P« polti prejeman: za
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — „ Oetrt, , meeec , 2,20,
V upravnlitvu prejemat:
za
celo leto naprej 20 K — h
pol leta „ 10 , — , ietrt » * 6» ~-
mesec , 1 „ 70 „
ZajioSiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naroinlno in Inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vrafiajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredniitvo je v Semenskih ulicah št. 2,1., 17.
li b>]a vsak dan,izvzemli nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 117.
V Ljubljani, v soboto 24. maja 1902.
Letnik XXX.
Slovanski parlament.
To ime sta dala shodu slovanskih časnikarjev gg. župan Hribar in dr. Triller. Seveda je to le prispodoba, recimo metafora ali hiperbola, a precej resnice je v tem oziru.
Ker je dr. Tavčar kot svojo glavno nalogo imenoval javno ta smoter, da bi se v Avstriji naredila velika slovanska liberalna stranka z istim programom, kakor ga zastopa pri nas on, bodi nam dovoljeno, da po izkušnjah zadnjega shoda osvetlimo to misel.
Liberalna stranka v tem smislu, kakor obstoji v Ljubljani zdaj s politično zvezo z Nemci, je po naših mislih v Avstriji sploh nemogoča. Saj smo videli v Ljubljani zastopnike vseh slovanskih struj. Od naj-odločnejših, recimo »klerikalcev", do najjez-noritejših njihovih nasprotnikov smo videli zastopane vse vrste svetovnih naziranj. A povsod smo videli, da imajo slovanske stranke nekaj pozitivnega. Vsaj nekaj obče koristnega, kar hočejo doseči, imajo povsod v programu. S čisto negativnim programom, kakor ga zastopa pri nas liberalizem s svojim neumnim in edinim načelom: Boj proti klerikalizmu! — se ne bi zadovoljila nobena slovanska stranka. Če vzamemo najhujšega med našimi gosti, gosp. Vaclava Klofača, vidimo, da imajo njegove demokratične ideje čisto zdravo in koristno jedro. Sicer je on tudi pristaš »slovanskega: Proč od Rima!" a v prvi vrsti ima vendar pozitivno idejo: Združenje in organizacija ljudstva v samoobrambo. To je pozitivna, koristna ideja, na podlagi katere je sodelovanje mogoče.
Med 160 časnikarji, ki so prišli danes teden v Ljubljano, morda dva nista bila čisto enih misli. Vendar je družila vse ideja s 1 o-vanske vzajemnosti in resna volja, ljudstvu pomagati, če si tudi v sredstvih, ki vodijo v ta namen, niso bili vsi edini. Ta ideja ima zdravo etično podlago, in kdor je opazoval govore in razprave, je videl, da so se tega tudi zavedali vsi zastopniki slovanskega časopisja.
Na vsem shodu ni padla niti ena beseda, ki bi bila žaljiva za naše versko prepričanje. Tu se je pokazalo, kako malo imajo pač pravice liberalci, napadati katoliško cerkev kot slovanstvu škodljivo. Ako bi cerkev kot taka bila res nasprotna ljudskim in narodnim težnjam, bi se bil vendar kdo oglasil in bi bil to povedal. Saj smo imeli na shodu tudi pravoslavne in menda tudi luterane, a vendar, ko se je tri dni govorilo o sovražnikih slovan-stva, ni niti eden omenil verstva ali katoli-čanstva ali celo duhovništva.
Ravno nasprotno: vsi Poljaki so sklenili, da se osebno poklonijo ljubljanskemu knezoškofu kot predstavitelju cerkvene avtoritete, in kateri niso mogli priti do njega — bila je birma tisti dan dopoldne in popoldne — so oddali vsaj svoje vizitke.
Sploh nam je pokazal pogled na ta shod, da slovanska žurnalistika sploh ne bo padla v svoji večini nikdar na tisto nizko stališče, katero zagovarja „Slov. Narod". Dr. Tavčar je bil pri tej priložnosti zopet enkrat čisto — sam. Toliko se je trudil v državnem zboru — a zdaj je lahko videl, da so njegove besede bile govorjene — v zrak.
Ta shod je pa dobro vplival tudi na druge Slovane. Opazovali smo zlasti Poljake in Ruse. Oboji so se v izredno obilnem številu udeležili zborovanja. Nastopili so si od začetka sovražno. A čimdalje so bili skupaj, tem bolj so se bližali, in pri slovesu v Postojni je že Rus nazdravljal Poljaku. Tako so ginila nasprotja pri medsebojnem obče-čevanju, in Slovenci so želi od obeh strani zahvalo, da so približali in združili nasprotne si brate.
Mi smo s shodom zadovoljni, in zadovoljni so bili ž njim naši gostje. Dal Bog blagoslova njegovim sklepom!
Naše železnice.
(Govor gosp. drž. poslanca Pogačnika v 138 seji drž. zbora dne 14. maja 1902.)
Visoka zbornica ! Po stvarnih in temeljitih govorih nekaterih gospodov predgo-vornikov mislim, da sem oproščen naloge,
govoriti o splošni prometni politiki in tarifnih cenah državnih železnic, in zato se hočem, da se debata skrajša, omejiti Ie na razgovor o krajevnih željah in pritožbah. Predno pa preidem na to, bodi mi dovoljeno, da izrečem svoje obžalovanje, da ni bilo mogoče v letošnjem poročilu železniškega ministrstva vsprejeti takozvane plačne petine v mirovinski izračun za vse uslužbence državnih železnic.
Ce so zasebne železnice, da celo južna železnica, začele s tem, in če so se tudi uslužbenci državnih železnic izjavili, da hočejo za mirovinsko petino prispevati z visokim odstotkom, potem je po mojih mislih tem lažje to izvesti tudi pri državnih železnicah. Ne Bamo v interesu uslužbencev, ampak tudi službe same se mora hitra izvršitev te peticije na podlagi načrta, katerega je izdelal odsek mirovin-skega zaklada, priporočati kar najtopleje, da ne bo treba zlasti uslužbencem nižjih plačilnih razredov v starosti zaradi majhne mi-rovnine in velike rodbine iskati postranskih zaslužkov.
Preidem k razgovoru o krajevnih željah >n pritožbah.
Vsakdo ima priložnost, da se prepriča, kako mačevsko se ravna ravno s kranjsko progo prejšnje Rudolfove železnice, ki se zdaj imenuje tudi državna. Ako stopimo v Trbižu iz modernih, napredku odgovarjajočih voz vlakov glavne črte, zdi se in se mora zdeti čudno vsakemu potniku, ko vidi za odhod pripravljen vlak, ki obstoji iz starinskih, od drugih prog izločenih, predelanih ali razpadu se bližajočih voz, izmed katerih ima vsak drugačno obliko in zunajnost in v katere se je treba vsesti z nekako bojaznijo, da se pripelje v deželno stolno mesto Kranjske.
Da dokažem, kako se ravna z onimi progami, ki se stekajo na Kranjsko, v primeri z drugimi črtami c. kr. državnih železnic, v to naj služi primerjanje razmer, kakoršne so obstajale pred približno 25 leti, — ko je obstajala proga Ljubljana-Trbiž Se pod privatno upravo kot cesarjevič Rudol-
fova železnica — z današnjimi razmeram' pod upravo a kr. državnih železnic.
Proga Ljubljana-Trbiž.
Pred 25 leti je bil promet na črti Ljubljana-Trbiž zaradi slabe trgovine na glavni progi jako neznaten. Vozili so takrat štirje osebni vlaki v obeh smereh in dva tovorna vlaka, in ta dva niti redno. Vkljub temu pa se je pokazalo, da bo za tak neznaten promet sezidane postaje in kolodvorske stavbe premajhne, in če je promet nekoliko naraste], so nastale največje zadrege.
Kurilnici v Ljubljani je bilo v onem času na razpolago 8 do 10 strojev, vendar pa je obstajala dalj časa kot samostojna delavnica in je imela calo svoje lastno skladišče z upraviteljem na čelu.
Primerjajmo z onimi skromnimi razmerami današnji promet!
Postaja Ljubljana, državna železnica, mora poprečno na dan odposlati 65 vlakov; ljubljanska kurilnica razpolaga, ker sta se ji med tem še pridružili kamniška in dolenjska železnica, s 45 lokomotivami. Železniški obratni urad ljubljanski ima osobja okoli 250 ljudi, ljubljanska kurilnica pa še več.
Pri tem primerjanju hočem dolenjsko in kamniško železnico izpustiti in se samo pečati s črto Ljubljana-Trbiž. Le-ta spada gotovo med najbolje dobičkanosne državne železnice in se odlikuje tako po osebnem kakor po tovornem prometu. K prejšnjemu primerjanju naj navedem še razmere postaje Podnart na Gorenjskem, katere poznam po lastni izkušenosti.
Za časa Rudolfove železnice je odpošiljala ta postaja povprečno na dan 6 do 8 vlakov, danes pa je rezervna postaja za stroje in odpošlje na dan vštevši strojne vlake povprečno 30 do 35 vlakov.
Promet se je tukaj kakor tudi na drugih postajah potrojil. Enake razmere se nahajajo na vseh postajah proge Ljubljana-Trbiž. Pričakovali bi torej, da so se z ozirom na šestkrat večji promet v primeri z onim Rudolfove železnice primerno povečala postajna poslopja in Btavbe, in da se je osobje pomnožilo vsaj za polovico, vendar
LISTEK.
Iz spominov starega škornja.
Navadno pričenjajo pisci take spomine takole:
Nikari ne pričakujte, da bodejo tile spomini iz mojega mirnega, neopaženega življenja tako znameniti in zanimivi, kakor Goethejeva »Wahrheit und Dichtung«, ali kakor memoire Chateaubriandove ali Gon-courtove. Taki ne bodejo! Prvič zato ne, ker je moje življenje teklo, kakor sem uže povedal, povse mirno, drugič pa zato ne, ker mi manjka kakor tiste nedosežne moči besede, katera diči omenjena dela, tako tiste malicijoznosti, katera dela zanimive Gon-courtove memoire.
Toda jaz ne bodem pričenjal tako. Tak začetek bi sicer kazal mojo veliko naobra-ženost, katera bravcu imponuje, ter neko blagodejno ponižnost, ki pisca takoj omili čitatelju. Jaz, stari škorenj, naj bi komu imponoval! Jaz naj bi se komu omilil! Kdo se zmeni dandanes za me ?! Tako torej ne bodem pričenjal.
Tudi takole bi lahko pričenjal svoje spomine:
Dandanes piše vse spomine. Razun samega satana, kateri je po "VVilhelmu Hauffu priobčil odlomke svojih memoir, pišejo veliki in majhni možje, stare in celo mlade ženske svoje spomine. Čitali smo spomine starega cilindra, starega fraka, in celo v mislih obstali dežnik nam je v nemškem jeziku pripovedoval svoje spomine. Ko se vse spominja, pa naj bi se jaz, stari škorenj ne spominjal svojih veselih in žalostnih dni?!
Ali tudi tako nečem pričeti. Jaz, ki sem svoje dni s svojo slavo polnil velik del Slo-vanstva in nameraval imponovati tudi Nemcem, vender ne bodem samega sebe stavil v ono vrsto s starim cilindrom, navadnim Irakom ali banalnim dežnikom! Moja slava je bila nekdaj velika, in ako se spominjam tiste srečne dobe danes, mi zalijejo bridke solze oči.
Bilo je v Postojni pred kakimi dvemi leti, ko sem zagledal luč sveta. Sprejeli so me z nepopisno radostjo, od mene so pričakovali rešitve. Moja slava je bila že takrat tako velika, da so nekateri mislili, da bo presegla slavo svetovno znane posto-jinske j"ame. Dobro sem bil narejen, trdno, na kveder. Naredil me je najboljši črevljar naše dobe — liberalizem. Eden njegovih največjih škornov sem bil. Zato so pa tudi črevljarjevi pristaši strmeli, kakor še nikdar
in občudovali so me, kot svetovno čudo. Časopisi so takrat polnili svoje predale z razpravami o meni, jaz pa sem se veselil svojega mladega življenja v neizkaljeni sreči. Na Dunaj so me hoteli vzeti sabo, me tam kazati ministrom, in mislili so, da bodejo ministri iz samega strahu pred menoj kar v nezavest padali. To so bili časi! Domišljal sem si, kaj vem kaj. V duhu sem si skušal predočiti tiste liberalne može, ki so imeli iti z menoj na Dunaj, nihče še takrat ni vedel, katere bodejo izbrali liberalci za ta poBel. Kakšni bodejo? Kako bodejo pokazali mene ministrom? Mi me bode eden obul in šel prvi pred drugimi nad ministre, kot v znani basni o sedmih Švabih: »Jo kele, geh' du voran, du hast den grossen Stiefel an!« Ali me bodejo morda v lepem zavoju, zavitega v rožnat papir, pokazali ministrom? Kaj pa potlej, kadar bodejo ministri v nezavesti? O, takrat bode liberalizem gospodar. On bode oblekel ministerske frake, ki so tako lepo z zlatimi peresi ozalj-šani čez in čez, nadel si bode ministerski klobuk, vzel pod pazduho ministerski port-felj in gospodoval. Takrat tudi mene, pro« vzročitelja slave in zmage, ne bodejo pozabili. Venčali me bodejo in imeli visoko v časteh, prav, kakor poje Lenau: »Und solit' ich nach dem hellen Ruhme — Mich manch-
mal auch am Wege biicken, — So will ich mit der schonen Blume — Nur, Freun-din, dir den Busen schmiicken !« To bi bilo krasno! In klerikalizmu bi povsodi pri naB odklenkalo. Povsodi bi zmagoval škorenj. Škorenj bi bil v državi, škorenj v deželi, škorenj v občini, škorenj v uradu, škorenj v šoli, škorenj v časopisju, škorenj bi bil povsodi zmagovit, klerikalizem pa bi povsodi padel in podlegel. Radoval sem se neizmerno ob teh nadah, in z mano so se ra-dovali neizmerno vsi pravi, prepričani Skor-narji, ali recimo pristaši škornja. In šel je takrat liberalizem v boj v znamenju škornja.
Uže v tem boju pa Bem na svojo žalost videl, da sicer med ljudstvom nimam dosti privržencev.
Ali prišel je čas, ko bi me bili morali kazati na Dunaju. Ali bilo je Celje, bil je tudi dispozicijski zaklad in bile so mitnice, ali škornja, sivanega na kveder, ni bilo. Liberalizem, ki je v Postojni obljubljal,', kazati na Dunaju škorenj, je ta škorenj snedel. Da bi mu le ne obstal v želodcu, kajti sedaj vidim, da je na liberalizmu vse za nič, tudi želodec.
Toliko sem do sedaj doživel in sedaj pa me je za vselej konec.
Liberalni, na kveder šivani škorenj.
ae to ni zgodilo. V Ljubljani se je sicer zavoljo otvoritve dolenjske in kamniške železnice pomnožilo število tirov, toda tako nezadostno, da se dogajajo zadnje čase nesreče, in ravnateljstvo državne železnice v Beljaku plačuje odškodnino za nezgode ne samo svojim lastnim uslužbencem, ampak tudi zasebnikom rajši, kakor da bi primerno povečalo naprave pri kolodvoru in pri tiru. Postajno poslopje pa se nahaja v ravno tistem stanu, kakor pred 30 leti, le da je zavoljo tega, ker se ne popravlja, za 50 odstotkov postalo razpadljivejše kakor je bilo 1. 1870, ko je bilo sezidano.
Driavni kolodvor ljubljanski.
Državni kolodvor ljubljanski je prava sramota za deželno glavno mesto, broječe skoro 40 000 prebivalcev. Ondotne, v vsakem oziru nedostatne naprave se odtezajo vsakemu popisu. Čakalnice 1. razreda sploh ni; čakalnici 2. in 3. razreda pa imata skupaj komaj 100 kvadr. metrov površja.
Urejeni sta nekako podobno celicam v kaznilnicah. Stotine potnikov morajo eventualno na dežju ali Bolncu čakati vlakov pod milim nebom, ker ni napravljene nobene verande.
Te nedostatnosti se zlasti kažejo pri kamniški železnici. Večletne peticije prebivalcev kamniškega okrajnega glavarstva niso izdale nič in niso imele vspeha, da bi vlaki vendar prihajali z državnega kolodvora na južni kolodvor, ker bi morala uprava državne železnice zaradi zloglasne pogodbe, katero ima z južno železnico, plačati za tako manipulacijo previsoko odškodnino.
Pričakovali bi, da uprava drž. železnice potnikom, ki morajo konečno svojo vožnjo tudi plačati, vsaj olajša čakanje vlakov na drž. kolodvoru. Toda le ti morajo, kakor sem omenil že prej, vsled pomanjkanja verande stati zunaj na dežju in na solncu.
Od otvoritve, torej od 1. 1870. se ni storilo za postajo nič, razun da se je kupilo za 120.000 kron sosednje posestvo, katero se je dosedaj rabilo kot majhno skladišče soli.
Na drugem velikem delu pa se peča beljaško ravnateljstvo s kmetijstvom, sicer ne v lsstni režiji, ampak tako, da prodaja travo vsako leto onemu, ki največ ponudi.
Tudi s skladišči, katera spadajo zraven, se ne godi veliko drugače. Dan na dan se kaže tudi tukaj, da so prostori premajhni. Prostor pa, ki bi služil za zavetje vlakovemu osobju, delavcem in pripomočnemu osobju, tak prostor se sploh ne nahaja.
Ako si hoče delavec po trdem delu za nekaj časa odpočiti, mora to storiti zunaj ali v čakalnici, posebnih prostorov za te uboge ljudi ni.
Ob dovozni ceBti — ki je zelo slabo razsvetljena in se vzdržuje jako borno — od postajnega poslopja do mesta, je opažati skoro vsak dan izloženo blago, živino i. t. d., kar pač ne nudi občinstvu posebno lepega prizora.
Pisalni in čakalni prostori, v katerih se oddaja blago, so nezadostni in napravljeni tako nepraktično, da izgubijo stranke mnogo časa pri odpošiljatvah in vsprejemu blaga.
V vseh prostorih bi bilo tudi glede razsvetljave marsikaj želeti.
Včeraj je Nj. ekscelenca zlasti povdarjal, da je glede razsvetljave izdal jako stroge odloke posameznim ravnateljstvom drž. železnic. V Ljubljani je elektrika napeljana komaj dva ali tri metre od skladišča, in vendar se vodstvo drž. železnice v Beljaku še do danes ni odločilo, da bi v svojih prostorih upeljalo električno razsvetljavo, dasiravno je ista na nekaterih manjših postajah tega di-rekcijskega okraja že davno upeljana n. pr. v Kočevju, Feldkirchen, Waidhofen ob reki Ybs.
Za stanovanja okoli 600 glav broječega osobja pri postaji in kurilnici ni preskrbljeno prav nič. Ker je v Ljubljani veliko in noto-rično pomanjkanje Btanovanj, morajo ti ljudje stanovati v zelo oddaljenih predkrajih.
Pri tej stvari hočem porabiti priliko, da opomnim visoko železniško ministerstvo in Nj. ekscelenco gospoda ministra na s t a v • binsko društvo, ki obstoja v Ljubljani in že nekaj let blagonosno deluje na način, da proti majhnim, četrtletnim ali mesečnim odplačilom, katera niso višja nego stanarina dotičnega uradnika ali uslužbenca, postavlja manjše ali večje delavske hišice.
Prosim torej Nj. ekscelenco, da naj izkazuje temu društvu v polni meri svojo
dobrohotnost, ker stoje, kakor sem zvedel, v zadnjem času železničarji s tem društvom v zvezi in je le-to pri volji, da jim napravi pod najugodnejšimi pogoji stanovanja.
Nič boljše ni s postajnimi poslopji na vseh drugih krajih gorenjske črte; nezadostna so popolnoma.
Oskrbovanje osobja je jako žalostno.
Vozovje za Kranjsko ne odgovarja prometu, in zlasti po letu se čuti prav živo pomanjkanje osebnih voz. Poleg tega se pri-klapljajo osebnim vlakom vozovi, ki so strašno zanemarjeni in bi se bili morali že davno popraviti in prenoviti. Vsled povečanja delavnice v Knittelfeldu, s čimer se odvaja popravljanje vozov iz Ljubljane, naj bi se osobje tukajšnje kurilnice in delavnice — kakor se sliši — zmanjšalo in tozadevna dela se znižala na najmanjšo stopinjo; to bi oškodovalo Ljubljano, ki že leta in leta zastonj pričakuje, da se bode delavnica razširila Akoravno se je sicer obljubilo, da se z otvoritvijo železnica čez Ture napravi delavnioa v Ljubljani, bodo vendar do takrat prešla ž j leta, med tem se pa vendar-le delavnica zmanjša.
Beljaško ravnateljstvo.
Glavna krivda zaradi vseh teh žalostnih razmer ne zadene morda toliko znani hranilni sistem gospoda železniškega miniBtra, ampak borna naklonjenost — da ne rabim hujšega izraza — beljaškega ravnateljstva drž. železnice. Dasi ne morem načelnika tega ravnateljstva oprostiti vsake krivde, moram vendar glavno krivdo zanemarjanja kranjskih prog, bodisi glede osobja, bodisi glede stavb in drugih naprav, pripisovati nekaterim podrejenim referentom in subreferentom, kateri, kakor se zdi, obvladujejo gospoda dvornega svetnika. Dozdeva se, da se d& beljaška direkcija glede kranjskih prog voditi ne po prometno-tehniških, ampak politiških motivih. Ako ravnateljstvo c. kr. drž. železnice, ba-hajoč se s svojim nacionalnim mišljenjem in ne pomneč, da vodi najbolj dobičkonosni del njenih prog po slovenskih tleh, misli, da je poklicano b sistematičnim zapostavljanjem in nevzprejemanjem pečati se z nemško nacionalno propagando .v dež ali, katere 95% prebivalstva je slovenskega, moramo tukaj izjaviti, da nočemo več mirno gledati takega počenjanja.
Državna železnica je državni institut, kateri se nima pečati ne z narodno ne z drugo politiko, ampak mora skrbeti le za splošni promet ter z vsakomur postopati z enako blagohotnostjo. Ali je pa to kaj druzega kakor strankarska politika, ako se prošnje občin za odpravo prometnih nedo-statkov, torej prošnje popolnoma stvarne vsebine, ako se prošnje strokovnih in športnih društev za male subvencije kratko malo odbijajo samo zaradi tega, ker so s Kranjskega ; ako beljaško ravnateljstvo sistematično odklanja slovenske tvrdke in mora blago nabavljati si od daleč, čeprav s stroški, dasiravno niso majhni; ako slovenskih abi-turientov le zaradi tega ne vsprejemajo pri državni železnici, ker imajo slučajno v nemščini samo „zadostno" v zrelostnem spričevalu; ako se prošnje za vsprejem ne rešijo po cele mesece?
Tukaj v ministrstvu so nas potolažili, da se bodo pri zgradbi druge železniške zveze s Trstom zadostno vsprejemali mladi, slovenščine zmožni ljudje in dobili zaslužka; toda država je velika in Beljak daleč. Pred nedavnim časom mi je tožil mlad mož, ki je dovršil šest gimnazijskih razredov in ki je prost vojaščine, da so mu prošnjo za pod-uradnika odbili brez vsake utemeljitve.
Njegova ekscelenca je včeraj izjavil, da politično mišljenje uslužbencev državnih železnic ni podvržena nikaki kontroli uprave. Verjamem mu te besede, verjamem tudi, da se to v ministrstvu izvršuje; toda pri nas so razmere drugačne, pri nas se sodi osobje po mišljenju. Vsled tega se lahko opaža dan za dnem, kako beljaško ravnateljstvo vsiljuje v deželo ne samo uradnike in poduradnike, ampak tudi delavce, ki niso nič ali le malo zmožni domačega jezika.
Ali je to kakšna blagohotnost, čc sluge in uslužbence, ki se obrnejo s kako prošnjo v Beljak, zavračajo z besedami: Vi ste tudi iz tistega ljubljanskega kota, za vas ne moremo storiti ničesar?
Da, če je prišlo tako daleč, da so nekemu aspirantu, — kakor se mi je pove-
dalo, — ki se je drznil na hodniku beljaškega ravnateljstva govoriti slovensko, odpovedali takoj službo, tedaj pač ne vem, naj se li bolj čudimo velikemu uplivu, katerega ima neki uradnik direkcijskega oddelka štv. 5. na gospoda železniškega ravnatelja, ali pa potrpežljivosti, s katero mirno gledamo počenjanje nekih gospodov.
Proga Ljubljana-Trbiž ni samo, kakor sem že omenil, najbolj dobičkanosna v celem direkcijskem okraju, ampak kot gorska železnica vsled prometno službenih ozirov jako težka; poleg tega prihaja vsako leto na tisoče tujcev ob poletnem času v to okolico, in vkljub temu je dotacija posameznim postajam tako borna.
Na kratki progi Rateče-Vižmarje, ki je komaj 80 kilometrov dolga, opravlja nič več nego enajst slabo plačanih postajnih paznikov vnanjo prometno službo; predpisi sicer res govore, da se smejo na stranskih progah porabljati postajni pazniki za vnanjo prometno službo. Kako strogo se drži beljaško ravnateljstvo v tem slučaju besedila! Kako malo strogo pa na stranskih progah, ki ne drže po slovenskih pokrajinah in nimajo niti polovico tega pomena in ne donašajo niti del tega dobička! Ako se hoče pri beljaškem ravnateljstvu sploh kaj doseči, tedaj se nahaja samo eno sredstvo, in to je kak nem-ško-nacionalni časopis. Navesti vam hočem samo en slučaj. Na postaji Podnart vozijo že več let vlaki skoro 300 metrov naprej od postajnega poslopja do vodnega samo-težnika.
Pritožbe domačinov v naših listih in v knjigi za pritožbe niso izdale nič. Prejšnje leto pa je izstopil nekoč na tej postaji nek Nemec in ta je vedel, kako se pride belja-ški direkciji do živega. Dne 28. decembra 1901, v 107. številki »Grazer Tagblatt", v prilogi „Deutsche Stimmen aus Krain, je izšel članek, ki opisuje občinstvu nekatere nedostatnosti postaje Podnart.
Po preteku 24 ur je bil že na licu mesta višji uradnik beljaškega ravnateljstva ter takoj odredil, da se one nedostatnosti odpravijo. Strojevodje ljubljanske kurilnice pa so pripovedali, da so dobili strašen ukaz od ravnateljstva, da ne smejo niti za palec peljati naprej od vsprejemnega poslopja. Vse naše pritožbe so bile zastonj, prva pritožba v „Deutsche Stimmen" je pa spravila ravnateljstvo takoj po koncu. In takih slučajev je več. Navesti sem hotel to samo kot dokaz, da prometni oziri pri nas ne igrajo ni-kake uloge, ampak samo nacionalni.
Državni zbor.
Dunaj, 23. maja.
Danes se je seja pričela ob 11. uri. Ko je ministerski predsednik prečital odgovore na razne interpelacije, zahteva dr. Derschatta, naj se o tretjem branju proračuna glasuje po imenih. Vladi to ni bilo všeč, ker mnogi poslanci bi bili morda glasovali za proračun, tako pa so se odstranili. Proračun je bil v tretjem branju dovoljen s 154 glasovi proti 114. Od 425 poslancev je bilo torej navzočih le 268.
Zadnja poglavja državnega proračuna so:
Najvišji računski dvor, za kateri se proračunava 460.800 K izdatkov; za pokojnine državnih uradnikov je treba letos 60,276.080 K, prispevki državnih uradnikov pa znašajo 2,974.834 kron, torej je treba v pokritje 57,301246 K.
Državne podpore in dotacije znašajo 16,618.110 K, in sicer Niže-avstriji 100000, Bukovini 441.810, dunajski občini 364.000 K, avstrijski Lloyd dobi letos 8,120 000 K, jugoseverna nemška železnica 2 098.000, avstro-ogrska drž. železnična družba 1,454'000 K, razne lokalne železnice 3,040.300 K.
Driavni dolgovi.
Skupni državni dolg znaša 5.443,542.774 kron 97 v. Obresti od tega skupnega dolga znašajo za letos 224,008.622.
Ker Ogri plačajo 60,321.061 K, ostane na obrestih za Avstrijo 163,687.561 kron. Amortizacija teh dolgov znaša za letos 25,792.350 K. Ogri plačajo le 300.00 0 K, na Avstrijo pade 25,492.350 kron.
Poleg tega pa ima Avstrija sama od 1. 1867 žo 3.376,419.400 K dolga. Obresti od tega dolga znašajo 152 639.705 K, amortizacija 12,093 912 K.
Torej potrebuje letos Avstrija brez Ogrske samo za državne dolgove, ako prištejemo še 1304 045 kron za upravo državnega dolga, skupaj 355,217.573 K.
Nagodba b Ogrsko.
Danes je poljski demokrat dr. B r e i t e r vložil in utemeljeval svoj nujni predlog, s katerim vlado poživlja, naj pojasni obravnave z ogrsko vlado glede nagodbe.
Min. predsednik dr. pl. K o e r b e r je takoj odgovoril, da ni umestno tik pred odločitvijo dati natančneja pojasnila. Vlada hoče vzdržati gospodarsko skupnost z Ogrsko. Tega stališča vlada ne zapusti, ako ni prisiljena.
Schonerer kriči: Parlament in vlada sta dogovorjena.
Dr. L u e g e r svari Schonererja, naj ne kriči.
Schonerer: Kršč. socialci so naj-izprijenejša stranka v zbornici.
L u e g e r : Pišite brošure.
Schonerer: Vlada naj nam stvarno odgovori!
Mej velikim krikom dr. pl. Korber prosi zbornico, naj Breiterjev predlog odkloni.
Dr. G r o s s v imenu nemške liberalne stranke izjavi, da glasujejo proti predlogu, ker vlada v tem trenotju ne sme razgrniti kart. (Klic: Ali ste kibici?)
Dr. P a c a k v imenu češkega kluba izjavi: Dokler vlada ne d& zadoščenja češkemu narodu za razveljavljeni jezikovni naredbi, tako dolgo bodo češki poslanci v opoziciji proti vladi. Pustili so, da se je rešil državni proračun, kakor so obljubili. Sedaj imajo zopet proste roke, in bodo onemogočili vsako predlogo, na katero vlada važnost polaga. To je v prvi vrsti davek od voznih listkov in pa nagodba z Ogrsko. Dr. Pacak je posredno zapretil z obstrukcijo.
Zbornica je Breiterjev predlog odklonila. Prihodnja seja bode šele danes teden, dne 30. maja, ker se drugi teden snideta delegaciji.
Na dnevnem redu so: 1. Inženir-ski naslov, o katerem je že danes končana glavna razprava; 2. terminska kupčija; 3. davek od v o ž n j i h listkov; 4. delavska stanovanja.
Mir v Južni Afriki — zagotovljen?
Po 32mesečnem vojevanju se vojska v Južni Afriki vendar le konča, če se uresničijo najnovejša poročila.
Dunajski list »Wien. AUg. Zeitg.« namreč trdi, kakor pravi, iz izborno poučenega diplomatiškega vira, da je mir v Južni Afriki zagotovljen še pred kronanjem angleškega kralja. Buriso po tem viru pritrdili dvema glavnima zahtevama angleške vlade, namreč neodvisnost in odredbe glede oboroženja Burov. Glede ostalih prepornih točk se doseže sporazumljenje v najkrajšem času. Vojsko se more že sedaj smatrati za končano, četudi bo še nekaj dni trajalo, da se podpiše mirovna pogodba.
Tako javlja imenovani list. Vsekako je londonska vlada res morala dobiti kako važno poročilo, ker se je včeraj nenadno sešel ministerski svet, čegar načelnik je v nepretrganem dogovoru s Kitchenerjem in Milnerjem. Tudi »Daily Chronicle" javlja iz zanesljivega vira, da so imeli dogovori mej burskimi delegati in lord Kitohenerjem ter Milnerjem popolni vspeh in da je mir zagotovljen, ker so Buri sprejeli angleške pogoje.
Ta vest je v tej obliki vsaj precej neverjetna, kajti v prvi vrsti je neumljivo, kak bi bil angleški predlog glede neodvisnosti, ko vendar doslej Angleži niso hoteli o njej nič slišati, konečno je pa tudi precej drzna trditev,' da so Buri pritrdili vsem angleškim pogojem, če je torej mir res zagotovljen, so morali poleg Burov očividno popustiti tudi Angleži, Res je sicer, da sta gotovo utrujena že oba
Priloga 117. štev. »Slovenca" dn6 24=. maja 1902.
dela, Angleži morda še bolj kot Buri, in da je poslednjim jelo primanjkovati vojnih potrebščin, toda da bi Buri kapitulirali edino le pod pogoji od angleške strani, pač ni verjetno.
Kvotno vprašanje.
Avstrijska kvotna deputacija je imela včeraj pod predsedstvom grofa SohOnborna daljšo sejo. Mesto umrlega poročevalca dvornega svetnika Beera je bil izvoljen vitez J a w o r s k i, ki je takoj poročal o nunciju ogrske kvotne deputacije ter priporočal, naj se odobri dosedanje kvotno razmerje 65-6:34'4, toda ne za dobo, ki jo žele Mažari, marveč le za čbb od 1. aprila 1902 do 31. dec. 1909. Naproti temu predlaga grcf Zedt-w i t z, naj se določi kvota le do 1. jul. 1903, torej za eno leto, ker je upanje, da se dotlej najde jasna podlaga za proračunavanje kvote, ker bodo dotlej rešena nagodbena vprašanja. Posl. K a i s e r je zahteval, da Mažari pre-vzamo enaka bremena kot Avstrija, ali pa naj se kvota izračuna na podlagi števila prebivalstva. Pos). M e n g e r je predlagal, naj se pozove vlado, da takoj prične pogajanja radi primerne stalne podlage za razdelitev skupnih stroškov, v drugi resoluciji pa zahteva razsodišče, ki naj ugladi diference mej obema državnima polovicama v zadevi nagodbe.
Po daljši razpravi, ki sta se je udeležila tudi ministerski predsednik Koerber in fin. minister Bohm-Bawerk, so ob veljali predlcgi poročevalca s 7 proti 6 glasovom, torej le na ta način, da je predsednik glasoval za poročevalčev predlog; obenem je pa bila sprejeta tudi prva Men-gerjeva resolucija, glede druge se je večina izjavila, da kvotna deputacija v tem vprašanju ni kompetentna.
Finančni položaj italijanskih občin.
Finančni položaj Italije je po predloženem računu sicer precej ugoden, ker izkazuje nekaj milijonov lir prebitka. To je pa seveda le navidezno, ker v resnici vlada precejšnja praznota v vseh italijanskih državnih blagajnah. Še neprimerno slabeji pa je finančni položaj italijanskih občin. Po sta-tistiškem izkazu glavnega ravnateljstva je v letu 1899 izkazalo 8262 italijanskih občin skupno 439 603.676 lir dohodkov, vseh stroškov pa 467,790.349 lir, torej nad 28 milijonov primankljaja. To se pa bere le v uradnem poročilu, v resnici je primankljaj mnogo večji. 4866 občin je namreč izkazalo 41*6 milijona primanjkljaja in le prav malo jih je, ki bi imele prebitek. Vrhu tega treba pomisliti, da stroški z vsakim letom rapidno naraščajo, mejtem ko vedno bolj gineva davčna moč prebivalstva. Če se pa poleg tega še pojavljajo zločinski dogodki v občinski upravi, kot nedavno v Neaplju in drugod, je povsem jasno, da so ruinirane take občine za dolgo vrsto let. Omeniti bi še bilo, da so 1. 1871 znašali skupni stroški le 316 milijonov, 1. 1891 pa že 468 milijonov. S takimi razmerami je osrečila Italijo »svoboda, edinost in neodvisnost.«
Kriza v Franciji.
S povratkom predsednika Loubeta iz Rusije Be prične v Franciji prava minister, kriza, ki se po mnenju poučenih krogov ne bo tako naglo rešila. Ministerski predsednik Waldeck - Rousseau poda ostavko in Loubet se bo moral ozreti po primernem nasledniku. Imenujejo se v raznih francoskih listih najrazličneji možje kot nasledniki sedanjega kabinetnega načelnika, mej drugimi v liberalnih krogih poročevalec o kongregaoijskem zakonu v senatu, T r o u i 1 • 1 o t, ali pa C o m b e s , bivši radikalni učni miniBter v Bourgeoisovem kabinetu. Toda vse te vesti so sedaj še prezgodnje. Gre se sedaj le zato, pride li na krmilo vlada, ki bo z vso strogostjo izvajala kon-gregacijski zakon, ali ga pa pustila ležati zaprašenega v arhivu. V nedeljo, dne 1. junija se snide nova zbornica, ki jej bodo takoj v eni prvih Bej predložene prošnje za avtorizacijo doslej nepriznanih redov. Tedaj bo nova vlada, ki dotlej brezdvomno nastopi Waldeck- Rousseau-ovo dedščino, čeravno sedanji kabinet ob otvoritvi zbornice fie ne dobi naslednika, imela dovolj prilike,
pokazati svojo določno barvo: za ali proti cerkvenim redovom. Kajpada ti tudi od nove vlade ne morejo pričakovati nikakib posebnih ugodnosti, vendar je značilno, da je vse židovstvo in framasonstvo v nemali zadregi radi odstopa in da so ravno ti zašle dili »nevarnost«, ki preti obstoju Francije. V poučenih krogih se namreč trdi, da Bi predsednik Loubet vendar ne bo upal potrditi krščanstvu bolj nasprotne vlade, kot je sedanji Waldeck-Rousseau-ov kabinet
Rusko-francoska zveza.
Obisk predsednika francoske republike v Petrogradu je iznovič utrdil in potrdil prijateljsko zvezo med Rusijo in Francijo, katere edini namen je mir, kot sta zagotavljala car in Loubet v svojih napitnicab. Kajpada pridejo, kakor povsodi, tudi tu v prvi vrsti v poštev lastni interesi, ki so izročeni varstvu obeh prijateljskih velesil. Predsednik Loubet je z vspehom potovanja lahko zadovoljen, kajti simpatije zanj in za francoski narod so vseobče. Rusko francoska zveza mej drugim posebno mogočno vpliva na Nemčijo, kateri so zaprta vrata na vzhod in zahod. V takih razmerah se ni Čuditi, če je te dni nemški cesar ob vsprejemu na Alzaškem izjavil, da ga vodijo le miroljubni nameni in niti ne misli na razširjenje Nemčije potom vojske. Kdo ve, Če bi bil cesar Viljem res tako miroljuben, če bi ne bila Nemčija od vseh strani tako dobro zastražena.
Volitev v Belgiji.
Prihodnjo nedeljo, dne 25. t. m., se vrše v Belgiji splošne parlamentarne volitve. Voliti bo, kot znano, polovico, 77 poslancev spodnje zbornice. Od teh jih je bilo doslej 47 katolikov, 20 liberalcev in 10 socialistov. Volile bodo pokrajine Antwerpen, Brabant, zahodno Flandersko, Namur in Luksemburg. Poleg teh 77 poslancev bo voliti šo 11 novih poslancev in 7 senatorjev, ker se je od zadnje volitve pomnožilo število prebivalstva. Sploh se pa letos ne vrše volitve v senat, ker velja zanj osemletna legislativna doba mesto štiriletne za zbornico. Od ostalih 75 poslancev, ki jim letos še ne poteče poslanska doba, jih pripada 40 katolikom, 14 liberalcem in 21 socialistom. Pasivno volivno pravico ima v Belgiji le tisti volivec, čegar ime kot kandidata naznani do določenega roka pri volivnem komisarju vsaj 50 volivcev. Za volitev se izdajo uradne glasovnice, ki obsegajo kandidatske liste vseh priglašenih strank. Volivcem, ki Be izkažejo z legitimacijo, se izroče neposredno pred volitvijo. Voli se na ta način, da volivec takoj po prejemu glasovnice odide v poseben proBtor, kjer ga ne more nihče motiti. Tam s pečatom označi listo, za katero glasuje, zgane glasovnico in jo nato odda volivnemu komisarju. Ker izvan volivne dvorane ni nikomur znana barva, velikost in oblika glasovnice in nosi vrhutega še vsaka pečat predsednika dež. sodišča, je izključena tu vsaka goljufija.
Iz brzojavk.
Katoliško k m e č k o d r u š t v o začeškosev kratkem ustanovi. Minule binkoštne praznike so v Pragi izvolili pri-pravljavni odbor. — Perzijski šah v Rimu. Po obisku pri kralju in kraljici je šah obiskal tudi sv. očeta v Vatikanu. V to svrho se je iz perzijskega poslaništva pri Kvirinalu preselil k belgijskemu poslaniku pri Vatikanu, kjer mu je nato kardinal Ram-polla vrnil obisk. — Račune o bosanski upravi bo neki državni finančni minister vendarle predložil delegacijama v eni prihodnjih sej. Vse je radovedno, če se to res zgodi, še bolj pa, kakšni so ti računi. — Avstralski generalni guverner odstopil radi prenizke plače. Generalni guverner avstralskih zveznih držav Earl of Hopetown ima 12.000 funtov šterlingov plače. To se mu pa zdi premalo, vsled česar je podal ostavko, ki jo je Chamberlain tudi sprejel. Parlament je odklonil predlog za zvišanje plače na 20.000 funtov. — Upor na Portugalskem proti ondotni vladi še ni udušen. Ko je kralj napovedal obisk v Oportu, je mesto vsprejelo radostno to naznanilo, a s pripombo, da bo kamnjan vsak minister, ki pride z njim. Niti položaj mej vojaštvom se ni zboljšal. — I z V a t i k a n a. Pri slav-nostih v Londonu bo papeža zastopal mon-
signor M e r r y , ki odide pozneje kot delegat v Washington mesto kardinala Marti-nellija. V Rimu se v kratkem ustanovi nizozemski kolegij in sicer na željo sv. očeta. — Tajni konzistorij je definitivno določen na 2. junija. Imenovanih bo več novih škofov, mej temi za Gorioo in Trst. Kardinali sedaj ne bodo imenovani. — Upor v Tripolis u. Domačini so se uprli oblastvom. Voditelji upora izjavljajo, da nočejo v vojaško službo in da ne bodo plačevali davkov. Turška vlada je v stalni zvezi z valijem.
Dela pri novi gorenjski železnici.
Iz Boh. Bi strice.
Dokler se ni pričelo z zgradbo železnice, je bil Bohinj zapuščen, odkar je tovarno za železo na Bistrici uničil ogenj. Le prijatelji narave, hribolazci, tuji in domaČi, so radostno hodili občudovat divjeroman tično naravo v Bohinju — lepo kranjsko Švico.
Z letom 1899, v jeseni, je Bohinj zopet oživel: pričeli so vrtati predor na Bistrici. V par letih, v letu 1905, meseca oktobra se bomo že pod Črno Prstjo peljali k sosedom na Goriško. Dolžina predora je 6300 metrov. Na naši bohinjski strani je izkopanih približno 800 metrov, na podbrški pa kakih 500 metrov.
Za Poljanami, tam kjer se prične predor, je vzrastla nova kolonija : delavske hiSe, razni magacini, dve bolnišnici. Velika bolnišnica je krasna, lepa palača za navadne bolnike. Prišedši na Bistrico jo takoj opaziS; stoji vzvišeno na občinskem pašniku. Manjša bolnišnica je odločena za nalezljive bolezni. Obe bolnišnici bota oskrbljeni z vsemi novodobnimi napravami. Tudi ima podjetništvo lastnega zdravnika. Posebnih nesreč, hvala Bogu, do sedaj nimamo; kake male poškodbe Be pač primerijo.
V obližju predora si razni špekulantje grade barake z gostilniškim, špecerijskim in drugim obrtom. Tu je vedno največ življenja. Delavci so od vseh krajev. Največ je Lahov in Tirolcev, takozvanih minerjev. Tudi Srbe imamo.
Pravi minfir se pozna že po bledem, upalem obratu. Ti so res pravi podzemeljski prebivalci. Marsikateri izdeluje že to delo pri štirinajstem predoru. Delo je naporno, hraniti se morajo ti trpini z dobro hrano, da si ohranijo zdravje in življenje. Sicer žene mašinelna naprava zrak v predor, vendar je vkljub temu zrak jako slab.
Vsak delavec mora imeti svojo nalašč za to pripravljeno svetilko z laškim oljem. Kak duh in kak dim se razširja med uboge ljudi, si je lahko misliti.
Sedaj je vseh delavcev s kamnoseki vred kakih 1278. Kakih 800 jih dela v predoru in zunaj, kakor pravijo, „na štreki", drugi so pri kamnolomu.
Po Bistrici in bližnjih vaseh so stanovanja že sedaj prenapolnjena. Podjetništvo namerava še nekaj delavskih hiš zgraditi. V teh hišah bodo delavci z družinami vred stanovali. Vsaka družina bo imela sobo in kuhinjo. Nekaj družin prebiva že v teh novih bivališčih.
Delo v predoru hitro napreduje. Z di namitom streljajo kamen. Ze sedaj vrta lo-komobil z dobrim vspehom. Povprečno iz-streljajo na dan 31/« metra, včasih tudi več.
Železnični stroj piha in piska po noči in po dnevu in dovažuje potrebni materijal do predora. Iz njega pa odvaža razstreljeni kamen. Dosedaj je vedno ista masa, namreč trd kamen (Mergel). Izstreljavati ga morajo z dinamitom. V par dneh na zraku, zlasti ob deževnem vremenu, pa razpade in se spremeni v blato.
Pravi minčrji delajo po osem ur, drugi, zidarji in težaki, pa od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Odmora imajo opoludne, oziroma ob polnoči vselej poldrugo uro. Zanimivo je gledati ljudi opoldne ali zvečer, ko se menjajo pri delu. »Schicht!« Kakor mravlje lezejo iz predora. Tu slišiš vse govorice !
Kamen za obok se izdeluje v dveh kamnolomih: večji je na Ribičevem lazu pri jezeru, manjši pa na Goričici pri Laškem Rovtu. Jednega ima privatnik Pezzano.
Z veseljem so domačini celo zimo do-važali kamen b svojo živino k predoru. Žali Bog, premalo je bilo izdelanega, da bi bili mogli vsi voziti in zaslužiti. Tudi je bila plača primerno dobra.
Spomlad, ondaj ko se topi led in sneg, je podjetništvo mahoma zaslužek ljudem reduciralo. Poprej se je plačevalo od kubičnega metra, sedaj naenkrat pa se je ljudem od 100 kilogramov ponudilo od 20 do 25 vinarjev. Te ponudbe domačini v onem času, ko je bila pot naj-slabejša, niso sprejeli ter z vožnjo prenehali. To priliko pa je podjetništvo uporabilo ter pod pretvezo, da domačini nočejo
voziti, si izprosilo baje dovoljenja od ministerstva, da sme poklicati tuje voznike. In tako je prišel žid s Hrušice z desetimi pari konj v Bohinj, sicer pa velika večina ljudi ni vedela za vožnjo, ker se je pogajalo le z nekaterimi posestniki iz vasij v bližini kamnolomov. Da se ni zaslužek mahoma reduciral, in sicer v tako neugodnem času, in da bi se bila vožnja pravdno razglasila potom obeh županstev, bi bili gotovo vso vožnjo z lahkoto oskrbeli domačini.
Sedaj je vožnje dovolj; tuji podjetnik — žid — plačuje ne po 25, ampak 26 vinarjev domačinom.
Vsled obile vožnje so naše ceste reB usmiljenja vredne. Težki vozovi nad 2000 kilogramov morajo pot uničiti, in naj se še tako debelo z gramozom posuje. Merodajni krogi naj bi vendar upoštevali, da uboga občina ne more vsake tri tedne ceste posuti. In to je treba storiti, da se cesta ohrani v dobrem stanu, tembolj, ker je vreme vedno deževno. Isto velja tudi glede okrajne ceste.
V	tem oziru bi morala država občini in okraju pomagati. To bi bilo pravično!
V	dobrem mesecu bo pa itak dovršena dovozna železnica od kamnolomov do pre dora. Dolga bo dobrih 6 kilometrov. Potem Beveda tudi ta zaslužek izgine.
Kakor je znano, je delo v predoru prevzel conte Cec o o n i. Pripoznati je treba, daje strokovnjak. Zgradil je že mnogo predorov. Delo vodi in nadzoruje, vsak trenotek po noči in po dnevu ga dobiš pri delavcih. Pri delavcih hoče imeti disciplino. In to je prav.
V	predoru je treba imeti jasno glavo. Ne-rodnežev ne trpi, pridnim delavcem pa plačo zviša.
Napredek dela v predoru se bo zdatno pomnožil z električno napravo. Ondi, kjer se je pred nekaj leti topila železna ruda, tam. kjer je tolklo mogočno kladivo razbeljeno železo, bo v kratkem električna moč vrtala kamen v predoru. Staro poslopje so podrli in novo za elektriko bo kmalu dogotovljeno. V tem poslopju bodo štiri turbine. Jedna velika za vrtanje v predoru; nje moč bo b kabelnom nape ljana v predor. Druge tri, bolj majhne, gonile bodo tri ventilatorje za zrak. Zrak pojde skozi 750 milimetrov široko in 750 metrov dolgo cev v predor.
Ti ventilatorji bodo predor oskrbeli z vedno svežim zrakom ; il jednega ventilatorja pojde stisnjeni zrak v drugega, ozir. tretjega.
Nad tem poslopjem, približno 100 metrov visoko ali 600 metrov nad morjem bo napravljen bisoir 8 metrov dolg, 3 metre globok in 3 metre širok. Padec vodi bo torej 100 metrov.
V	ta bisoir je napeljan v lesenem jarku potok Bistrica od izvirka do bisoirja v dolžini 800 metrov.
Kedar bo Bistrica največja, ima okroglo 800 konjskih moči (1000 litrov v sekundi).
Z električno silo se bo pričelo koncem julija, gotovo pa pričetkom avgusta. Dotlej je upati, da bodo monterji s svojim delom gotovi.
Dopisi.
Iz Domžal, 23. maja. ( O b č i n b k e volitve in drugo.) Dno 10. maja je »Slov. Narod« St. 106 prinesel dnevno vest pod zaglavjem: »Občinske volitve v Domžalah«, ki pa je polna neresnic. Razume se, da brez imena g. Strupija je vsak dopis v »Narodu« nemogoč. Ka) bi pač oče župan rekel, ko bi še mi njegovo častitljivo ime tako zlorabljali, kakor njegova liberalna stranka goBp. Strupija ? Pa, ako ne bo miru, zna Se do tega priti.
Zdaj pa k stvari sami: »Narodov« dopisnik najprej trdi: »Klerikalci so imeli že par tajnih posvetovanj.« To je neresnica. Imeli smo pač dva občna zbora, namreč: delavskega društva in posojilnice, a pri nobenem nismo izgubili niti ene besede glede obč. volitev. Potem pravi »Narodov« dopisnik: »Kaj se je pri teh posvetovanjih sklenilo, ne vem.« Kako boš revež vedel, kaj se je sklepalo, ker ni bilo nobenega posvetovanja ? Naprej piSe ta prav »Narodov cev« vredni dopisnik : »Deluje se zlasti proti županu, ker je ta preveč — pravičen.« S temi zlobnimi besedami je dopisnik hotel zadeti našo stranko, čeS, da je tukajšnja klerikalna stranka nepravična, nepoštena, liberalna pa poštena. Lasje mi vstajajo, pero sili marsikaj zapisati, pa — pa naj zadostujejo sledeče besede : Kdor ima maslo na glavi, naj nikar ne hodi na solnce.
Še naprej čenčuri dopisnik : »Klerikalna stranka bi grozno rada strmoglavila župana.« Dan volitve bo pokazal, da za sedaj mi toga ne nameravamo. Naše mnenje je: Župan naj še ta ostane, pa nekatere može bi radi prebrali, ker nam nekateri šnopBarji in či-karji ne ugajajo.
Nismo mislili javno in resno nastopiti tudi pri teh volitvah ne, pa, ker ne mirujete in nas poživljate, bodi, pa verjemite nam: kakor Vas pobožni Tirolci niso rešili pri no-
b eni poslaniški volitvi, tako vas tudi sedaj ne bodo redili liberalnega propada, ako bodemo mi tako složni in edini, kakor smo bili pri deželno- in državno zborskih volitvah. Da so pa Tirolci postali tako prešerni, so krivi naši liberalci, krr pri vsaki volitvi po-klekovajo pred nje in jih s povzdignjenimi rokami prosijo pomoči. Prav po receptu Tavčarjevem. »Preveč pravičnemu« županu Janežiču pa bi radi svetovali, naj nikar več ne dovoli, da bi ga tak »Ongav" hvalil po „ Narodu" in „Rodoljubu", ter mu na ta ne ravno slavni način pripravljal pot do županskega stolca.
Izpred sodišča.
Kamen v cerkvi. Kamen je vrgel v farni cerkvi v Vogljah pri popoldanski službi božji med v klopeh sedeče ljudi 16 let stari hlapec France Kralj iz Vogljan ter pri tej priliki v glavo zadel Valentina Žumra in ga lahko telesno poškodoval. Obdolženec bistveno ne taji dejanja, sodišče pa ga je obsodilo na tri tedne strogega zapora, poostre nega z dvema postoma na teden.
Koline so mu dišale. France Toma-ževič, 171etni fant, dobil je pri svojem stricu za koline nekaj reber in klobas, ki jih je nesel zvečer v spremstvu dekleta Frančiške Kokalj domov, poprej pa se oglasil v Ko-kaljevi hiši, kjer sta vasovala poleg 24 let starega obtoženca Janeza Udirja, dninarja iz Zgornje Besnice, tudi še fanta Andrej Jo rala in Janez Celešnik. Tem so pa zadišale klobase in zahtevali so od Tomaževiča, naj jim jih da, da jih bodo spekli, kar se seveda ni zgodilo. Pred hišo so svojo zahtevo ponovili in ker se jim fant ni hotel udati, so ga vrgli na tla, ga pričeli segačkati in sploh si mnogo prizadevali, pripraviti ga na to, da bi bil spustil koline, ki jih je imel v predpasniku. Ko so pa videli, da je ves trud zaman, pričeli so se prepirati in ga psovati. Pri tej priliki ga sune Jerala v pleča z roko, obtoženec Udir pa v prsa in mu provzroči kožno odrtino, ki je provzročila prisadno vnetje podkožnih zleznih žil. Udir se zagovarja, da je Tomaževiča udaril le po desni rami, nasprotno pa tovariša trdita, da ga je le on v prsa sunil. Sodišče ga obsodi v eno leto težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsaki mesec.
Steklena vrata je razbil 2 maja t. 1. v Hrušici pri Jesenicah Tone Hribar, delavec v Hrušici, v družbi svojega brata Franceta. Razsajala sta v neki krčmi, nad s legovala goste, in ker se je bilo bati tepeža, posadili so ju na prosto. Nato sta pričela metati pest debelo kamenje skozi steklena vrata v sobo ter sta bila k sreči le lahko poškodovana Andrej Eker in Anton Brun-miiller. Obtoženec se s tem zagovarja, da je bil popolnoma pijan, kar pa priče ne potrdijo. Obsojen je bil na eno leto težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni.
Ženo je hotel strašiti. 51 let stari Jožef Bergant iz Št. Pavla poročil se je lansko leto s posestnico in vdovo Julijo Kro-pivšek. Prve dni zakona sta se dobro razumela, kmalu pa je postal brez vzroka ljubosumen in to ga je privelo do pijančevanja ter je jel izostajati po cele mesece z doma; kadar se je pa vrnil, je razgrajal in razbijal doma, zmerjal svojo ženo in se ve del surovo tudi proti drugim osebam, ki so prišle branit ženo. Svoji ženi jo grozil, da bo zaklal najprvo njo, potem še sebe, vsled j česar si ni upala več bivati pod domačo streho in je pri sosedih prenočišča iskala. Obtoženec deloma prizna svoje dejanje, iz govarja se pa, da je hotel ženo strašiti. So' diščo mu seveda ni verjelo ter ga obsodilo na šest mesecev težke ječe, poostrene z enim postom in trdim ležiščem vsakih štirinajst dni.
Otrok je »gorel. Marija Polak iz Litije je posadila svojo dveletno hčerko na zi-dek pri štedilniku, drugi otrok dojenček je ležal v zibelki, sama pa je šla vasovat k drugi stranki, kjer se je mudila eno uro. Ko so vrne, najde v sobi polno dima in hčerko Amalijo vso v plamenu, ki je vsled opeklin takoj izdihnila. Obdolženka se izgovarja, da je otroka zeblo in ga je radi tega posadila na štedilnik ; po pričah je pa nasprotno dokazano, da je Marija Polak sploh slabo pazila na svoje otroke, da se je ponesrečeni deklici že letos o svečnici vnela obleka, da so jo pa pravočasno rešili. Z ozirom na okoliščino, da je tudi drugi otrok bil v nevarnosti, ji je prisodilo sodišče tri mesece strogega zapora, poostrenega z enim poBtom na 14 dni.
Tedenski koledar.
Nedelja, 25. maja: 1. pobinkoštna, sv. Trojica, sv. Urban; evang.: Meni je dana vsa oblast. Mat. 28. — Ponedeljek,
26.	maja : Filip Neri apost. — Torek,
27.	maja: Magdal. Pacis. — Sreda,
28.	maja: Avguštin Kantvar. šk. — Četrtek, 29. maja: Sveto Rešnje Telo. Maksim šk. — Petek, 30. maja: Feliks sp. — bobota, 31. maja: Angela dev., Pe-tronila d. m. — b o 1 n c e izide 30. maja ob 4. uri 20 minut, zaide pa ob 7. uri 36
minut. — Lunin spremin: Zadnji krajec 30. maja ob 12. uri 58 minut popol dne. — Muaica sacra v nedeljo dne 25. maja: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo v F-dur, zložil dr. Jan. Benz, op. 5, graduale „Benediotus es, Domine", zložil Anton Foerster. po ofertoriju »Laudate pueri Dominum", zložil Kašpar Ett. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9 uri: Cecilijino mašo v B dur, zložil J. B. Benz, graduale „Benediotus es", zložil C,. A. Leitner, ofertorij J. B. Tresch.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. maja.
Zahvala ruskih časnikarjev. Ruski časnikarji so nam poslali sledeči dopis: Poslavljajoč se od slovenskega naroda in mesta Ljubljane, kjer smo preživeli nekoliko dni kot udeležniki shoda slovanskih časnikarjev, si štejemo v dolžnost, izraziti globoko hvaležnost za izkazani nam dobrosrčni sprejem: Visokoblagorodnemu gospodu županu Ivanu Hribarju, predsednikom odbora za sprejem slovanskih žurnalistov in vsem odbornikom, prečastitemu gospodu dr. Evgeniju Lampe in visokoblagorodnemu gospodu dr. Karolu Trillerju; županu blejskemu gospodu Peter-nelu, gospodu županu in prebivalcem Postojne, vsem članom tržaške čitalnice. Seboj nesemo najlepše spomine na dragi nam slovenski narod in na prebivalce mesta Ljubljane ter jim želimo iz dna ruskega srca najboljše uspehe in srečo. — Ljubljana 7. (20) maja 1902. — Za ruske časnikarje : O. Markov, O. Mončinovsky.
Osemdesetletnica kneza Hugona Windischgratza Iz Planine 23. maja 1902. Prihodnji ponedeljek bo obhajal v gradu Haasberg v krogu svoje rodbine osemdesetletnico svojega življenja svetli knez Hugon Windisch-Graetz. Rojen je bil 26. maja 18Ž3. Kolikor rodbinska kronika daleč nazaj sega, nobeden njegovih prednikov ni učakal tako visokih let. Knez je letos delj časa bolehal na neki želodečni bolezni in še zdaj ni popolnoma okreval, vendar se vzlic temu dobro počuti in svoja leta krepko nosi. Za svojo visoko starost in primerno čvrstost se ima zahvaliti, kakor sam pravi, najprej Bogu, kateremu je vsekdar zvesto služil, potem pa svoji zmernosti in pogostemu občevanju z naravo. Knez je eden prvih lovcev na Avstrijskem, postreljal je brez števila zveri in še zdaj kot starček pre vrne srnjaka, da se je čuditi. Bog ohrani dobrega, pobožnega in milosrčnega pleme-nitnika še dokaj let 1
Javna zahvala. Gospodu dr. Š u-steršiču, poslancu 5. kurije, kateri se je za naše koristi v parlamentu tako izdatno zavzel, izjavljamo podpisani svojo najprisrč-nejšo zahvalo in vsestransko priznanje. — Ljubljana, dne 24. maja 1902. — Za odbor ljubljanskih postreščkov: Lorenc Košir, načelnik.
Odlikovanje. Prostovoljna požarna bramba v Dobu je izvolila svojim častnim članom za društvo zelo zaslužnega in nepo zabljivega častitega gospoda Tomaža P o-t o č n i k a, župnika na Breznici. — Občinski svet v Horjulu je imenoval častnima I občanoma g. dr. Jan. Ev. Kreka in drž. ! poslanca g. Fr. Povšeta.
Nova maša. Novomašnik, slovenski salezijanec, naš rojak č. g. Josip Val j a v ec, doma iz Leš na Gorenjskem, bo obhajal jutri 25. maja t. 1. svojo prvo sv. mašo pri sale-zijancih v papeževem kolegiju v Askoni. čestitamo!
Umrla je škofjeloškem uršulinskem samostanu razven b. Pije Pokorn tudi sestra Lavrencija G a r t n e r in so jo pokopali
20. t. m.
Umrl je v Pazinu v 64 letu svoje starosti oče dež. poslanca prof. g. Matka Man d i 6 a in župnega upravitelja gosp. Ivana M a n d i 6 a. — Umrl je v Spodnji Šiški mizarski mojster g. Karol Z i e g 1 e r.
Zdravstveno stanje dr. J. Serneoa Be je znatno zboljšalo in je upanje, da kmalu popolnoma okreva. Sedaj še se nahaja v sa-natorju dr. Wieslerja v Gradcu.
Razpisano nagrado za vprašanje: »Zakaj niso Slovenci podjetni? Kako bi se dvignila njihova podjetnost«, je naše uredništvo prisodilo gospodu Antonu Obla ku. Imamo pa še dve daljši razpravi, eno od gospoda F. S. Segule, drugo pa od mladega
nadarjenega pisatelja. Priobčili bomo obe prihodnji teden. Danes nam nedostaje prostora. Iz vseh rešitev si je možno sestaviti celotno popolno sliko naših potreb.
Sooijalno delo tržaških Slovenk. Zavod sv. Nikolaja v Trstu, katorega so ustanovile tržaške Slovenke za brezposelne služkinje in katerega požrtvovalno vodi gospa M. Škrinjar, jo imel v preteklem poslovnem letu dohodkov 3244 K 44 v. in stroškov 1734 K 30 v. Od ustanovitve zavoda, t. j. oktobra 1898, pa do zvršetka leta 1901 je bilo vsprejetih v zavod 1783 deklet. In sicer leta 1898 od oktobra pa do konca decembra 761, leta 1899 401, leta 1900 607 in leta 1901 699. Te številke so v jasen dokaz, da zavod napreduje.
Dražba. V ponedeljek, dne 26. maja se bode v Železnikih (v župnišču) na dražbi razprodala vsa oprava rajnega g. Jan. Smu-kavca.
Podla denuncijacija. Pri pozdravu slovanskih časnikarjev na celjskem kolodvoru je bilo slučajno navzočih tudi nekaj slovenskih dijakov, ki pa so bili popolnoma mirni ter čakali na vlak, da se odpeljejo domov na binkoštne počitnice. Urednik „D. Wacht" je pa, kot javlja „Domovina", čutil potrebo izliti svoj srd ter je ovadil omenjene dijake. Pfuj denuncijant! Sicer to dijakom ne more prav nič škodovati, ker lahko dokažejo, da so prišli na vlak, a celjski Slovenci si bodo zapomnili ta slučaj ter povrnili kolegijalnost nemških dijakov, ki so izdali imena svojih sošolcev. Vprašati pa treba, kaj neki so iskali nemški dijaki na kolodvoru ? Bržkone so čakali prilike, da bi nastopili demonstrativno proti Slovencem?
Mlekarska zadruga v Škofji Loki ima svoj občni zbor, ki je bil naznanjen za 19. maja, jutri 2 5. maja popoldne ob 1. uri v svojih prostorih po vsporedu, kakor je bil razglašen.
Nesreča v idrijskem rudnika. Ponesrečil se je v rudniku rudar J. K r a p š. Padel je v rovu tri metre globoko in si zlomil hrbtišče. Zdravje ee mu je že obrnilo nekoliko na bolje ter je upati, da zopet okreva.
V Št. Vidu nad Ljubljano se je ustanovilo »Vzajemno delavsko podporno društvo.«
Razmere pri nemški posojilnici v Št Lenartu. S Stajarskega se poroča, da je prišel tja preiskovalni sodnik dr. N e u -b au e r , da na licu mesta preišče vso skrivnostno zadevo.
Mizarski pomočniki v Zagrebu nameravajo stavkati. Mojstri so pri volji dati jim 91/9 urni delavnik, o druzih zahtevah pa nočejo nič slišati.
Štajerske novice Na Svetini pri Celju so pred kratkem pogorela nekemu posestniku vsa gospodarska poslopja. Vzrok požaru ni znan in se sumi različno. Pogorelec se je pred mesecem dni zavaroval za precej visoko vsoto. — 101 letna starka Magdalena Frank je umrla dne 13. t. m. v hiralnici v Vojniku; bila je do smrti zdrava. — Na Rodnem vrhu, okraj Ptuj, so zaprli kočarja Jakoba Pulko, ker je na sumu, da je zastrupil svojo ženo. — V mlaki je utonil dnč 16. maja 1.1. 27 letni sin posestnika Krajnca v Hranjigovcih. Nesrečnež, ki ga je večkrat božjast trla, je pasel dotični dan živino in gotovo ga je tudi takrat ta bolezen prijela in v mlako vrgla, v koji je našel prerano smrt, ker ni bilo pomoči blizu. — Velika povodenjje bila ob zadnjem deževju v kozjanskem okraju. Reki Sotla in Bistrica sta poplavili njive in travnike ter nasuli s peskom in kamenjem, dobro zemljo pa odnesli. Posebno veliko škodo jc povzročil na travnikih izstop dotoka Sotlc, Mcslinje. — Velik naliv in sneg so imeli binkoštne praznike okolu Slov. Gradca. Pod vodo so bile vse doline. Škoda na cestah je velika. Po mnogih krajih so imeli tudi točo. — Vinogradi okolu Dramelj so vsled zadnje pozebe skoro do cela uničeni. Tudi v prihodnjem letu se ta škoda ne bo še popravila. Prebivalstvo je obupano.
Cestarji in rečni nadzorniki dobe uniformo iz temnozelenega sukna in b srebrnimi gumbi. Na našivkih iz temnordečega sukna bodo imeli cestarji znak, obstoječ iz srebrnega cepina, prekrižanega z dvema lo-patoma, rečni mojstri pa sidro.
Odmevi po 1. maju. Tvornica za svilo v Štračicah je kaznovala vse one delavce, ki so se svojevoljno odtegnili delu dne 1. maja, po 50 h. Tvornioa Moserjeva na malih Rojicah pa je vse delavce, ki so prišli dne 1. maja na delo, obdarovala po 1 K do 2 K.
Ljudska opekarna v Biljah napreduje kaj vrlo. Znano je, da se je za zgradbo nove palačo c. kr. okrožnega sodišča v Gorioi rabila opeka iz »Ljudske opekarne«. Kakor slišimo, bode ta zadruga sedaj oddajala vso opeko za zgradbo nove namestniške palače v Trstu. Tudi v Zadru poznajo to izvrstno opeko, kamor se je je oddalo pred kratkim časom okolu 40.000 kosov.
Čistilnica riža pod Škednjem ne
dela. Vodja čistilnice je zaukazal delo ustaviti, ker se z delavci ni mogel pogoditi radi plače. Delavci dobe le delo pod starimi pogoji.
Gospodom gostilničarjem. Mnogo gostilničarjev jo naročenih na naš list, ki pa niso še v zapisniku, ker imajo v naslovu kot stan zapisano: poštar, posestnik, trgovec, mesar itd. Prosimo te gospode naročnike, da nam javijo svoja imena. Pripisali jih bomo v zapisnik.
Ljubljanske novice. Krim — MontPelee. Z nekako boječnostjo se ozira marsikak Ljubljančan proti Krimu. Po ljubljanskih gostilnah se širijo o Krimu najraznovrstnejše govorice. Nekateri pripovedujejo o odprtini na Krimu in o drugih takih stvareh ter važno pristavljajo, da utegne biti Krim ugasel ognjenik. Drugi se zopet norčujejo iz takih govoric in pravijo, da utegne Krim metati v Ljubljano k večjemu — šoto. Ljubljančani so pač neutrudni, kadar je treba dobiti novih snovij govoricam. — »Društvena godba« kon-certira jutri ob 4. uri popoludne pri Travnu na Glincah. Ob neugodnem vremenu svira godba v salonu, člani in otroci prosti, ostali plačajo 40 v. — N o g o zlomila si je hčerka gostilničarja g. K a 1 a n a na Poljanski cesti. Prepeljali so jo v bolnico. — Poročila se bode gdč. Friderika K ee s -b a c h e r z nadporočnikom 96 pešpolka g. Jožefom Engelom. — Mlad tat. Danes je policija aretirala bivšega sesto-šolca Marti nčiča iz Dolenje vasi pri Cerknici radi mnogih tatvin, katere je izvršil po Ljubljani. Krade! je pesebno dijakom obleko. Doslej so dognane te le tatvine: Iv. Košmelju novo obleko, dijaku Dovganu havelok in dva dežnika. — U ž i t -ninski zakup vzadregi? llevi-dent užitninskega zakupa Škerjanec je bil radi znanega boksanja obsojen na 48 ur zapora in na plačilo za bolečine in stroške. Hudomušni Ljubljančani pravijo, da bo vsled tega prišel užitninski zakup v zadrego, kajti težko si je misliti, da bi mogel 48 ur ostati brez g. Skrjanca. Kako bo neki gosp. Lavrenčič pretrpel 48 ur brez tega moža? — otanovanje na cesti si je priredila v Hilšerjevih uliejih neka ženska, ki je bila sodnijsko deložirana. Vsa njena ropotija stoji na cesti; nad posteljo pa si je j potegnila plahto, pod katero je spala danes j po noči. Pa pravijo, da nismo velikomestni! ; — Konj seje splašil včeraj popoludne na Dunajski cesti Antonu Cerarju iz Kamnika. Pred pošto se je voz prekucnil in konj je obstal.
Učiteljski službi sta razpisani do 22. junija na štirirazrednici vSenožečah in na enorazrednici v Podkraju. Prošnje sprejema okr. šol. svet v Postojni.
Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem uradu (IH/b) v Kresnicah, politični okraj Litija, proti pogodbi in kavciji 400 kron, letna plača 350 K, uradni pavšal 90 kron in letni pavšal 378 K za vzdržavo štirikratne pešne zveze na dan med poštnim uradom in kolodvorom ter za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev. — Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
Z nožem zabodel je binkoštno nedeljo zvečer v nekem prepiru radi peres v Trojarjevi baraki v Boh. Bistrici miner Fr. Pa vlek tovariša Fr. Bertona v trebuh, da so mu čreva izstopila. Umrl je v torek. Pavleka bo prijeli in izročili sodišču v Radovljici.
V zaporu ustreljen je bil v Ueskubu neki Mihov. Poleg mrliča je ležal službeni
iend&rmerijski samokres. Sumi se, da so je izvršil umor.
Resnioa o spopadih med jugoslovanskimi in laškimi dijaki na Dunaju je naslednja: Pred nekoliko dnevi je sedel v neki gostilni en hrvatski dijak. Kar je prišel k njemu neki italijanski dijak, oseben prijatelj, ki mu je rekel, da ga ne-kdo na ulici čaka, ki hoče govoriti žnjim. Hrvat, ne slutč nič slabega, je vstal ter odšel, spremljan od „prijatelja", na ulico. — Dospevši na ulico pa je zapazil množico italijanskih dijakov, oboroženih z debelimi palicami, ki so takoj navalili na hrvatskega dijaka, in je le ta komaj in komaj mogel umakniti se zopet v gostilno, kjer ga je gostilničar skril in kjer je moral ostati tako dolgo, dokler ni policija razpršila vitežkih Italijanov. V ponedeljek pa so sedeli čet-vorica hrvatskih dijakov v „Arcaden-Cafč". Naenkrat je prihrumela nad nje množica kakih sedemdeset italijanskih dijakov, oboroženih z debelimi palicami in gorjačami. S temi se je 70 Italijanov spravilo na 4 Hrvate. Ti so se branili kolikor so mogli. Ali kaj naj opravi četvorica neoboroženih proti 70 oboroženim! Hrvatje so dobili težke rane in prej nego je mogla policija posredovati, so Italijani —junaški kakor vsikdar—zbežali! Komen tarja ni treba, ali, ako je v obče mogoče karakte-rizirati take čine, potem se more govoriti o apoteozi podležev in zavratnih napadalcev."
Kako diši »Nemcem" slovenski groš! Tvrdka Lorber & Comp. ima velik, stalen inserat v „Slov. Narodu", v katerem se priporoča za cenjena naročila vsemu slavnemu slovenskemu občinstvu. Kdo pa je ta tvrdka? Družbeniki so: Julius R a k u s c h, ki je imel komando varnostne policije v Celju, ko so se dogajali divji ekscesi v Celju zoper češke dijake in Slovence, in proti kateremu se je osnovala v Celju dična narodna železna tvrdka „Merkur". Drugi družabnik je znani »heilovec", Jos. Lenko iz Št. Petra v Sav. dolini, nemški deželni poslanec, katerega so slovenski Sentpeterčani pred tremi leti vrgli raz županski stol. No, po slovenskem grošu se pa tej tvrdki le sline cede in je za reklamo „dober" tudi slovenski list.
Norišnico bode zidal tržaški obč. svet za 2,446.000 kron.
Nova slovenska tiskarna v Ame riki. Gosp. Josip K o s a k v C:eveLndu je otvoril tiskarno. V njegovi tiskarni se tiska tudi novi slovenski ameriški humoristični list »Moskito".
Poeor na možnarje iz vlitega že lesa. Ob priliki neke sodnijske obravnave se je po izvedencih dognalo, da možnarji iz vlitega železa sploh — le gotovo število strelov zdrže, in ko so to število dosegli, nastopi pri njih nevarnost, da se pri nada-ljnem streljanju razlete. Ta okolnost se je pokazala posebno pri takozvanih „brzo-strelnih možnarjih", katere je svoj čas žalska livarna prodajala, in to vsled tega, ker se iz teh možnarjev bolj hitro strelja in se torej v krajšem času število strelov, katere vliti možnar sploh zdrži, doseže. Ker je livarna v Žalcu za trajnost možnarjev le eno leto garantirala, ne more za daljši čas odgovornosti prevzeti, ako bi se po preteku tega časa kaka nezgoda pri streljanju pripetila. Radi tega je ravno pri streljanju iz brzostrelnih možnarjev, kateri so bili leta 1897, 1898 in 1899 kupljeni, največja previdnost potrebna; najboljše pa je, iz takih možnarjev, ki so že skoraj 3 do 5 let v uporabi, nič več streljati in jih razbiti, da se s tem vsaka nesreča prepreči.
Najnovejše od raznih strani.
Bivši konzul-prisiljenec. Pred letom je izginil iz Budimpešte srbski pod-konzul Weiss, zapustivši ogromno dolgov. Pribežal je v Bombay, kjer ni mogel dobiti nikakega dela. Končno ga je prijela ondotna policija, ker ni imel nobenega doma, ter ga utaknila v prisilno delavnico. — Serum proti revmatizmu je iznašel, kakor se iz Nemčije poroča, dr. Meuzer. — S e k v e-ster defravdant. V Parizu je bil aretiran kancelist na apelacijskem dvoru Las-nier, ker je defravdiral mnogo denarja kot administrator in sekvester premoženja redovnikov assumpcionistov. — Razrušeno mesto. Mesto Quesul Tarango v Guatemali je razrušil potres, ki je trajal tri četrt ure. — O vulkaničnih izbruhih se poroča, da se je nov krater odprl v bližini Mont Pelee. Voda reke Capotte je nakrat zavrela. Krater Mont Peleea ima premer nad 300 metrov. Gorski vrh nad odprtino objema plamen. Francoski kolonijalni minister je odredil, da se deloma ali celo popolnoma
otok Martinque izprazni. Prebivalstvo protestira proti temu . . . Žrtev katastrofe na Martinquu je tudi slikar Pavel Maerwalt, ki je bil na Mont Peleu, ko je ognjenik že bruhal, in je slikal. — Obravnava proti roparju Musolinuseje morala pretrgati, ker je vseh 10 zagovornikov odložilo svoje zagovorništvo vsled mejsebojnih prepirov. Psovali so se mej seboj in nagajali predsedniku, kar se da. Nek časnikar je moral Musolinovemu odvetniku plačati 150 lir, da je mogel zaslišati sestro Muso-linovo.
30 let ni bil majnik tako mrzel
kakor letos, kakor poroča c. kr. vremenska opazovalna osrednja postaja na Dunaju. Srednja temperatura prve polovice majnika letos znaša 8 8° Celzija. V sto letih znaša srednja majnikova temperatura v prvi maj-nikovi polovici 13 7° C, toraj je bila letos v prvi polovici majnikovi gorkota za 4 9° C. nižja, kakor druga. L. 1897. bila je srednja gorkota 8 9° C.; 1876 1. 9 2° C. in 1879.1. 9 4° C.
Prepir ju je izdal. V GOstingu pri Gradcu sta se sprla zakonska Drobner. Tekom prepira sta se zakonska na razne na čine psovala in si očitala razne tatvine, ao-sedi so ju čuli in ju naznanili policiji, ki je napravila hišno preiskavo ter našla celo zalogo ukradenih stvari. Svoj prepir bodeta sedaj premišljevala v zaporu.
Spalne vozove tretjega razreda
vpeljali so v Rusiji. Nad navadnimi sedeži spuste po noči še dvoje ležišč. V vsakem vozu je torej šest ležišč. Za uporabo se ne zahteva posebnega plačila. Ta uvedba je zelo praktična in posebno z ozirom na ruske razmere potrebna, ker je treba upoštevati daljavo ruskih železnic. Bilo bi to tudi pri nas priporočati. Tudi na Angleškem so pred kratkim vpeljali ležišča za tretji razred.
Boj z razbojniki. Pet razbojnikov je ulomilo v grccerijsko trgovino Daub in Pressler v PiltBburgu, kjer so razstrelili bla-gajnico z dinamitom. Eksplozija je bila tako silna, da je priteklo v obližje takoj več policistov in meščanov in začel se je krvav boj. Policist T. Westcott je bil ustreljen v nogo, eden banditov pa je udaril policista Peaka z ž«lezorn s tako silo po glavi, da se takrj ranjen zgrudil na tla. Med tem se je posrečilo banditom zbežsti. V naglici so po brali samo denar iz mizničnega predala, iz blagajnice pa niso mogli vzeiti ničesar, ker jim je nedostaialo časa. Dobili so kasneje tri roparje. Vjeli so jih baš, ko so hoteli preplavati reko. Vodja banditov je neki Jos. Sullivan, ki je policiji že dolgo znan in ga razna sodišča prav nujno žele.
Deček morilec in požigalec. V
Newtonu so zaprli 141etnega dedka Henry Meyer, ker leti nanj s* m, da je umoril svojega očma, in da bi izbrisal sled umora, šo zažgal hišo. sosedje so prišli gasit lopo za seno in predno je vso pogorelo, se jim je posrečilo omejiti ogenj. V lopi so našli ožgano truplo očma z razbito črepinjo. No-katere priča so trdile, da sta se z dečkom večkrat prepirala in da mu je deček grozil, da ga bode ubil. Zato so Henry Meyerja takoj zaprli.
Orožna nesreča v Philadelphiji. Iz Philadelphije Pa., poročajo: V t ibačni tovarni Htrburger, Homan & C i. se je prisodila 30. aprila popoludne grozna nesreča. Delavec, ki vozi hišno vspenjačo, se je po neprevidnosti nekoliko poškodoval in ker so mu nekateri naglo priskočili na pomoč, je zavladala spodaj nekakšna razburjenost in eden je mislil celo, da ie požar. Vprašal je, če je v resnici < genj, in besedica »ogenj« se je naglo razširila od nadstropja do nadstropja. Nastala je grozna panika. V tovarni dela 1200 ljudi, med temi 90 odstotkov ženskih, ponajveč prav mladih deklic. Ko se je čul klic »ogenj«, je vse planilo na stop-niice, ki pa so so kmalu napolnilo in so vsled silne goječe popolnoma zagozdile. Prednja dekleta so padla na tla, a množica ie gazila preko njihovih trupel proti izhodu. Gnječa je nastala tako velika, da se sploh ni bilo mogoče premakniti z mesta. Nekateri so začeli skakati z okna. Nekdo je po zval dve stotniji ognjegascev, ki so začeli takoj z rešilnimi deli. Prišli so skozi okna na mostovže in začeli miriti razburjene delavke, a prisotnost ognjegascev je slednje še veliko bolj razburila. Še le, ko se je po srečilo napraviti toliko red, da so mogli vsi na ulice, se je razburjenje nekoliko poleglo. Pričeli so takoj znašati na prosto mrtva trupla v gnječi strtih. Mrtvih je 8 oseb, en možki in 7 deklet v starosti od 12 do 25 let. Ranjenih je pa nad štirideset, tudi večinoma samih deklet.
Redar tat. V Košici na Ogrskem je bilo izvršenih več drznih žepnih tatvin, ne da bi bili prišli storilcu na sled. Sedaj so na sledu nekomu redarju, ki je preiskoval žepe v redarskej stražnici. Dognalo se je, da je on izvršil drzne tatvine zadnji čas.
Plemenita oporoka črnoa Iz Amerike se poroča: Oporoka črnca John McKee je ves katoliški svet, kakor tudi drugoverce jako osupnila. Pokojnik je imenoval nadškofa v Philadelphiji za administratorja svoje
zapuščine z naročilom, naj se njegovo bogastvo porabi za katolišk zavod, tedaj za višjo izobrazbo in vzgojo katoliških mlade-ničev. zanikrnim katoličanom dostikrat ni mar za pravo vzgojo svojih lastnih otrok; umrli zamorec, nekatoličan je pa tako skrbel za sebi tujo mladino. Žarek božje milosti je posijal v njegovo dušo, da je spoznal, kaka vzgoja vodi do izveličanja.
Usmiljene seBtre uživajo veliko spoštovanje med Turki. Tako n. pr. jih časte v Brusi, ča gredo po cesti, poljubljajo jim turške žene in otroci obleko. Brez vsake nevarnosti se podajo lahko v najbolj raz-upite mestne dele, kamor še policija ne gre rada Tako často Turki usmiljenke, a v Evropi se jih preganja.
Cerkev nositeljioa znanosti. Iz Ska dra se je javljalo, da so se ondi sešli katoliški škofje, da se dogovore o izdanju alfabeta in slovnice albanskega jezika, kar doslej še ni eksistiralo. Tako je cerkev povsod nositeljica znanosti.
Prekop je hotel razgnati, kakor
javljajo iz Niagara Fallsa, nekdo na kanadski strani z dinamitom. Ko so šli ponočni delavci v rov na delo na kanadski strani, se je našlo, da je hotel nekdo uničiti kanal in usmrtiti trideset delavcev 160 č&vljev pod zemljo. Rov je 160 čevljev globok in na dnu rova se cepi predor na jug in sever, na obeh krajih pa delajo delavci, ki bi bili vsi ubiti.
Kotiček za liberalce. Štijerčeva »naprednost". Spodnje Štajersko napredno glasilo „Štajerc" izvršuje svoj »vzvišeni" poklic, uprav v najlepši »klasični" slovenščini. Nabrali smo nekaj najkrasnejših mest, katere podajemo tukaj čitateljem v razvedrilo. V nekem podlistku se pripoveduje, da je šla neka „Fefika" za svojim .maltomoharjem" v „Oberstajer", kjer je svinje „futrala", včasih k o z i k o pasla, je m o g 1 a celi dan malto delati, da si je kaj „privrtala", da je svojemu s i n e k i, ki je bil pri neki babici na „košti", za „kruhek" poslala. Vse to je delala iz ljubezni do »maltomoharja", o kate rem je mislila, da je dober človek. Pa revica se je zelo motila tako m i s 1 e v s i. Ko je namreč v soboto prišla „colinga" jo je Jakec ž njimi popihal v krčmo. Ko je naposled prišel domov, ga je naša Fefika sprejela: Ti presneta para pijana, ki calo noč lumpaš, jaz pa „krttha" nimam in „tiiii" Tonek nima štiinlov, „hobice", no „robače". Oa ji je odgovoril s tem, da je nekaj piskrov potrl in tudi njo malo „pofirmal". O „fašniku" sta se vzela. Štajerčev podlistkar pripoveduje, da s> „nezgiiint*no" mastno lesico zadrgnili. Imela je 50 „pintov" „žmavca", s katerimi so krofelne pražili, dtiple mazali in pa še „štifletne" črnili. In klobas so naredili „tote forme": „diire burst", „ialami", „birsti" itd. Vso so na „kakšno vižo" v „hasek" spravili, še celo rep so „poniicali". Po „talanju pilšeleov" so brautfirer, 2 kran-celjungfravi in druge gostje sedli v „bagerle" in hajd k zdavanji, ki se jo pa za ta „(a9ink" razdrlo, ker Fefika nevesta ni imela „tauf-šeina" s seboj. S pobitim srcem pove to starešina svojim „gostivanjšakom". Ker je bil pa „fašink" takrat zelo kratek, ni mogel naš Jakec dobiti „taulšeina" in je za sedaj ostal še „ledičen". Do druzega fašinka si bo pa že vse »dokumente" preskrbe!. Ta velekrasni podlistek »naprednega" Štajerca je spisal in podpisal Fefikinega ženina „šul-kamerad". Ne vemo, kaj da bolj občudujemo ali duševno nerazvitost ali brezmejno predrznost »Štajerčevih pisateljev", ki si pod zastavo napredka upajo nuditi tak abnor malen duševen produkt svojim čitateljem. Ali ni to ironija, da nekoliko popreje ravno isti ljudje rote Slovence, da naj nikar nikoli ne pozabijo svoje materinščine!! Da so čita telji prepričajo, v kakem »jargonu" se na vadno btajerčev jezik suče, nabrali smo še nekaj izrazov: Kšeftverderber, erzacman, iz kufra, hauptplac, kasacijonaki dvor, po vaih aržetih, oštariia, gmejski špeh, rihtarija, špegel, luftbalon, žauba, v kloštrah, šneidfeder, sveti Johanes, šacajo, kinder in štumadlov, profit, ausverkar, fabrka, einrukali, no alsten, po placu, zviker, hofrat, luft, evorbšajn, v kajho, farmerster, šriftkomandant, licitiringa, trunk, iz kancelna, pogruntali, požlahtnenje, šinfati, rečti, dosečti, stričti, štenkat, šika se vam, brez da bi, v Makavljah je e n skriti kot, fantom in dekletom, vnela se je ljubosumnost, kdor da je višji, z dvema možoma. Kako lepo se bere in razume sledeče: v^e pa Vas fante in dekleta bizelske sa vodja še nadalje bo napeljival njegove spise prepisovati ni bo čez Štajerca take bedarije Vam v podpis prediegal, takrat bomo naše črno bukve odprli. Še lepši je pa sledeči stavek: Je li to ni že zadosti, žalostna prikazen, da si dasto v krščanski zavedenosti od komandatov, kojih dolžnost je, Vam pravo nebeško luč, ne pa mesec v vodi kazati, itd. itd. Posebno pozornost »Stajerc" obrača v to, da spodobno sprejema klerikalce. Klerikelizmus, Fihpos, fihposovci, možicelj, klerikalna druhal, grozna klerikalna moč naj debele j če^a kalibra, klerikalni podrepniki, smrdeča Fihposova devica itd. itd. Ako še to povemo, da se pridno poteguje in brani »zatirane" kranjske liberalce, mislimo, da ima vsak najlepšo sliko
»Štajerčevega" delovanja za ljudsko izobraževanje. Tako dela liberalizem med ljudstvom. — „Narod" zopet prorokuje konec klerikalizmu. Pravi, da bo ubit — za celo stoletje, in sicer na Francoskem. Vse redovno premoženje morajo po »Narodovem" povelju kon-fisoirati, — „v korist ljudstvu" ! „Narod" ima natančno izračunjeno, da je 500 duhovnikov od cerkve odpadlo, nad 1000 jih pa še bo. Mi o tem ne vemo nič drugega, nego da so bila doslej poročila o velikem odpadu duhovnikov neresnična. Posamezni seveda se dobe povsod, ki odpadajo od »klerikalizma". V uredništvu »Narodovem" morajo že morda vedeti o kakem duhovniku, ki z brado okolo hodi in zoper „klerikalizem" piše. 999°/00 duhovnikov pa je hvala Bogu še — »klerikalnih", v veliko žalost naprednjakov. In tako bo menda ostalo še — celo stoletje.
Sejmi po Slovenskem od 26. do 31 maja N a K r a n j s k e m : 26. v Št. Gothardu, na Mali gori, v Mengšu, Podvelbu, Svibni, Tržišču, Višnji gori, na Vrhniki in St. Jerneju; 27. na Vačah in v Črnomlju; 31. v Mirni peči in Kostanjevici. — Na slovenskem Štajerskem: 26. v Rogatcu, Vitanji, Slivnici, Št. Juriju ob južni železnici in Št Juriju pod Rifnbergom; 27. na Tinskem; 28. pri pri bv. Trojici; 31. na Reiici in v Cirkovcah. — Na Koroškem: 26. v Ovspergu (14 dni). —Na Primorskem: 26. v Divači, na Ka-čiču in v Grobniku; 30. v Gorici; 31. v Cevdati in v Vidmu.
Opsuartivsi.
(XXXVIII. redni občni zbor »Slovenske Matice«) se vrši v sredo dnč 4. rožnika 1902. I. ob šestih zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma« na cesarja Jožeta trgu. Vrsta razpravam: 1. Predsednikov ogovor. 2. Letno poročilo taj-nikovo za dobo od 1. rožnika lani do 31. velikega travna letos. 3. Poročilo blagajni-kovo o računskem Bklepu za 1. 1901. 4. Volitev treh računskih presojevavcev (§ 9 lit. o) dr. pravil). 5. Poročilo blsgajnikovo o proračunu za 1. 1902. 6. Dopolnilna volitev društvenega edbora. Po § 12. društ. pravil izstopijo letos iz odbora gg.: dr. Dolenec Hinko. Koblar Anton, Leveč Frančišek. Orožen Frančišek, Peruštk Rajko, dr. Sernec Jožef, Šuklje Frančišek, dr. Tavčar Ivan, dr. Abašnik Frančišek in Žumer Andrej. Vsaj 20 odbornikov mora praviloma bivati v Ljubljani, izstopivši smejo biti zopet voljeni. Pri volitvi treh računskih presojevavcav in pri volitvi odbornikov se vštevajo tudi zakonito podpisani volilni listki nenavzočnih društvenikov. 7. Posamezni nasveti in predlogi. V Ljubljani, dne 15. vel. travna 1902. Predsednik: F r. L o v e c. — Tajnik : E. L a h. — Blagajnik: D r. J o ž e f Stare.
(Vojaški veteranskikorv Ljubljani) ima svoj občni zbor v nedeljo dne 25. maja t. 1., ob 9. uri dopoludne v dvorani »Mestnega doma«. Dnevni red: 1. Nagovor poveljnika in poročilo o kornem delovanju leta 1901. 2. Poročilo o računskem sklepu za leto 1901. 3. Posebnosti. 4. Volitev dveh odbornikov, dveh zastavonoš in treh računskih preglednikov.
(Narodna čitalnica naVrhniki) priredi v nedeljo 7. junija gledališko predstavo, pri kateri so obljubili sodelovati člani slovenske drame iz Ljubljane.
(Bralno društvov Ribnici) priredi v nedeljo, dne 1. junija v steklenem salonu g. Arka gledališko predstavo, h kateri je. povabilo člane slovonske drame iz Ljubljane Vprizoril se bode igrokaz v treh dejanjih: „Oče in očim" ali »Ženski Otelo".
Telefonska In brzojavna poročila.
lliiu, 24. maja. (C. B.) Nuncij T a r n a s s i je danes umrli
Kolin, 24. maja. (0. B.) Umrl je tukajšnji nadškof S i m a r.
Kakor se vse dobro ponareja, tako izkuša v novejšem času nesolidna konkurenca okoristiti se tudi s slovesom staroznanih ro-gaških mineralnih voda (last štajerske dežele) za svoje vrclske produkte. Treba torej konstatirati, da se morejo za pristne rogaške kisline smatrati le „tempeljski vrelec" in „Styria vrelec". Pazi naj se torej na našo etiketo, ki poleg vrclskega izvoza nosi v srednjem polju štajerski deželni grb (panter), in na naše v zamašek vžgano znamenje: Štajerska deželna rogaška kisla voda.	553 2—2
ITmrli mo:
21.	maja. Marija Anžlovar, kuharica, G1 let, Krakovski nasip 10, hydrops et corde.
22.	maja Ana Jerina, zasebnica, 66 let, Emonska cesta 4, plučnica
V bolnišnici: 1 20. maja. Jurij Grampovčan, posestnik, 78 let, I myodegeneratioj cordis. — Ivan Zmrzlikar, goslač, i 64 let, infiltratio pulm. emphys.
22. maja. Ivan Sirnik, dninar, 78 let, naduha.
dn6 24. maja.
Skopni državni dolg v notah.....10160
Skupni driavni dolg v srebru.....101-56
Avstrijska zlata renta 4%......120-70
Avstrijska kronska renta 4%.....59 80
Ogerska ilata renta 4*.......120-85
Ogerska kronska renta 4%......97-96
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1698—
Kreditne delnice, 160 gld..............688 75
London vista......................240 25
NemSki dri. bankovci za 100 m. nem dri.velj.	117-3S'/i
20 mark........................23 46
20 frankov (napoleondor)......19 08
Italijanski bankovci... *..........93 60
C. kr. cekini .... . ...	11-33
Meteorologidno poročilo.
ViSina nad morjem S06 2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm
Cm op»-
utu)t
•itanjt j* ro-me tr/
23j 9. zvee. jTIHFS
.1 7. zjutr. |2. popol.
740 9 740 6
T#mp»- ; ratara !
po C.ljljo |

Ssbo
•p J y
* A
"S 25 > p.

63 18 4
brezvetr. [ jasno
si. jvzh, I jasno sr. vz8vzh. sk. oblač.
00
Srednja včerajšnja temperatura 9 4°, normale: 15 0°.
646 1-1
Harlja, Ivana in Frano Vehovo
naznanjajo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Bog vsemogočni poklical k Sebi iskreno ljubljeno sestro, sestrično in nečakinjo, gospodično
Josipino Vehovc
danes v petek, dnč 23. t m., dopoldne ob 10. uri, po dolgotrajni, mučni bolezni, previ-deno s sv. zakramenti za umirajoče, v 29. letu starosti.
Pogreb pojde v nedeljo, dne 25. t. m. ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti na Starem trgu št. 3 na pokopališče k sv Krištofu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Blago pokojmco priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
V Ljubljani, dne 23. maja 1902.
Barve za učence Z^^-tlL
BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	521 19 11—1
Vnanja naročila proti povzetju, g
umetni zavod I. vrste, v pritličju mehanske hI A«.
Vhod s Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava I. vrste.
Fotoplastiška potovanja po celem svetu v popolni istini.
Danes soboto 24. maja zadnjič razstavljeno:
Visokočastitim gospodom katehetom priporočam svojo veliko zalogo podobic za
Potovanje skozi lepi Trst
in zanimivi grad Miramare.
V nedeljo 25. do 31. maja:
Prekrasni grad
krilil Mota II. Mnlm
Herrenchimsee
Odprto vsa dni, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. zjutraj do 9. zvečer. 643 1—1
Bordeaux-vino
zdravniško priporočeno, izborne kvalitete, v buteljkah po 7/l0 litra se dobiva pri 630 3-3
Iv. Fabian-a nasl. ANTON KORBAR.
ro m.
V zdraviliškem kraju Bled (Veldes) je na prodaj	644 3-1
ki obsega v pritličju: obširno klet, 3 sobe, teraso, kuhinjo in jedilno shrambo ; v I nadstropju pa: 3 sobe, teraso, kuhinjo in jedilno shrambo.
Cela stavba je jako solidno zidana, popolnoma nova in se poleg nje nahaja lep vrt s krasnim razgledom in v obsegu 1 orala.
Natančni pogoji se zvedo pri Vinko lludovernik-u v Radovljici.
naravna
alkaličvs& kislina
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih	(I.) 17 21
a
in druge priložnosti.
Priporočam tudi p. n. duhovščini vsakovrstne rožne vence, svetinjice, križe in podobice po najnižji ceni. 636 3—2
Z velespoStovanjem
F. M. SCHMITT
Ljubljana, Pred škofijo št. 2.
50 meterskih stotov izbranega
fižola (koksa)
dobi se po primerni ceni pri Jakobu Belec, Zgornji Otok, pošta Radovljica. 640 3-3
Na najvišji povelje Nj. c. in k. apost. Veličanstva
XXII. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija,
edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 17.822 dobitkov v gotovem denarju v skupnem znesku 442.850 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000kron
v gotovem denarju.
Žrebanje nepreklicijivo dne 12. junija 1902.
Jedna srečka stane 4 krone.
Srečke so dobiti na Dunaju pri uradu za državne loterije, III., Vordere Zollamtsstrasse 7, po loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in želez-ničnih uradih ter v menjalnicah itd. — Načrti za žrebanje brezplačno. 135 10—6
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
C. kr. vodstvo državne loterije.
Oddelek za državne loterije.
po čudovito nizkih cenah
priporočata m 56o 6-4
<9ričar& cfflejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9.
> % % % ;
Gimnazijski konvlkt
Hiista samostana št. Parel
v lepi, zdravi legi labodske doline v „raju Koroške*. Javna, popolna gimnazija — Prospekte poSilja na zabtevanje vodstvo konvikta 137 9-4
11
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača.
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili. Prospekti zastonj in franko
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vežjih špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastnerju in Peter Lassnik-u v Ljubljani.
I)nhr0 1lrp ranh s kletnim jamstvom raz-i/Ul/IO lil C LOIIU pošilja tovarna ur v Mostu
HANN8 KONRAD
trgovina z urami in zlatnino fl\osf (Briix) št. 234, Češko. Dobre rem. ure iz nikla gl.3'75 Prave srebrne rem. ure „ 5 80 Pristne srebrne verižice „ 120 Budilniki iz nikla . „ 1'96 Moja tvrdka je odlikovana s s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno 573 100—6
5lavnemu občinstvu, letovičar-jem in izletnikom na sjled, uljudno naznanjam, da sem prevzel gostilno pri „?anju" v vasi Grad štev. 47 in 48.
Priporočam gostom in potnikom lepa stanovanja po primerni ceni s pristavkom, da se dobivajo pri meni vedno gorka in mrzla jedila ter točijo izvrstna Štajerska in Dolenjska vina.
Jmam tudi zalogo prve Gorenjske pivovarne }Y{. )Y[ayr-ja v pranji. Cene s° nizke, postrežba točna.
Lep vrt s f^egljijčem in
krasnim razgledom po celi Gorenjski je p. n. gostom na razpolago.
2a mnogobrojen obisk Priporoča
Davorin rinšeH
624 5-2
gostilničar.
Hoteli, kavarne in gostilne,
bi so naročene na »Slovenca":
Ajdovščina: Ivan Štibilj, gostilna.
Belca pri Dovjem: Potočnik Fr., gostilna.
Begunje nad Cirknico: B o n a č Anton, Svigelj Anton, gostilni.
Bled Gostilna Wester.
Boh Bela: M u ž a n Valentin, Z u p a n Iv. in Ropret Jera, gostilne.
Boh. Bistrica: A r h Franc in Mencinger J., gostilni.
Borovnica: F o r t u n a Val. in K o b i Anton, gostilni, Fran o v i g e 1 j, gostilna (Breg). L e b e z Ivan, gostilna.
Brezje, Gorenjsko : Finžgar Jos. in G a-b r i j e 1 č i č Ant., gostilni. Lavrenčič Pavi, gostilna „pri Rozmanu«.
Brod pod am. goro: B i t e n c Jož., gostilna.
Celje: »Narodni dom" (Fr. Lajovic).
Cirknica, Notr.: K o r č e Ivan in M e d e n Miroslav, gostilni.
Črnivec pri Radoljici: Kocijančič Fr., gostilna.
Črnomelj Franc Jerman gostilna.
Dolenja vas pri Ribnici: Mrher Ign., gostilna.
Dunaj: Cafe »Goldene Kugel« IV. okraj, Cafe »Mozart«, III. okraj, in »Are a d e n-Ca fe«, I., Universitiitstrasse. Car 1 Z o b l's „Caf<5 Beethoven", I, Universitiitsstrasse 11. Gorica: Kavarna Schwarz, Kavar-
na „C e n t r al".
Gorje pri Bledu. Z r i m c Janez, gostilna. Grosuplje: K o š a k Fran, gostilna. Gor. Otok pri Mošnjah: B r i n š e k Jakob, gOBtilna.
Horjul: C e p o n Janez, gostilna.
Hrusica pri Jesenicah : No č A., gostilna.
Idrija: Casino »Idrija«, Kavčič Fran, kavarna, Kos Josip, gostilna.
Javornik: N o č Mihael, gostilna.
Jesenice, Gorenj.: F r j a n Ivan, restavracija , V i 1 m a n Fran , V i š n j a r Karol, Hrovat Marija, »pri mesarju«, gostilne.
Kamnik : F r i e d 1 Ivan, hotel, V a n o s s i Josip, kavarna.
Kandija pri Nov. mestu: J a k š e Jan. in Zore J, gostilni.
Kostanjevica: Zalokarjeva gostilna.
Kozarišče pri btaremtrgu: P i a n e c k i Jan. gostilna.
Kranj: Kavarni Jager in Kreuz-berger, Fran burni in Golob Mat, gostilni. Sajovic Fr. hotel „N o v a pošta". Hotel »Stara pošta".
Ljubljana: Kavarne: »Austria", »Europa", ,V a 1 v a s o r", „C a s i n o", „Eggia", Ivan Lekan, „Mercur", Jos. Kramar, Ant. Albert; hoteli: „Pri slonu", „Lloyd<<, Iv. Graj-žar, južni kolodvor; pivarne: Lorbek, Auer, Hafner; gostilne: „Novi svet", Marije Terezije cesta, „Pri mlinskem kamnu", Sv. Petra cesta, „ P r i zvezdi Cesarja Jožefa trg, „ P r i roži", Židovske ulice, „Pri zlati ribi", Spitalske ulice, „Pri Štefanu", Frančiškanske ulice, »Katoliški dom", Turjaški trg, „Rokodelski dom", Komenskega ulice, Delavsko konsumno društvo, Eliz. Jurkovič (»pri Kolovra-tarju") Pred škofijo, „Pri križu",
Rimska cesta, Marija Barborič, Sv. Petra nasip št. 5, Fr. K r v a r i c (»pri Fi govcu"), Dunajska cesta, Mar. A h 1 i n , Karlovska cesta štev. 28, Alojzij Zaje' Rimska cesta št. 4, „ P r i Kamen-č a n u Karlovska cesta št. 4, gostilna D a c h s, Florijanske ulice št 33, M. Š k o f, Rečne ulice št. 8, Ivana susteršič, bv. Petra cesta št. 15, Ivan C i n k o 1 e , Kopitarjeve ulice štev. 4, gostilna „ p r i J u r j u ", Poljanska cesta, Lovro C e š -n o v a r (»pri starem Tišlerju"), Kolodvorske ulice, gostilna B 1 u m a u e r, Kolodvorske ulice, Andrej C e r n e , Hil šerjeve ulice št. 14, Jakob Z a b u k o -v e c , Breg, Josip Boštijančič (»pri Pepetu"), Kolodvor, ulice, Ant K o c m u r, Poljanska cesta št. 9, Jos. Dermastja (»pri Kamnarju"), Vodmat, Zaloška cesta št. 3, Terezija O m e j c , Karlovska cesta št. 32, Marija Štele („pri zlatem konjičku"), Poljanska cesta štev. 26, Rudolf T e n e n t e , Gradaške ulice št. 10, Ana Lunk, Poljanska cesta št. 48, „N a -rodna kavarna«, »Pri avstrijskem carju«, Rezika Kralj sv. Ja koba trg, Peršin Matija na Rožniku, Kenda Ivan, Židovska steza 4, V o s p e r-nig, Gospodske ulice.
Medvode: Jerala Alojzij in Zweiner Ivan, gostilni.
Mlino pri Bledu : D o k t o r i č Marija, gost.
Novomesto: Kavarna Danisch.
Ortenek: J. B. Kosler, restavracija.
Podnart: Pogačnik Marija, Javor Terezija, gostilni.
Premskovo p. Kranju: Jak. Gor j a ne in
Jakob Dolinar gostilni. Pulj (Pola): Cafe Miramare. Radoljica: Iiirschmann Ign., gostilna. Rakek: Sebe ni kar Lovro, restavracija.
Ludovik S e b a r , c. kr. poštar, gostilna. Ribnica, Dol.: Lovšin Ivan, kavarna^ Podboj Jos. in Z a d n i k J., Fr. P o d-b o j , gostilne. Sava pri Jesenicah: Ar h Jan., gostilna* Slov. gradeč: Giinther Avg., gostilna. Smlednik: Oblak Primož, gostilna. Sodražica: Drobni č Jurij, gostilna. Stožice pri Ljubljani: Pečnik Jan. (»pri:
Urbančku"), gostilna. Struge pri Dobrepolju: oalokar Karol, gostilna.
Sreje na Koroškem: Falle V., gostilna. Sv. Jakob v Rožni dolini, Kor.: Mikula
Jakob, gostilna v »Nar. domu«. Škoija Loka: Hafner Leopold in Hafner J., gostilni, SplichalFr. kavarna. Toplice, Dol.: Oskrbništvo toplic. Travnik, Dol.: Lavrič Jan., gostilna. Trst: CafeCommercio,CafeFabris. Tržič: Lončar Mat., Ruech K., gostilni. Velike LaSče: Matija Hočevar, gostilna
»pri pošti." Vipava: Lavrenčič J., gostilna. Hotel »A d r i a«.
Visoko pri Kranju: Okorn Jan., gostilna. Vrhnika: Dolenc Fr. Jurca Jos. in
Kočevar Franc, gostilne. Zerovnica pri Cirknici: M a r o 11 Jakob,v v gostilna.
Tovarna pecij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovSčini svojo veliko »alogo barvanlb prstenih
m
MM
kot: rujavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Oene nizke. 36 52-20
Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačne.
miiiiiiiii Varstvena znamka: Sidro, iimiimg
I LIMIT. GAPSICICOMP.	I
| Iz lekarne Richter-Jeve v Pragi,	|
I pripoznano izvrstno bolečine olaj-	i
§ šujoče mazilo je dobiti steklenica po	=
= k —'80, K 1-40 in K 2-— v vseh lekarnah.	§
^ | Zahteva naj se to 1152 28—26	š
$ | sploh priljubljeno domače zdravilo	1
$ | vedno le v izvirnih steklenicah z našo	|
iti I varstveno znamko „sidro" iz Richter-	š
1 Jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti	=
'< i le v steklenicah s to varstveno znamko	| : | kot pristni izdelek.
Rlchterjeva lekarna pri zlato levu
v Pragi, I. Elizabethstrasse 5. i ......................................................miiiiiiiii
5 c ®
CC3
^t J*
ao
c c
s!
J* > t*
ecJ c—
CC3
£f » 3C «9
>co
CT3
rt
o _
o «» *
5 J2«3
Du
o.
o °
M S « c
•cM ®
>	(m
oo
Ji S ® «0
s g
® &
>	03
J4 J*
B B i®
J2>
8 i
±5 5 o
01 n
Z <0 <0 >
3 W ®
^ m f Je v
w >_£.= o s — • -
> s
J2 m g. S S «3 os
.s § -is05
3 o
b «0
N 2 e a. ® ja rs ® 5 , "5) o -13
2 o
a. a^S ••
w
s Š5®«
S °«o
S « C
a?
oi. »-«0 £ > £ oiHffl
CCi C«
cd co
>co cd
s
eS
r-H
S
3	a
§	c
.1	f8
c	k
o.	^
0 d •n
ts d
1 M
e rt xi O HO O
a.
ta
rt
PP
eS M
>32
.-H
l-H
cs
■ g_
-a -J ■ o
-o N
3 O
® o—*
JC o
tn -o
>N ®
S I
S, 2 <» rt 2
«3 >03
-M 'J*
S >
rt S
S ®
© 03
CD
,31 v®
C _Q
sQ S
s i ®
b | o
2
®.p,
o. >
I)
I <0 >»
_ , -a> .J > O c
j* E
_ as « e e
3 M te O
. rt rt m
JXE
— JC
t _ N
^a o g
co rt ^
c O 2 ® g a,
rt _ ■ S 5 C S
o « >
O)
O


Trgovina z železnino „MERKUR"
■v Celju, Graška oesta. 61 e -\r.. IS
priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žeieznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
FST" Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo.
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
Postrežba točna.
Gene nizke.

mL
mm

Sls
£86 50-3
Najcenejši kraj za nakupovanje politiranega ali pobarvanega pohištva za bale in vse druge priložnosti je pri
IVAN D0GAH-H
mizarju in prodajalca sobne oprave v Ljubljani,
Dunajska cesta št. 15 v Hedjatovi hiši.
Ceniki s podobami postelj, različnih omar, miz, stolov itd zastonj in franko. s (10)

Na prodaj Je dobro ohranjen 587 3-3
UP omniMi
pri tvrdki Oarloh, Rimska oesta t Ljubljani.
iša na prodaj
v Ljubljani, Kladezne ulice št. 17 ; posebno pripravna za kakega mc-619 3-3
Več se izvč v hiši Krakovski nasip 26.
Št. 16665
Razglas.
632 3-2
Vsled zakona z dne 18. januvarija 1902, drž. zak. št. 21, se ima letos izvršiti popis obrtnih in kmetijskih obratov, s popisom pa se ima pričeti dne 3. junija.
Da zadebi popisujoče oblastvo že popreje pregled o tem, kje da se nahajajo obrati, ki se imajo popisati, dobi vsak hišni posestnik po eno ali tudi več takozvanih predhodnih poizvedbenic Kako da je ravnati pri njih izpolnitvi, razvidno bode iz poučila, ki je na njih natisnjeno.
Opozarja se pa že sedaj, da se morajo predhodne poizvedbenice nemudoma ter natanko izpolniti Izpolnjene so bodo od hiše do hiše pobirale po popisovalnih komisarjih. Dnevi pobiranja se bodo pozneje razglasili.
Prebivalstvo se opozarja še na sledeče važne okoliščine:
1.	V področju meBta Ljubljane bodo popisovanje vršili 4 popisovalni komisarji in jeden preglednik.
Komisarji in preglednik imeli bodo posebne izkaznice, da se morejo v slučaju, če bi kedo dvomil o njihovej uradnej lastnosti, izkazati.
2.	Popisovalni komisarji in pregledniki so po obljubi v roki ljubljanskega župana dolžni strogo molčati o tem, kar so izvedeli pri popisovanji.
3.	Popisovali se ne bodo samo zglašeni in koncesijonovani obrati, ampak tudi tisti obrtni opravki, ktere kedo izvršuje brez pravice; nadalje opravila tistih, ki delajo doma za kakega mojstra, ne da bi bili njegovi pomočniki.
4.	Da pa se ljudje ne bodo branili popisovalnim komisarjem povedati, če se s kakim obrtom pečaio brez pravice (patenta), zato je v postavi posebej določeno, da 88 na podlagi poizvsdeb tega popisovanja nikdo ne sme preganjati in kaznovati zaradi prekršenja obrtnih predpisov, in da se ravno tako nikdo ne sme naznaniti davčni oblasti.
5.	Popiso val nega komisarja ali preglednika, ki bi ravnal proti temu postavnemu pred pisu, ali ki bi sploh strogo ne molčal o poizvedbah, ali se na kak drug način pregrešil zoper Bvoje dolžnosti, sme in mora politično oblastvo kaznovati z denarnimi kaznimi do 200 K ali z zaporom do 8 dni.
6.	Ker pa ravno postava sama varuje obJinstvo vsakega preganjanja od strani obrtne ali davčne gosposke, zato tudi od vsakega zahteva, da se ne odtegne popisu in da se ne brani dati komisarjem ali pregledniku zahtevanih pojasnil.
Ce bi se kedo popisu odtegoval, dal napačna pojasnila ali pa kaj zamolčal, tedaj bi ga politično oblastvo kaznovalo z globo do 50 K ali z zaporom do 5 dni, če bi se denar ne dal izterjati.
Poudarja se še konečno, da ima popisovanje služiti izključno le v statistične namene, zato pa se pričakuje, da bode popisovalne listine vsakdo izpolnil vestno in resnici primerno.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 14. aprila 1902.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanja cerfivenifi paramentov.
Izdeluje oele ornate, kazale v vseh lilurgičnih barvah, plavijale, obhajllne borze,
itole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno oerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, oene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.	704 32
ll
„ANDR0p0G0J4
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljate^ v Ljubljani
pri gospodu	274 (13)
Taso Petriči6-u.
V zalogi imajo tudi gg. E. Mahr in U. pl. TmkČCZV V Ljubljani, Rant v KranJI, in lekarna „Prl angelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
»••••••••••••■•(•»»•••■»••••»••••••••nHttiiiaiHHtMMatMMaiHMH;;;;;;;;;;^:::
Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko.
jiji iz delo vatel j žičnih (dratenili) tkanin ter pletenin in trgovina ??	s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom. 310 12-11
::::

/1
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje	JLj«*.«* in ikJL«s«s,
pletene s strojem po uzocih, za ograjo gozdov in vrtov, za fazanerije, kur-nike, golobnjake; mreže za presojanje gramoza in peska. — Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni.
Oenilii na zali te vanje brezplačno.
smmmmmiH
...
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem* tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno In pošteno po najnižji ceni bandera In vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 666 62 51
Ana Hofbauer,
imejlteljica zaloge cerkvene obleko, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove ulloe 4.
aTTTTTTTTTTTTTT
MA6GI
so najboljša.!
Največje vrednosti za vsako družino.

za zabelo
daje juham, omaki, sočivju itd. nenavaden, čvrst, prijeten okus.
Zadostuje malo kapelj.
Steklenica od 50 h višje.
Juhe v tabletih.
Tablet ca 2 porciji 15 h.
Magijeve juho v tabletih omogočijo urno, samo s prilivanjem j vode, napraviti krepko, lahko prebavljivo in zdravo juho. 10 različnih vrst.
Consommč- in Bouillon-škatlice.
1 Consommo • Škatlica za 2 porciji
najfinejSe močne juhe 20 h. 1 Bouillon - škatlica za 2 porciji
močne mesne juhe 15 h. Se takoj napravi z vrelo vodo brez dru-

zega dostavka.
904 8
JTedeii poskus t>ol prepriča, kakor vsaka reklama.
SS" Je dobiti v vseh p r o d a j a 1 n i c a h k o 1 o ni j a 1 n e g a blaga, delikates in diiav.
(XXXXXXXXX
a
U
KS
X
C/3
•»m -M
O
U &
k
franja ffleršol
v Ljubljani, Mestni trg št. IS
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	is 23
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
P
Zaloga šivalnih strojev
JAN.J^ v Ljubljani,
Dunajska cesta šf. 17.
ftSES' „Durkopp"- in „Waffenrad" koles.
Tirolski porfir
HT iz Branzolla
priznano najboljši in neprekosljivi maferijal za fiako-vanje cest in hodnikov	645 3-1;
se dobi po stalnih cenah edino le pri
Alojzij Vodnik-u v Ljubljani.
tudi nadalje poslovala v isti ulici it 7 v Perlesovi hiši, kamor se jo «» dne 15. aprila preselila radi demoliranja dosedanjega poslopja.
Za dosedanjo naklonjenost se iskreno zahvaljujoč prosi ista nadaljnega blagohotnega upoštevanja, ter zagotavlja enako reelno in ceno postrežbo kot doslej.
Domača umetalna steklarija
Jtv&Mnola v Ljubljani,XJs!filovca"
se priporoča prečast. duhovSčini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s sfeklom z umetno slikarijo
strokovDjaško dobro, z?\a «eno in trpežno izvrženo v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega
št. so/z. Spričaio,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana
tvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGNOLJl V Ljubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi Supni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno-svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju, po ostalih ofcrtah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
i
Župni urad v Šmartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
revzema tudi vsa stavblnska steklarska dela ter priporoča svojo izborno vsakovrstnega steklarskega blaga.	__737 52-43

O
©
B
©
c—1.
9* K
O
N
K
©
VAŽNO NAZNANILO!
Ker sem se hotel, kakor znano, 1. maja 1902 iz svojih začasnih založnih prostorov na Sv Petra cesti stalno preseliti na Mestni trg št. 5, in mi je to, žalibog, slučajno izpodletelo, 111 ker sem zaradi tega tudi odpovedal najem ene izmed mojih dosedanjih prodajalmc, sem pnmoran nabavljeno blago po ceni oddati, in zato so od današnjega dneva W V5C cene znatno zmzane
in od 20. maja je
velika, prodaja, ostankov
za	možno ceno.
605 30—2
Vse cenjene kupce upam v istini z jako nizkimi cenami odškodovati, ako morda pri obisku moje sedanje prodajalnice nalete na nekoliko nereda zaradi premnogega blaga v prodajalnici.
Z velespoštovanjem
FRIDERIK HODSCHAR
„pri Amerikancu". s«.	JteiT* in 6 „pri Amerika«".
aar Nakup in prodaja _
vsakovrstnih državnih papirjev, »re6k, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako irebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjaribna delniška družba
„ai KBcr
I., llllollzeilB 10 in 13, Dunal, I., Strobelgasse 2
t*
ggr Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvdti za dosego kolikor je [mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavni o.	134 63