114. številka. Trst v petek 18. maja 1900 Tečaj XXV ..Edinost'- rhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer. V »ročnimi zna£» : Za celo leto........24 kron za. pol leta.........12 _ za četrt leta........ ojasnilih k predlogi o šestmesečnem provizo- ; Vsega so sprejeli tli poimenska glaso-v takih časih, ki so za druge države doba oglašati z zahtevami, ki se ne dajo uresničiti, riju se naglasa, da ni pričakovati popolne vanja, predlagana od Mladočehov. Predsednik povzdiganja iu blaginje.* — »Zadnji čas je, katerim so se bili že sami odpovedali in ki rešitve finančnega zakona pred koncem leta je nameraval že po drugem glasovanju po da narodni prepir |w»tihne in da nastopi izživljajo nenemške narode na skrajen od por! jn sicer zato, ker je delo proračunskega od- imenih zaključiti sejo, a pl. Javorski gaje mirno tekmovanje v napredku, kulturi vseli Da ni nemška obstrukcija slavila svojih zmag, seka zaostalo, ker imajo delegacije zasedanje naprosil zasebnim potom, da nadaljuje sejo, če narodov v Avstriji. In onim |>oslaneem, da »i državna avtoriteta kapitulirala pred jn ^er treba v jesen sklicati deželne zbore, treba, tudi do polnoči ter tako utrudi ob-ki se imenujejo voditelje svojih soplemenja- njo, da sta državna oblast in javno menenje da določijo deželne proračune ter da bodo strukcijo Cehov. Med tretjim glasovanjem so kov, treba zaklioati, naj enkrat odnehajo od — vzlasti vse velike gospodarske korporacije sklepali o predlogah vlade glede zboljšanja Čehi zapustili dvorano. Ostalo je 93 poslan-tolikoletnega, mozg države sesajočega pre- — moralno in materijalno podprli tedanjo ve- deželnih financ. Isti zakonski načrt naj bi cev. Predsednik je konstatiral, da je zbor-pira, ki je ob enem nevarna igra z ustavo, čino v nje boju proti obstrukciji, da niso pooblastil finančnega ministra, da uporabi 68 niča nesklepčna ter je prekinil sejo za pol ure. Za jM>sledice tej igri ne morejo oni prevzeti žrtvovali ministerstva za ministerstvom tej milijonov investicijske oziroma kronske rente To postopanje nasprotuje docela dosedanjemu odgovornosti, istotako kakor nimajo pravice, nemški revoluciji: ta poslednja bi bila došla v svrho nujnih naprav, kakor so: šolska po- običaju. Doslej so vsi predsedniki v enakih da bi radi namišljenega zastopstva narodnih ad absurdum in zaprta bi bila pot nje na- slopja, vodne zgradbe, železnice itd., dela, ki slučajih sejo zaključili ter prihodnjo naznanili interesov preprecali gospodarsko delo, na- slednicam. Ker pa niso storili tega, ker so 8o že pričeta ter jih treba nadaljevati. Ako poslancem pismenim potom. Cehi so odločno predek, razvoj jedne cele države.« dopustili, da je nemška obstrukcija triumfi- bj zbornica ne dovolila teh sredstev, bi mo- protestirali proti tej novotariji. Ko je minolo To in mnojro drugega pametnega so go- rala' Je Pa Prišel parlamentarizem ad absur- raia vlada odložiti vse investicije, kei jih ni navedene pol ure, so bili Čehi odsotni. Ker s|»odje govorili dne 15. maja 1900. Kar so dum in obstrukcija je postala pravoveljavna m0goče pokriti iz tekočih dohodkov niti iz se je pa levica zbrala skoro polnoštevilno, je govorili o gospodarski krizi, o potrebi go- ustanova, ali — kakor je rekel te dni dr. rta]og v blagajnicah, katere so izpraznjene po bila zbornica sklepčna. Na to so se Cehi za-sjHniarskih reform, o stagnaciji v zakonodaji Herold — 1 a s t v s e h n a r o d o v. ian8lcib investicijah, po preosnovi valute in čeli vračati v dvorano, kjer jih je levica naše države, o veliki nevarnosti, ki preti dr- Gospodje v gremiju na Dunaju menijo, da po akciji v odpravo bede vsled elementarnih sprejela s smehom. Posl. dr. Brzo rad je žavi, ako m bo ta stagnacija nadaljevala in v drž. zboru na Dunaju je zakonito mesto za nezgod. klical: »Seja je neveljavna. To Vam hočemo l*>mo obnemogli nasproti silni konkurenci varovanje vseh interesov, torej tudi narodnih ! Posl. C o n c i je interpeliral zaradi raznih dokazati«. Cehi so zahtevali skoro enoglasno drugih držav, to je vse gola iu žalostna re- Ali za božjo voljo, zakaj niso tako govorili narodnih in gospodarskih vprašanj, ki se ti- za besedo, da protestirajo proti postopanju suiea. Resnica je tudi, da je v takih časih nemškim poslancem, ki so ovirali delovanje čejo Trentinskega. Posl. R i z z i in tovariši predsednika. Prvi je govoril dr. P a c a k, ki obstrukcija velika utsreča. In ne zadnja re- parlamenta in so to početje opravičevali ravno so interpelirali zaradi ustanovitve rokodelske je na podlagi celega kupa stenografičnih zapis- P O I) L I S T K K umotvorov. V prvem delu je profesor Šrepel svojim mojsterskim načinom opisal Puškinov položaj in upliv v ruski književnosti ter Dar ..Matice Hrvatske" za loto 1899- s™"*1 njegov '•ojav v hrv,,t8ki lepi knjigi- *> dodavši i tudi izkaz vseh prevodov hrvatskih Priobčuje I>riz. Puškina od leta 1842. do danes. Potem V Puškinu se vidi upliv zapadnih knji- dušo in srce ljudij. Puškinova muza je — (Nadaljevanje.) prihajajo »Izabrane pjesme«, v katerih je raz- ževnosti, posebno francozke in angležke. aristokratska devica, ki v sebi združuje kra- A1eksanderSergejev ić Puškin vidna vsa veličina liriške duše pesnikove ; za Shakespeare, Walter Scott in v prvi vrsti soto in gracijo z milino tona in s plemenito je star znanec v vsaki I k »ljši književnosti, on njimi so tri pesniške povesti : Kavkazki za-1 Bvron, to so njegovi glavni uzori in njihova prostostjo, prekrasna notranja svojstva z vir- tuoznostjo oblike. Res škoda je za ruski narod, za slovan-stvo, za ves svet, da je takov, od Boga na-dahnjen pesnik moral umreti v najlepši možki dobi, ko še ni bil dovršil 38 leto (roj. 26. velikega travna 1799, umrl 29. prosinca 1837). A padel je radi one klete mode, katero je največ sam sovražil in mrzil, kar je razvidno v njegovem »Evgeniju Onjeginu«, ko Onjegin ubija v dvoboju svojega najboljšega prijatelja Lenskega, ker društvena moda tako zahteva. Starodavna Moskva je dne 5. rožnika 1880. omiljenemu pesniku ruskega naroda postavila krasen spomenik in Ivan Turgenjev je takrat rekel v slavnostnem govoru, da je Puškin prvi ruski umetnik-pesni k, da je on prvi zasadil globoko znamenje pojezije v rusko zemljo. (Pride še.) Kadilomj lesti ne kadilj, Svobodu lis* umeja slaviti, Stihami žertvuja lisi ej, Ja ne rožden* carej zabavit* Stydlivoj muzoju moej. želja, vsaka misel, vsaka slika je bila v njem izpolnjena z neizrecno pojezijo: on je prvi med Rusi — da se poslužim grškim načinom govora — zadobil pas Kiprida-Afrodite, ki mu daje vso moč dražesti iu privlačivosti na je ljubljenec prijateljev lepe knjige. Posebno robljenik, Cesma Bahčisarajska in Poltava, sled se nahaja raztresena po vseh umotvorih čitateljem »Matice Hrvatske« je poznan že trije divni plodi romantično-epske stroke; Puškinovega genija. od prej, ker leta 1881. je Matica izdala nje- dalje tragedija »Boris Godunov« in konečno! Puškinova pojezija ni drugo nego zgo- govega »Kvgenija Onjegina« v prevodu starine- povest v prozi: »Kaj»etanova hčerka«. , dovina borbe vzvišenega idejala, ki išče svetlo, pesnika Ivana Trnskoga in potem leta 1891. Puškin je pravi preporoditelj ruske lepe knjigo »Pjesnički prvaci u prvoj polovini knjige : on časti in poštuje stareje pesnike XIX. vieka«, v kateri Puškin zavzimlje Lomonosova in Deržavina, Zukovskega in dično mesto j>oleg drugih velikanov iste dobe: Batjuškova, ali istočasno uvaja novi duh v Bvrona, Leopardija , Heinea, Mickievića , rusko književnost, odpira njena vrata uplivu Hugo-a in Koll^rja. zapadne kulture, ne da bi za to nehal biti Ali »Matioa« je hotela proslaviti Pu- i Rutom in čutiti ruski. skina tudi lani, ko ga je ves svet, pogotovo slovanski in v prvem redu ruski slavil o priliki stoletnice njegovega rojstva. Hrvatski be-letristiški listi so v tej priliki izdali posebno številko v slavo Puškina, v zagrebški »Akademiji« se je držal slavnostni govor o njem, d«»čim je »Matica« podarila svojim členom krasen venec umotvorov velikega genija. Knjiga, ki nam jo je dala »Matica« v tem letu, je prava antologija iz Puškinovih Njegov glavni idejal je svol>oda, ali ne revolucionarna brezkažnji vost, ampak svo* boda miru in jljubezni. Kakor so bile okolnosti v Ruski, je Puškin trpel radi tega. Nekoč so ga vabili, da bi zapel v slavo carice Elizabete Aleksjejevne (1819), a on je napisal : Na lire skromnoj, blagorodnoj Zemnvh-i bogovj ja ne hvaliP, I sile v-3 gordosti svobod noj. polnost čuta in svobodo. Slavni ruski kritik Bjelinskij je najlepše karakterizoval Puškinovo delo, ko je napisal sledeče : Ruska pojezija pred Puškinom je bila le lej>oslovno razstavljanje prekrasnih čutov in visokih misli, katere niso njena duša, marveč za katera je ona bila kakor primerno sredstvo za dobro svrho, kakor bela in ru-deča barva za bledi obraz starice-resnice. Radi tega je v ruski književnosti resna, zanosna in tvorna pojezija le redko sijala v dejanjih in ta sjaj se je zgubljal v masi re-toriške vode. Mnogo se je pridobilo za jezik, za stih ; ali prave pojezije ni bilo ! Puškin je bil poklican, da prvi objavi njene tajne v Rusiji..... Ne le stih, marveč vsaki čut, vsaka nikov dokazal, da je bilo ravnanje ura. Kuehsa tudi — voMci namreč različnih prepri-1 »pokornik— Lah in še ta je bil otr«»k. Oni laški vanski naraščaj. Pevci amo bili kar osrčeni, neopravičeno ter da so vsi predniki v takem čanj in različnih nazorov! Gospod župan slučaju zaključili seje. Predsednik dr. F u p h s se je opravičeval, a Cehi so ga preupili. Ko-nečno je moral predsednik izjaviti, da je ravnal v* dobri veri in v prepričanju, da je tako prav. ]>odal je, ako nastane mir, da hoče zaključiti sejo. Na to so se Cehi umirili in dr. Fuchs je zaključil sejo z dostav kom, da prihodnjo t sejo priobči pismeno. Ta seja je trajala od poludvanajstih do sedmnih popoln d ne, ne da bi se dotaknili dnevnega reda. V soboto se zasedanje radi binkoštnih praznikov odloži do 8. junija. Iz kluba nemških n&cijonalcev. Klub nemških naeijonalcev je imel včeraj sejo, v kateri so se posvetovali o taktiki nasproti obstrukeiji Cehov ter sklenili, da se bodo o vsem strogo držali opravilnika; predloge proti obstrukeiji bodo podpirali le v toliko, v ko- zastava jej prežene ves strah, in videli bomo jasna lica, vedra čela stopaj oči h za njo ! »N a Sandrinelli je rekel : prepričanje vsakogar je sveto in je je treba spoštovati. Gotovo! Zlata beseda je to! Gospod župan je gotovo mislil na prepričanja in nazore gospodov zastopnikov. Da, tako je, in spoštovanje do prepričanja vsakega zastopnika je v tem nuj-nejo dolžnost, ker se s tem spoštujejo tudi nazori in prepričanja onih, ki so te zastopnike poslali v zbornico. A glavni izraz takega spoštovanja je, da radi njegovega prepričanja nikogar ne oviramo, ne mrzimo in ne odrivamo od spolnjevanja svoje dolžnosti, ker s takim odrivanjem škodimo onim, ki so ga izvolili, kratimo torej svobodo in vzkra- čamo državljanske piavice občinarjem, dr- j demo v šolski vrt. Torej prid'te vsi, vsi! žavljanom. Tako smo si mi tolmačili nagovor go- . spoda župana Sandriuellija, torej na način, ki je gotovo časten zanj. Lepe so bile besede gospoda Sandrinel- misijonar, o katerem se je govorilo, tla je nesel prijetne spomine iz Trsta, se je izrazil, da se je pri njegovi spo ved niči oglasilo nad dve tretjini spokornikov -- Sloveneev. Ta velika večina naših pa do danes ni nastopala javno nikjer, ne v cerkvi, ne na trgu, ker ko je govornik zaključil veseli večer s sle- dečim navdušenim refrenom : Slovanska je naša Primorska krajina, Slovenska nas oče in mati gojila Slovenska je naša trobojna zastava, Le pesem slovanska naj iz prs nam odmeva ! Razglasilo se je bilo, da napravi naše se ie sploh javnosti, recimo — bala. Ali nasa , _ . . , . .. . .. , , J ' J , - -j i- , društvo «L;pa» dne 20. majnika t. 1. ljudsko veselico na planem ; ker pa je imelo društvo v tem mesecu več pevskih vaj za cerkveno petje in ni dostajalo časa za vežbanje novih koncertnih pesni, se je določilo, da se priredi namerjana veselica na binkoštni ponedeljek t. j. 4. junija t. 1. na dvorišču gosp. Urban- . ."i čiča gostilne pri «Lipi«. To naj velja v na- uri popoludne. Po blagoslovljenu! pa poj-1 . . . . ' . ... , 11 _ _ ... . 1 .! i znanilo vsem onim, ki se vedno mislijo, da to ban ti ero prisega m o!« Kedor mi tega ne veruje, naj se v nedeljo udeleži bla-goslovljenja naše zastave in narodne veselice na šolskem vrtu. Blagoslovljenje se prične, kakor je že cenj. »Edinost« poročala, ob 3. v". F. R. Z naših sodišč. Tuk. dež. sodišče je i bo prih. nedeljo t. j. 20. majnika v Bazovici namenjena »ljudska veselica*. Ravnokar smo zvedeli, da priredi istega včeraj obsodilo 22-letnega Petra V. iz Kopra , . , _ . , .. . , . . . . j . dne, to je na binkostni ponedeljek pevsko radi razgrajanja in dejanskega napada na re- , ' rr . . m , . , „ n ® J J n 1 društvo «Kolo» iz 1 rsta izlet v Bazovico s likor iste ne nasprotujejo opravilniku. Končno lija, a kaka so je klub odobril postopanje svojega predsed- j na stol župana, njegove stranke?! To smo darja, ki ga je hotel aretirati, v dva meseca .. . . . A . vl . f 'o j svojim pevskim in tamburaškim zborom. Mi dejanja onih, ki so ga poseli težke ječe, poostrene z en,m postom vsaki j ^ veaelimo na tej ve8ti in pozdravljamo brat- nika, posl. Kaiserja, v kvotni deputaciji. videli takoj na volitvi municipalne delegacije, O obsodbi Taušanovića pišejo v oziroma deželnega odbora. »Information« iz Belegagrada dne 14. t. m.: Ta častna korporacija šteje 10 členov. V znani aferi Taušanovič so danes razglasili Pustimo na strani mestne Slovence in raču-razsodbo. Kakor je bilo predvideti, je Tauša- najmo, da okolica daje petino vsega prebi- mesec. Obdolženec se je izgovarjal, da je bil vpraša v nega dne docela pijan, česar pa ni mogel dokazati. Indijei v Trstu. Predvčerajšnjim je z ski že danes to res neumorno in požrtvovalno delujoče društvo s krepkim : Na zdar! Tebi mlada Slovanska «Lipa« pa želim: Llovdovim parnikom »Imperator« prispela iz „ J_. . , , , , ^ , , , t t- ■ j Rasti, cveti in obrodi obilo sadu, vse v ko- rist nam in naši domovini, in pod tvojo senco naj naša slovenska pesen brata z bratom druži, Bombava druga skupina Indijcev, namenjenih na svetovno razstavo v Pariz. Bilo je novič obsojen, in sicer kakor falzifikator iz- valstva. Ako bi gospoda v mestnem zboru __ vestnih akcij »Beogradske zadruge*, katere imeli le mrvico zmisla za tisto svobodo in ! vseh skupaj 18 oseb, med njimi 7 žen in dva j Jn jagi B(>g Jn naro(i; je lom ba rdi ral (zastavil) v srbski banki v Za- tisto medsebojno spoštovanje in tisto potrebo otroka. Kače, katere krotijo ti umetniki, so, grebu in centralnem kreditnem zavodu v zložnega delovanja vseh, o kateri je govoril, nosili seboj, zavite v volnate odeje. Včeraj j Novemsadu. Čudno pa je, da se ni nikdo njihov zaupnik in župan Sandrinelli, bi pri- popoludne so se odpeljali v Milan, prijavil na sodišču kakor poškodovanec in znali, da vsaj dve mesti v delegaciji pristo- Tatviua. Tobakarici Mariji K. v ulici tudi akcij niso zahtevali od dotičnih denarnih jati zastopnikom okolice! Kaj dve — niti Sette Fontane št. 19, so neznani tatovi, koje zavodov. Na podlagi supozicije da so te ak- enega mesta niso privoščili, da-si je med za- bila pri službi božji, odnesli iz prodajalnice ■cijo ponarejene, a brez vsacega do - stopniki okolice tudi jeden Italijan, njihov okolo 160 kron gotovine, a iz omare v bliž- k a z a, so obsodili Taušanovića, in sicer zato, pristaš !!! ker se je le on jedini še po njega vztrajni j Vesti iz ostale Primorske. X Iz Kopra nam pišejo: Najstarejša posojilnica v Primorji «Posojilnica in hranilnica v Kopru* je imela dne 29. m. m. svoj njem stanovanju par zlatih uhanov v vrednosti .„ . . ~ , . D .., . J ji obcm zbor za lo. upravno leto. fosojilnica Očitneje niso mogli pokazati svoje ne- 20 kron in hranilno knjižico, glasečo se na jmeja v mjnolem letu opoziciji zdel nevaren kralju Milanu. Saj se dobrohotnosti do okolice! Kakov kontrast 3900 kron. Zločinci so bili odprli stanovanje s primerno mnogo prometa. Tudi so se njeni dolžniki, istrski je ta poslednji izrazil že pred meseci, da med besedami Sandrinellija in dejanji signorov ! ponarejenimi ključi. Oškodovanka je obvestila |-metje j>recej privadili na promet s po Taušanovič ne sme nikdar priti iz zaporov. Okolica, petina prebivalstva, nima zastopnika redarstvo, ki pa še ni našlo tatov. Bojilnico ter počeli redno posluževati se za- ivazen Taušanovičevo so členi »Milanovega v delegaciji, pač pa so izvolili petorico j Dražbe premičnin. V soboto, dne 19. voda seVeda dozdaj še vedno le kakor izpo-otroškega vrtca« — tako imenujejo namreč Židov!!! Med 10 členi delegacije 5 Židov ! maja ob 10 nri predpoludne se bodo vslelovici leta svojega obstanka omislilo svojo telier na Bledu in dolgoletni blejski župan g. društveno knjižnjico, v kateri ima na razpo- Ivan Mallner. lago že nad 140 raznih slovenskih knjig, ka- j * P o n e s r e č i 1 je v Črnomlju 27-1. tere členi, postali bolj marljivi, tudi bolj mar- cerkovnik Janez Junko. Dne 30. aprila je ljivo čitajo ter si tako bistrijo um in pojine snažil v cerkvi altar, o čemur mu je spod- prvo srbsko paroplavno družbo; njegovi ini- delegacija je začela svoje delovanje s tem, da cijativi mora zahvaliti svoj obstanek tudi je zasnoVala odbor, ki se be bavil z — Dan- srbska banka v Zagrebu; on je ustanovil na ^jevim spomenikom! cPiccolo« je seveda stotine kmetijskih družeb. Tekom let so sli 8;lno udovoljen s tem začetkom. preko njegovih rok mnogi milijoni, on pa je j Koneert KubelJkov se je tudi sinoči ostal vedno - siromak in poštenjak. Ne baš obnegel s{jajno m&di Saro(iej je ]K>kazal 0 I)rezmadežnemu generalissimu se sploh ne po- ^^ fz na me9ta kjer je hil zadajft sreči, prepričati svet o tem, da bi bil Tauša-šanovič v svoji zdreli dobi zamenjal karijero velespoštovanega politika z ono ponarejalca in sleparja. Tržaške vesti. Besede iu dejanja. Novi gospod župan tržaški je v svojem nastopnem govoru izrekel prav lepih besed, ki so tudi nam simpatično zvenele na ušesa. Zlasti nam je ugajalo, ko nam je zatrjal, da on je mož — svobode! Take svobode namreč, ki pušča vsakemu svoje prepričanje in ki spoštuje vsakogar prepričanje; svobode v tem zmislu, da se radi političnega ali narodnega prepričanja nikogar ne ovira v izvrševanju mandata, na delu za skupni blagor, marveč da se delo vseh, brez razlike, harmonično združuje v jeden cilj, za katerim moramo stremiti vsi — v posj»eševanje moralne in materijalne blaginje te pokrajine oz. občine. 1 ako nekako je govoril gospod župan Sandrinelli, a mi vprašamo: kdo bi mu ne pritrjal ? ! On je |>ozival vseh, naj delajo za javni blagor. Vseh...! S tem pa je eo ipso izrekel tudi zahtevo, da se vsem tudi da prilika, da bodo mogli vršiti svojo dolžnost v zmislu poziva Sandrinellijevega ! Zmožnosti in moči vsakogar naj bi se porabile, te moči naj bi se porazdelile primerno in se družile, tako, da bi bile raz-merno zastopane koristi vseh onih členov občine, ki so izvolili te može z različnimi prepričanji in različnimi nazori in ki so torej dni pač najpopularnejša oseba, še enkrat vso svojo čudovito oblast nad svojim instrumentom ter je zopet presenetil mnogobrojne poslušalce — velikansko gledališče je bilo natlačeno do zadnjega kotička — z vedno novimi neverjetuostimi. Aplavdiranju ni hotelo biti ni kraja ni konca in* ved m* z nova je še mladi umetnik izvrševal nove komade izven programa. Slava mlademu Cehu ! Podpora za Ženitev. Glavno ravnateljstvo za javno dobrodelstvo v Trstu razpisuje jKKlj>oro za slučaj poroke v znesku 200 kron za ubogo Tržačanko. Ta podpora se izplača iz ustanove »Marco Camrbacchi«. Prošnje je uložiti do 15. junija t. 1. Od sv. Jakoba nam pišejo: Torej vendar enkrat! Zastava bratovščine sv. Cirila in Metoda je dodelana. Oetudi zastava ni kaj izrednega, saj zastavo ima daudanes že vsako društvo, pa vendar smo to zastavo tako težko pričakovali, kakor kako privojevauo narodno pravico; kajti s to zastavo stopimo svetoja-kobski Slovenci na dan. Ona bo v cerkvi sv. Jakoba najlepši dokaz, da slovenske pro-povedi v tej cerkvi niso le kake izredne, milostno dovoljene koncesije peščici (kakor naši nasprotniki mislijo) Slovencev, ampak potreba, katere toliko časa niso hoteli in še nočejo pripoznati, za tako ogromno večino naših, da se v tej večini tujci kar |>ozgub-ljajo. Dokaz za našo trditev je dejstvo, da je o priliki sv. poslanstva (misijona) neki duhovnik s|K)vedoval po 4 ure na dan in v tem času oglasil se je v njegovi spovednici le en Vesti iz Kranjske. o prošlosti narodov in njih zgodovini. i letelo. Ulovil se je za neki kip, a ta je bil Iz blagajnikovega poročila smo razvideli, i preslab, da bi ga držal in padel je s kipom da je imelo to društvo že v prvem letu svo- j vred na kamenita tla, ter obležal v nezave-jega delovanja nad 700 kron prometa in da «ti. Prebil si je črepinjo ter umrl. je vklub mnogim troškom vendar še nekaj! * Šolo so zaprli pri D. M. v Polju, ostalo; za kar pa je naša mlada «Lipa» go- ker razsaja tam škrlatica, in je že več otrok tovo hvaležua svojemu največemu podporniku, 1 umrlo ; dalje v Vel. Gabru, Zatičiai, v Št. g. Jos. Urbančiču, kateri je ob vsaki pri- Vidu in v Zagorju, ker je tam mnogo otrok liki sfe svojo rodoljubnostjo, naj si bo mo- zbolelo za ošpicami. ralno ali dejannki, podpiral našo cLipo> ter * Letošnje vojaške vaje so bodo jej tako omogočil uspeh truda. j vršile na Kranjskem okoli Postojne. Iz Ce- V novo predsedništvo so bili izvoljeni sledeči gg.: Hraber Ražem predsednikom, Just Kažem podpredsednikom, Vinko Šker-janc tajnikom in Josip Marc blagajnikom. Nadalje so bili izvoljeni: knjižničar, dva namestnika, dva pregledovalca, dva nadzornika in dva g<»spodarja. Po dovršenem zborovanju je začela ži- lovca odrine vojaštvo 10. avgusta ter bo manevriralo preko Ljubelja, Tržiča Kranja, Ljubljane, Blok in Loža, kjer bodo velike vaje, katerih se udeleži tudi vojaštvo iz Ljubljane in Trsta. Dne 4. septembra bo konec vojaških vaj. * Cigana Helda tovariši pod ključem. Kakor posnemamo iz »Slovenca«, vahna domača zabava; pesem se je glasila seje oblastim posrečilo, polastiti se cigana in za pesnijo, a meti tem smo slišali več pri- j ciganke, ki sta v tovarisiji s ciganom Hel-mernih poučnih in navdušenih govorov go- dom (ki je bil nedavno obešen v Novem spoda predsednika, kateri nam je živo slikal | mestu in o katerem smo večkrat poročali) na pomen, potrebo in smoter |»evskega društva Dolenjskem ubila kmeta Novljana in počela posebno pa tu ob jadranski meji, ko nam druge grozovitosti. Zaprta sta v zaporu no-tuji naval dan na dan preti uničiti naš slo- vomeškega sodišča. * Moderna šolska k I o |». Ljubljanska narodna tvrdka za izdelovanje pohištva I. I. Naglasa je sestavila šolsko klop, ki ustreza najmodernejšim pedagoškim zahtevam. Ta klop je vojna mornarica sprejela kakor najboljšo izmed doposlanih modelov ter jo naročila za mornaričnostrojno šolo. Tvrdka je to vzorno klop izložila v svojem skladišču javnosti na ogled. * Samomor. P red včeraj po noči seje zastrupila v nekem ljubljanskem hotelu neka dama, ki se je predvčeraj pripeljala iz Trsta 1 v Ljubljano. V zglasilnico se je vpisala:; Alberti ne Untenvalder, Pri vate, Wien. Zdravnik je konstatiral, da se je samomorilka zastrupila s karbolno kislino. Neki potnik, ki se je j>eljal iz Nabrežine v istem kupeju, kakor j ta tujka in se je v istem hotelu nastanil, je damo opazoval in pripovedoval, da je dama že med vožnjo bila obupana in je tožila, da ne more več živeti, ker jej je smrt vzela otroka. Samomorilka je pfstila denar »» pogrebne stroške in za stanovanje ter zavitek, kateri naj se pošlje Vilmi Flermakovi v Trstu, via Lazzar-tto veechio št. 14. Truplo samomorilke so takoj prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu. * Z a druga mizarjev se je ustano- novila v Št. Vidu nad Ljubljano. Namen zadruge je: Povzdiga zaslužka in pridobitka mizarjev v Št. Vidu, Vižmarjih in okraja Ljubljanskega. Ta namen hoče zadruga doseči s prodavanjem mizarskih izdelkov in hišne oprave sploh v zadružnih prodajalnicah in s prejemanjem naročil; z nabavo dela za zadružnike, z napravo zalog surovin in skupnih strojaren, z nakupovanjem |H>mag*l, orodja in surovin, z dajanjem predujmov na izdelano blago po močeh zadružne glavnice in pospeševanjem strokovnega izobraževanja zadružnikov. To je pač velekoristna naprava, kateri je želeti popolnega vspelia. * O ljudskem g i b a u j u na K ra n j-skem v letu 1899 je povzeti sledeče: Med prebivalstvom od 505.639 duš je bilo sklenjenih 3489 zakonov; otrok pa je bilo rojenih 18.515. Število umrlih znaša 12.856 in sicer jih je umrlo v starosti: do enega meseca 1142, do enega leta 2834, do 5 let 5280, od 5 do 15 let 654, od 15 do 30 let 876, od 30 do 50* let 1169, od 50 do 70 2438 i u čez 70 let 2439. Uzroki smrti so bili: v 659 slučajih prirojena življenjska slabost. v 1953 jetika, v 764 pljučnica, v 518 difterija, v 180 dušljivi kašelj, v 89 škrlatiea, v 332 ošpice, v 153 legar (tifus), v 145 di-senterija, v 17 cholera infantum, v 5 cholera nostras, v 28 mrzlica pri otročnicah, v 30 kužne rane, v 56 druge kužne bolezni, v 346 kap na možgane, v 186 organične srčne napake in bolezni v krvnih celicah, v 185 hudi izrastki iu pri vseh ostalih druge različne bolezni. Ponesrečeni je bilo 214 (mej temu 58 v vodi, 45 o raznih padcih, 11 oseb je zmrznilo, 14 je bilo povoženih itd.) Samomorov je bilo 44, umorov pobojev pa 40. * Z b r z o v l a k a j e skočil 23-letni Anton Bončar, doma od sv. Petra pri Novem mestu. Peljal se je iz Brežic v Ljubljano, a tu je pozabil izstopiti i ji je še le na prelazu na Marije Terezije cesti opazil, da že zapušča Ljubljano. Brez daljnega ugibanja je torej vrgel iz kupčja najpreje svoj kovček ter za njim skočil še pam. O tem se mu ni zgodilo drnzega, nego da si je nekoliko poškodoval obleko. Romati pa je moral na magistrat. * Na G o Č a h pri Vipavi je umrl danes o j»ohidne tamkajšnji učitelj in posestnik, gospod Fran Mercina. Pokojnik je užival velik ugled tned učitelji na Notranjskem, je bil značajan narodnjak in izvrsten pevec. Večni pokoj duši njegovi. — Pogreb bo v nedeljo popoludne. Razne vesti. Razjarjen obtoženec. Porotniki na Dunaju predvčerajnjpm obsodili nekega trgovca na pet let ječe radi goljufije. To pa je moža tako razjarilo, da je kar zbesnel. Pograbil je kozarce, ki so bili na mizi branitelja, ter jih jel metati proti porotnikom. Le z velikim naporom so ga mogli ukrotiti in odvesti iz dvorane. Eksplozija. Iz Petrograda javljajo včeraj : Na neki torpedovki v tule. pristanišču je včeraj razletel kotel. O tem je zgubil«, življenje šest o*eb, ena je bila nevarno ranjena. Pravda Zola. Pariza javljajo, da se ra/pruva v pravdi Zola in Perrux pred sodnim dvorom v Versailles-u, ki bi se imela pričeti dne 23. t. m., z ozirom na zakon o amnestiji, predložen v parlamentu, odloži na poznejši čas. Da bi se državni pravdnik oženil s svojim substitutom — je menda pač redka prikazen, a žensko gibanje omogočuje tudi taka presenečenja. V državi Montana v severo-ameriški uniji, je državni pravdnik Haskell oženil svojega substituta, namreč gospico Knowler, ki je baje sila ljubko dekle in prva ženska v motitanski državi, ki izvršuje odvetniško stroko. General Cronje na sv. Heleni. Pariški list »Matin« je odposlal svojega |K>ročevalca, Iz Deebirskik rudnikov. KIMBERLEY 17. (K. B.) Dr. Jameson je prevzel ravnateljstvo Deebirskih rudnikov. Vojna v južni Afriki Angleži t Ladybrandu. LONDON 17. (K. B.) >Reuterc javlja včeraj iz Maserna, da so Angleži zasedli Ladvbrand. General Rundle v Xequatlingsnecku. TABANECHU 16. (K. B.)General Rundle je zasedel Mequatlingsneck. Is taj a v deželi <*riqua. LONDON 17. (K. B.) »Reuter« javlja da bi na sv. Heleni obiskal generala Cronje i v*eraj iz Upnigtona: Tukajšnji okraj še ni ter ostal nekaj časa na otoku. Prised- docela miren. V okraju Gootdrink so ustaši bilo francoskemu novi- včeraj oropali neko skladišče. V Upnigtonu sem u tja, pa je narju naznanjeno, da se brez dovoljenja urada za kolonije v Londonu ne sme izkrcati. Vsled tega dogodka so na Francoskem ne- se bojijo napada. Izpred Mafekinga. LONDON 17. (K. B.) »Reuterc javlja voljni tem bolj, ker je Anglija za časa dru-!''! Pretorije dne 15. t. m.: Uradno poročilo zega francoskega cesarstva odstopila Franciji * bojišča poroča: Zavezne čete so v soboto ves plateau Longwood, kjer je živel in umrl Napoleon I. in je to, ne le po umevanju jutro vzele v naskoku trdnjavice okrog Ma-fekinga, a po noči od sobote na nedeljo so Francozov, marveč tudi mnogih Angležev, jih Angleži obkolili ter so Boerci izgubili, francoska zemlja ter je postopanje proti po-1 kolikor je dosedaj /nauo, 7 mrtv;h, 17 ra-ročevatcu »Matin-a« docela krivično. njenih in »eka< ujetih. Kakor je slišati so Zaroka na dvoru. Včerajšnja »Wiener Zeitungc javlja : Nadvojvodinja Marija Ima-c u lata Rajnerija, hči pok. nadvojvode Karola Salvatorja, se je s privoljenjem cesarja zaročila z vojvodo Robertem Wurtemberškim. je sprejel Grozodejski umor je izvršil nedavno mnogih dostojanstvenikov odposlance boer-neznau zločinec na 79-letni beračici Ka- 1 škili držav ter jih je zagotovljal, da jih svo-rolini Fouermeutin v Colembesu (Seinski bodoljubni narod prisrčno sprejme. Potem so leoartement*. ki ie stanovala v neki napol govorili odposlanci ter apelirali na sočutje Boerci včeraj odbili prednjo stražo južne pomožne kolone. Boersko odposlanstvo v Ameriki. NEWYORK 17. (K. B.) Mavor (župan) v mestnem domu o navzočnosti vlade druga železniška zveza s Trs'om. Proti ti rujejo Ogri. Na članke »Pester L'ovda» pa je odgovoril — «Prager Tagblatt». ki zastopa oficijelno češko nemško industrijo. Pravi: Z izvršitvijo nameravani železniške proge pridobita avstrijska industrija in posebno pa tržaški pristan prav malo. Z ozirom na zemljepisne razmere se naeiblje avstrijska industrija, ki misli na izvoz, — te je pa največ v severnih delih države — k lukani baltiškim in onim Severnega morja. Če bi se hotelo smer izvoza obrniti k Trstu, bi se morale izvesti znatne železniške spremembe in privesti k veljavi dosledno in ugodno tarifovo politiko. Najbolj industrijalni kraji v državi bodo še potem, ko se železniška zveza skrajša za cele 103 km., imeli bližje v Hamburg, nego pa v Trst. Dosedaj je središče dopravne zveze mej Hamburgom iu Trstom pri Bude-jovicah na Češkem; po izvršitvi druge železniške zveze bi sicer nastalo središče pri Benešovem, kar pomeni, da bodo okraj? najbolj industrijalni še nadalje imeli bližje v baltiške in druge severne luke, Katere so navadno še poleg izlivov velikih plovnih rek, po katerih je doprava tudi cenejši nego po železnici. Doprava n. pr. od Usti nad Labo v Hamburg je štirikrat cenejša nego od Usti nad Labo v Trst. Na jug k Trstu se na-giblje zgolj izvoz sladkorja in onih izvoznih izdelkov, ki so navezani na Indijo, Kitaj in Japonsko. Iz teh dveh glasov spoznamo mi že dovolj, zakaj gre z gradnjo druge železniške zveze s Trstom tako. Ogri so proti nji zaradi tega, ker se boje, da bo vsled nje razne povesti. Neki dan pa starke ni bilo iz kaj delajo. koče in ko SO sli gledat v kočo, našli so jo Nora prestolnica transvaalska. v veliki luži strjene krvi iu s preparanim tele- LONDON 18. (K. B.) »Times« javljajo som. Morilec ji je iztrgal ereva ter jih ovil iz Lourenzo Marqueza z due 16. t. m.: Ni mrtvi žrtvi okolu vratu, jetra pa je vrgel (»b dvoma, da -hoče Kruger, kakor govorijo v zid, da so obležale na tleh. Vsa soba je bila Pretoriji, zapustiti prestolnico. Vlado trans- krvava. O zločincu ni sledu. Neumevno je vaalsko mislijo prestaviti v Lvndenburg ter res, kako more človek tako podivjati, da poskusiti potem zadnji odpor. Državni zbor izvrši tako grozodejstvo iz zgolj bestijalne (volkaraad) da je odobril ta pretilog. Muogo zlnbe. uradnikov se pripravlja na beg. Državni tajnik Reitz se misli baje nastaniti v južni Rr?niawna nnrnrila Afriki. Vlada ni Izpolnila svoje obljube, da DrZUjdVlUft pur UUIId. hj ban6nim yavodora za pol milijona kovanega Državni zbor. denarja, katerega je zahtevala in dobila pred DUNAJ 18. (K. B.) Zborniea poslancev. ^^ meHecema/vrnilu zlato v šibicah. Minister za nauk je odgovoril na in ter pela- _ cijo posl. W e i s s k i r c h n e r j a glede do- , , , godkov na dunajskem vseučilišču. Slikal je Tr()0Vlllslanea Knolla, koliko časa bo še pač trajala ta šala, je odgovoril posl. Maštalka : Dokler češki narod ne vdobi zadoščenja za razžalitev z dne 17. oktobra 1899. O prepiranju, ki je na- Upravnemu svĆtu so podelili absolutorij. Donavsko parobrodno društvo. Občni zltor tega društva je sprejel |>o-ročilo o prometu v letu 1899. ter odobril Cikini •Iniiee »čeraj 97.90 97.85 97.60 97.65 116.— 116.05 •97.- 723 50 722.75 242.55 242.60 23.66 23.66 19.27 19.27 90.55 90. ^5 11.34 11.34 stalo vsled tega, je vladal velik nemir, vsled predloge upravnega svćta. Dividenda znaša česar je načelnik Kaftan zaključil sejo. Iz nemškega parlamenta. BEROLIN 17. (K. B.) V državnem zUiru so nadaljevali posvetovanje o »lex 8 irold. od delnice, čisti dobiček 466.091 Lex Heinze. goldinarje-. - Zlato r Eritreji. Iz Rima jioročajo, da so tjekaj dosjiele Heinze«. Zl»ornica je bila dobro okiskana. zelo ugodne vesti o zlatu, ki so ga našli v Mnogo spremembnih predlogov je bilo ulo- Eritreji. Pravijo, da seje že ustanovila au- j ženili pismenim potom. Razprava je pričela s gležko-italijanska družba, ki l»o izkoriščala poimenskim glasovanjem o predlogu Heine, j zlate rudnike. Glavnica te družbe znaša dva ( glasom katerega bi se 8 paragrafov o hudih milijona lir. nepristojnostih ne smelo rabiti proti izdelkom in posnetkom upodabljajočih umetnosti in tiska. Glasovanja se je udeležilo 290 poslancev. Predlog so odklonili z 210 glasovi proti 80. Predsednik je priobčil, da je bilo uloženih mnogo predlogov. Potem se je zbornica posvetovala o predlogu socijalnih demokratov, da je omejiti moč policije nasproti sramodejstvom. Italijanska komora razpuščena. RIM 18. (K. B.) »Agence Stefanie« Denarni trg. Na dunajskem javnem trgu se je položaj malo poslabšal ter s-> bili stavki za bančne akcepte pvve vrste 4s/16°/o' ^ Bero-linu pa je zasebni diskont padel na 45/„°/0. Druga železniška zveza s Trstom. « Pester Lloyd» je minole dni v gospodarskih svojih člankih kritikoval gosj>odarske pred-; loge avstrijske vlade. In — alfa in ornega teh razmišljanj je bilo, da bi izvedba gosjn>-darskega programa naše vlade znatno bila v javlja, da je kralj podpisal dekret o razpustu škodo ogerskemu gosjH»darđtvu ter da bi bil zbornice p«»lai»cev. Nove volitve se l>odo posebno zelo ]M>skodovau reški pristan. Ni vršile dne 3. junija, dopolnilne dne 10.junija treba posebno povdarjati, da je najvažnejša t. 1. Državni zbor se suide 16. junija. točka aetlaj v gospodarskem programu naše V svojem in v imenu v-ch sorodnikov javljati! podpisana žalostnim srcem, da je naš preljubljeni soprog, oče, brat in svak, gospod danes o poludne v Gospodu zaspal, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb bo v nedeljo, due 20 t. m. popoludne. Blagi pokojnik bodi pri|M»ročen v blag S|K>iniu iu molitev! Na G o č a h p r i Vi p a v i, dne 18. maja 1900. Ivanka Mercina. roj. Cotič, t s« »pr« i^a. Maksu Cotič, svak. J W OBUVALA! | PEPI KBAŠEVEC 4 pri certvi sv. Petra (Piazza Kosario pod ljudsko šolo) 4 priporoča svojo 4 bograto zalogo raznovrstnega obu- ^ vala za gospode, gospe in otroke ^ Poštne naroči*1 ne izvrše v tintem dnevu- M Odposiljatev je poštnine prosta. ™ Prevzema vsako delo n:i debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo uatanjčnoatjo in m točnostjo po konkurenčnih cenah. ™ Za mnogobrojne naročil se u'j udno pri- 4 poroča j Josip Stantič | ^ čevlj. mojster ^ Na Opčinah Jakob Klemene, je odhiti v Dajem 2 sobi s kuhinjo i »rez zaloga manufakturnega blaga oprave in 1 sobo z 2 posteljnina. Obrniti se j« do Mirka Perliavea v Vipavi. 1 '«>dj»rl novo podružnico svoje trgovine z jestvinami in sicer v ulici FarnetO št. 8. V za h »tri imam vsakovrstne moke, riž, >l;iosli, kakor:* at Vnprejema uplačila na tekoči račun ter jih brestuje: Vrednostne papirje: . 3» 3*/; po .>l r - - » o •>3 0 ~ - <4 O - 3 • proti 5 dnevni odpovedi 12 4 mesečni . 8 1 letni Napoleone: proti dnevni odpovedi - 4 O 3 meneči! i rt Tako obrestovarre pičeni o uplačilih velja od 25 oziroma 2. avgusta naprej. b) Za giro-conto daje 2* 4°/. do vsakega zneska; izplačuje *e do 2U.OOO gld. a che«]ue; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c i Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje couto - correntiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu. menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. - d) Izdaja vreduiee neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e» Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. Proti kašlju, iPlobolii. hripavosti, upaflaiiju glasu, katarn itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih. učiteljih itd. Dobivajo se v škatljieah v Preudiiiijeri lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena piemirno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Zaloga likerjev v sodčfh in buteljkah. Pai*liailP lal/nh ulica Acqaedotto 8 roi iidULf jdiiuu Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Krčme. PirjU I u on llliea ^t. ,ru*' črna I II III I v<111 jn vjna jn pjv0 prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne. Lozić Jurij Androna S. Lorenzo i za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litrov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo. nitij in Kože ter dežniz Kov. VELIK IZBOR narodnih in avstrijski!) zastav, transparentov z avstrijskim orlom po najnižjih cenah. Kolesarje, tnodnin Pf|ffinilik Fran predmetov, roKovic H'1 UIUOIMU I I dll ima gostilno v ulici Ireneo št. 2., toči istrsko, dalmatinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. RaHuI* Pfttftl* ubca Riborgo št. 25. Velika ■ I vlUl zaloga iu delavnica vsako- vrstnega obuvala po naroČbi. Pomladansko zdravlijene. I /.DEAVT.JEUJE KRVI Čaj Tisočerni cvet4- (Millcliori), Cisti kri ter je izvrsmo proti onim slučajem, će peče v želodcu, kakor proti slabemu pre-bavijanju in hemoroidanr — Jeden omoc za J ozdravljen e staue nO nvč. ter se dobiva v j odlikovani lekarni j PRAIMAfiER „Ai dUfi Mori.v TRSTU, elifc trg. j Tndi za 55 nvč. v markah dot»ošlje se frauko. | Na zahtevanje pošiljajo se uzorci vseh vrst z dotičnimi cenami, poštnine prosto ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcan^on št. I — TRST /,:iW:i polililva za jedilnice, spalnice iu sprejeli uice. žimiiic in peresnie, osrledal iu železnih blatrajn. po cenah, da se ni bati konkurence. , , . , J --j svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema. Pekarne in sladčidarne. HQ1JLJ I Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Corso) . OIID16I filijalka ulica Riborgo 14. ima veliko pekarno in sladčičarao. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, koufetov, raznovrstnih sladčič I v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih li-■ kerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan več-j krat pečen tin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. Jak. Perhauc Ulica Stadion št. 20, pekarna in sladčičarna, Dr. Rosa Balsam -IJ Praško domače zdravilo iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi I* je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po posti 20 nvč. več. Ivarilo! T si deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po« ložeuo varstveno znamko. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in ltiadi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S: Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalaptelja „pri črnem orln Praga, Malastran, Ogel ^ponierjeve Ulice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: C. Luciani, E. Leitenburg. P. Prendini, S. Serravallo, A. Suttina. C. Zanetti, A. Praxmarer. j ^ tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Ivan Pahor ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema i naročbe za vsakovrstno fino pecivo za bližajoče se praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenji : trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna. li^—ii—m..............ii iiBinii mini...... Kavarne. v Afitnn Snrli prip°roča sv°)1 kavarn- milUII II »Commercio* in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo venski in mnogo drugih časnikov. Trgovci. Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturaega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Fran Hitty Novak Mihalj Car! Greinitz Jfeffeit Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbarstvo traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopeiji in stranišč peči in štedilna ognjišča tuhinjsko, namizno in lišno opravo, železne meble in pred ognjeni varne blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. trgovec, ulica Sv. Cate-rina štev. 9, priporoča : svojo zalogo kolonijalnega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju. Oglje iu drva. Muha losin v ulici del Torro štev*12 p:iporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Mlin na par. Valentin Skočir r^^ofpt kjer melje vsakovrstne turščene moke Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči. Pohištvo. Prva slovenska loga zazn o vrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence. Za mno obrojne naročbe se toplo priporoča svojim roiakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim.u Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.) *e n n n n n Samo 1 krono za 3 srečkanja. I Jutri srečkanje Vsaka srečka zamore 3 krat zadeti. H dobitek L ▼ denarju z 20% odbitkom. Srečke „Invalidendank po 1 krono I. srečkanje: 19. maja 1900. II. srečkanje: 7. julija 1900. III. srečkanje: 10. novem. 1900. priporočajo: Josip Bolaffio, Aleksander Levi, Mandl & Do., Mercurio Trie-stino, Ign. Neumann, Henrik Schifmann. Šivilja. Slovenska šivilja goc: spem in gospicam. Točna postrežba. Nizke cene. Ulica Commerciale 12. II. nadstr. V Gdrici. C. ir. privilloraiii froji Civilni in vojaški krojač. vsakemu toj razumljivi Krojiti Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 221, n ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek„ dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi. Voščene sveee. svečar v Gorici ulica Sv. Antona št. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelne^a voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu. J. Kopač Voščilo (biks) in usnje. Glavno zalogo I^TIŽZZ tvorniško zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljajje ima Ivan Drufovka v Gorici na Travniku štev. 5. Podružnica v Sežani in Komnu. Naročbe se točno izvršč.