVLJEN
Zamora je ostavil kralja in proglasil republiko. Poslanska zbornica ga je odstavila.
MADRID, Španska, S. apr. Poslanska zbornica je z 238 glasovi proti 5 glasovom na predlog socjalistov odstavila pretiš«!nika Niceto Alcala Zamora. Stranka desnice so jo 7a I rža la glasova n ja.
Zamora je bil odstavljen skoro natančno ob 5. obletnici, ko je o<Lstavil kralja Alfonza in razglasil Apan>ko republiko.
Poslanci so med burno debato povdarjali, da je Zamora kršil ustavo, ker j«? v 'januarju razpustil cortez—državni zbor.
Poglavitno besedo v dihati je imel socjalistični voditelj in bivši minister za javna dela v prvem Azanovein kabinetu Tn-daleeio Prieto. Xj«-«fov predlog, da jo Zamora odstavljen, so glasno odobravali republikanci levico, socjalisti in komunisti.
Ves dan je bila državna zbornica in predsednikova palača močno zastražena. T>*vif-arji in desničarji so poslali v boj svoje najboljše irovomike. Debata je bila pogosto tako jrlas-na in burna, kot jo eortoz že ni videl mnogo lot. Govorniki so pogosto prekl icali eden drugega in predsednik eorteza Barrios je le z veliko težavo vzdržal red.
Predsednik eorteza Diego Martinez Barrio je po glasovanju šel v predsedniško palačo in- je Zamori sporočil o sklepu poslanske zbornico. Barrio bo do izvolitve novega predsednika v juniju prevzel predsedniške posle.
komisija, ki bo sestavljena iz državnih uradnikov in uradnikov državne banke.
V odgovor na obdolžite v, da bo s povečanim uvozom nemškega blaga trpela trgovina z drugimi državami, je trgovski minister izjavil, da je .Jugoslavija vsled svoje udeležbe pri sankcijah proti Italiji trpela veliko škodo, ker je izgubila svojo najboljšo od jemal ko, in da je ta škoda skoro popolnoma poravnana, ker Nemčija kupuje v Jugoslaviji poljske pridelke. Pod takimi razmerami — pravi trgovski minister — je popolnoma naravno, da .lugo-lavija j»oveča svoj uvoz iz Nemčije, četudi mogoče pri tem izgubi prej važne trge. »
Ker je zadnje čase postala Nemčija najboljša kupovalka jugoslovanskega blaga, se tudi kaže njen vpliv v jugoslovanski zunanji politiki.
Nemški poslanik na Dunaju, Franz von Papen, se nahaja na velikonočnih počitnicah v Dalmaciji, kjer je imel že več razgovorov z raznimi jugoslovanskimi politiki.
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti. ki bodo zanimale ljubitelje leposlovi*.
RIM, Italija, 8. aprila. — Italijanski ministrski l predsednik Mussolini je izjavil danes, da Italija ne morami povečati svoj uvoz iz Lo prej odnehala, dokler ne bo abesinska armada
popolnoma uničena.
Italijanski vojaki zasledujejo bežečega abesin-skega cesarja. V abesinski armadi se pojavljajo u-pori, in uporniki povzročajo armadnemu vodstvu si lne neprilike.
Diplomatje v Ženevi si na vse kriplje prizadevajo prigovoriti Italijo, da bi sklenila mir z nebrečno deželo, toda Mussolini noče o tem ničesar slišati.
Pred nekaj meseci, ko je Italijanom slaba predla, L>i bil v marsičem popustil, sedaj, ko pa Italijani zmagujejo, stopa na dan s svojo pretnjo: — Mi ne bomo mirovali, dokler bo imel Haile Selassie le enega vojaka.
Italijanski ministrski predsednik izjavlja, da ni Italija zaradi sankcij v nikakih skrbeh. Vzorno i-talijansko narodno gospodarstvo je proti sankcijam največja zaščita.
Niti embargo na olje bi Italijanov ne preplašil, kajti italijanski Inžinirji so izdelali uspešne nadomestke za bencin in petrolej.
Precej hruma je vzbudilo v Ženevi ugotov ilo angleške vlade, da se poslužujejo Italijani na abe-sinskem bojišču že izza I. marca strupenih plinov.
Mussolini pa Angležem takole odgovarja: — Očitate nam uporabo strupenih plinov, češ, da jc to nekaj protipostavnega in ni v soglasju z določbami L:\re narodov.
Mi imamo pa neovrgljive dokaze, da Anglija preskrbuje abesinsko armado z orožjem in muni-rijo. Ali je mogoče to v soglasju z Liginimi določbami?
Zboru italijanskih ministrov je rekel Mussolini:
—	Naše čete so slavno premagale neguševo armado pri jezeru Ashangi. Pomisliti je treba, da so to armado vežbali evropski častniki in da je bila preskrbljena z najmodernejšim orožjem. S tem smo se zopet zelo približali svojemu cilju, ki se ga da izraziti s tremi besedami: — Zaščita naših kolonij.
—	Naši koloniji Somalija in Eritreja pa ne moreta biti zaščiteni in varni, dokler bo imela Abesini-ja še enega samega vojaka.
—	Eritrejo in Abesinijo zaščitimo, če popolnoma uničimo abesinsko armado. In s tem ne smemo prav nič več odlašati.
Mussolinijevo glasilo "Popolo d* Italia** piše, da je v abesinskih provincah Gojjam, Galla in Tigre izbruhnila vstaja. Te tri province je Abesinija podjarmila, in prebivalstvo ne more več prenašati bes?nskega jarma.
Nihče ne ve, kje se pravzaprav nahaja abesinski cesar. Baje je tako izpremenil svojo zunanjost, da ga niti vsi njegovi najbližji prijatelji ne morejo spoznati. Cesar, ki je nosil prej košato črno brado, je baje popolnoma obrit.	|
PODGANA NAPADLA OTROKA
ALBANY. X. Y., 7. apr. — Zdravniki v Memorial bolnišnici pravijo, <la j«* rane, ki jih ima na ol>nr/u in na rokali lf> mesecev stari John McCausHn, prizadela po« lira na, ki ira je napadla v njegovi postelji.
STARA ZAKONCA UMRLA DRUG ZA DRUGIM
K A TOKA H, X. Y., G. apr. — Smrt je zahtevala v razdobju I.j minut zakonski par, ki je l»il poroeen 63 let. Joseph K. Hause, ki je bil star 83 let, je n mrl o pol poldne in v 15 minutah mu je sledila njegova žena, ki je bila stara 80 let.
HINDENBURG SE VRAČA V NEMČIJO
fuo DE JANEIRO, Brazilija, G. aprila. — Novi nemški zrakoplov Hindenburg, ki je s končal -svojo prvo vožnjo iz Friedriclwdiafena "v Rio de Janeiro v soboto, je oil 7. zjutraj zopet odletel proti Friedriebs-bafnu.
i
Glas Naroda"
(A Corporation) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Frank Sakaer, President
L. Benedlk, Treaa.
Place of bualneaa of the corporation and addresses of above officers: SIC West 18tb Steed, Bereegfe sf Manhattan, New York City. N. Y.
"GLAS NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Diy Except Sundays and Holidays
Za celo leto velja	sa Amerika in	Za New York za celo leto ...	... $7.00
Kanado ........	............. $6.00	Za pol leta.................	... $3.50
Za pol leta.......	.*.«•.•«....» $3.00	Za inozemstvo za celo leto ...	... $7.00
Za Aetrt lota.....	............. $l.aO	Za pol leta.................	... $3.50
Subscription Yearly $6.00
A<1\ ertinement on Agreement
**Glaa Naroda** iziir ■ vsald dan izvzenši nedelj in praznikov
Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poftlljat! po	Order. Pri anremerobi kraja naročnikov, prosimo, da se
nam tutii prej j.e blrcIUfe ni znani, da hitreje najdemo naslovnika.
NARCjOA**, 2t(i W. lbth Street, New York, N. Y. Teiepbon?: CHtis« 3—3878
VELIKANOČ
A vsej svetovni Rent turi ni nasprotja, ki bi se dalo primerjati z lijsprot >tvoin mod Jezusom in Judežem.
Kluea.'neni'* opazovalca ni bilo to nasprotje v onem času tako jasno.
Pilat ni mogoče poznal nobene vidne razlike.
Celo v smrti je bila gotova sličnost, kajti eden je umrl nasilne smrti v s led samomora, dočim je umrl drugi nasilne »mrti kot zločinec.
Vendar pa predstavljata oba Človeštvo v svojih dveh okstremih. Prvi je sin pogubljenja, drugi pa ustvaritelj odrešenja.
Vsako leto, ko se vrne Velikanov, je opozorjeno krščan-Ktvo na to nasprotje.
Kaj je razlika med bogatim in revnim, bolnim in zdravim, neuglednim in odličnim, nezadovoljnim in zadovoljnim, mogočnim in slabim ter celo med življenjem in smrtjo?
Ce bi pomenjala Velikanoč enostavno le letno obnov-Jjenje vere v življenje, ki traja večno, bi prinesla s seboj prav toliko jada kot utehe, prav toliko strahu kot pričakovanja.
Kajti življenje, kot je bilo življenje Judeža, ki naj bi trajalo večno, bi ne bilo zaželjivo.
Velikanoč je simbol, ne vere v dolžino življenja, temveč vere v gotovo vrsto življenja.
Velikanoč proslavlja trajnost tega, česar ne moreta poškodovati žalost in trpljenje.
Velikanoč nam pojasnuje, zakaj so Onega, ki je nosil ime Jagnje, tudi imenovali Leva iz rodu Jude.
ITALIJA — ZRAČNA VELESILA
Italija ima sedaj v Sredozemlju kar 87 oporišč za letala, katera co bodisi pomorska ali suhozemska. Celih 90 letališč i-majo italijanska letala na razpolago, kar pa očividno še ne za-dočša, ker grade sedaj še 45 pomožnih letališč.
V	Sredozemlju so taka oporišča prav tako važna za suhozemska, kakor so važne za pomorska letala. Bombna letala namreč morajo biti zmožna preleteti velike daljave ter se nato brez pristanka vrniti domov.
Poleg uradno znanih letalskih oporišč pa ima Italija še več skrivnih oporišč, kjer bodo pristajala letala za'slučaj vojne.
Italijani imajo 26 glavnih letališč, med njimi jih je pet v Rimu, po dva pa v Turi iu in Milanu. Tukaj so stalno nastanjeni večji letalski oddelki.
|*oleg teh pa imajo Italijani še 25 letališč za rezervne letalske čete iu mlade fašiste, nadalje 13 utrjenih letališč, 8 letališč za vajr in poskuse snhozemskih letal ter eno tako letališče za pomorska letala.
Prometnih letališč imajo Italijani X5 za suhozemska letala 13 le*ali>č za pomorska letala. Med prvimi ji3i je 7 takih, katere uporablja obenem tudi vojaštvo, med drugimi pa vojaštvo uporablja tri.
V	italijanskih kolonijah je 13 stalnih letališč, katere deloma uporabljajo vojaki.
Poleg teb so zadnjo čase napravili tudi nekaj kolonijal-nih pomorskih letališč n. pr. v Tripolisu, IJengasiju, Massaui in Mogadisku. I je tališča so tudi na Dodekaneških otokih, na Siciliji in v Sardiniji.
Najvažnejša letališča za pomorska letala, katera nadzorujejo Sredozemsko in Jadransko morje, so v Speziji, Livornu, Beuetkh, Ortebellu, Puli, Tarantu, Neapolju, Augusti in Brin-disija.
Jugo Slovanska Kat. Jednota
Je najboij&a in najpopularnejša slovenska, podporna organizacija t Ameriki. Računa nizke asesmente in plačuje liberalne podpore za stota] bolezni, nezgode ali smrti. Ima 185 podrejenih droitev In Šteje nad 20,000 članov ▼ obeh oddelkih.
Zrn vfttanevitev novega dro&tva zadostuje 8 oseb.
Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev
PiMU za pojasnila na tHATNl URAD J. S. K. J„	£4 ELY, MINNESOTA
Pod vaško lipo
Piše kakor misli FRANK KERŽE
Nekaj misli in sodbe o Jugoslaviji.
Ne pisem tega kot politik, ker nisem. Vsi mo{ji poizkusi kot politik so bili ponesrečeni, ker nisem na svetu še našel skupin, ■ki bi imele stoprocentno prav v vseli zadevah. Presojam stvari s svojo lastno tehtnico in kar najdem dobrega, je dobro, pa naj pride od koder hoče, in kar slabega, je slabo, pa naj mi pride s<* od tako priporočene skupine. No, taki ljudje pa nismo za politiko, katera ima v v-seh skupinah enako geslo: kar je našega, vse podpri, pa naj bilo še tako slabo, kar je nasprotnega, vse obsodi, pa naj bo še tako dobro.
Torej o Jugoslaviji. Karkoli je v resnici ali dozdevno slabega, o tem ve vsak. Naši slovenski listi sicer ne pišejo dosti ne o tem ne o onem, pač pa imajo Hrvatje celo vrsto časopisja, ki piše, da se kar "kadi.** Ampak to je za i»olitično usmerjene ljudi in skupine i>o eni strani, po dragi pa boj za vsakdanji kruhek. Trd in krut je ta boj danes in bi bilo odveč, da bi človek komu zamerjal ali se čudil, zakaj vsak ima pravico do življenja. In vsak si izbira taka sredstva, po katerih upa največ dobiti zase.
Premišljam večkrat to-le našo Jugoslavijo in pravim: kjer je slabo, mora biti tudi dobro. To je naravni zakon. fV bi ne bilo dobrega zraven, bi že davno imeli grob in spomenik z običaljnim napisom: Tukaj počiva . . .
Kaj pa je dobrega? Pride takoj na vrsto.
Prvo in največje dobro je to, da Jugoslavija stoji še danes. Ih ne samo da stoji, ampak je celo na prav dobrih in trdnih nogah.
Ko se je Jugoslavija začela pred dobrimi sedemnajst m i leti, se nisem mogel otresti straha, da ne bo dolgo. Iz treh, med seboj tako malo poznanih skupin, kakor so bili Srbi, Hrvatje in Slovenci, ustanavljati veliko, skupno državo, ni bilo lahko. In prišlo je še do težjega: kako ohraniti to pri življenju, kar je rodilo?
Srbi so bili sami zase pod vtisi in tradicijami petstoletne turške sužnosti. Šestdeset let je od tega, kar so se osvobodili. In ko so vsobodni hoteli dvigniti, so prišli na križ z mogočnim Dunajem. Začela se je propaganda po dunajskih gostilnah in kavarnah — seveda u-radno inspirirana — kako bi se diAkreditiralo to, kar se je rodilo doli na jugu. Vjeli so v svoje mreže lahkoživca Milana žalostnega spomina in srbski narod je bil predmet vsakdanjih šal in smeha. Njegov naslednik z znano Drago ni bil nič boljši. Ko je narod po^ spravil ž njimi, je zavpila evropska javnost, informirana po Dunaju: glejte, kakšni so!
Sledile vojne, dm ga za drugo vise do svetovnega klanja..
Srbski narod ni imel toliko počitka, da bi se bil seznanil in zbližal s svojimi sosedi Hrvati pod Avstrijo. Mi Slovenci smo bili pa še bolj ločeni od njih.
Drugi del Jugoslovanov so Hrvatje. Vem sicer, da jim ne bo prav, če jih imenujem Jugoslovane, pač pa je dovoljeno, če se jim pravi: južni Slovani. Bil sem nedavno opozorjen, natj ne rabim besede Jugoslovan pred hrvaško javnostjo, pa sem premišljal, kalko bi dobil primerno besedo, ne da bi žalil njihovega čuta. In prišel sem do sklepa, če ne pojde drugače, da rabim mesto besede Jugoslovani drug izraz — severi}i Slovani, živeči na jugu.
Vendar pa napredujemo počasi tudi v tem vprašanju. Za-
kaj pod italijanskim fašizmom trpeči bratje Slovenci in Hrvatje se pa smejo imenovati s skupnim imenom: Jugoslovani. Proti temu ni ugovora.
Kaj naj rečeni o Hrvatih pr«*l svetovno vojho? Reveži so bili, kakor mi Slovenci. P«»razdeljeni na mnogo provinc, sko-ro brez vsake zveze med seboj niso mogli dosti drugega, kakor odbijati napade svojih sovražnikov na Dunaju in Budapest i. Vlada je dosledno zanemarjala posebno hrvaški narod, ker ji je bilo do teira. da se jili čim največ izgubi po svetu.
Kar ni zmogel Dunaj iif Bu-dapešta, to je pripomogla hrvaška inteligenca, ki predstavlja dokaj žalostno zgodovino v borbi bratskega hrvaškega naroda.
Razven par res velikih in zaslužnih mož imamo .#me smeti, ki so pod krinko dela za narod kovale svoje osebne interese in eksistence.
Bas nedavno me je pre rej neprijetno difnilo. ko sem čital o proslavi štiridesetletnice smr-

j ni bil vladar v navadnem pome-I nu besede, ampak tradicije. In bila je silovita borba med
Ali ste že naročili Slo-
vensko - AmerikanskilVO<1;teliimr t**?™ ^T ^ i ,	,	| m JjmtetvOm, katero sploh ni
Koledar za leto I ^JO. — j moglo zapopasti, da bi bilo kaj
Vreden je 50 centov. j takega mogoče. Še leta 1927
I ko sem bil v stari domovini,
Peter Zgaga
|l^[llim^l[|[!Htl}lllilt^WIi:ilUlllt!l!lli^!IW!i!-' selil se prepričal na lastna uše-
I sa, kaj in kako misli ljudstvo.
, , -	. -Opetovaiio sem bil vprašan —
kdaj naznanijo listi konec mIa-(2aupilo in potihoIlia _ 0<l ,jmli
de Jug,»slav,je.	~	| na ih..Ml (M, aelaveev v mestu,
lezki so bil. nje:„ notranj,;k;lj Illislilll, k(laj |)0 Avstrija boj! zadnjih s«<demnajst let .n K„pot j In Im	o])_
veliko gnojnice je Inlo prelite razu st.in (vltal razočaranje, ko po širnem svetu z namenom, da s„n, poV(.i;l! svojf> n,nenjeT da se uniei mlado dete. Ajnpak jt, ne 1hm1o nik)lar vt,-prestalo je vse. In zasluga gre Z vsi.?lli tomi težavami in sto-pred vsem tistim faktorjem, ki tero drugimi iti v svet in pred-
ijo kot močna in
iv» tero ilrugimi iti v svet a»o Jugoslavijo vodili med vsi- daviti mlado Jugoslav mi temi kritičnimi leti. Na skupillo. ki j,. zm(>žna. „
štejte mi zdaj vse velike greh* posrinu-znikov in skn»»in in vsi skupaj pomnoženi stotero ali tisočero ne odvzamejo niti enega samega lista iz knjige velike resnice, da je Jugoslavija še danes. Tn ne samo to. Da je zdravejša, trdnejša in močnejša kot je bila kdaj poprej. To je fakt, pred katerim se zdrobi vse drugo v prah in izgine v
«bivol j inteligentna, da jiostavi zase svojo bodočnost, ni bilo lahko delo. fn če vpoštevaino zraven, da so dobili Jugoslavijo v roke lju<|je. ki so bili navajeni, naučeni in orijentintni v drugem režimu, potem res ne morem drugega, kakor iznova dati priznanje vsem tistim, ki so delali.
Danes ie Jugoslavija trdna
VELIKONOČNE MISLI
Evangelist Luka čudovito o-pisuje Kristov prihod v Jeruzalem na Cvetno nedeljo.
Mesto je bilo polno veselja zaradi praznikov.
Na tisoče moških in žensk je bilo zbranih iz vseh delov Palestine. da praznujejo praznik.
Velika ljudska množica se je zbrala pred vrati, da pozdravi Jezusa kot sina Davida — kot onega, ki prihaja v imenu Gospodovem *\
Razgrinjali so svoja oblačila po poti, trgali mladike ter jih stlali na pot.
Izza časa vojn in zmagoslavij ni videl Jeruzalem takšue-ga prizora ljudskega odobravanja.
Jezus se je pa ozrl na nie&to ter se zjokal.
V duhu je videl, kako prazno
jjopijo, <la niso pripravljale kemične tovarne strupov za uni-čevaiije črnega plemena. Vse je bilo merjeno in namenjeno Jugoslaviji. In večno hvaležen ti velikega hrvaškega rodolju-lsem ljudem, ki so delali in voha Starčeviča.	Idili mlado Jugoslavijo med si-
.	" ,	. j loviti vilmrii razpalienih stra-
Proslavlia sja toboze naroil, ... , ...	.. , ,
,	i, - sti ter ohranili na^e lun 1stvo
v tozadevni centralni odbor le. , , , . -	, „
.	.. .. , -.i- «• i l»re<l etranotami modernega
bdo voljenih dvanajst ljudi kot j
zastopnikov naroda. In medr	. », ,	,
. 1 . ..... ...	Druga toe.ka. za kar sem hva-
temi dvanaistinu ie hua ena . „ T ...... .
•	. . . lezen Jugoslaviji, ie ta, da se je
ženska, en protosor in — »leset , ,	, - - , , :1 ,
, . , .	, ,	. predstavila svetu in pridobila
vsemirju.	, 5n pozna7ia tor spoštovana po'. \ ',lu,u x KaKO P™"'
Cisto dobro ven«, da niso bi-l, PV<.tu To r.nthllo fl0sol>. bilo vse to praznovanje.
li italijanski kationi Isti za Kti-|no mj k; p,,,,, v Ameriki Za- Prebivalstvo ni ničesar ra
iloktorjev. Sklepal settn pri s« bi tako: hrvaški narod sestoji j pred vsem iz seljakov in delavcev — vsaj devet d<*setin jih je — in ne iz doktorjev. Kdaj pride vendar čas, da bo narod sam prijel svojo usodo v svoje roke?
Torej taka je bila primeroma slika bratskega hrvaškega naroda.
A Slovenci ? Vse tiste bolezni smo imeli, kakor bratje Hrvatje, porazdeljeni po deželah, upravljeni in nadzorovani po zastop. * Vsenemškega Dunaja, razdvojeni po razhih botjih, ki jih je spretno zanašal Dunaj. Imeli nismo nobene prave duhovne vezi s svojimi brati na jugu. Se več. Z vsemi mogočimi sredstvi so se vršile glasne in polglasne kampanje med ljudstvom z namenom, da se ubije vsak ugled in spoštovanje do svojih bratov Hrvatov in Srbov.
No in h talk ill celot se je n-stanovila Jugoslavija. Ali je k^j čudnega, da so se na!m ]K)-javljali stalni dvomi, <la smo s strahom v srcu pričakovali.
predstavila svetu m pr splošen ugled. Vsi tisti faktorji, posam^niki in skupine, ki so započeli delo na tem polju in dosegli v teb malo letih naravnost čuda, zaslužijo priznanje in spoštovanje vseli nas, ki smo
kaj poprej smo bili v večni za-dreiri. kako bi dopovedal i A-meričanom, kdo smo in odkod smo. Kako je bila Amerika po-učena o nas. Jugoslovanih. }»ri-ča najbolj dejstvo, da še danes žive ljudje v službi Strica Sama. ki so za svojo kvalifikaci jo navedli znanje jezikov kakor: slovensko hrvaško, dalmatinsko, srl^sko, hercegovsko — kdo je pa vedel in se zanimal, kaj pomenja to?
A danes ? Poveš, da si Jugoslovan in vsak te pozna. In slednji — zlasti m<*d izobraže-nejšimi — ima dobro besedo za nas. To spoštovanje je do nas imelo tudi praktične posledice.
zmožni presojati dobro od sla-	Pjohibieije je pol du-
beira, pravico od krivice, pleve	><ar«xinih domov v Cleve-
o<l zrna	larrdu točilo pijačo, Kakor da bi
, , -	bilo vse odprto. Nikdar niso
Ni bilo to lahko delo, ce ves-	. , . r . . , .. ..
, . . .. t, ..	vlaJdni organi zasledovali radi te, da je bil Balkan zaznamo-
van kot smodilišnica, ki je lahko vsak čas v plamenu. Ce veste, da so mogočni 111 <lobro speljani Marija r i z vsemi silami' delali na to, da se uniči mlado Jugoslavijo, če veste, da je italijanski fašizem dajal vso mogočo podporo vsem tistim, ki so pomagali rušiti notranje delo, če veste, da Dunaj ne mno-
tega naših domov. Nermci pa so imeli čisto drug račun. Opeto-vano so navalili na njihove narodne postojanke, jim uničili vse in jih težko kaznovali.
Koliko lažje je nam, starejšim Američanom, dajati vsaj približno sliko o naši domovini na'ši mladini, ki potrebuje takih podatkov vedno in povsod.
re pozabiti sijajne molzne ere- Je tako: v Ameriki se vrši taj de, ki mu je dajala stoletja vse-ara. potem boste priznali, da je bilo delo nad Vse težavno, sko-ro obupno. Ampak naštel sem samo zunanje sile. Katj pa notranje? Mi Slovenci in Hrvat je pod bivšo dvojno monarhijo smo bili stoletia trenirani in usmerjeni na Dunaj in Bud-i-pešto. Pokojni Francelj Jožko
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JCGOSLAV1JO
Za $ 2.75 ....................Din.	10»
$ £.15 _________________ Din.	200
f 7.25______________Din.	300
$11.75 ...............Din.	500
$23.50 ____________ Din.	1000
$47.00 _____________ Din.	2000
V ITALIJO
Za $ 9.25..................Lir 10$
$ 18.20 _________________ liir 200
$ 44.00 _________Ur 500
$ 87.50 _______________ Lir 1000
$174.00 __________Ur 2000
$260.00________________ Lir 3000
KKB BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI
Ba lspl*£ilo red jih loeAot kot tcor&J ntvedeno, bodici ▼ dinarjih ali lirah dovolj ujemo ie boljo pogoje.
IzruClLA ▼ amhuSbib dousju
trn tspU&l« $ *.— varate poslati..........$ 1.70
•10.— » " ..........tlOJi
$11.— " " ..........$11—
$20^— " " ...... ..... $21«—
$4$.— " - ..........$4L20
$M.- " " ..........$>LB0
Prejemnik dobi ▼ starem krajn lzplafiUc ▼ dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $L—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY »GU« Naroda"
$10 WWT 1M 8HBBT	NEW TORE. N. I.
na. vtrajna borba proti judovskemu elementu. Znano dejstvo je, da velike naeijomilne korporacije ne zaposlujejo nobenih Judov. In zato lioeejo vedeti veklno povsod, kdo si, odkod si — ne, kaj znaš.
M~i, Jugoslovani	da
nes lahko me<l v«sak narod. y»o-\^od ntis 'poy.na'jo in 00vso-.| smo spo«to\nani. Iz pre<lvojne-ira, zanieevanjeira in zasmehovanega Slovana smo taikorekoe čo7j noe vstali in se pokazali svetu v taki luči, da strmimo vsi. Ne samo, da smo stopili iz najbolj zaostalih vrst v ospredje, ampak postali smo celo vzor drusrim pros vi ti je 11 i m narodom. In tako je danes biti Slovan, Jugoslovan, Čeli, itd. velika prednost »in vodimo ta-korekoe na vseh poljih, ker nima naša zgodovina nobenih takih dajanj, ki bi na<s mrzila v očeh teh ali onih.
Tatko je. Zakaj bi pisali in raznašali med sebo samo naše naipake in notranje, otroške boje, ee imamo na drugi strani pokazati dovolj velikega in častnega? Računi pri vsakem gospodarstvu se delajo vselej tako, da človek pokaže aktiva in pasiva, torelj dobro in slabo. Potelm je mogoče pravično presojati napredek ali nazadovanje.	/
Ni to-le vse, kar sem napisal, ampak k večjem naslovi dejstev in resnic iz knjig, ki bi jih moral poznati vsak, ki piše kaj ali govori o Jugoslaviji. Brez pravega poznanja resnic je vse pisanje, govoričenje in obisoje-vanje samo komuflaža, za katero se skrivajo pravi nameni.
razumelo o poslanstvu osvoboditve.
Množice, ki so i^a pozdravljale kot Me-i jo, so bile zrno-žne v treh ali štirih dneh klicati: t4Križaj ga!"
Demonstracija na Cvetno nedeljo ni bilo dejanje o< Ikri to srčnosti, temveč divje strasti veselja in razburjenja.
V globini duš se ni nič raz gibalo, in bilo je le površno valovanje ljudskega priznanja.
Prej ali pozneje bi minilo vse.
Ob najmanjši preizkušnji bi se izkazala vsa neodkritosrč-no>t tega ljudskega navdušenja.
Čas osvobojenja Jeruzalema ni bil še prišel — ne, njega razdejanje, tako da ni ostal kamen na kamnu, se je bližalo.
Ali se je kaj izpremenilo izza onega časa?
Kako prazno je vse navdušenje, kako brezpomembna so vsa zatrjevanja zvestobe l
Govoričijo o »prostosti ter vklopa jo ljudi v spone.
Govore o enakosti ter jemljejo priliko vsem vrstam ljudi ter v vseh razmerah.
Proslavljajo bratstvo ter dvigajo meje predsodkov med plemeni, narodi in razredi.
Poveličujejo patriotizem i n ga pretvarjajo v orodje razdejanja proti drugim narodom.
Pridigujejo mir in se nene-lioma ter v ogromnem obsegu pripravljajo na vojno.
Nesebični so. dokler nimajo prilike za oškodovanje.
V miru žive s sosedi. dokl«>r se jim ne zdi priporočljivo, da bi se vojskovali ž njino.
Pozdravljajo Krista, 11111 slede in mu služijo, dokler ne nastane potreba, da umolknejo, beže ali se pridružijo vrstam njegovih sovražnikov.
Kako ostudna zmes pohlepa, hinavstva in nesramnosti.
Cvetna nedelja je za to tu, da ji sledi Veliki petek s svojim zapuščenim križem.
Ni čuda, da je jokal Jezus, ko je ugledal praznični Jeruzalem. . .

Narte VeKkonja:
v a
ZLATI OCEN AS
Naša babica je bila kakor vsaka druga dobra babica. Toda za nas je bila najplemenitej-ša žena, ki ni stanovala pod isto streho. Skoraj bi dejal, da -1110 jo imeli otroci rajši ko mater. Ona nas ni nikoli tepla. Si'bo še otrok sovraži, in ker se je na drugem koncu šibe po navadi držala mamica, smo ji to zamorili. Po geslu: Povoj mi, s kom liodiš, in povem ti, kdo si! Vidite, to spoznanje se nam jo vrinilo že takrat, ko smo boso-petili po naših s t m išči h in klancih, po stezah in po cesti v Šolo.
Glejte, to cesto sem zdaj potreboval. To cesto v šolo, kajti streljal od te ceste v Jagrovšu, je stanovala naša babica, ki smo ji za god voščili sv. Barbaro. Pa ne samo sv. Barbaro. Povejmo po pravici: voščili smo njej praznike, sobi pa piru-ho.
Tisto leto nisem čakal, da bi bil šel z bratci skupaj. Mahnil sem jo na svojo roko. Tako, kakor če politik nekaj napravi na svojo roko, iz tega ali onega namena. Takšen sebičnež som bil jaz. Računar. O, pa še kako zvito sem računal. Štirje bratci prejmemo štiri piruhe in štiri pomaranče! Kako pa? Če sem sam, prejmem štiri piruhe in štiri pomaranče. Onih mamica ne pusti več voščit samih, ker so majhni, mene pa tudi no, ker sem že voščil in so no sme delati nadloge.
Tisto loto pa so jo matematika nekam čudno zmedla, najbrž so jo je že začel kdo učiti in jo je spravil v zadrego.
Babica mi je dala samo on piruli, to je navadno jajce, in samo ono pomarančo. Bratcom da bo sama prinesla. Iz toga sledi, da bi bila prinesla tudi men i in da sem prav za prav moral svoj dar brez potrebe nositi sam. Toda jaz sem to od življenja mi naloženo nalogo junaško sprejel in si jo nisem naložil na ramo, temveč vtaknil v žep. Morda tiči v tem kal poznejših zapletjajev, da da sem to jajce tako mirno vtaknil v žep. Zmerom tiči kal kakršnegakoli zapletljaja v kakšnem žepu. To ve tudi žc-par, če ga zaloti stražnik. In državnik in marsikdo. Zato hočejo že mali dečki imeti žep. In jaz sem ga tudi imel in sem vtaknil vanj jaljce in pomarančo. O, v tem žepu som imel že marsikaj, toda tiste dni luknjo in nič drugega. Pozneje se mi je celo pripetilo, da nisem imel uiti luknjo.
Z velikonočnim darilom v žepu som jo ubral za tovariši. Dohitel sem jih v največjem boju. Kamenjali so se. To je junaška igra. Dečki se za res spro in potem vrže eden za res kamen, drugi ga vrže nazaj, potom začno metati kamenje vsi zares. Tudi v glavo! Na kraškem ]>ašniku se drobiž kar ponuja s kamenjem. Potem začne
pravcata bitka. Po vseh pravi-j bi se mu prav ta hip odkrila lih vojnega napada. Razvije modrost, da izvira vse življenje se rojna vrsta, ta ali ona stran iz jajca ali da je Krištof Ko-pcizkuša obiti sovražno krilo luirib z njim odkril Ameriko.
in po navadi trpe največ škode zeljnate glave, če rasto v sredi
"Ali znaš zlati očenaš?'' Očenaš sem znal, toda zlati?
med obema armadama. Zmerom Da ne. Da me nauči. In pri tem je tako, da zeljnate glave po- je napravil takšen obraz kakor vsod največ trpe.	\ ga delajo vsi učitelji, če hoče-
Zdaj vas vidim, kako vse- jo malega dečka česa temeljito vedno dvigate obrvi. Kaj ne? in brezobzirno naučiti. KaJf je bilo kakor kamen, ki ga Nisem se mogel upirati takš-zaluča nasprotnik, in pa jajce ni požrtvovalnosti, v žepu! Po navadi. Toda jaz- Razklenil mi je roke, vtaknil sem vam že dejal, da imamo o- jajce vmes in mi jih nato spet
praviti z zapletljajem. Zato ne ugibajte prezgodaj. Računajte z zapletljajem!
Takoj sem uganil, kje so mo-' ro je bilo in prav lahni oblački ji tovariši in vrgel sem so zanje so počasi lezli pod njim. v boj. Stopil sem za zidek, na-! "Višje glej!" je dejal.
sklenil kakor k molitvi. "Zdaj upri oči v nebo!" In sem uprl oči v nebo. Mod-
bral kamenja v obe roki, pre-udaril položalj in videl, da so mora sosedno krilo obiti. Treba je bilo le preko Jozljeve njivo in potem v leščevje in po leščevju navzgor in nenadoma napasti.
Nenaden napad je vso. Toda to vodo tudi drugi. Ros, ubral som jo čez njivo in v leščevje in po leščevju navzgor in napadel in padel v roke Jozljevemu Anzlju, ki je pravkar vrezal šibo. da nas spodi.
"Hop!"' je dejal Anzelj. "Zdaj sva skupaj!"
To spoznanje je bilo na dlani brez vsake besede in bo Anzelj dajal na sodnji dan odgovor za svoj nepotrebni nagovor
"Hop!" je ponovil. "Kam tečeš?"
Držal me je in je bilo tudi to vprašanje brez potrebe. Prav nič nočem biti na sodnji dan v njegovi koži zaradi teh nepotrebnih besed, t isti k rat pa bi bil tudi še rad videl, da bi ne bil v svoji. "O,
In sem dvignil oči prav v zenit. In tudi zenitu je bilo modro nebo in lahni oblački. Krasni oblački!
"Ko boš zagledal rumeno solnce, povoj."
Pa je udaril obema rokama po mojih molečih rokah.
Od bolečine in strahu sem za-ječal in —
Saj že veste, kaj bi pravil. V obraz mi je brizgnilo jajce, po obleki se je razlilo in še v usta sem ga dobil kanoe.
Toda vrnil sem mu in se obtožujem pred vami in ni prav, da sem mu.
(1ez dve loti sem ga dohitel, ko sem o veliki noči šel iz prve šole na počitnice. Nesel je iz mlina. Za velikonočne potice. Zasmejal se je in me vprašal, ali znam še moliti zlati očenaš.
Da še, sem mu odgovoril.
Ali som še hud? Da nisem. Glejte, to sem se mu zlagal in se tudi tega greha obtožujem.
Nebo je bilo spet modro in oblački so se prav nalahno
ti pa rad kamenje me- peljali po nebu in solnce je sve-Daj, vrzi ga!' In mi je tilo rumpno.
prav prijetno pokazal, kam na j J Kako bi mali deček pozabil ga vržem In sem ga. Na., se na takžno krasoto nohes in enkrat In sejn ga se enkrat I zeml;je Iu krvavi nia^ek mi je Po vsakem lučaju mo .1 o ubral i.nloi no <r\av\
iii	* - i J« J1-1
z leskovko po nesrečni deveti, SIa sva in verlno bolj me ie
z
deželi, tudi.
Da še! Pa še! Pa
on
i	.	. . i izzival njegov nabiti kozji meh.
A rgel sem jaz, udaril .ie Celo no„e so nm strčale, polne 011, vrgel sem spet, udaril je' spot in sva so vrstila in delila
delo in se praktično učila narodnega gospodarstva poglavje delitev dela. On je bil že star dvajset lot in poučeval brez izpita.
Mene jo bilo sram in zato nisem vpil, toda v duši sem gro-madil 11a njegovo glavo vse zaklet ve širnega sveta in še najhujšo, ki sem jo znal: "Krvav maček!"
Ko me je tako sukal, mu jo oko obstalo na mojem žepu. Kaj imam v žepu. Pomarančo! in jajce! Naj pokažem. In som pokazal, skoraj vesel, da sva v prenehala z učenjem in vež-banjem. Ker sva bila v majhni kotlini, obraščeni z leščevjem. naju ni nihče videl. O11 je vzel v roko jajce. Gledal ga je, kakor bi videl prvo v življenju in
KMETOVA MOLITEV
Bog, porosi s hladnim dežjem mi zeleno polje, da po njivah mlado žito bo rodilo bolje.
Bog, zal i j ga, padi rosa nanj vz zarje zlate — pojde rž, pšenica v klasje kot nevesta v svate
Z majskim dežjem blagoslovi, Bog, mi sivo glavo, zlati vez se bo jeseni bliskal v tvojo slavo.
moko. Zdelo se mi je, da živi in me izziva in se smeje. Ni to edini meh. ki se je smejal. Pozneje sem srečal mnogo napetih in smejočih se mehov.
Pri potoku sva počivala. Ali bova pila ? Jaz da ne. O11 pa je stopil v strugo in se sklonil nad vodo. Porabil sem priliko, izvlekel nož i ček in sunil v tisto štrlečo kozjo nogo. Rahlo se je pdkadilo.
Mislim, da je bilo vsega krivo tisto modro nebo in rahli oblački v zenitu.
Človeška4 narava je pokvarjena; najbližji dokaz je to, da mi je kar odleglo. Prav nič več nisem bil nanj hud in še kos pomaranče sem mu ponudil.
"Zdaj pa vidim, da res nisi nič več hud," je dejal, ves srečen, da ima enega sovražnika manj.
"Samo če nisi tudi ti!" sem zavil oči.
Da ni, mi je odvrnil.
Pomagal »se mmu oprtati meh in kmalu sva se ločila; jaz sem šel po stezi na levo navzsror. on 11a desno preko rebri.
Skrivaj sem pfi slovesu poškilil 11a meh. Luknja je bila odprta in moka se je v rahlem curku vsipala po njegovem hrbtu na tla.
Anzlja dolero ni smel nihče vprašati, koliko potic so imeli tisto veliko noč.
In da ne bodo otroci v zmoti, nristavliam. da moie dejanje ni bilo krščansko, toda odleglo mi je, odleglo po tistem zlatem oče-našu.
Saj se sra kosam zdaj. ko sem zrastel, kadar vidim modro nebo in oblačke na nijem. Tisti krvavi maček je ostal in se mi prikazuje v sanjah.
APRIL
Cvete zrak, cvete dih pomladi, in oblaki pleto se kot slak, in april nori po livadi; Zvončkov, vijolic si del je za trak,
z burjo nevesto mu pleše korak.
Radost srebrna in klik se razlega
visoko, in zdrauii ge božje oko. ki milo. prijazno zemlio obsega:
V zarji nebeške se duri odpro, v zlatem oblaku gre Bog čez nebo,
pisani blišč razlije na polj«! rožo ljubezni vrže v srce.

Karel Korošec:
-———v-
VEIJKONOČNI KOLAČ
VELIKA NOČ NA FRAN COSKEM
V mnogih francoskih krajinah so se ohranili za velikonočne praznike prastari običaji. Tako smatrajo 11a Bretonskem velikonočni ponedeljek za tist; dan, ko je najprimerneje skleniti za-kon, ker prinaša potem mir, imovitost in zdrav zarod. Lani se je v tej deželi po-oč.lo 735 parov, letos jih bo preko 800. Tega dne nosijo vsi, posebno svatje, slikovito staro nošo. Ženske imajo na glavi bele peče, ki so po obliki 11 o-krasih v vsaki vasi drugačne, krila so iz težke svile, rute in predpasniki živo pisani. Moški se ponašajo s klobuki, ki so okrašeni s pisanimi trakovi.
Poročno slavno?>ti 11a Bretonskem se mora udeležiti v«* In o dosti gostov in ni čudno, če si za revnejše družine pomagajo s tem, da plača tudi vsak cro^t nekai.j za svoje "sodelovanje."
Pri cerkveni ceremoniji spregovori župnik v dialektu po poroki odide poročni sprevod na pojedino, ki se vrši v največji gostilniški dvorani v vasi. ali, če to ni, na travniku. Mizo predstavlja pri tem prostor med dvema jarkoma, ki so jili prejšnji dan izkopali vzporedno drugega z drugim. f*e je le mogoče, pridejo potom na to "mizo" stare narodne jedi v strogo določenem rodu in številu. Pijača je izvrsten jabolčni k. Pojedina se mora na vsak način zaključiti s plesom. Na leseno mizo postavijo dva stola, eneira zasede bretonski t'p 7 "biniujem" nekakšno klarine-to, drugega drugi tip z "bombard o" — d u/! o. To je sodba. Pred nočjo se mlada dekleta splazijo k vaškemu vodnjaku ali k svetniku Ouirecu, ki ščiti zaljubljence, kjer si po starih načiniih prerokujejo z iglo. da-li se bodo kmalu omožile ali no.
Kakor na skrajnem severo-zapadu, tako so so ohranili stari velikonočni običaji tudi na jugu. Posebno zanimivi so pod Pireneji. Tako imajo v zdravniškem kraju Amelie-les-Bains na velikonočni petek in soboto fantje navado, da gredo lepim dekletom peti podokenice s spremljevanjem kitaro. Pesmi, ki jih pojejo, so stare katalonske, obleka, ki jo nosijo, je isto tako katalonska: bele nogavice, črne žametne hlače, bela srajca, škrlaten baret. Pesmi imenujejo "jajčne pesmi".
Za velikonočne praznike organizirajo vsepovsod ceneno izlete z avtobusi in vlaki v kraje, kjer je videti še stare velikonočne običaje, zlasti na Bretonsko in v Normandijo, ali ki so odiikuljejo no svoji slikovitosti. Tnozemci imajo v tem času 40 odst. popusta na železnicah. Če se pomude vsaj 6 dni na Francoskem in tudi pariški hoteli znižajo ceno za svojo sobe.
Premogar Žužok se je vračal z dela. Osem ur je prebil v temnem rovu in zdaj je bil komaj malo še podoben onemu Zužiku, ki je zjutraj odšel v jamo. Noge so mu bile kakor svinec. V kolenih so mu klecale. V sencih mu je razbijalo kal \(>r se je držala njegove obleke. Roko in obraz, ves je bil obrizgan s sivo brozgo.
Tak je človek, kadar je docela izčrpan, si je mislil Žužek. A kako bi 110 bil pri tako-vražjem kakršna je da-ndanašnji povsod, dolu! Pri taki zlodjevi naglici, Saj se še voziček, ki je z žele-zjem okovan, prav hitro sesuje, človek naij pa vzdrži? In jamski voziček lepo popravijo. Tu novo desko, tam nove Okove, in je spet voziček kakor prej. Kaj pa premogai;? Dokler moreš vihteti'rovnico, si že še, a ko Obnemoreš . . .
Tu so se Žužku misli utrgale. Nastal je trenutek, ko je začutil praznost v glavi in v srcu.
Nato jo jel misliti na glais.
— Pravih premogarskih tovarišev dandanes ni več. To so vragi, ne pa tovariši. Saj jim ni do drugega kakor, kako in kje bi te prekosili. Kako bi dosegli večje število izvoženih vozičkov, kakor ti 111 kako bi to posekali pri zaslužku. Kakor na primer >1 Anžur. In jim je deveta briga, če si družinski oče, in imaš kopico otrok, ali pa same
lase. Cesto je neniimo pogledovala skozi okno.
—	No, si vendar prišel — je dejala, ko je vstopil Anžur.
—	Sem, kakor vidiš! Kako ne bi, ko si kakor nevesta!
norčuj se!
—	Le
—	("V nočeš, pa no!
—	No, no, nikar ne delaj šo-•be! Saj nisem nič hudega
mislil! Saj te imam rad! Je-li, da bas moja ?
Ko je kako ura kasneje odhajal Žužkov tovariš Anžur od Rože, je bil ves raznežen in sladek kakor med. Sama mila dobrota ga jo bila. Obljubljal je Rozi to in 0110, češ, da dobro ve, kaj se pravi imeti v tej krizi petero otrok "111 povrh še moža. On da vse to dobro razume. Da je hudo, ako o praznikih, kakršni so velikonočni, <ni pod milim nebom kaj vzeti v roke. Da Roze 110 bo pozabil in zapustil, če bo dobra z njim. fie te praznike nanjo. . .
zdaj ga hoče Anžur posekati še pri ženi! Hudič!
Žužek je težko sopel 111 žile na čelu so mu nabrekla
Oez kratek čas se je še enkrat zazrl v otroke, ki so čakali 11a kolač. Tedaj «0 je osvestil. Spoznal je vso svojo siromašči-no 111 začutil, da je popolnoma brez moči. Pogledal je ženo. Bila je žalostna iu bleda. V tem hipu so mu je v srce zasmilila. Postalo 11111 je v trenutku jasno, da jo tako ravnala zgolj zaradi lačnih otrok in da drugače ni mogla ravnati.
Vzel je nož, razreza! kolač in ga razdelil.
— Nate, otroci, jejt- !
POMLADNI VETER
V duši tihi, sveti mir, zunaj veter vre od juga;
da bo mislil ,llif'a *u,ni. kot struga,
v okno pljuska ves večer.
Kaj prinašaš, veter blodni, mi od daljnih krajev južnih? Glas piščalk se zdiš mi tužnih j daleč, daleč v zemlji rodili.
Na Veliko soboto zvečer se je pred Žužkom nenadoma pojavil 11a mizi kolač. Žužek je i
vprašujoče pogledal okrog sebe, j Vvi rv,'to<* l,otl Nabrežino, se nemirno pozibaval na svojem cve^>( stolu in venomer popravljal reči ina mizi. Nihče ni črhnil be-
v Brdili 111 Vipavi — to-Ji tvoji so pozdravi, moj spomin 11a domovino.'
sedice. Kolač je bil lep. Skorja ' Zlato sonce po vsem mor ju, se *mu jako svetila. Dober fH- v zlatem soll(.u bela ia4ira
™	_	,d®nl J® bl1 VLSok- * Petorica lač- dol flo Plllja? Keke, Zadra -
Tedaj se je Žužek nenadoma K'	* tak" P^ljivo(to si vit|e, ti v Primorju?
•1 j • 1 x i	' vrtala vanj z 00.1111, da se ie o-1
!Px"!niI'1da 1CJa,.tf-(len ™1,k0; četu milo storilo. Pobožal je j Kaj prinašaš, veter blodni,
»je ot ročice s prijaznim po-mi od daljnih krajev južnih ?
»dom, a za ženo se ni zmenil. J (*las piščalk se zdiš mi tužni
rekla daleč, daleč
ga:
\ _
svoje gle
—	Razrezi Roza.
—	Le ti ga razrezi! — je odvrnil on.
Toda niti oden niti drugi se ga ni mogel lotiti.
Zvonovi so bas tedaj glasno
nočni teden. Nekai.j prijetnega Iga je obšlo 111 podvizal se je domov.
I Prestopil prag svojega brloga, je brž postavil rovnico v kot, in se najprej ozrl po otrocih. Petero jih je čepelo na umazanih tleh. Kakor petero5 v raztrgane in jimazane cunje.
zavitih kep. Žena Roza je sta-i . v	. .. TT , . . „
1 - _XT. .	pojoe iiaznaniaii Vstaienie Gos-
la pri ognjišču. Njo ie samo,1 ,	1	J J
, .. -	'' ''	itmmIOVO.
osvrkml z deesom:	1 r> v,	... , ,
t * i v • i,-	Zuzku so se misli zasukalo v — Je jed ze pnpravVjeaia T,. .. , _t.lko: Itako silnem vrtincu, da se mu
Žužek so je" u,nil in prooble-^' C!elaI° tom"° P^d OW.U. Cu-
kol. Xato jo sedel in za-',U} Prav n?*'™'™. k?k" 1"<": mjgjjj	\ si petero sestradanih otrok, naj
o • ~ -d ~ I brž načne kolač. Kako vsi 11-Saj je njegova zona Roza se' . . . . ,	„
4. , 1 i , t t j pirajo svoie poglede van 1! No-presneto brhka! Lepo rdeekas-i w__JT.. 1 J „:
ta lica ima še. Njej se pravi
malo pozna teh deset let zakon-
tužnili v zemlji rodni.
skega življenja!
Po kolibi je zadiščalo po kuhanem krompirju. Otroci so zavrešČali in se pririnili do mize.
—	Prazniki se bližajo — jo dejala Roza.
Po izbi se je slišalo samo mla«kanje 111 cmokanje in šum-no pihanlje v žlice.
—	Prazniki se bližajo — je ponovila.
—	Vem, da se!
—	Treba bo poskrbeti za kolač.
—	Kolača letos ne bo — je zagodel Žužek zamolklo. — Denarja za belo moko nimamo. Še Bog, da bi imeli koruzni močnik. Zaslužek teh štirinajst dni jo pa premajhen, da bi dobili še kaj na upanje iz trgovine.
Petorica otročičkov je žalostno pogledovala zdaj očeta, zdaj mater. Vsi so molčali.
A ženi Rozi 111 hotelo v glavo, da bi bila letošnja Velika noč brez kolača. Premišljevala je ki naposled sklenila sama pri sebi tako-le: :
Ne, tako daleč pa še nismo! Ne morem gledati svojih otrok brez pirliov in kolača, ko se bodo drugi otroci kar kopali s temi dobrotami! Jaz tega ne prenesem. Mono preveč srce boli! Kolač mora biti in bo, pa čeprav gre vse po zlu!
Sama je bila doma. Otroci so se igrali zunaj v drvarnici, a mož je bil na delu. Oblekla je praznično jopo in si navila
w popisno hudo 11111 je bilo pri srcu. Njegovi otroci in 011 naj bi jedli ta kolač? Kolač, ki jim ga ni kupil on? I11 ki ga zato ni kupil, ker ni imel s čem, ker premalo zaslužil! On da bi rezal svoj mi otrokom ta kolač, ki ga prav gotovo 111 nihče drugi ]>o-daril kakor njegov tovariš Anžur? In komu f?a je podaril in zakaj? Njegovi ženi Rozi! O,
Cvetja 111 ]mx1 Nabrežino, ni v Vipavi, »i ga v Brdih: tam v pesteh koščeno-trdili narod stiska bolečino.
Narod lastno zemljo kolne, težki glas iz Istre čujem; kako dolgo še— vprašujem si v brezupu mi-li bolne . . .
Ah. odgovora nikjer — samo veter vre od juga; ulica šumi kot struga, v okno pljuska ves večer.
Žužek že dobro ve zakaj! Saj ima oči in vidi, kako lazi Anžur za Rozo. Odkod bi sicer prišel tak lep kolač 11a njihovo mizo? O, ta Anžur! Salj ga predobro pozna! Mlajši je od njega in še samec! Vedno so kosata |>ri delu in za boljši zaslužek. In
NA VELIKI PETEK
Jaz sem svoje misli pokopala, svoje misli . . . želje . . . svoje srce pokopala na Veliki petek. V grob Goapodov »sem jih položila, svobodno se dvignila je duša. Svečieo prižgala sem voščeno, solze kesa, vere, dvoma, nade bile nema so molite: moja.
Istino 11a tretji dan iz groba vstaneš Izveličar moj od mrtvih, kaj pa želje moje, moje srce? Brezpomočno sklepajo se roke . .. Izveličar, reši Ti od njih me: v» mojem srcu spet zažgi Ti meni Iskro Božjo, davno že pogaslo ...
M. S.
Likovič Joža;
VELIKI PETEK
Jezus je umrl; veliki palestinski prerok je utihnil na križu in nagnil glavo. Tudi na Žalostni gori so povesili zvonovi svoje bronaste ustnice in u-molknili. Vsa božja žlahta pod Krimom se je zavila v veličastno tugo, svetinje sv. Marjete so pobledele. Sonce se je zagrnilo v škrlatno meglico in Kkrilo zlato lice med pepelnato-eive oblake, ki so zgrešili pot preko Menišije. Barje je ob-čc*melo v lahni prigrevici, na IJjubljanici so utihnili vrhniški čolnarji. Tretja ura se je razgrnila nad zemljo in prahom smrt je povesila svojo koso 'pred božjim veličastvom, strahotno brezglasje je objelo vso stvarstvo.
('isto safincat sem se bližal svetišču na Žalostni gori, da preživim ta praznični popoldan daleč proč t* I modnega vrvenja in puhlosti, s katero gre Hvet mimo Križa nega, ki leži danes na mrzlih tleh ubog, ranjen in razpet. Zlagoma sem stopal skozi lipov drevored, mi mo redkega brinja in preko mahovite ravnice ter se ustavil vrh strmega stopnišča, na katerem so se š«' poznalo stopinje cvetnih romarjev. X i e se 11 i ga -nilo na zeleni trati. Tišina je počivala pod visokimi cerkvenimi okni, celo njen obraz je bil sklonjen in pogreznjen v prah. Obšel sem prastare kapelice križevega pota. Nič s<> ni odkrhnilo od drage častitlji-vosti in skromnosti. Podobe so obranile nekdanji, živahni sij. Jezusov obraz je ostal krotek, judovska družba krvižolj-na, jeruzalemske žene objokane in drobne.
Oddranil sem velika vrata in vstopil v poliožnem razmišljanju. Tajinstven somrak, poln srebrn častili niti milosti, je napravijal svetišče skrivnostno, večnost se je selila nuni oboki; po ozkih stopnicah, ki vodijo nekam »na stranski kor, so tihotapili mrakovi in se sramežljivo umikali sončnemu žarku. Kropilnik je bil suh, brez blagoslovljene vode. Saj se j«• danes odprla Jezusova srčna stran, iz katere je pritekla voda očiščenja in odrešenja. Tiho sem se bližal glavnemu oltarju, obda-nem od skrivnosti in milosti, ki je pljuskala izza bregov onostranstva. Obrazi svetnikov sr *hili vo^čenobeli, oči velike in polne svetega sijaja, sv. .Tu-kund zaziban v večno srečo. Marijii sredi oltarja je bila pogreznjena v žalost in bridkost, vsaprestrrijona od sedmerih mečev in strahote velikega petka. Poljubi cvetnih romarjev so se še blesteli na marmornatih tleli, na zaobljubi jenih sporni nih in zlaiili svetinjah, ki so jih darovali romarji čudodelni priprošnjici. Vse te zaobljul>e romarjev pa so bile le neznaten drobec velike obljube, ki jo je rapolnil Odrešenik ta dan, ko je s svojo smrtjo dvignil in o-
srečil ubogega človeka. Semkaj so prihajale naše dobre matere, da potožijo težave in raar-tre. Njihovi obrazi so bili podobni gromplastim jabolkom, ko zgodaj dozorijo 111 nagubajo rdečkasto kožico. Molitev teh žena je bila preprosta in raska-va, kakor so bile razpokane in zazuljene njihove dlani, ki so jih dvigale k Bogu; njihova molitev se je konča vala s tisočerimi križi, ko so šepetale ustnice stoletni amen.
Stopil sem v stransko kapelico, kjer se nahaja nizek ol-tarček; na njem je postavljen skromen kip žalostne Marije,, ves preprost, siroten in vendar nepozaben. Živordeč plašč se čudovito prilega razboljenemu obrazu božje Matere, velike, za-solzene oči razodevajo nadčloveške muke. Ozračje v tej ka-1><-1 i<*i je vedno enako, malce mlačno, nekoliko mrliško, pa zopet polno neke domačnosti, radi katere vselej obiščem ta! kotiček. Nekaj voščenk je do gorevalo ]»red kipom: na rdečem plašču se je blestel velik uhan, ki ga jfc podarila Mariji uslišana duša. Pred oltarjem je klečala sključena starka, njena ramena so bila ozka in slabotna, njena obleka starinska, skoraj beraška. Žena je posvečala gorečim voščenkam izredno skrb, kadar je bolestno zaplapolala katera izmed sveč, že se je zganila "111 stopila pred kip; snela je svečo in jo dvignila k licem žalostne Marije, ter osvetila njone solze in muke. Nato je otmila pregoreli stenj in zataknila svečo nazaj. To je ponavljala od trenotka do trenotka, kakor da doživlja skrivnosti žalostnega rožnega venca.
Ta starka z neznatnim čuv-stvovanjem, z otroško predstavo o Kristusovem trpljenju, morda povsem neuka, od sveta pozabljena, zažuljena od skrbi in zemeljskega materinstva, ona edina je morda dosegla s svojo posebno pobož-nostjo in popolno zaupljivostjo da se ji je razodel trpeči Bog po svoji žalostni Mariji tako, kakor so ga videli in spoznali samo pod križem stoječi. Umaknil sem so v kot. da ne zmotim ženice v njenem pobožnem razmišljanju. Sredi teh posivolih sten in molčečih obokov me ni mogla dohiteti nobena posvetna zmota; vonj po staljenem vosku je grerikobni trohnobi, ki j«' oslinil stone in tlak, je po-vzil vsak prah posvetnosti. Poln otroško vernosti sem so obrnil k trpečemu Bogu.
Prevzet bogu vdane zbranosti f=em zapustil svetišče na Žalostni gori; naslonil sem se 11a o-zidje nad strmeom in zrl na domače bregove. Moja duša je romala in spoštljivo obiskovala vrhove naših gora nad Barjem, njihove ledenice in Marijine studenčke, hitela od cerkvic do mrtvaških vež, od zna-
menj na samotnih razpotjih do pozabljenih požamic, pokleka-la pred domačini božjim grobom in se vračala od svetlih božjih ran vedrejša in mirnejša. &e barska zemlja se mi 111 zdela ta popoldan tako črna in nerodovitna. Vse je bilo pomanknjeno v neko lepšo luč! Sv. Trojica nad Vrhniko, gra-ščinsika Bistra in vsa boljša žlahta od Figarčkov do Mrku-na na Bregu, od dolsfcega Drašlerja do Stare šrange na veliki cesti, kjer so nekoč cveteli tržaški cekini. Za našim otroškim svetom pri Rožmano-vem kovaču pa se jo oglašal mlin na Izvirku, v paški rebri so čakali orehi 11a pomlad. In še dalje v krtine 11a ledinah, divji mož v Hareji, zvijenki 111
jaški, kjer smo se tolikokrat igrali in čakali velikonočnih zvonov.
Medtem se je nad Barijem zvečerilo, naladino in neslišno, brez zvonenja in zlatih oblačnih ovčic. Vse se je strnilo v pobožno misel; motile so jo le pod-peške apnence z rdečim svitom in železna kača, ki je otepala s svojo ograjeno grivo in puščala za seboj dimna-sto sled. Pokoj se je razgrnil od ajdovskega zidu pod Raskovcem do pol-hograjskih udorov, od okenc do src, ki bodo nocoj s tnpečim Bogom eno. Pri prevaljskem znamenju sem sklenil svoje pražnje misli, dohiteli so me glasni otroci, ki so se vračali iz Presei^a od božjega groba.
Kdaj se :bo spočel poslednji veliki petek, ko se bomo zbrali vsi pod Žalostno goro in odšli v romarskih vrstah	tisti
kraj, kjer bomo pričakali večno vstajanje in poveličanje, ki nam bo dodeljeno iz ranjenih božjih dlani!
Dopisi,
Worcester, N. Y.
V zadnji številki Glas Naroda, čitam na prvi strani, poročilo, da je občina North Bergen, okraj Hudson, v državi New Jersey bankerotna.
Stvar bi me toliko ne zanimala. če bi se to zgodilo v kaki drugi državi Unije. Ali bil sem čez 15 let direkten in in~ direkten davkoplačevalec te občine. Stvari so že prikipelc do vrhunca v letih '27 — '28. — Leta 19^4 'smo vsi posestniki teli malih prostorov vložili prošnjo v tisti okolici, da se nam ceste modernizirajo, zakaj v času deževja smo gazili blato do gležnje v. In res naša prošnja je bila uslišana brez vsakih zadržkov. Takoj se je pričelo z delom, katero je zelo dobro napredovalo. V kratkih mesecih smo postali moderni, ne le s cestami, tudi vrednost zemljišč se je podvojila. Vse je bilo v harmoniji, da nam ni bilo treba več blata bresti. Nobeden ni vprašal, koliko bo stalo, samo da smo ven iz blata.
Hodili smo pokonci kakor lastniki Pete avenue v New Yorku.
Država New Jersey ima nekako postavo, da morajo biti vsi kontrakti, ki so dovišeni, računi in obligacije, predloženi davkoplačevalcem v teku Šestih mesecev v splošen pregled. Gospodi v občinski u-pravi se ni nič mudilo, in tako je vzelo skoro dve leti. Ko pa konečno le dobimo račun, seveda vsak posebej, je pa završalo kakor pred revolucijo.
Glas Naroda ne pri občuje o-sebnih zadev, ali vseeno sem se ojunačil in napisal par osebnih stvari, katere so se mene kot plačevalca davkov tikale ravno tako kakor vseh drugih, med katerimi je bilo tudi dosti Slovencev.
Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink.
(Slovenian Workinpnen's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. T.
ODBOR
Prednednlk: FRANK KOŠAK «0-18 Cat a! pa Ave, B'klyn, N. T.
Podpredsednik: FRANK CERAR
1829 Woodbine St., B'klyn. N. T. Blagajnik:
LOVRENC GIOVANKLLI, 81S Woodward Ave., B'klyn, N. T.
Tajnik: JOHN TITRKAS. Jr..
41« HImrod 8t.. B'klyn. N. Y.
Zapisnikar: FRANK PADAR, 95 Evergreen Ave.. B'klyn, N. T.
Nadzorniki: I. JOHN HABIAN	XT. VICTOR KOBILCA
1217 Greene Ave., B'klyn, N. T.	61-45 Linden St., B'klyn. X. Y.
III. JOHN KRTŽEL 1822 Linden St., Brooklyn, N. T.
»'II'	1	.	,	r™ — "'■ i
DRUŠTVO OBSTOJI KE-LE 17 LET IN I1CA V BLAGAJNI OKROG DESET TISOČ DOLARJEV
DraJftvene seje se vrSe vsako drago soboto t mesecu ▼ društvenih prostorih *▼ American-Slaved fan Auditor!am, 253 Irving Ave* Brooklyn. N. I. — Rajald in rojakinje v New Yorku «a «ktHd zavarujte
M »i «3n4mJ bolezni ali nesreče. Is okolice od 25 de 5* aflj se sprejme Asks, to Je ▼ okrožja S milj ie 5 Osnov* Zs ntanins pojasnilu se
zgoraj omenjenih
Sedaj pa, dragi čitatelji, poslušajte kako se nas je prijelo za vrat.
V	intern bloku smo imeli poprej zdravstven kanal v premeru 12 palcev za odtok naših stranišč in druge take stvari. Cev so izkopali in jo prodali. Nadomestili so jo z oseirepalvno cevjo. Cesta je bila 30 čevljev široka s tratovar-jem. Cesta je bila asfaltirana, Jratovar iz cementa. Novi kanal do moje meje je bilo treba seveda .spojiti z 8 čevljev dolgo glinasto cevjo, za katero so mi zaračunali $151.80.
Tratovar so mi zaračunali nekaj čez $70. Moj lot je meril le borili 25 čevljev širine, ob katerem je bila cesta narejena. Skupni stroški so nanesli samo za moj lot $1000.
Ustanovili smo nekako društvo Home Owners. Pri prvi seji je vse kričalo, vsi so hoteli biti voditelji, ali le Irci so zmagali, kateri so iz zbeganega ljudstva kovali politično ka-rijero. Naše pritožbe so romale v občinski urad in nazaj, toliko nam je vseeno pomagalo. da smo dobili nekak popust. Za sebe najbolje vem, da \-em dobil drugi račun -za $276.60 manjši. Za toliko se je ta stavna gospoda omehčala.
&koro polovico lastnikov je zguJbalo svoje domove. Kako mora oličinski pisar v oni noči .]>otrošiti pri bari $200? — Spominjam se še leta 1917, ko je še gospod W. konjske fige pobiral po cesti, čez par mesecev je pa že imel odgovorno službo v politiki in v.-ako lete novi avto znamke Cadillac.
V	glavni občinski knjigi se je rabil le svinčnik. Prepisalo se je ali radiralo. To je bila taka zmes, da tudi s povečal-
NOVI DOM LIGE NARODOV
Nova palača Lige narodov, k amor se je nedavno preselilo Litino tajništvo. Palača .ji* \ bližini Ženevskega jezera ter je veljala deset milijonov dolarjev.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stori krm) oU dobiti koga od tam, #• patrebno, da j« poučen m vsak stvareh. Vsled »ah dolgoletne skušnjo Vam samoremo dati najboljša pojasnita in tudi asa potrebna praskrboti, da ja potovanja udobno m hitro. Zato so saupno obrnite na nas am vsa pojasmlm.
Mi preskrbimo vso, bodeši prvin jo aa povratna dovoljenja, potno listo, višajo in sploh vos, kar jo aa potovanja potrebno a najhitrejšem iasu, in kar jo glavno, aa najmanjšo etroika.
Nodriavljani naj no odlašajo do eadnjega trenutka, km prodno so dobi is Washingtona povratno dovoljouja, MX-ZN-TBT PERMIT, trpi najmanj on mesoe.
Pišite torej takoj sa breoptašna navodila in mo Vam, 4a boste poceni in udobno potovak,
SLOVENK PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU West 18th Street New York. N. Y.
nim steklom ni bilo mogoče brati številk.
Parkrat smo bili povabljeni na razgovor radi neštetih pritožb, seveda za zaprtimi vrati, in vedno je bilo več policistov navzočih.
Gospoda je imela »strah, da jih slečemo iz kože, za kar smo imeli dosti vzroka. Ce bi bili takrat na kratko obračunali žnjim, bi ne rbilo danes toliko gorja in dolga.
Cez 15 milijonov dolarjev, dragi rojaki, to je že lepa svo-ta, ali stokrat prevelika za tako ubožno občino.
Tudi so imeli občinskega detektiva, ki je zelo vzorno vršil svojo dolžnost v času pro-hibicije. Podnevi je zaplenjal ljudem pijačo, ponoči jo je pa nosil domu v kovčegih. Tudi jaz sem občutil njegovo oblast. Ze nisem več lastnik dotične-ga prostora skoro štiri leta, ali davčni računi vseeno prihajajo na moj sedanji naslov. Opetovano sem jim sporočil novega lastnika ali zaman. Lan'ski davčni račun je nekaj posebnega. Tam je bilo zabeleženo, da kateri plača celoletno, dobi popust. In nadalje, kateri plača davek vnaprej za leto 1937, dobi Še večji popust.
To ni bila več stvar, ki spada pod državno zakonodajo, to je bila prava mešetarija.
V New Yorku imajo veČino Židje in Irci, in kakor izgleda, Irci izgubljajo mandat za mandatom. V New Jersey so bili pred vojno Nemci v močni postojanki, ali Irci jili spodriva* jo drugega za drugim. Obžalujem radi te katastrofe, ker je tudi več Slovencev prizadetih.
Vse voznike avtombila iz drugih držav opominjam, da ja ne vozijo čez predpisano naglico, ker policija nastopa z vso strogostjo, najsi bodi na križiščih ali sodnijah.
Od zadnjega mojega dopisa sem sprejel več pisem iz New Yorka, v katerih me rojaki viprašujejo za ime dotičnika, ki je rekel, da je bog tu culo zgubil. Nak, imena ne izdam. Le toliko omenim, da je doti-čni rojak pred leti s kolesom po Long Islandu boga lovil, Tjel ga pa ni, ker se je poprej prekucnil s kolesom v graben.
Zadnjič sem omenil, da mi tu gori dotično culo iščemo. Cula se je našla, srečni najditelj je Irec. Za nagrado je dobil zadnji kot nebeških vrat. Saj se revež že kesa, ker mora sv. Petru čevlje 'snažiti.
Pozdrav! Peter Rode.
Luzerne, Pa.
Z delom se ne morem kaj pohvaliti, ker je dosti majn, ki delajo le po 2 do 3 dni na teden. Veliko povodenj smo imeli tukaj naokrog. Več kot 12 tisoč ljudi je moralo iti iz svojih hiš. Kot mi je znano sta samo dve slovenski družini prizadete.
*
Krščena je bila prvo rojen-kfl družine Mr. in Mrs. Louis Volkar.
Tukaj je umrl Michael Vozel, star 71 let, doma blizu Litije pod Ljubljano. Uil je &den najstarejših naseljencev. Tukaj zapušča žalujočo hčer Mrs John Slapar.
★
V zdravniški oskrbi se nahaja J os. Volkar, i il mu želimo,
da čimprej ozdravi.
*
Še par dni je do Velikenoči, zatoraj voščim vsem rojakom in rojakinjam in naročnikom <ilas Naroda veselo Alelujo.
Poročevalec.
Indianapnlix, Intl.
Rad hi Vam -poročal kaj novic iz naše naselbine Indianapolis, pa mi j«1 nerodno, ker jo to moj prvi dopis.
Tako se mi zdi, kakor tis'i čas, ko sem se ženil in nisem vedel, kje bi se lotil. No, hvala Bo^u. pri ženitvi sem ga žt' pogruntal, upam, da ga bom tudi pri mojem prvem dopisu.
Pri nas -o delavske razmere še precej povoljne. Nekateri delajo še preveč, nekateri bolj malo, nekateri pa še nič. Nikomur ne svetujem sem hoditi za delom, dokler mi, kar je na-tukaj, ne obogatimo.
Ko to pisem, je zunaj mrzlo kakor bi bil dan pred Božičem. V začetku aprila smo imeli precej ta belega, pa revež nima več kredita.
Žalostnih novic smo imeli zadnje čase precej. Za vedno sta nas zapustila Papež, po rodu z Gorenjskega in pa Martin Deželan, doma iz Brusnic pri Novem mestu. Resno bolnih je še nekaj, pa upamo, da so iz nevarnosti.
Pred par tedni so tukaj nekega obsojenca obesili v jetni-šnici. Na to so obljubili, da v državi Indiani lic bodo nobenega več obešali. Ne vem. ali niso znali, ali mislijo, da j«-greli, ali ne pa bojijo, da bi nazaj hodil strašit.
Upam, da je tudi s Haupt-manom v New Jersey zav>elej končano. Obešali so ga skoro štiri leta, no nazadnje je vendar eden prišel, da ga je končal. Mogoče se že kesa, pa je prepozno.
Nadalje naj vam povem, da mi tukaj v naši lepi Indiani živimo prav složno. V društvenem življenju je lep napredek, pa tudi v verskem še precej dobro gre, ako ravno so nam višji duhovniki odvzeli cerkev, ki smo jo mi sezidali za Slovence.
Žalibog, sedaj pri nas ne slišimo v cerkvi maternega jezika, ako ravno smo žrtvovali tisoče in tisoče. Seveda, nekateri so še zadovoljni, ker prej so darovali za cerkev, sedaj nočejo več.
Radi bi tudi spregovoril o mojih naročnikih. Kot z;i-Io]j-nik Glas Naroda smatram za svojo dolžnost, da zahvalim vsem naročnikom, ki mi irr»-<i » tako prijazno na roko. Smem reči, da sem jih na novo pri-uohil že lepo število in tudi stari naročniki lepo in pravočasno ponovijo naročnino. V t e m kratkem času sem že lepo napredoval. Ti> kaže novi imenik, ki s"in ga dohil in meri približno en janl. Vsem naročnikom se lepo zahvalim za uljudnosi iu prosim vsakeira, ako ve '/.;i koira. ki Ki mislil list lianu-iti, naj meni pove. l»om že jaz govoril žnjim. -aj jaz rad govorim. Mar-ikalera iiaror-niea mi pravi: — Naj bo, zn par mesecev plačam, kt-r imaš tako -ladke be<«*de, p;j ne ve, se prej nekoliko korajže napi-jom.
Naj bo za <l;ine-. Toraj ponovna hvala vsem naročnikom :n naročnicam.
Pozdravljali' \>e čit.atelje in jim voščim veselo Alelujo.
Frank Zupančič.
zasiopnik.


MLJEVIDI
. I
KLOBASE, SUNKE
in želodci po 30c funt
DOMA SUŠENO MESO VSAKE VRSTE OD Mr— 30 CENTOV FUNT
Razpošiljamo fcirom Amerike prati postnem povzetju aH denar naprej.
KRAMER'S MEAT MARKET
5301 st. CIJUR AVENUE cleveland, ohio
STENSKI ZEMLJEVIDI
Xii !u<i<"iifiij papirju s platnen i mi pr.-^ilii ............7.50
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI:
Jugoslavija-----
Draibka Hanoiina ... .
CANADA
30
.40
ZDRUŽENIH DRŽAV
VELIKI .................40
MALI ....................IG
NOVA EVROPA
.60
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alabama. Arkansas. Arizona, Colorado, Kansas. Krnturky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippt, Washington, Wyoming .............25
Illinois, Pennsylvania. Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia.............40
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ati poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandi-raj te pismo.
KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N. Y.
LJKOVlO JOŽA:
ZANIMIVE ŠTEVILKE
POZABLJENA PISANKA
Veliki toden je minil, rdeče Wee so dogorele. Božanski "ar smrti velikega palestinskega ueenika se ije umaknil med težke gul>e vijoličnih zaves in prosojnih tenoic, ki so zagrinja-fe božje grobo po mestnih cerkvah. Pretresljivo trpljenje jo splahnelo nuni zlatimi plamenč-ki, ki so povživali telesa voščenih sveč. Blesk poveličanja je mrlel vsepovsod, v tankih solzah, ki so spolzele preko ramen lestencev in otrpnile v somraku, v pozlačenih jabolkih vrh bamler, na<l glavnimi vrati, ki •o ostala odprta, na stežaj ves relikosobotni dan, da je mo,«rla po rosi ti milost odrešanja na vsakogar, na nevrednega in ubogega.
Velikosobo(ni popoldan je prehajal ves slovesen in častit. Glasovi ljubljanskih zvonov so bili danes prežeti s pobožno Mzhičenostijo, srebro, bron "in goi« en<rst so z orjaškimi vzkliki neumno pretresali ozračje in človeška srca: Aleluja! Aleluja! Procesije so se razšle, vsaka s Svojo belo skrivnostjo in za-^ hvalno pesmijo. L»judje so še vedno postajali na hodnikih; nadeli so si praznična oblačila, zaklenili skrbi in težave v j mračna stanovanja ter se razži-( veli. Vse je bilo zavito v neko posebno svečanost in voselost. Ozaljšana okna obiščena vra-j ta svetil ike. Smetarji in mest-! ni hlapci so že predpoldan po-i meli ceste in trjre, ko<ler so šle, procesije. Nešteto skritih in. neznatnih drobcev je zadobilo! ta popoldan nenavaden sijaj. Množice je še vedno navdajalo! eno samo kopnienje, d a* čim več doživijo in vidijo. Tudi krčme ko se napolnile z radovednimi okoličani; ti so prišli k vstajenju v mesto in istočasno na prijetni obisk k znankam, ki služijo pri gospodi in so ta .večer proste.
Zapustil sem živahno cesfo in r odšel na trg za stolnico, ki je bil skoraj čisto prazen: rezka sapica j«- vrtinčila papir in od-padke'zelenjadi. Na mesarskih stojnicah je posedala dvotjiea j zapitih beračev, družina srolo-i bov se je dolgočasila pri vodo-[ vodu. Pod kostanji je stikala revna ženska; njena pisana z raznobarvnimi vložki j>okrpana P obleka jo j«» napravljala smešno in slaboumno. Semkaj še ni sejri I velikoii(Mv-ni blagoslov.
'A Marijo sva se dogovorila, da >e snideva po procesiji kraj kostanjevega drevoreda in prebijava večer zunaj mosta. Obljubila mi je pisanko, ki jo je sama okrasila. Na zimo sva se bila seznanila in sklenila prijateljstvo. Pomlad se je tudi s akna pridružila ter potrosila na najine stopinje nešteto piska včkov in belic. Večerne
zarje so nama obetale vedno več sijaja in lepote; začeli so se vrstiti večeri, topli in tihi, sledile so jim bele noči, vedno več zvezda, vedno več sreče in miline. Najino razmerje je o-stalo nokam otročje; govorila sva o vsakdanjih rečeh. To je hila ljubezen brez dotikljajcv 11 poželjive radovednosti. Ljubila sva se brez oči in ustnic, saiuo srce je slutilo drhtenje 'Irugega srca, od misli do misli, od sladkesti do sladkosti. Ko sva se razšla, sva se še vedno vikala.
t Marija se je ta večer nekoliko zakasnela. Opravljena je bila v novo modro oblekco, brez posebnih okraskov ali napitkov, z edino i>entljo na prsih. Bližala se mi je s priprtimi očmi, v rokah je skrivala bel za-j vojček. Njen stas je bil nezanimiv in droben; na podolgovatem obrazu je ležala neka brezbrižnost, lica so bila brez mika in preveč ozka, čelo brez dekliške posebnosti, noben kodr-če.k ga ni krasil. Nosila je pri-; proste uliančke, kai bi moglo končno razodevati njeno lepoto! Ustnice . . . Znres! Dvoje pot'»z okoli ustnic je bilo nerazrešljivo znamenje, pred katerim bi zaprl knjigo in molčal. Nekaj Uličnega, nekaj norazodete-ga se je skrivalo v njih.
Stisnila sva si roke, voščila vesele praznike in krenila -kozi mesto. Marija je tiho pristavila :
"Vaša pisanka, ki sem vam jo obljubila."
< >zrl sem se skrivaj na njo in opazil, da je zardela. To je tista prva pomlad, čas cvetov in nad, ki jih še ni načel črv. Ceste v mestu so postale prazne, le tu in tam sva srečala zapoznelega železničarja ali nižjega u-službenca, ki mu ni bilo dano, da hi preživel ta večer v ljubem družinskem krogu, sedel pri bogato obloženi mizi in u-žival velikonočno j<*d. Mesto je ostalo za nama. Stolpi crk-ve so bili podobni temačnim kut^m, ki so jih potegnili me nihi čez spokorna temena, ko so se podali k večernim hvalnicam, da poča-te praznik vstajenja z lučjo in pobožnim bedenjem. Daleč za barskimi ^ri-či je še vedno pozvanjalo; zvok je bil tako iasen in neminljiv, kakor so se odprle večin- line. <'ar velikonočnega večera ni mogel spin h noti.
Namenila sva se k vodi; molk in samota sta nama prijai >. Onstran vode so se zaznavah, slemena kiHjž: čuli so se redki kli-ci otrok, ki so se veselili ni-sank in pomaranč. Y moča vi je šeleistelo štorje, zelenke so so spreletavale po brezah in topol k ah. sva do konca drevoreda, ki so ga tvorile prastare
jelše in vrbe. Sladkoben pomladni večer, poln šepetov in tihih mrak9v, naju je objel. Ko sva prišla na piano, sva presenečena obstala. Odsvit zarje je bil še vedno razlit med razori; njene božanske ustnice so se poslednjikrat dotaknile stvar stva in mu voščile lahko noč Se enkrat se je za Iskril o tisočero utrinkov, sleherna bilka je bila deležna velikonočnega bla goslova. Tulpe, kronice, mlečna oziminina in puščobne ra kite.
Marija me je rahlo opomnila, zakaj ne pogledam pisanke, njene oči so zvesto sledile gibom in krotnljam mojih rok, ko som odvijal zavojček zvezdicami, me diijimi je ležalo srce, to drobno srce; dvoje rdečih ka polj se jo potočilo iz njega. . . . Molčala sva; vsak gjb, najtišja besedica bi oplašila najine sa-njo.
Z naselja onstran vode so 'ačeli prihajati mladi ljudje; v aočnem o'mienku so se razbilb-Vjali proti veliki cesti, kjer je stala krema, vsa razsvetljena in topla. Vzdihljaji, Šurnljanje valov, pridušeno šelestenje vrb, verne duše, bele sence in ljube zon. vse to se je zlivalo v zaokrožen spev. Kakor da ubira nekdo piščal ter izvablja iz njo zdaj otožne zdaj prekipevajoče speve. Marijina dlan in pi sanka sta počivali v moji roki. Božji prst je prižigal zvezde.
Po dolgih letih sem šel veliki teden po nabrežju, ki vodi pod si ari kavi mi kostanji na trg, kjer je še odmeval sejmarski vriše. Vračal sem se iz stolne cerkve, kamor so me zvabile skrivnosti velikega tedna. Duhovniki so odkrili in dvignili križ; pravkar je bil obhajan spomin tretje ure, ko je nagnil Zveličar trnjevo krono in izdihnil. Njegova razboljena ramena so se blestela v tajinstve-nem, srebmčjistem somraku, ki se je nabral pod marmornatimi slopovi stransko kapele. Snopek zlatih žarkov, malo kadila, ki so ni i nogi o razpustiti v vlažnem ozračju, odsev očiščenih svečnikov, vse to se je družilo in povečevalo skirvnohtni čas. Polagoma sem spel mimo meščanskih palač; na vogalih. fo lvnnnjale žensko pisanko, zlate in rdeče' s srčki in križi okrašene. Spomnil sem se Marije in njene pisanke, ki je že davno poblcdela in se liogvo kje razdrobila v nevredne lupino. Kje jo ostala sreča, kje so sprhneli ostanki lupin? Morda mi povedo velikonočni zvonovi, morda mi sporočiš ti, Marija, če se ne boš vračala od prazneči božjega groba sama in objokana, v mislih na nekdanjo srečo in pisanko, ki se je pozabljena razdrobila . . .
V	Jugoslaviji je bilo izvršeno Ijmlsko štetje 31. marca 1931, toda državni statistični urad v Beogradu je šele sedaj izdati podrobne rezultate tega štetja. Omenjenega dne je štela Jugoslavija 13,934,038 prebivalcev, ali akoro dva milijona ljudi več kakor ob času prvega ljudskega štetja v letu 1921.
Na podlagi prirastka med leti 1921 in 1931 so računa, da je vtola Jugoslavija konci leta 1935 okrog 15 milijonov prebivalcev.
V	prej omenjenem desetletju je znaišal prirastek prebivalstva v državi mikaj nad 16 odst. Prirastek pa je v različnih banovinah zelo različen. Tako -jo znašal v dravski banovini ali Sloveniji nekaj manj kot 8 odstotkov, v drinski banovini nad 27 odstotkov, v področju Beograda pa celo nad H9 odstotkov.
V	Sloveniji, ali dravski banovini je bilo ob času ljudskega Vltotja 1,144.298 prebi valcev. Računano na podlagi odstotkov prirastka med leti 1921 in 1931 je bilo konci 1. 1935 v dravski banovini okrog 1,184,000 prebivalcev.
Po verski pripadnosti je bilo leta 1933 v Jugoslaviji fi.f>9 milijona pravoslavnih, 5.22 rimskih katolikov in 1.56 milijona muslimanov. Zidov je bilo 68 tisoč, grških in armenskih katolikov 45 tisoč, protestantov 23 tisoč, sta roka t oliko v 7270, ljudi brez konfesije na 1100.
Tujih državljanov je bilo na dan popisa v vsej Jugoslaviji 141,000, in sicer 38,000 f'eho-sl ova kov, 26,0f H) Rusov, 20,800 Italijanov, 21,300 Madžarov, 9870 Avstrijcev. 7150 Poljakov. 3300 Nemcev, 2600 Rumunov. 2100 Albancev, 21 Of, Bolgarov, 1800 Grkov, 1100 Francozov, 1100 Američanov in 900 Turkov.
Preko 60 let starih ljudi je bilo na dan ljudskega štetja v vsej .Tugoshvviji 1,145,000, preko 90 let starih pa 15.280. V Sloveniji je bilo 123,000 ali 11 odst. preko 60 let starih ljudi. V Zrkli njeni h državah je komaj 7 odst. nad 60 I "t «tarih ljudi.
Naravnost presenetljivo pa je število ljudi, starih preko 100 let. Na dan ljudskega štetja so jih našteli 2231, in sicer 1720 ljudi, ki so bili stari 100 do 104 leta, 267 ljudi, ki so bili stari 105 do 109 142 ljudi ki so bili stari 110 do 114 let, 40 jih je bilo v starosti 115 do 119 tet in preko 120 let celo 62. Koliko nad 100 let starih ljudi je bilo v Sloveniji, statistika ne pove.
Pota Ljubezni
R
o m a n
29
Pol men i k je pobledel do ustnic in molčal.
"No, ali -se vam kaj zdi ! Nikar me ne pušča j * te tipati v popolni temi! — Odgovoren naj bom za knezovo zdravje, o njegovih zasebnih zadevali mi jm ničesar ne poveste."
"Gospod doktor, in če bi šlo za knezovo življenje, mi nalaga čast, da molčim."
"No, pa dobro I Zgodi naj se karkoli, jaz si umijem roke! Toliko vam lahko povem: kmalu doživimo strašen živčni napad. Zbogom."
★
Nekaj časa sem je 'bilo Verino razpoloženje popolnoma rzpremenjeno; bila je tako nežno -na in muhasta kakor še nikoli, obitelj Baero-va bi vedela o tem mnoggo povedati.
Tudi današnji dan je potekal v znamenju te zle volje. Temu se je pridružilo še dolgotrajno deževno vreme, tako da ni bilo misliti na jahanje.
Popoldne je ležala več ur na otoiuani. ne da bi brala, potem je tekala slabe volje in razdražena po sobi semintja; včasih se je ustavila pri oknu, nato je začela i/nova korakati po iibi.
44Ali ne bo tega dežja nikdar konec! — Dela nn» bedno, žalostno — oh, kaj še vse ! Tega sploh ni več mogoče vzdržati. In ta enoličnost
—	kako dolgo že nisem videla kneza! Eden — dva — tri — resnično, že šesti dan je minil! Jutri pride zopet citat, — upam, da bom do takrat že bolje razpoložena."
Začela je s prsti po šipi bebnati.
"Ali bi šla k Agati? — Non, non vedno me vprašuje, kaj mi je, pa še sama ne vein — ne vem!" Butnila je lahko z nogo ob tla. "Oli, mamimo pismo preberem še enkrat — morda .lobim domotožje."
Vzela pa ni pisma, marveč knezovo sliko, ki je stala poleg, in nasmeh jej je zaokrožil okrog ust.
"Kako malo sličen je na tej sliki. Njegovega pogleda, njegovih živih potez ne more izraziti. Ali mu bo jutri bolje kakor zadnjič?"
"Oh," — z nestrpno kretnjo je postavila fotografijo zo|»et nazaj — "torej mamimo pi->mo — kakšne pojme ima o nemških razmerah
—	kako to piše: 'Mon, enfant, zdi se, da te knez obožuje, i to vzame za ženo?' — Pre-ueunino! — In če bi mogel — ali bi hotela jaz?"
Besna je vrgla pismo od sebe.
"Ah, sita sem, vsega sita, najraje bi šla domov! — Domov?" — Sedla je na stol in zrla predse... "In če bi mi rekli: * Pojdi domov, že s prvim vlakom se lahko odpelješ* — a!i bi šla ? — Non, non non! I )h, človek bi zblaznel! To nerazpoloženje, ta dež — najbolje je, da ležem zopet na zofo in kadim. . ."
Na-led njega jutra je vstala v pričakovanju na knezov po se t, toda še vedno jej ni bilo v duši lahko in svobodno. Prišla je ura, ko bi imel priti knez. To pot ni bil točen — vznemirila se je. Čas je hitro potekal — njega pa še vedno ui bilo — pritisnila je roko na sence.
"Zbolel je, merjena sem, da je zbolel. . . Kaj me briga to? Nič me ne sme brigati!'* — Prsti so jej raztrgali čipke žepnega roboa. — Šia je v spalnico, da si vzame drugega; pri tem jej je padlo oko na zrcalo — postala je.
"Kakšen izraz je to v mojih očeh? Kakšna poteza okrog u-t.' In kakšno čuvstvo se mi pojavlja v srcu? — O, nion Dieti!"
Pri durih je ostro pozvonilo. Stekla je k vratom, da sliši, kdo je, — sree jej je udarjalo kakor s kladivom. Bil je knez — slišala je njegov glas — kakor električni tok jo je izpre-etelo po vsem telesu — naslonila je -vojo glavo na leseni oboj <»1» vratih — in v nenadni zavesti -vojoga pravega čustva je zaprla oči. Toda morala se je obvladati, že je bil prav blizu, jedva da je še utegnila, premeniti svojo pozo. Izraz pa je nehote ostal isti.
Vstopil je jako hitro in je bil razburjen.
"Milostiva gospodična, -te gotovo hudi, — prosim tisočkrat oproščenja — minister nuje tako dolgo zadržal."
— Kaj jej je? — Videti je vsa iapremenje-na. —
Trudoma je dvignila pogled. "Ni-em Inula — samo — samo bala sem se, ia je Vaša Svetlost zbolel".." Njegove poteze so se razvedrile.
"Mislili ste na to — vsaj malo? Hvala vam!' Prijel jo je za roko, pri tem je padel njegov pogled na njegovo sliko, ki jo je danes prvikrat i.ozabila odstraniti. Instinktivno je pogledala iudi ona tja, in zgodilo se je nekaj povsem nepričakovanega in nenavadnega: zardela je, kri jej jo udarila prav do senc.
(Dalje prihodnjič.)
STANOVANJE ZA BIVŠE KAZNENCE
se nahajajo v mestu Boljsevo pri Moskvi. V njih žive bivši kaznenoi s svojimi družinami ter se uče raznih obrti.
KIRURGIJA V STARIH ČASIH
Zanrmiva je prastara risba, katero so o<)krili blizu luke Kerč na krimskem polotoku. Tam je odkrito grobišče sk i t -skega kneza, v katerem je pokopana tudi njegova žena in služinčad. Po tedanjem običaju so 'mrliču dali v grob vse, kar je imel na zemlji najraje. Na eni izmed vaz je umetnik narisal tudi prizor, kako en Skit drugemu operira nogo. O-ba sta enako nfolef^ena in ograjena v dolge plašče iz živalskih kož, pasova pa sta okrašena z lepimi kovinskimi okraski. Oba imata oibute visoke škornje brez peta. Eden izmed obeh, naj-brže zdravnik, ki ima na levi glavi kapuco, kleči pred bolnikom in operira bolnikovo . bolno nogo. Z levo roko drži i bolno peto, j>ri čemer mu po-hmga s svojo desnico tudi bolnik. Zdravnik pravkar zavezuje rano. Obveza je večkrat ovita okrog noge, del pa tje še v jJdravmikovi roki. Slika je toliko bolj posrečena, ker so •bolniku na .obrazu vidijo bolečine, ko zdravnik s krepko roko pritiska obvezo na ranjeni kraj.
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri ' Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihiu in njegovi poslednji poti'*?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1
IZ BAGDADA V 8TAMBUL
4 knjige. ■ slikani, €2? »Irani
Vsebina :
Smrt Mohiuned Rmlua; Karavana suirtl; Na begu t Uorotia; Družba Kn Nacr
Cena ___________________1.50
križem po jutkovkm
4 knjige, 598 strani, s slikami
Vsebina:
Jezero rmrtl: Moj roman ob Nilu; Kako se in ▼ lfekko romal; Pri £amarih; Med Jezici I
Cena .......................1.50
PO DIVJEM SI'RDI STANU
4 knjige. 594 rtrani, s slikami Vsebina:
Amadlja; Beg lt Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena ...................—1.5t
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, • slikami, 577 strani
Vsebina:
Brata Aladllja; Koča ▼ soteski; Mlrldlt; nfrtpJ»A QO	Cena ____________1.54
SATAN IN I&KARIOT
12 knjig, t slikami, 1704 strani Vsebina:
Izseljenci; Yuma Betar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih cveta;
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI
216 West 18th Street
Izdajalce; Na lovu; S|*-t n« divjem za|ia<lu; Rešeni milijoni; Dediči
Cena ........................3.54
V tiOR.MI IIAlJiANA
4 knjige, a slikami, r»7fi strani
Vsebina:
Kovač Sliuen; Zaroka z zaprekami: V >s«>lot»-njaku; Molianiedanski svetnik
Cena ........................l^f
WIN I.TO V
12 knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina.
Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; NSo-či, lepa Indijauka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komandi in ApaCi; Na nevarnib potib; Winnetovov roman; Ssds Kar; Pri KomanClb; Wlnnetova smrt; Win-netova oporoka
Cenm __________________3.54
2 C T 1
4 knjige, s slikami, 597 strani Vsebina:
Boj x medvedom; Jama draguljev; Končno — i Rlh, ln njegova poslednja pot
Cena ------------------lit
"Glas Naroda"
New York, N. Y
Kje je Eva?.'.
32
ZA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
SELMA LAGERLOEF:
Mantel smeje prime za njeno roko.
"Iz te^a ne bo nič. Eva, nikdar več ne boš igrala lia odru s tem'človekom, ki je v<lan pijači."
Eva ga potrta pogleda.
4'Saj sem vendar nastavljena, oče, in moram en mesec proj odpovedati. Morem samo prvega februarja naznaniti odstop cd prvega marca.*'
Oče jo smeje poboža preko oči.
"To je moja briga; v kavarno ne greš več uredil z gospodom Sclircvom."
Eva ga prime za roko.
"Dragi oče, gospod Sel i rev je vedno dobro ravnal z menoj in mi je pomagal v naljvečji potrebi, to ti moram še vse enkrat povedati. Vem, da mnogo gostov prihaja v kasarno samo zaradi mene. In gospod S Ji rev bi imel veliko izgubo, ako ne bom več igrala."
Mantel pa ji nežno boža lase,
"Tako vestna si! To me veseli, Eva, toda vse to prepusti meni. Gospoda Seli reva botii za to primemo odškodo-val. In o tem se bom ž njim pogajal. Počakaj malo, ga bom takoj poklical."
Prime jo okoli pasu in jo pelje k pisalni mizi, kjer je stal telefon. Pokliče in zahteva zvezo s Sclirevem. Ko se Schre« oglasi, pravi Mantel.	j
"Tukaj je Henrik Joachim. Gospod -Scbj^v, siaioči sem bil v vašem prostorni in sem z vami govoril o goslih gospice Mantel. Ali se spominjate!"	i
"Gotovo, gc-spod. Kako uslugo zahtevate od mene!" I
"Hotel sem vam samo naznaniti, da vam gospice Mantel danes ni treba pričakovati za koncert. Sedaj jo tukaj pri j meni v hotelu bi i je ne pustim iti. Poskrbeti mol či i-: za kako namestnico."
Gospodu Schrevu zastane sapa. Nato pa se razjezi:
"Kaj pa mislite! To vendar ne gre. Pri meni je v slu-žjbi in zahtevam, da je točno ob dveh tukaj, drugače bom napravil potrebne korake, da jo spomnim na njeno dolžnost."
"Prosim, pomirite se. gospod 9chre>% dam vam svojo besedo, da pri vas ne bo več nastopila. Toda vsled tega ne boste imeli nikake škode, to vam bom nadomestil." •
"Xikdo mi tega ne more nadomestiti. Ako ne bo igrala, bo moj prostor prazen; mora priti in sicer takoj!"
"Ali vam je v rosniei toliko vredna!"
"Tega niti ne morete razumeti; to je za mene nekaj, kar ne more biti plačano."
"Toda za njeno delo ji plačate samo sto frankov na mesce. Toda glt^de tega vam ne maram ničesar očitati. Za to boste bogato odškodovani, samo potolažite se. Najjdite takoj mesto nje drugo, ali naj za danes igra samo klavirist. Prosim vas, da me takoj obiščete v hotelu, da se moreva sporazumeti. Drugače bo gospiea Mantel poslala zdravniško iz piičevalo, da iz zdravstvenih oz i rov ne moro nastopiti."
"To je nesramno, pravo nasilstvo! Kakor pridete de tega, da ste nagovorili gospieo Mantel, tla pozabi na svojo dolžnost!"
"Kako sem prišel do tega. vem.bom povedal, kadar pri dete k meni. Pričakujem vas v kratkem."
"Na to se morete zanesti, pridem in bom zahteval svojo pravico!" kriči gospod Sclirev besno in obesi slušaluik.
Xa tem mestu naj bo takoj povedano, da je bil gospod S:-hrev ves besen ter je po svojem prostoru tako razsajal, da je vse bežalo od njega. Njegova žena in uslužbenci so iz njegovih besed povzeli samo, da je Mantelovo smatral za pošteno dekle, da pa sedaj ve, kakšna je. Ako v hotelu obišče tujega gospoda, potem že vsakdo ve, kaj to pomeni in stari grešnik jo je najbrže premotil s svojim denarjem. Toda namero mu bo že preprečil. Gospiea Mantel se mora vrniti in igrati, dokler ni pravilno odpovedala s\^>je službe. Tako so jezi še nekaj časa in vsi so mogli slikati, da je gospiea Mantel pričela ljubavno razmerje z bogatim tujini gospodom, ki je bil sinoči v kavarni.
Natakarica, ki je Ludviku Oldenu vse tako natančno mogla pojasniti, tudi v>o to sliši in ji je deloma žal za Evo, deloma pa ji nikakor ne zameri, da je podlegla izskušnjavi. Kaj pa je imela od svoje poštenosti! Zaradi tega j? ni bilo mogoče obsojati. Revna dekleta gredo slednjič vendar le vse tisto pot in tukaj je bilo že boljše, da se je oprijela priletnega, pamet noga moža, kot pa kakega lahkoživca. Dovolj dostojen in odličen je bil tuji gospod in navzlic svojim sivim lasem je izgledal še mlad.
To j«' bilo njeno mnenje o tej zadevi. In jezo svojega gospodarja je dobro razumela, kajti samo nosnica Mantel je napolnjevala njegov prostor.
Gospod Schrev je izostal zelo dolgo in že davno je minulo dve, ne da bi prišel kak glas od njega. Medtem je Runge tudi izvedel, da igralka na gosli stavka in je pričel sam igrati. Počasi se polni prostor in takoj po dveh pride tudi Ludvik Oklen in sede k isti mizi kot dopoldne. Streže mu ista natakarica in ko si nekaj naroči in radovedno gleda na oder, na katerem je sedel samo klavirist, pravi z nasmehom:
"Kot vidite, sem zopet prišel, da slišim vašo igralko na gosli."
Natakarica ga pogleda in mu v zadregi reče:
"Žal, da ste prišli zastonj, gospod, tako saj mislim. Gospodar je sicer šel p0 njo, toda zdi se mi, da se mu ne bo posrečilo."
Old en postaja nemiren.
"Sel po njo! Kako mislite to?"
lil zgodilo se je. Tisti, ki je Jezusa izdal, je že visel na vojali figovega drevesa.
Zanka se mu zadrgnila krog vratu. Zaželena smrt mu ni mogla več uiti. Nobena sila na svetu »mu je ni mogla več vzeti.
Že je izgubil tla pod seboj, žeje visel med nebom in zemljo. Tedaj je zapihal mogo en vito bom takoj 1,a_r 0,1
Poslal ga je razjarjeni Oče. ki
mu je Sin ob isti uri umiral na križu na Golgoti.
Mogočno drevo se je streslo od sunkov silnega vetra. Nio-gove veje so se obrnile proti vzhodu, kakor bi bilo drevo eno izmed onih, ki so (»ti šunko v viharja zveriženi kraj morskega obrežja in so njih veje obrnjeno vse v eno smer. rn njega samega, zavrženra.
VELIK IZLET V JUGOSLAVIJO
na slavnem e!ispresnom parnikn
BERENGARIA 8. Maja
MANJ KOT 6 DNI NA MOR.ll
t'duliiR- kabine pivj.injfjai tu. i Ktovski'pi razreda r.a potnike tretjega razreda. Klef^int na olxslni-ea in javne« dvorane. Kturokrujski način kuhanja in brezplačno vin->
I*i»s:-bi"ij orkester, kili" flltilu i.V-e, plesi. i;rre.
PRIHODNJI OSEBNO VODENI IZLKT
GEORGIC 16. maja
Nizke cene za povratno poto vanje 3. razreda iz Nevv Vorka do Ljubljane $198.00.
Tedenska odplut ja na ek presnih ladjah.
Za nadaljnje infurmaeije se obrnite lla
LEO ZAKRAJSEK
Genera! Trave! Se«-viee. lne. 302 E. 72nd St., New Yor'.i
Cunard White Star
Naši v Ameriki
V	nedeljo večer je preminul v Clevelandu po dva tedna traja joei bolezni rojak John Kmet. po domače Adamov, v visoki starosti 81) let. Pokojni je bil doma iz fare Ajdovec pri Žužemberku. V Ameriki je živel 52 let. Stanoval je pri svojem sinu, odkar je pred šestimi leti
preminula njegova soproga.
*
V	prihodnjih lokalnih občinskih volitvah na Willard-Wis., se bodo potegovali za občinske urade tudi štirje Slovenci, namreč Mike Kniltz za županski urad, John Kaltinger za pod županskega, Jos. Ule za urad blagajnika, John Kaltin-ger ml. pa kandidira za kon-štablerja.
★
John Ferkul, upravitelj a-partmentne stanovanjske liiše na naslovu .'»G North Menar Ave. v Chicagu, je bil pred nekaj dnevi oropan za $!2.">0 v gotovini, ko je v svojo pisarno pustil enorokega tujea, ki se je delal, da je prinesel viž-no poročilo. Čeprav je imel ropar samo eno roko, je'napadel in oropal Ferkula ter zbežal brez sledi.

"Noče več priti, noče več igrati. Saj sem vam že povedala o bogatem gospodu, ki je rekel, da želi kupiti njene gosli. To pa je menda bilo saano pretveza, da bi se ž njo tpozual. Ž njo je govoril v pisarni in — in danes je telefoniral \"i hotela, tla je pri njt«m v hotelu in da ne bo vee prršla.
(Dalje prihodnjič.)
s»ovenic publishing COMPANY (Travel Bureau) 21« W. 18th St., New York
PiSite nam za cene voznih listov. reservaeijo kabin in pojasnila za potovanje

v
je sunilo iz zanke, preden ga je držal v zraku med nebom in zemljo.
Vrtinčil ga je krog in krog kakor snho listje, čigar ntihoga je za zemljo že dopolnjena. Premetaval ga je navzgor in navzdol ko strto bilko. Razpotegnil mu je vse štiri konce njegovega plašča in ga je vlekel s seboj čez gorovje Judeje.
Že je zagledal pod seboj vodovji1 Mrtvega morja in menil je, tla ga bo veter zatlegal \ njegove globine. Mislil je, dr '.T;i bo Bog tako kaznoval, kakoi je kaznoval pregrešno ljudstvi iz Sodome in ga bo utopil v njegovih trupenih valovih.
Toda vihar ga ni zahiral v Lotovo jezero. Naprej in na prej ira je vlekel s seboj.
Visel je z njim nad gore Moab; videl je goro Nebo poti seboj, kjer st*li Mozes v grobnici. ki mu jo je sam Bog pripravil. Mislil je, da bo teleb-nil na gorovje brez steza; mislil ie, da bo moral stopiti pred najliujseira sodnika vseh sodnikov: tla bo moral preti tistega, ki je iz samih rok Boga sprejel table z zanovedmi na gori Sinajski.
Totla veter ga je odnesel dal.ie čez te hribe in ga je gnal ■pred seboj č<*v veliko peščene i Ml še m v o.	*
Mislil si je. da mu ho to usojeno, da bo moral bloditi po puščavi, kjer t«) trpel lakoto in žejo in bo v večni samoti in verni irrozoti. Menil ie. da bo nrisiljen bivati tu štirideset let. dokler ne bo zadoščeno b»>žji jezi.
Toda — vihar ga je nesel n-olečih dalje, kakor nese mat« svoje dete. Xiti ni mogel past" niti zlezti nizdol zmeraj ga je držal kvišku.
Vlekel ga je s seboj eez ni-žavje Mezopotamije, dal mu je gledati reko Kvfrat.
Čakal je, mislec, da ga bo v tej pokrajini hlapčevstva spil stil veter na tla. da bi se ko njegov očetje sedemdeset let v sužonsti pokoj i 1 za svoj greh.
A veter ga je nesel naprej kakor lovec nese svoj plen. X' ga izpustil, da bi zdrkni1 nizdol med črne šotore v niža v ju vzdolž reke.
Nesel ga je nad neki m velikim mestom.
Videl ie mesto pod seboj, ki je imelo lesketajoče se stolpe, kjer so se mogočna, bakrena vrata gromko odpirala, videl j<» templje in solie mali k o v.
fn mislil si je: "Semkaj me je Bog lHJslal. Rešil me je smrti, da bi v tem krivoverskeni gnezdu govoril ljudem o njegovem presvetem imenu. Rešil me je, da bi mu služil in oznanjal njegovo slavo. Hoče. da sem njegova daritvena žrtev. Pridigoval naj bi junakom ki naj hi me na milem ognju počasi pekli. O moj Bog, to je pač večja milost, kakršno zaslužim! Daj, da umrjem ko oznanjam tvojo voljo!"
Toil a veter ga je nesel dalje in dalje. Ni ga odložil v mestni gneči. Kar dalje je letel z njim, naprej čez države in morja.
Čudil se je. neznansko se ie čudil. Ni je go v a pamet je bila vajena da je merila vse s kratkimi pozemskimi merami, s sekundami in z urami in leti in z dolgostjo življenja. Ni poznal dolžine božje jeze.
Prispel je do visokih, snežnih gora, ki so jih obdajali oblaki. Ve«: je drgetal od mraza, ki je prihajal od njih in že si je mislil, d;i je dospel do tiste kazni, ki je bila zanj priprav-liena. Tu doli bo telebnil. sredi večnega snega bo obležal. Dejal je:
"Nemara vidi Vsemogočni kakega človeka, ki se je tn izgubil in kil mu bom pomagal. <la bom svoje življenje žrtvoval zanj. Tn zato me je pri vedel prav do semkaj. Prav nič ne
GLAVNI IZLET V STARO DOMOVINO
Glavno letošnje »kupno potovanje amerikanskih Slovencev v staro domovino m? vrši na —
17. JUNIJA 1936
N A N O V E >1 ORJAŠKEM BRZG-P.VRNIKl
NORM AN DIE (FRANCOSKA LIXMA>
Pomike tega potovanja ko osebno spremljal prav do I4ubljane izkušen spremljevalce, ki bo nIitIm-I za udolmo in brezskrbno potovanje izletnikov.
CENE KART
Tretji razred: ml New Y«>rk;i «lo Havre $ltU. in žrh-zuiiii <*! Havre stati«** «!«» Ljubljane $'£'.A~, lin Zanrelm	Karta «*i
New York:t tin Trsta pa staiie #113. Ihtvek dodatno. Turist-razred: Karta za ta razred, ki je isto kakor je l>il dntjd razred, ^^^^^^ HtuiH*: t ht New Yurka d«> Havre $154.—. retnr-karta p:i $J"s. I»;iv«'k dodatno. Žrlt-ziin-a ilriiKesa razrcila stane: ile L ttldjan-	<|o Za^r«-l»a ===== IZLETI PO STARI DOMOVINI =====
I*ntnik<'in tcffli izVta s<< immio nudili skupni izleti : na l'>l<il. v Itohinj. v Vintpstr. |mh| Triglav, v KaiptiKko I'.istrii o. v Iyi^nrsko t Savinjsko* «li»-lino. h Cerkniškemu jezeru, v Postojnsko jam«, k 1'lUviekiin jezerom, v Hamaeijo i t «1. Ti izl»-ti IhkIo |*ispI>iic vrinlnosti zti uiimi :nii«arikaiisko mln-ilino, ki j«" željna seznaniti se z le]M»tami nxlne zemlje ovojih stari-ev.
P o v r a t e k
K"r si, retnr-karte veljavne za '1 leti. se vsak !>.letuik lahko povnn- ka»lar ln*"e in s katerim parnih« m li««f*e. Ako vsunne <lnij;i p:irnik l«i t»»*lko <-»•-iifjša vožnja. Ena skupina se vrne II. avmi-ta na parniku fllAMPLALV PKII i LASI T F. SE TAKOJ! NE ODLAGAJTE!
Zfi vsit muliiljna |»ojaHii!a o fem in Oru^ili |H<t«;vanjili se obrnite na
SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY
Na parnikih, ki m debelo UakanI, se vrše v domovino izleti pod vodatvoa izkušenega spremljevalca.
216 WEST 18th STREET
NEW YORK CITY
FRENCH LINE..
SHIPPING NEWS
HITRA DIREKTNA S L U 2 B A
PO MILI JUŽNI PROGI NA SLAVNIH LADJAH ITALIAN LINE
IVku.site ti» privlačno pot, K> jt- izuilno mirna in pri;ttna vs»* leto. I*a lu«ii
<-.-tiI. Viiiatiajte »\»ji-f;a i«itnišk«t;.> iiK<-ntsi in	Kami |H«-pri<ajtc. Izlwitna
k-jbiiija z ohilieo vina pri juli. Potujte iisl teli moiJerni!> ladjah, ki no m. «J najliitr»-j^imi in najli/j nnxli'iuliin 11.1 svnu. Mili«- z.-Icziiink«- ivtzt i>uR>v-nost iz Oer.o\e iti Trsta z vaSo domovino.
NARAVNOST V JUGOSLAVUO
VULCANIA maja—ti. jt'XWA—11. jtlua
- -------t1 JhitrejAa inoiurua ladja na svt-ti.i
PREKO GENOVE — 15 UR DO JUGOSLAVIJE
C. di SAVOIA APR. — maja — v.) JUNIJA
t K<lifk>> K.vro-Kt.iliillziraiia ladja sv».-i,i;
R E X — MAJA — JI X1JA
i Xajliitrt-jaa. ladja na Južni I*n»gi>
Vprašujte kateregakoli |MM>blaš«s-neca ap< rtt.i r.>i na 61'l Fiflh .\ve_. i K « keft-l|.-r Center). X. Y ».'.
ITALIAN LINE

U. aprila ' Hex v (Jenoa Pariš ▼ Havre
14. aprila:	i /
Ku ropa v Krj-men
1."». aprila :
A«|uilania r Cherbourg
18. aprila :
I^jifayette e ilarr«
TI. aprila :
Beren»tria v Clierbourg
Z',, aprila:
Bremen v Bremen lie de France v Havre
npriia :
Coote tli Narula v Genoa
'1. maja : (!hamplain v Ifurre Kiirupa y Bremen Vuh-ania v Trst
G. maja: Washington ▼ Havre
K. mu Ju : iWretucarla v Cherbonrr
II. moja: Bremen v Bremen I'a ris v Havre Bex v <<enoa
1 U. maja :
.\.»riuamile T Havre
10. maja:
Kuropa v Bremen
H). maja: .Maiilia 11 no v Havre
21. maja :
Aipiitiinia v CberlMiiirg
-'■'>. rnujn :
Clinmplaifi v Havre Con le «11 Savo!«« v Genoa
'J!, maja :
.Normamile v Havre
iS. maja : ItERFNGARIA v Chrrboure
maja : Pv* v *!*>mm Breme., * Bremen
3. junija:
Washington v Havre
5. junija : rjueen Mary v Clierbourg Lti ropa v Bremen
Imuii iicpokonMi. Sh^Jil bom stopiBjam svojega tV-viiika. Dal boni življenji' za nt'pozna-iifira ttijwi.*'
Meril jt» s kratkimi /.finskimi merami. Xi >p spoznal, kako velik je njegov i^reh in tudi n«-. kako »lolir«> je božje potrpljenje.
Prav ilt) današnjega trne se ni padi'1 na zemljo.
Veter ira nosi že zmeraj na -vojib rokah. Orkan buta z njim sem in tja kakor premetava jadrnico med valovi.
Stoletje za stoletjem je od^lo v veeimst, ne da bi bila njegova kazen milejša. Orkan but i z njim snu iti tja. kakor premetava jadrnico in«'<| valovi; sunki vetra se igrajo z njim k<» z žo«*o.
Venomer plava i»o višavju i ti nikoli se ne more ustaviti. Veter, ki nikoli ne miruje, <ra poiriin ia pred seboi
Divji zaliodnik mu ne da, da l»i moirel za bij) zatisniti oči. 0»blak: se razprostirajo jmm1 njim kot vabljivo ležišee; on ]»; ne more niti mirovati niti ]w» eivati.
Toča «ra biea, sonce ^a pali bliski ,y:a prebatlajo. Xa tisoč' muk trni; vendar mu ne more dati niti ena zaželjene smrti.
Ko v meglah oblakov plava krov visokih gorskih grebenov -e skuša z nogami dotakniti tal. Tako silno bi bil utešen. ee bi se mosrel le s konekom prsta obrsniti ob naj ostrejši kamen
—	a njegovo trpljenije ne poena oddiha.
Svet se spreminja pod njim
—	obljudeni kraji so se spremenili v puščave in ondi. kjer so bili časih sami gozdovi, so 53tlaj lepa, velika mesta, kjer so hiše v dolgih vrstah. Stari, poganski templji so razpadli in pov«sod vidi, kako se dvigajo s
tai velike stavbe v znamenji križa. Plava pod oblaki, nihče ne govori z njim, toda on ve in razume, tla častijo ljudje v teh tnmpljili Jezusa.
< 'asih za k Uri* tem stavbam: " Dvigaijte se! Širite se pn vsem svetu! Nihče ni bolj vreden če ščenja ko Jezus, Križani!"
Drugič pa >e huduje nanje. "Zakaj ne izginete!" jim kliči-"Zakaj ne nehate mučiti mojih oči s pogledom nase J"
Ker njegov«i srce je še ziip* raj isto. To sree je srce iz dajalsko. To srce ne more reči niti "da" niti "ne". Še zmeraj je ko pleve v vetru. Bog ga še ni ugnal.
Orkan bi ga rad poučil; ** l\> glej skalo! Skale ne moren: premakniti z njenega mesta! Ozri se na hrast! Nijega ne morem izruvati iz zoinlje! Daj. da bo tvoja duša kakor skala! Re ci "da" — ali reci "ne"! Ljubi ali sovraži! Daj. tla se olwl;» tvoje srce z močnimi koreninami, da se veter ne bo mogel igrati s teboj!"
A Judež še ne zmore tega. Še zmeraj ima srce izdajalca v prsih. Še zmeraj je ko pleve v vrtni. V luči dneva je v dvomih, v nočni temi pa v veri. Njegova duša nima trdnih tal.
Zvezde bi ga rade poučile: uDlej. kako je naša pot ustaljena. Kako bi mogel svet obstati, če bi zdaj vzhaljale na zahoda in zdaj na vzho«lu, če bi šle zdaj naprej in zdaj naza j ? Kako naj bi prišlo božje kraljestvo na svet, če človek ta dan ljubi in moli, d m <ri dan pa isto izdaja in sovraži ?"
Toda on tega ne zmore. S • rmeraj ga premetava veter ko žogo sem in tja.
Nikogar ni na svetu ki bi imel usmiljenje z njim. Še nobena molitev se ni zanj dvignil v nebo.
6. junija: Paris v Havre Saturnla ▼ Tr_t
11. Junija:
lie de Franee r Hat re Aquitania v Cherbourg
13.	junija: Bremen v Bremen Conte d i Savola t Ceno«
1(*. junija:
Normandle v Havre
17.	junija: BKRENCiARIA ^ Cherbourg Manhattan ▼ Havre
•M. Junija:
Eurnpa ▼ Bremen Vu'cania t IVst Cbamplalo r Havre
24.	junija:
Queen Mary ▼ Cherbourg 27. Junija : ' Lafayette r Havre Rex ▼ Genoa Aquitania ▼ Cbvrbourc Sf». junija :
Normandle v Ilavr-
1.	julija: Washington v Havre
2.	Julija:
Berengarla r Cberoourg
3.	Julija:
lie de Fntnre t Havre . Conte dl Savola / Genoa
8. Julija: Queen Mary v Cherbourg
11. julija:
Saturnla ▼ Trat Cham pi a in t Hitre
14.	julija :
Norma ml i e v Havre
15.	julija: Manhattan ▼ Havre
16.	julija:
, Aquitania v Cherbourg I Bremen v Bremen
18.	jnllja:
Rex ▼ Genoa
23. julija:
Europa ▼ Bremen lie de Franee v Havre Berengarla v Cherbourg
25.	julija: Vulcanla v Trat
20. Jullia:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre