Renzijev »enotni sindikat« izzval polemiko Fotoreportaža: Expo od A do Ž Marko Sosič nominiran za kresnika JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 119 (21.356) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 24. MAJA 2015 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 771124 666007 50 5 24 Za kakšno ceno smo danes tukaj Dušan Udovič Potem ko smo celo leto na vse mogoče načine pogrevali spomin na obletnico začetka prve svetovne vojne, kot nepopisne tragedije, ki je v resnici bila šele uvod v krvavo dvajseto stoletje, smo zdaj pri datumu, ko je v vojno vstopila Italija. Zgodovina se je o tem izčrpno in jasno izrekla. Znano je, zakaj je do tega prišlo skoraj leto pozneje po strelih v Sarajevu, ta poglavja poznajo že skoraj otroci. Toda, tudi v tem primeru, »repetita juvant«. Strnjeno povedano: Italija je bila dotlej zaveznica Centralnih sil, Avstroogrske in Nemčije, dolgo je kolebala med nevtralnostjo in pritiski interventistov. Nazadnje je v tedanjem z imperial-no-kolonialnimi sanjami prežetim italijanskem političnem in vojaškem vrhu prevladal strah, da bo država v trenutku »delitve plena« oziroma odločanja o povojnih mejah tedanje Evrope ostala izločena iz igre. Antanta je Italijo pritegnila na svojo stran s podpisom tajnega Londonskega pakta, s katerim je ugodila zahtevam Italije po velikem delu slovenskega ozemlja, Istri, Kvar-nerju in Dalmaciji. Za to ceno je Italija svojim dotedanjim zaveznikom obrnila hrbet in jim napovedala vojno. Vse, kar je potem sledilo, je prav tako splošno znano. Rapalska pogodba, fašizem, vzpon nacizma in druga svetovna vojna, ki je bila v primerjavi s prvo neprimerno hujša, z vsemi posledicami, ki so jih ljudje naših krajev občutili še dolgo potem. Nadaljevanje na 2. strani GORICA - Shoda gibanja CasaPound in protifašistov Na ulicah napeto, a brez incidentov GORICA - Včeraj v sklopu festivala eStoria Roberto Saviano: Knjige so kot bombe 11 4\ BOLJUNEC - Včeraj popoldne Istrska godbena »fešta« GORICA - Kongres Gabrovec deželni tajnik SSk GORICA - Igor Gabrovec (na sliki) je novi deželni tajnik Slovenske skupnosti. Podpredsednik deželnega sveta je bil edini kandidat za to funkcijo, novi deželni predsednik stranke je Peter Močnik. Gabrovec je prevzel mesto Damijana Terpina, Močnik pa Fulvie Premolin. Deželni podtajnik je Marko Jarc. Novi tajnik napoveduje spremembe v usmeritvi slovenske stranke, ki naj bi se še bolj povezala z narodno mešanim okoljem. Gabrovec ne vidi alternativ dosedanjemu zavezništvu z Demokratsko stranko, glede Slovenije pa meni, da bi morala SSk sodelovati z vsemi tamkajšnjimi strankami. Na 3. strani je Z odlokom z dne 31.01.11 Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00 Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. Terme Zreče DARILNI BON v vrednosti 15,00 €/ osebo za IZBRANE WELLNESS STORITVE v Idili, Wellness & Spa centru. Informacije: Terme Zreče, Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče T: 00386 3 75 76 000, E: terme@unitur.eu www.terme-zrece.eu RAZVAJATA SE DVA, PLAČA EDEN do 10. 07. 2015 HOTEL ATRIJ**** Superior 198 €/ 2 osebi/ 2 noči Program vključuje: 2x polpenzion, sproščanje v termalnih bazenih, lx vstop v Savna vas s programi vrtinčenja zraka in pilingi, pestra animacija... GORICA - Včerajšnji goriški dan se je naposled iztekel brez incidentov. Shod neofašistične organizacije CasaPound in shod protifašistov, ki sta v popoldanskih urah sočasno potekala po mestnih ulicah, sta se okrog 19. ure zaključila: bilo je sicer nekaj napetih trenutkov, številna prisotnost varnostnih sil in mirna kri večine udeležencev pa sta preprečila, da bi udeleženci prišli v stik. Privržencev gibanja CasaPound je prišlo v Gorico nekaj več kot 1500, več kot tisoč je bilo tudi protifašističnih protest-nikov. Prvi so po Gorici korakali militari-stično nastrojeni in v smrtni tišini, drugi so vzklikali protifašistična gesla in peli priljubljeno partizansko pesem Bella ciao; med slednjimi je bilo tudi veliko demonstrantov iz bližnje Slovenije. Marsikatera goriška trgovina je včeraj ostala zaprta, zlasti na ulicah, koder sta se vila sprevoda. Trgovci so se zbali van-dalskih izgredov. Strah je bil k sreči odveč. Na 16. strani Naš intervju: Tatjana Rojc Kmetje odločno Na 4. strani zahtevajo odškodnine Na 5. strani Tržaško nabrežje v znamenju vojske Na 6. strani Dogovor ob zaprtju tovarne Siap v Gorici Na 17. strani 2 Nedelja, 24. maja 2015 ITALIJA, SVET / sirija in irak - Potem ko so mesti zavzeli pripadniki Islamske države Združeni narodi zaskrbljeni za civiliste iz Palmire in Ramadija Iraške sile z ofenzivo ponovno zavzele območje pod nadzorom džihadistov vzhodno od Ramadija NEW YORK/DAMASK/BAGDAD - Združeni narodi so izrazili veliko zaskrbljenost in opozorili na slabe razmere, v katerih so se znašli prebivalstvo sirskega mesta Palmira in civilisti, ki so zbežali iz iraškega Ramadija. Obe mesti so zavzeli pripadniki Islamske države (IS). Varnostni svet ZN je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi tisoče civilistov, ki so ostali ujeti v Palmiri po zavzetju mesta s strani džihadistov. 15-članski svet je še zlasti zaskrbljen za ženske in otroke, nad katerimi pripadniki IS navadno izvajajo različne oblike izkoriščanja in zlorab. VS ZN jih je pozval, naj omogočijo varen prehod za civiliste, izrazil pa je tudi globoko zaskrbljenost za zaščito zgodovinskega mesta pred uničenjem, ki je na seznamu Unescove kulturne dediščine. Palmira ima strateško pomemben položaj na križišču glavnih prometnic, ki na zahodu vodijo v sirsko prestolnico Damask in v Homs, na vzhodu pa v Irak. Njeno zavzetje predstavlja nov hud udarec prizadevanjem za zaustavitev IS, potem ko je v roke teh skrajnežev pred dnevi že padlo iraško mesto Ramadi. Na težke razmere prebivalcev, ki so zbežali iz Ramadija, so prav tako opozorili Združeni narodi. Kot je za britanski BBC povedal predstavnik ZN Dominik Bartsch, skušajo doseči okoli 40.000 ljudi, ki so razseljeni na širšem območju. Največ jih je skoncentriranih okoli mostu Bze-biz, ki velja za varen prehod v prestolnico Bagdad iz pokrajine Anbar. Iraške oblasti so most zaprle, da bi ljudem preprečile vstop v Bagdad. ZN so po besedah Bartscha resno zaskrbljeni za ženske, otroke ter starejše in bolne, ki so obtičali v vročini. Pojavljajo se poročila o otrocih, ki umirajo zaradi de-hidracije, je še dejal predstavnik ZN in dodal, da jim skušajo dostaviti hrano in pakete z najnujnejšo pomočjo. Pripadniki IS po zavzetju Ramadija, glavnega mesta pretežno sunitske pokrajine Anbar, po nekaterih poročilih usmerjajo svoje sile vzhodno proti dolini Evfra-ta in Habaniji, kjer so nameščene šiitske Nadaljevanje uvodnika Izhajajoč iz navedenega zaporedja neizpodbitnih dejstev, le kakšen razlog naj bi imel pri nas slehernik, da slavi datum vstopa Italije v vojno? To obletnico je mogoče častno obeležiti samo na en način: Da se jasno in brez vsakršne retorike priznajo tragične zmote in usodne posledice odločitev, ki so stotisoče in milijone ljudi peljale v smrt, večinoma ne da bi sploh vedeli, zakaj umirajo na minskih poljih in gnijejo v strelskih jarkih; Da se datum izkoristi za ponoven in še kako potreben poudarek in opozorilo, da so vojne tudi v današnjem času vir človeške bede in nepopisno zlo, proti kateremu se morajo države in demokratične skupnosti boriti z vsemi možnimi sredstvi; Da se v medčloveških in meddržavnih odnosih utrdijo načela in vrednote, ki so odločilno prispevale k temu, da je dvema uničevalnima svetovnima vojnama, kljub vsem nedorečenostim in pomanjkljivostim, vendarle sledilo sedem desetletij relativnega miru in rasti človeškega blagostanja. Naj tudi najmlajše generacije vedo, koliko je stalo vse to, kar danes imamo in da ni nastalo samo od sebe. Dušan Udovič milice. Z zavzetjem Habanije bi se sunit-ski skrajneži povezali s Faludžo v neposredni bližini Bagdada. Iraške sile so medtem včeraj sprožile ofenzivo proti Islamski državi (IS) in ponovno zavzele območje pod nadzorom džihadistov vzhodno od Ramadija. Gre za prvi protinapad iraških vladnih sil, ki jim pomagajo tudi šiitske milice, proti IS po padcu glavnega mesta pokrajine Anbar. Ofenziva iraških sil je usmerjena proti mestu Husajba, sedem kilometrov vzhodno od Ramadija, v dolini Evfrata, ki velja za odskočno desko za napade na Ramadi. Vladne sile želijo znova zavzeti Ra-madi, ki ga je IS zasedla prejšnji konec tedna. Padec tega mesta predstavlja največji poraz iraških sil v zadnjem letu dni in vzbuja dvome v ameriško strategijo obstreljevanja položajev IS iz zraka. Zastava džihadistov plapola nad antično trdnjavo v Palmiri sredozemlje Pred Tunizijo utonilo še pet migrantov RIM - Na poti čez Sredozemsko morje je včeraj utonilo še pet beguncev iz Tunizije, ki so skušali na čolnu doseči italijanski otok Lampeduso. Čoln se je po poročanju medijev prevrnil zaradi močnega vetra v libijskih vodah pred obalo severnotuni-zijskega kraja Tabulba. Peterica je bila del skupine okoli desetih ljudi, ki so na dveh čolnih krenili proti Lampedusi. Reševalci so kasneje našli njihova trupla. Tunizijska obalna straža je sicer iz morja rešila še 49 beguncev. Ob obali Tunizije nasede veliko čolnov z begunci, ki želijo v Evropo. Spričo negotovih razmer v sosednji Libiji so tunizijski mejni organi v pričakovanju navala beguncev okrepili svoje delovanje, vendar pa državi manjka tako sredstev kot osebja, da bi se ustrezno spopadla s problemom. italija - Ogorčeni odzivi na novo Renzijevo provokacijo proti sindikatom »En sindikat imajo diktature« Premier v televizijski oddaji za zakon, ki bi uvedel enotno sindikalno zastopstvo - Odločen ne vseh sindikalnih zvez T RIM - Premier Matteo Renzi je ponovno podžgal ostro polemiko s sindikati. Predsinoči je bil gost oddaje Enrica Men-tane Bersaglio Mobile na televizijski mreži La7, kjer je zagovarjal odločitve svoje vlade na področju volilne in ustavnih reform, šolstva, trga dela in iskanja izhoda iz gospodarske krize. Renzi je tudi zavrnil vse očitke na račun spornih izbir kandidatov Demokratske stranke na deželnih volitvah, predvsem De Luce v Kampanji in Paitove v Liguriji. Še najbolj pa je zanetila polemiko njegova trditev, da bi bilo treba z zakonom odpraviti današnjo pluralnost sindikatov in organizirati predstavništvo zaposlenih v okviru enega samega sindikata. »Rad bi, da bi nekega dne prišli do enotnega sindikata, do zakona o sindikalnem predstavništvu in da ne bi bilo več vseh teh sindikalnih kratic in kratic in kratic,« je izjavil Renzi. Na odgovor ni bilo treba dolgo čakati. Iz sindikalnih vrst so včeraj Renzija spomnili, da je Italija že imela en sam sindikat in eno samo stranko, to pa je bilo za časa Mussolinija. Generalna sekretarka Cgil Susanna Camusso je mnenja, da se v Italiji kvečjemu postavlja problem enotnega sindikalnega nastopanja ne pa enotnega sindikata »saj je ta pojem značilen za totalitarne reži- me«. Camussova ugotavlja, da sobivajo v svetu dela zelo raznoliki subjekti z različnimi pogledi in opredelitvami. »Napačno je misliti, da jih je mogoče strpati pod okrilje ene same prevladujoče miselnosti. To ne sodi v moderno družbo,« je dejala Camussova. Sekretar Uil Carmelo Barbagallo je Renziju očital, da bi rad imel tak sindikat, kakršnega ima Putin, toda sprijazniti se bo moral z obstojem pluralnega in reformističnega sindikalnega gibanja. Kaj pa delodajalci, se je vprašal, ali naj se tudi oni vključijo v en sam delodajalski sindikat? Nekoliko bolj spravljiva vendar odločno proti enotnemu sindikatu je tudi sekretarka Cisl Annamaria Furlan, ki je prepričana, da Italija potrebuje odgovorne in reformistične sindikate, predvsem pa sposobnost dogovarjanja. Furlanova tudi spominja, da že obstajajo ustrezni dogovori glede sindikalnega predstavništva in da res ni potrebno prilivati bencina na ogenj: vlada naj se raje posveti gospodarski rasti in brezposelnosti. Renzijeve izjave so izzvale negativne odzive tudi med političnimi silami. Gibanje 5 zvezd ocenjuje, da se spričo take predsednikove miselnosti v Italiji postavlja resen problem ohranitve demokracije. irska - Množična udeležba in kar 62,3 odstotka glasov za DA na referendumu Irci za istospolne poroke DUBLIN - Irci so na referendumu glasovali za legalizacijo porok istospol-nih parov. Po preštetih glasovih iz 40 od 43 volilnih okrajev je za spremembo ureditve na tem področju glasovalo 62,3 odstotka udeležencev referenduma, proti pa 37,7 odstotka, poročanje irske televizije RTE povzemajo tuje tiskovne agencije. Irska bo tako glede na rezultat petkovega referenduma postala prva država na svetu, ki bo istospolne poroke dopustila z referendumom. Sledila bo sprememba ustave. Uspeh referenduma so napovedovale že javnomnenjske raziskave, včerajšnji izid pa je po svoje presenetljiv, saj v globoko katoliški državi marsikdo ni pričakoval tako prepričljive večine za legalizacijo. Množica ljudi se je v pričakovanju končnih izidov zbrala pred dublinskim gradom, kjer proslavljajo izid in vihtijo mavrične zastave. »Najpomembnejše volilne skrinjice so odprte. Imamo 'da'. Z veliko večino v Dublinu. Danes sem tako ponosen, da sem Irec,« je na Twitterju že kmalu po začetku štetja zapisal minister za enakost Aodhan O Riordain. Minister za zdravje Leo Varadkar, prvi irski istospolno usmerjeni mini- Irke in Irci so objavo izidov referenduma pozdravili z velikim navdušenjem ansa ster, ki je to tudi priznal, je menil, da je bila kampanja pred referendumom "skoraj kot socialni revolucija". Za RTE je spregovoril iz centra za štetje v Dublinu, kjer je bilo po njegovih be- sedah 75 odstotkov udeležencev referenduma za legalizacijo porok isto-spolnih parov. David Quinn, eden voditeljev kampanje proti in direktor inštituta Io- na, je medtem za televizijo RTE dejal, da gre očitno za "zelo impresivno zmago za zagovornike". Še pred razglasitvijo prvih uradnih izidov je čestital nasprotnikom. Spremembo v državi, v kateri so homoseksualnost dekriminalizirali šele leta 1993, splav pa je z izjemo, ko je ogroženo življenje matere, še vedno nezakonit, so podpirale vse glavne politične stranke, tudi vladajoči konservativci, pa tudi več zvezdnikov iz sveta glasbe, filma in športa. Proti so bili starejši in prebivalci podeželja ter katoliška cerkev, katere vpliv pa je v zadnjih letih po valu škandalov v zvezi s spolnimi zlorabami otrok in spričo vedno večje sekularizacije družbe upadel. Leta 2010 so na Irskem uzakonili civilno partnerstvo in tako priznali zvezo med homoseksualci, ki pa se v več vidikih razlikuje od zakonske skupnosti. Predvsem je slednja zaščitena z ustavo, civilno partnerstvo pa ne. Več kot 3,2 milijona volilnih upravičencev je lahko v petek na referendumu odgovarjalo na vprašanje, ali želijo spremembo ustave, da bi ta dovoljevala poroke tudi istospolnim parom. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 24. maja 2015 3 gorica - Deželni kongres slovenske stranke Novi tajnik SSk Igor Gabrovec napoveduje velike spremembe Za deželnega predsednika je bil izvoljen Peter Močnik, podtajnik je Marko Jarc GORICA - Igor Gabrovec je novi deželni tajnik Slovenske skupnosti. Sedem let po izvolitvi v deželni svet (do takrat je bil tajnik Slovenske-kulturno gospodarske zveze) se je Gabrovec včeraj povzpel na najvišjo politično stopničko slovenske stranke, ki po njegovih besedah stopa v novo obdobje. Med glavnimi, če ne glavni podpornik Gabrovčeve kandidature, je bil njegov predhodnik Damijan Terpin, ki se je na Tržaškem zelo prizadeval tudi za tajniško kandidaturo Marka Pisanija. Na včerajšnjem kongresu v Centru Bratuž je bil za novega deželnega predsednika SSk izbran Peter Močnik, ki je v sredo v Trstu v zelo napetih okoliščinah izgubil bitko za tajniško mesto s Pisanijem. Gabrovčev namestnik je mladi doberdobski odvetnik Marko Jarc, podpredsednik stranke pa je bivši števerjanski župan Ha-drijan Corsi. Gabrovec in Močnik (nasledil je Fulvio Premolin) sta bila edina kandidata za najvišji funkciji v SSk. Kongres (drugi del je potekal za zaprtimi vrati) se je odvijal brez polemičnih ostrin, če izvzamemo pripombo nekaterih goriških delegatov, Igor Gabrovec in Damijan Terpin, novi in stari deželni tajnik SSk bumbaca ker tako tajnik kot predsednik izhajata iz tržaške pokrajine. Gabrovec je napovedal velike spremembe ne toliko v politični usmeritvi SSk (kritično zavezništvo z De- mokratsko stranko, ki trenutno nima alternativ), kot v njenem poslanstvu. Nobenih odstopanj od temeljne vloge (zbirna stranka Slovencev v Italiji), ampak več posluha do narodnostno me- šanega okolja, ki se hitro spreminja. Ni naključje, da je Gabrovec, podobno kot Terpin, omenil narodno mešane zakone, ter večkrat ponovil, da mora SSk postati zanimiva za volivce. Novi tajnik je nekajkrat rabil tudi besedo realizem, ki naj pride do izraza tudi v strankini bitki proti sporni deželni reformi lokalnih uprav. Kot svoja vzornika je Gabrovec omenil Romana Pro-dija in Enrica Letto. Citiral je besede iz Lettove zadnje knjige, sicer afriški pregovor, ki pravi, da če hočeš priti hitro pojdi sam, če hočeš priti daleč, pa pojdi v družbi. Sicer ni skrivnost, da je bil Gabrovec med prvimi slovenskimi pristaši Mattea Renzija, ko ta še ni bil vodja DS in tudi ne predsednik vlade. Na kongresu (nanj se bomo še vrnili) je Gabrovec v odnosiih SSk-Slo-venija nekoliko »popravil« Terpina. Res je, da je stranka lipove vejice tradicionalno vezana na stranke nekdanjega Demosa, res pa je tudi, da mora SSk gojiti dobre odnose in sodelovati z vsemi strankami v Sloveniji. Istočasno z njeno vlado, ne glede kdo je v tistem trenutku na oblasti. Sandor Tence Prvi odcep desno TRST - Na slovenskem programu RAI bo nocoj ob 20.00 na sporedu mladinska televizijska oddaja Prvi odcep desno. Tokratni gost bo ekonomist, uslužbenec podjetja Assicurazioni Generali Gregor Košuta, ki bo predstavil svojo študijsko pot in različne plati svojega poklica. V prispevkih bosta svojo študijsko in poslovno izkušnjo podala še računovodja in davčni izvedenec Igor Rebula ter bančnik Aljoša Ota. Oddajo vodi Mairim Cheber v družbi tržaških in goriških višješolcev. Ponovitev bo v četrtek, 28.5. ob istem času. Glasovi svetov o maturi TRST - Šolsko leto se izteka in pred dijaki zadnjih letnikov je matura. O maturite-tnih izpitih nekoč in danes v Italiji, Sloveniji in Avstriji bo govor v oddaji Glasovi svetov, ki jo skupaj pripravljajo v uredništvih Radia Trst A, Radia Slovenija in slovenskega programa ORF v Celovcu. Sodelujejo Loredana Guštin, ravnateljica Li-ceja F. Prešeren v Trstu, Barbara Lapornik, profesorica na isti šoli, Miha Vrbinc, strokovni nadzornik v okviru manjšinskega šolstva na Koroškem, in dr. Darko Zupanc, direktor Drž. izpitnega centra RS. Pogovor bo vodila novinarka Nataša Lang, uredništvo oddaje Ines Škabar. Glasovi svetov bodo na sporedu danes ob 12.00, ponovitev pa jutri ob 14.10. Dobrodelni koncert v Tomaju TOMAJ - Danes bo ob 19. uri v cerkvi Sv. Petra in Pavla v Tomaju dobrodelni koncert Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni za obnovo 59 let starih tomajskih orgel. (OK) gorica - Deželni kongres SSk V Terpinovem poročilu stara in nova usmeritev koper - Predsednik Borut Pahor na 16. srečanju vojnih invalidov Vojna je najhujše zlo Invalidi »živ spomenik«, ki svari mlade - Vsaka vojna se začne z rožljanjem z besedami GORICA - Slovo Damijana Ter-pina s tajniškega položaja so udeleženci kongresa Slovenske skupnosti pozdravili s toplim aplavzom. Tajniku se je s priložnostnim darilom javno zahvalila strankina predsednica Ful-via Premolin. Terpinovo poročilo (v celoti na spletu www.primorski.eu) je bilo v znamenju kontinuitete s tajnikovo politično usmeritvijo, a tudi prežeto z nekaterimi novostmi. V sklop kontinuitete sodijo Terpinove precej ostre kritike na račun Demokratske stranke in politike matične Slovenije v odnosu do slovenske manjšine in do SSk. Tajnik ni zadovoljen z odnosom vlade Mira Cerarja do manjšinske stranke, »saj v manjšini Ljubljana kot sogovornike priznava le še krovni organizaciji in morda le kakega izvoljenega predstavnika. Nikakor pa ne več skupne- ga predstavništva oziroma kaj šele SSk.« Takšno zadržanje Slovenije ni ne državotvorno in niti državniško, je prepričan Terpin. Glavni sogovornik SSk v matici so politično gledano po njegovem t.i. pomladne stranke. Pač pa se je Terpin zavzel za močan zasuk in za nove prijeme pri delovanju SSk. Pri tem je izrecno omenil pojave mešanih zakonov, ponovno odkrivanje slovenskih korenin italijanskih sodržavljanov in morje otrok iz italijanskih družin v slovenskih šolah. To so po tajnikovi oceni družbeni fenomeni, ki morda zahtevajo nekaj sprememb v strategiji SSk. Temu je treba dodati še krčenje števila pripadnikov slovenske narodne skupnosti, ki ji asimilacija - čeprav se tega izraza izogibamo - nezadržno odžira življenjsko moč, je dejal Terpin. S.T. KOPER - Predsednik republike Borut Pahor je na 16. srečanju vojnih invalidov Slovenije v Kopru Zvezi društev voj -nih invalidov Slovenije vročil srebrni red za zasluge (na sliki). Ob tem se je predsednik zahvalil zvezi, ki kot »živ spomenik« opozarja mlajše generacije, opozoril na grozote vojne ter posvaril pred razširjanjem sovražnega govora. V vseh jezikih je vojna grda beseda, je poudaril Pahor: »Kaj šele je groznega vse tisto, kar ta beseda opisuje: smrt, invalidnost, žalost, trpljenje. V vojni pravzaprav ni lepega nič, plemeniti so le tisti ljudje, ki jo končajo«. Zato se je predsednik republike zahvalil za dejavnosti zveze društev vojnih invalidov, ki »kot živ spomenik opozarja generacije, ki jim je bilo prihranjeno vojno gorje, da se vsake vojne, majhne in tudi velike, začnejo najprej z rožljanjem z besedami«. Prav zato, tako Pahor, »je treba biti kot privržen demokrat previden, če in ko se v družbi raz- širi sovražni govor, in je treba znova poskrbeti za to, da se okrepijo vse tiste sile, ki znajo s strpnostjo in solidarnostjo premagati skušnjavo, da bi ta sovražni govor prevagal«. Zveza društev vojnih invalidov si je odlikovanje predsednika republike prislužila za vsestranski prispevek pri uveljavljanju interesov vojnih invalidov, za ohranjanje spomina na partizansko sani-teto in zasluge pri krepitvi domoljubja, izhaja iz utemeljitve priznanja. Predsednik zveze Janez Podržaj je ob tem spomnil, da je prejem državnega odlikovanje priznanje vsem vojnim invalidom. Z včerajšnjim srečanjem so se sicer spomnili dveh pomembnih jubilejev - 70. obletnice konca druge svetovne vojne in 70. obletnice ustanovitve Zveze vojaških vojnih invalidov Slovenije, predhodnice sedanje zveze. Ob tem je Podržaj opozoril, da je država svoje obveznosti do vojnih invalidov, veteranov in žrtev vojnega nasilja, ki jih ureja tudi ustava, sprva korektno izvajala, s časovno oddaljenostjo pa se te pravice z vsakim zakonom ali aktom zmanjšujejo ali celo ukinjajo. ¡J S prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi... iEbÄ Sklad I Fondazione Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim in manj premožnim slovenskim študentom. Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru. KMEČKA associazione agricoltori ZVEZA KZ - Zeleni sistem, referenčno podjetje za izpolnjevanje prijave dohodkov in zbiranja prispevka 5 tisočink. Vsem, ki bodo 5 tisočink namenili skladu, bo KZ priznavala popust pri izpolnjevanju obrazca 730. Davčna številka Sklada Dorče Sardoč je: Gorica Korzo Verdi 51 tel. 0481 82570 fax 0481 549824 Trst ul. Ghega 2 tel. 040 362941 fax 040 361389 Čedad ul.Manzoni 31 tel./fax 0432 703119 4 Nedelja, 24. maja 2015 KULTURA / intervju - Tatjana Rojc o prevajanju Košutove poezije »Avtor je seveda glavni protagonist« Izšla je zbirka La ragazza dal fiore pervinca - Jutri predavanje o Danteju in Rebuli Tržaško literarno kritičarko Tatjano Rojc večkrat vzporejamo z Borisom Pahorjem. Odlična poznavalka pisateljeva opusa že vrsto let nastopa z njim na številnih javnih srečanjih in predstavitvah knjig ob njegovi stoletnici mu je posvetila tudi obsežno monografijo Tako sem živel. Ravno v teh dneh bo pri založbi Bompia-ni izšla nova Pahorjeva knjiga Triangoli rossi (Rdeči trikotniki), pri kateri je prav tako sodelovala. Povod za tokratni pogovor pa je bil nedavni izid knjige La ragazza dal fiore pervinca (Dekle z modrikastim cvetom), pesniške antologije Miroslava Košute, v kateri se je Tatjana Rojc preizkusila v vlogi prevajalke. »Ko je prišlo do ponudbe s strani založbe Del Vecchio, da bi izdala Košutov izbor, sem seveda predlagala Darjo Be-tocchi in njen izbor, ki je po mojem zelo dober in tehten. Založnik pa je želel neko novo izvedbo in sem se lotila dela. Miroslav Košuta je bil močna odpora pri mojih izbirah in tolmačenjih, izbor pa sem opravila po svojem občutju. Sestaviti sem želela zbirko, ki bi pokazala celoten opus Miroslava Košute, če opustimo otroške pesmi in gledališke songe, ki so po mojem čudoviti, ampak nekako niso spadali zraven. Pesmi sem razdelila po sklopih, želela sem na primer, da pride v zbirko tudi njegova angažirana poezija, ki je po mojem vrhunska. Delo me je zelo prevzelo, bilo je zahtevno, priznati moram tudi, da zlasti do njegove eksistencialne poezije, ki predstavlja zadnji sklop, nisem mogla imeti neke distance in tista poezija je bila zame najtežja in tudi najbolj dragocena, saj vzameš v svoje roko usodo ljudi: v to življenje sem skušala vstopiti s čim bolj rahlim korakom. Kakšen je rezultat, bodo sodili bralci. Jaz sem s svojim delom zadovoljna, čeprav vem, da bi se dalo marsikaj izboljšati.« Petdeset let Košutovega ustvarjanja ste razdelili v šest ciklov. Kaj ste pri tem upoštevali? Zamišljala sem si, da mora pesnik, ki se prvič predstavlja res široki publiki in je tudi pomemben pričevalec nekih ključnih trenutkov svoje zemlje, imeti »can-zoniere«, pesniški dnevnik, ki zaobjema njegovo pesniško pot, ampak tudi stvarnost, v kateri dela in ustvarja. Sklope sem izbirala in sestavljala po svojem občutku. Upoštevala pa sem tudi Košutove želje, saj v nobenem primeru nisem želela prega-ziti avtorja, ki je seveda glavni protagonist. Zanimivo se mi zdi, da se antologija začenja s pesmijo Drevo življenja, ki je dala naslov njegovi zadnji pesniški zbirki. To je hommage izboru, ki je sledil avtorjevi logiki, a tudi njegovi življenjski družici. Kolikor razumem naše avtorje, ima vsak svojo posebnost in Miroslava Košute nekako ne umem brez njegove družine, ki je močen sestavni del in inspirativni vzgib njegove poezije. Zato se mi je zdelo pomembno, da se zbirka začne s hommagem, ki ga avtor naredi etnografskemu raziskovanju Marte Košuta. Katere so bile največje težave pri prevajanju? Predvsem pri posredovanju naših arhetipov italijanskemu bralcu, ki o njih nič ne ve. S težavo prenašam opombe pri prevodih, pri poeziji pa sploh, ampak nekaj je bilo potrebno vseeno povedati. Predvsem na račun motivov, ki so pri Košuti zelo pregnantni: škoda bi bilo ne vključiti v izbor pesmi Benečija, Vrata IHS, Valvasor, Osvoboditev Trsta, ki je posvečena Mariu Magajni, Pismo Niku Grafenauerju. Vse to je bilo treba seveda kontekstualizirati, čeprav je Košuto-va poezija tako zgovorna, da nas na vsak način povleče za seboj. Zanimiv odstop od prevoda najdemo v pesmi Nediža Ime Natisone mi ni zvenelo, ni poetično kot Nediža, ritmično se ni ujemalo. Zato sem uporabila star latinski nadi-mek Nedissa, ki se približuje našemu in zveni bolj poetično ... toliko poetično, da je založnik izbral prav to pesem za zadnjo platnico. V lepem in bogatem izboru se mi zdi, da nekako manjka pesem Ta Trst. Res. Ampak Ta Trst je zame tako mojstrsko preveden od Darje Betocchi, da nisem imela kaj dodati. Zato sem to pesem izpustila, iz spoštovanja do Darje in njenega prevoda, ki je po mojem zares šel v dušo. Tu ni debate. Je pa Trst kljub temu zelo prisoten ... Trst je kronotop, je bistvo, zato smo v zbirko vključili tiste poezije, ki kažejo in pripovedujejo Trst na način, ki je zelo mestni. Kajti Košuta, čeprav ni rojen v mestu, živi Trst kot svoje mesto, na nek način zelo visceralno. Pesnik je v svojem uvodu, ki je po mojem mnenju zelo zgovoren, povedal, kje in kdaj je rojen in svojo osebno izkušnjo, kar daje knjigi dodatno vrednost, tudi zgodovinsko, predvsem za nekega bralca, ki o nas ne ve nič in ne pozna zgodovine Trsta tudi z druge, slovenske strani. Ravno tem našim sosedom boste jutri spregovorili v krožku Generali. Tržaški odsek združenja Dante Alighieri, ki si je zlasti v zadnjih 70 letih prevzel nalogo, da širi italijansko kulturo v svetu, ima novega predsednika, zgodovinarja Fulvia Salimbenija. Prvič se tako zgodi, da bo Dan združenja Dante Alighieri posvečen Slovencem. Izbrala sem temo, ki bi, rekla bom na neboleč način, vpeljala določene teme v družbo, ki jih je manj navajena poslušati. Jutrišnje predavanje (ob 17.30 v krožku Generali na Trgu Duca degli Abruzzi) bom zato posvetila Danteju in Alojzu Rebuli, ki je pomemben dantolog in ima Danteja za enega svojih duhovnih očetov. Ob tem pa se bom navezala na vprašanje etike in krščanstva v slovenski književnosti, ki nas spremlja od prvih slovenskih zapisov, Brižinskih spomenikov, ki niso kot pri nekaterih narodih vezani na kakšne kupčije, ampak imajo literarno in vsebinsko vrednost. Tu je še vprašanje Danteja pri Prešernu, večkrat ga omenja tudi Kosovel. Primerno se mi je zdelo povedati, da Dante za nas ni neka nepoznana pojava, nismo neki barbari brez nikakršne kulture. Ko ljudem poveš, da slovenska književnost ni stvar sodobnosti, ampak stoletij in da smo bili pismeni narod od protestantizma dalje, se ljudje čudijo. To očitno ni še popolnoma uzaveščeno. (pd) nagrada kresnik - Pisatelj Marko Sosič V finalu! Tržaški pisatelj Marko Sosič se je ponovno uvrstil v najožji izbor literarne nagrade kres-nik. Žirija nagrade za najboljši roman leta, ki jo podeljuje časnik Delo, je namreč njegov Kratki roman o snegu in ljubezni uvrstila v peterico knjig, ki se bodo 23. junija na Rožniku potegovale za končno zmago. Ob Sosiču so se v finale uvrstili še Po njihovih besedah Katarine Ma-rinčič, Samo pridi domov Andreja E. Skubica, Kameno seme Veronike Simoniti ter Panorama Dušana Šarotarja. Med omenjenimi avtorji je v izboru za nagrado prvič le Simonitijeva s svojim romanesknim prvencem. Sosič in Šarotar sta bila za kresnika že nominirana, Marinčiče-va in Skubic pa sta ga tudi že dobila, slednji celo dvakrat. Sosič se je v finale nagrade kresnik uvrstil tudi s prejšnjimi romani Balerina, balerina, Tito, amor mijo, Ki od daleč prihajaš v mojo bližino. Kratki roman o snegu in ljubezni, ki je izšel pri mariborski založbi Litera, je roman o izgubljenih in znova najdenih bližinah v času nasilja. Nasilja ene družbene skupine nad drugo, toda vedno tudi nasilja, ki ni daleč od nas, temveč lahko nenadoma izbruhne v naši bližini, v naših najbližjih. Roman se dogaja med Trstom in Asiagom. V romanu Po njihovih besedah (Modrijan) se prepletajo tri zgodbe, ki izhajajo iz treh avtobiografskih zapisov: arheologa Heinricha Schliemanna, pisca pustolovskih romanov Karla Mayja ter v drugo polovico 20. stoletja postavljena zgodba šefa protiobveščevalne službe. V romanu Samo pridi domov se Skubic loteva zelo aktualne teme, ki v slovenski literaturi še ni bila deležna ustrezne obravnave: političnega tajkunstva in korupcije. Roman Kameno seme (Litera) je nanizan skozi zgodbe več ljudi, domačinov in tujih turistov, ki se poleti znajdejo v imaginarnem kraju na nekem hrvaškem otoku. Če njihove usode še niso tako ali drugače prepletene, se to zgodi zdaj, ko jezna, z bolečino zaznamovana domačinka vrže kamen in sproži sosledje dogodkov. V Panorami (Beletrina) pisatelj išče mir in navdih za pisanje na počasnem potovanju po deževni in megleni irski obali, od tam odpotuje v Belgijo in prek Ljubljane v Sarajevo; predvsem pa ga pot vodi vedno globlje v pokrajine lastne notranjosti. Pet najbolj izvirnih slovenskih romanov z letnico izida 2014, ki se potegujejo za letošnjega kresnika, je izbrala žirija, v kateri so štirje literarni kritiki: Gabriela Babnik kot predsednica ter Igor Bratož, Tina Kozin in Aljoša Harlamov. 23. junija se bo sestala na Rožniku, v Cankarjevi spominski sobi, in sporočila letošnjega dobitnika. Nagrajenec bo prejel ček, vreden 5000 evrov, in prižgal tradicionalni kres pred rožniško cerkvijo. Kresnik bo podeljen 25. po vrsti. Lani ga je dobil Davorin Lenko za roman Telesa v temi. Žirija je letos ocenjevala 130 romanov. Slovenska romaneskna produkcija leta 2014 je bila torej količinsko zelo velika in tudi sicer je bila po oceni predsednice kakovostna. Poleg velike količine dobrih knjig pa je bilo opaziti tudi veliko ne-kakovostnih romanov, je za Delo povedala Gabriela Babnik. cannes - V pričakovanju nocojšnje razglasitve zmagovalca zlate palme Zgodovinski uspeh za Hrvaško Film Zvizdan (v koprodunciji s Srbijo in Slovenijo) režiserja Dalibora Matanica prejel nagrado žirije v sklopu Un certain regard V pričakovanju nocojšnjega dobitnika zlate palme bo za hrvaško, srbsko in slovensko koprodukcijo leto 2015 v Cannesu zgodovinska izvedba. Film Zvizdan zagrebškega režiserja Dalibora Matanica je zmagal nagrado žirije v sklopu Un certain regard, ki ji je predsedovala Isabella Rossellini. Gre za prvi hrvaški celovečerec, ki se mu je po osamosvojitvi uspelo uvrstiti v uradni program festivala v Cannesu. Zanimivo, da so delo, ki pripoveduje o mednacionalnem sovraštvu na nekoč skupnem jugoslovanskem prostoru, koproducirale iste države, ki so nekoč bile sestavni del tistega ozemlja. Zvizdan v dalmatinskem narečju pomeni zenit, se pravi najvišjo točko, ki jo sonce doseže nad opazovalcem. To točko je včeraj dosegel tudi hrvaški film ob pomoči srbskih in slovenskih sredstev in ekipe. Znotraj te izstopa delo snemalca in direktorja fotografije, Marka Brdarja, ki je v Zvizdanu opravil izredno delo, pred tem pa že sodeloval z Nej-cem Gazvodo v Izletu in v obeh filmih Vlada Škafarja. V čigave roke pa bo nocoj šla dvajset tisoč evrov vredna zlata palma? In, ali jo bo odnesel kateri od treh italijanskih filmov? Za enkrat je Nanni Moretti včeraj prejel nagrado Fipresci in med italijanskimi kolegi je tisti, ki ima najbrž največ možnosti, da cilja najviše. Njegova Moja mati je namreč posebej prepričala tuje, predvsem francoske in angleške kritike. Garro-neja in Sorrentina letos vsaj navidez Nagrajeni zagrebški režiser Dalibor Matanič ansa niso razumeli, pa čeprav bo pri tem imela seveda zadnjo besedo letošnja žirija, se pravi predsednika, brata Joel in Ethan Coen, igralci Sienna Miller, Jake Gyllenhaal, Rossy de Palma in Sophie Marceau, režiserja Guillermo del Toro in Xavier Dolan ter glasbenica Rokia Traore. Glede na splošno kakovost letošnjega sporeda bi bilo krivično, da bi se Garrone in Sorrentino vrnila domov praznih rok. Njuna skupna zmaga bi bila za rimski predel ob trgu Vittorio velik praznik, saj režiserja živita v istem poslopju: Sorrentino v zadnjem, Garrone pa v prvem nadstropju. Težko pa si je tudi predstavljati, da bi katera od nagrad letos ne šla v Azijo, oziroma filmu Jia Zhang-Keja ali tistemu Hou Hsiao-Hsiena, kot je seveda nemogoče, da bi se Todd Haynes in njegova Carol vrnila čez ocean praznih rok. In prav tako je malo verjetno, da bi vsaj ena od nagrad ne ostala kateremu od francoskih avtorjev ali njihovih igralcev, ki so bili letos številno prisotni. Sicer pa je tudi včerajšnji zadnji tekmovalni festivalski dan potekel v znamenju žensk, a tudi moške lepote. Čudovita Lady Macbeth, Marion Cotillard in Michael Fassbender sta se še zadnja igralca tekmovalnega sklopa povzpela po štiriindvajsetih stopnicah osrednje festivalske palače in v veliki dvorani prisostvovala premierni projekciji najnovejšega dela avstralskega režiserja Justina Kurzela. Macbeth je bil včeraj zvečer deležen dolgega aplavza, pa čeprav ga je kritika še zjutraj izžvižgala. Ob ocenah, ali je bil letošnji spored na nivoju, ali pod pričakovanji, pa se bo Cannes 2015 gotovo zapisal v anale za nekatere posebne poklone, kot je bil tisti Ma-noelu de Oliveiri. V sklopu Cannes Classic so predstavili dragocen film, zapuščino portugalskega režiserja, ki je umrl aprila, v starosti 106 let. Leta 1982, je de Oli-veira posnel biografski dokument, v katerem pripoveduje o sebi, družini in otrocih in za katerega je zaprosil, da ga pokažejo občinstvu samo po njegovi smrti. Tako se je Cannes poklonil velikemu avtorju in omogočil občinstvu, da mu še enkrat prisluhne. Film je de Oliveira posnel v čudoviti hiši v Portu, ki jo je nato moral prodati, da je lahko izplačal dolgove za realizacijo prejšnjih filmov. In pa homaž Orsonu Wellsu s kar petimi, njemu posvečenimi filmi. Poleg treh restavriranih filmov Citizen Kane, The lady of Shangay in The third man so predstavili tudi dva njemu posvečena dokumentarca. Sicer pa še tolažilni zaključek. Nagrada najprestižnejšega filmskega festivala na svetu seveda pomeni ogromno. Je pa treba spomniti, da pred dvema letoma Sorrentinova Velika lepota ni bila v Cannesu deležna nobenega priznanja, a je devet mesecev kasneje v Los Angelesu prejela oskarja. (Iga) Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu 5 Nedelja, 24. maja 2015 TRST / APrimorski ~ dnevnik kmetijstvo - Kmečka zveza v pismu odborniku Panontinu ne izključuje sodne prijave Kmetje se puntajo zaradi divjih prašičev Divji prašiči povzročajo kmetom sive lase in predvsem veliko gmotno škodo, politika pokrajinske in še predvsem deželne uprave pa se v zadnjih desetih letih ni bistveno spremenila. Predsednik Kmečke zveze Franc Fabec v odprtem pismu očita pristojnemu deželnemu odborniku Paolu Pa-nontinu, da se kljub pozivom (lani so bila na vrsti tri srečanja, pred nedavnim mu je Kmečka zveza že pisala) ni odločno zavzel za rešitev problema, zaradi česar mu prizadeti kmetje in stanovska organizacija grozijo celo s sodno prijavo, če v roku 30 dni ne bo sprejel njihovih zahtev. Kmetje so se torej odločili za zelo odločen korak, da bi spodbudili deželno upravo (pismo so v vednost naslovili tudi na predsednico Deboro Serracchiani, tržaško prefektinjo Francesco Adelaide Garufi in predsednika italijanskega združenja poljedelcev CIA Seconda Scanavina). Fabec opozarja, da se divji prašiči zlasti v tržaški in goriški pokrajini nenadzorovano razmnožujejo. Te živali ogrožajo varnost udeležencev v prometu in na splošno občanov, saj vdirajo tudi v mesto. Predvsem pa povzročajo veliko škodo na njivah, v vino- gradih, na pašnikih. Domačini zaradi tega opuščajo poljedelstvo, kdor vztraja pa mora dvigati drage barikade z električno žico. Dežela FJK se pri določanju odškodnin sklicuje na 3. člen pravilnika EU št. 1408/2013 (na načelo »de minimis«, po katerem posamezne države oz. dežele lahko mimo EU odštejejo kmetu za največ 15.000 evrov prispevkov v treh letih), tako da marsikdo sploh ne prejme odškodnine, ki so vsekakor preskromne. Kmečka zveza trdi, da odškodnin ni mogoče vključiti med običajne prispevke in torej v sistem »de minimis«, češ da je to nezakonito. »V tem nevzdržnem položaju so se tudi tradicionalni odnosi med poljedelci in lovci poslabšali,« piše v pismu. Splošno mnenje je, da deželni lovski načrti niso kos temu problemu, saj se divji prašiči, ki nimajo naravnih sovražnikov, vse bolj razmnožujejo. Kmečka zveza prosi, naj deželna uprava konkretno prisluhne kmetom in drugim prebivalcem obeh pokrajin ter naj spodbudi vse potrebne spremembe, morda tudi nove predpise. Fabec opozarja, da bo škoda tudi v letošnjem letu nadpovprečna, več kmetov pa ne bo prejelo niti evra odškodnine, ker so v prejšnjih letih že dosegli predvideni (po njihovem mnenju nezakonit) maksimalni znesek. V skladu s sklepom občnega zbora in glavnega sveta zahteva Kmečka zveza drugačen pristop in čimprejšnje izplačilo celotnih odškodnin ter napoveduje, da se bo v roku enega meseca poslužila tudi vseh pravnih sredstev, da bi zaščitila svoje člane. K tej pobudi je menda že pristopilo vsaj pet večjih obdelovalcev s Tržaškega, kmalu bi se jim lahko pridružil še kdo. (af) Divji prašiči so pred dnevi razdejali njivo Angele Čok v Lonjerju fotodamj@n Odzivi na reformo pristanišč Vrstijo se odzivi na vladni osnutek reforme italijanskih pristanišč, po katerem bi Trst spadal pod t.i. se-vernojadransko pristaniško upravo. Tako je tržaški senator Demokratske stranke Francesco Russo zapisal, da je vlada že več let načrtovala reformo, v tem oziru pa bi z mestno občino Trst imel večjo težo v vodstvu nove pristaniške uprave. Podobnih misli je deželni svetnik NCD Alessandro Co-lautti, za katerega Trst lahko postane referenčna točka za vse pomorske poti na severnem Jadranu. Za senatorja skupine za avtonomije Lorenza Bat-tisto utegne reforma predstavljati ko- ristno priložnost za ovrednotenje prostocarinskih območij tržaškega pristanišča, v Gibanju petih zvezd pa deželni svetnik Andrea Ussai in tržaška občinska svetnika Paolo Menis in Stefano Patuanelli označujejo zamisel o enotni upravi od Trsta do Ancone za »bedarijo«, saj edino pravo reformo predstavlja izvedbeni pravilnik za prostocarinsko območje. Vedno v zvezi s tržaškim pristaniščem pa je treba omeniti, da je deželna vlada FJK odobrila prispevek v višini 500 tisoč evrov Pristaniški oblasti za dejavnosti za promocijo intermodalnega transporta. mestno središče - Sinoči po 20. uri preusmerili promet in zaprli številne ulice Noč, ki ni zaživela Včerajšnje deževno jutro ni bilo prav nič obetavno za napovedano Belo noč (Not-te Bianca), za katero sta Združenje trgovcev na drobno tržaške organizacije Confcom-mercio in Občina Trst morala - čeprav v zelo kratkem času - narediti dober načrt, saj je bilo treba zapreti osrednje ulice v centru mesta, preusmeriti avtobuse in osebna vozila ter zagotoviti nadomestna parkirišča. Ob tovrstnih prireditvah trgovci in upravitelji barov pričakujejo gnečo ljudi, zaradi dežja pa včeraj dopoldne med njimi ni bilo zaznati pretiranega optimizma. Naši sogovorniki, večinoma trgovci, so enoglasno Vreme se je zvečer izboljšalo, kljub temu pa navala na ulice mestnega središča ni bilo fotodamj@n dejali, da odprtih rok sprejemajo pobude, s katerimi jim institucije priskočijo na pomoč, in v isti sapi dodali, da ne gre enačiti Bele noči z Nočjo razprodaj. Po njihovih izkušnjah potrošnike v center mesta bolj kot nočno odprtje privabijo cene, ki pa sredi sezone še ne morejo biti nižje. In če so bili trgovci dopoldne še zelo skeptični, se je mera optimizma povečala pozno popoldne, ko so se oblaki razkadili in dali upati, da bo Bela noč v mesto vseeno privabila množice ljudi. A vse je ostalo samo pri željah. Dogajati se je začelo po 20. uri, ko je lokalna policija za promet zaprla številne mestne ulice. Mnogi trgovci so izkoristili občinsko začasno uredbo, po kateri so izjemoma svoje blago razstavili tudi na javnih površinah. Seveda zelo diskretno, brez vne-bovpijočih oglasov. Središče mesta so v roke prevzeli tudi ulični umetniki in glasbeniki, ki so nastopali na različnih uličnih vogalih, a vse zaman: gledalcev ni bilo. Dobro so se organizirali upravitelji lokalov, ki - roko na srce - ob takih dogodkih beležijo veliko več prometa kot trgovci. To je navsezadnje na uradni predstavitvi Bele noči priznal tudi predsednik Fipe Bruno Vesnaver. Dober obisk lokalov je bilo opaziti le med Borznim trgom in Cavano, ki pa sta v zadnjem času postala osrednje zbirališče ljudi. Pa vseeno je bilo gostov manj kot običajno. Bela noč, ki je v Trstu potekala četrtič, je imela, tako kot prejšnja leta, tudi kulturno konotacijo. Svojih vrat niso odprli vsi Mestni muzeji; Občina Trst je ocenila, da je obiskovalcem Bele noči tokrat smiselno ponuditi nekdanjo ribarnico z razstavo Veliki Trst. Za kulturno Belo noč se je odločilo kar nekaj obiskovalcev, med katerimi je bilo videti tudi obraze presenečenih turistov, ki so z veseljem privarčevali denar za muzejsko vstopnico. (sč) občina trst Z Illyjevo investicijo ob dva milijona Tržaški občinski odbor se je leta 2000 pod vodstvom tedanjega župana Riccarda Illyja odločil za investicijo v nek finančni sklad, s to naložbo pa naj bi naposled zapravil dva milijona evrov. Na to opozarja občinski svetnik Gibanja 5 zvezd Paolo Menis, ki poleg Illyja kritizira tudi njegovega naslednika Roberta Dipiazzo, ker ni sprejel primernih ukrepov, da bi nakdadno omejil ali preprečil to izgubo. Menis je sporočil, da so se svetniki seznanili s temi podatki v pristojni občinski komisiji. Občina mora zdaj zabeležiti to izgubo, ker je med letoma 2000 in 2003 vložila 2,6 milijona evrov v sklad MB Venture Capitale Fund IN.V. Cilj je bil pridobiti sredstva za nadaljnje investicije v tržaška podjetja, točneje v sektor visoke tehnologije. Naložba pa se ni obrestovala: med letoma 2005 in 2011 se je v občinsko blagajno vrnilo le 634 tisoč evrov. Preostale srednje in dolgoročne vrednostne papirje je občina zatem odstopila mreži Emaze Networks za borih 100 tisoč evrov, »izguba znaša torej okrog dva milijona evrov,« piše v občinskih dokumentih. Menis je v komisiji zahteval celotno dokumentacijo, če bo potrebno bo z zadevo seznanil Računsko sodišče. (af) Mattarella v Devinu Po obisku na Goriškem, kjer se bo spomnil stoletnice vstopa Italije v prvo svetovno vojno, bo italijanski predsednik Sergio Mattarella pred odhodom v Rim obiskal še Devin. Najvišji predstavnik države bo pozno popoldne (okoli 17.ure) gost tamkajšnjega Zavoda združenega sveta Jadranskega morja. Sprejeli ga bodo voditelji ustanove, Mattarella se bo srečal tudi z dijakinjami in dijaki. Maša za policista Raiolo V cerkvi blažene Device Rožnega venca na Starem trgu je včeraj dopoldne potekala spominska maša, na kateri je policijski kurat don Paolo Ra-kic daroval mašo v spomin na preminulega policista Vincenza Raiolo. Pokojnega policista, ki so ga roparji ubili leta 1999 v Milanu, so se poleg svojcev spomnili tudi člani državnega združenja policistov, prefektka Fran-cesca Adelaide Garufi in kvestor Antonio Maiorano. Obrazci UNICO Obrazce za prijavo dohodkov (UNICO) bo od jutri naprej moč prevzeti na različnih občinskih izpostavah. Občina Trst obvešča, da bodo zavezanci svoje dohodke lahko prijavili te-lematsko, neposredno ali preko posrednikov. Obrazci so na voljo na občinskih izpostavah na Proseku (ob sredah med 8.30 in 12.15 ter med 14. in 16. uro), Opčinah (ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 8.30 in 12.15 ter ob ponedeljkih med 16. in 18. uro), pri Sv. Vidu (od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.15, ob ponedeljkih in sredah med 14. in 16. uro). Obrazci so na voljo tudi na občinski izpostavi Teatro Romano (od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah pa med 14. in 16. uro) in v Ul. Giotto 2 (ob ponedeljkih in sredah od 8.30 do 16. ure, torkih, četrtkih in petkih med 8.30 in 12.15 ter ob ponedeljkih in sredah popoldne). 6 Nedelja, 24. maja 2015 TRST / stoletnica vstopa italije v vojno - Niz slovesnosti na nabrežju in Velikem trgu Prikaz vojaških veščin Danes svečanost z ministrico Tanki, desantne enote, vojaki v zgodovinskih uniformah, prikaz vojaških veščin in priložnostna zgodovinska razstava. Vse to je od včerajšnjega dopoldneva dalje na ogled na tržaškem nabrežju in Velikem trgu v okviru pobude Vojska je korakala, niza praznovanj ob stoletnici vstopa Italije v prvo sve- tovno vojno z vojno napovedjo takratni Avstro-Ogrski. Vse omenjeno se bo ponovilo danes, ko se bo prav v Trstu zaključila priložnostna štafeta, ki je obred-la vso Italijo, pri čemer bo kot zadnja štafetnica pritekla sama obrambna ministrica Roberta Pinotti, ki se bo udeležila slovesnosti. Veliko zanimanje je vladalo za oklepna vozila (levo) in simulacijo izkrcanja elitnih enot fotodamj@n Vsekakor je včeraj na nabrežju že delovala t.i. »vojaška vas«, kjer so predstavniki italijanske vojske obiskovalcem prikazali nekatere primerke vojaške oborožitve, kot npr. tanke oz. osemkolesni-ke, maskirna sredstva in helikopter, prav tako so tudi izvedli simulacijo izkrcanja pripadnikov elitnih enot, medtem ko so v palači deželne vlade odprli potujočo razstavo. Dogajanje se bo ponovilo danes, ko je med 12. in 19. uro predviden spust padalcev brigade Folgore, ob 17.30 prelet zgodovinskih letal, ob 19.30 pa prihod ministrice Pinottijeve. Slovesnosti bo ob 20.30 sklenil koncert godbe italijanske vojske. »Italijanska vojna napoved bi morala biti dan žalovanja« Včeraj je minilo natanko sto let, odkar je Italija napovedala vojno Avstro-Ogr-ski. 23. maja leta 1915, ob deseti uri in trideset minut, je italijanski veleposlanik DAvarna izročil avstro-ogrskemu zunanjemu ministrstvu noto z vojno napovedjo kralja Viktorja Emanuela III., ki je na Dunaju veljala za veliko izdajo. Istega dne, ko je bila objavljena vojna napoved, je v Trstu prišlo do nasilnih nemirov in izgredov. Iz-gredniki so uničevali in zažigali vse kar jim je prišlo pod roko, napadli in uničili so tudi kavarno San Marco, kjer so se zbirali italijanski iredentisti. Stoletnico brutalnega napada na kavarno je v tej isti kavarni včeraj obeležil Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dol-ci, čigar predsednik Luciano Ferluga je uvodoma napovedal video-instalacijo Alfreda Lacoseglianza, ki jo bodo v kavarni projicirali danes med 10. in 19. uro. V uvodnem nagovoru je Ferluga ostro okrcal občinsko upravo, ki na Velikem trgu gosti svečanost italijanske vojske ob stoletnici vojne napovedi. Po njegovi oceni bi ta dan moral biti dan žalovanja in ne vojaškega paradiranja. S to obtožbo je Ferluga v nemalo zadrego spravil podžupanjo Fabiano Martini, ki se je v dobri veri odzvala vabilu dotičnega odbora in ni pričakovala tako ostrih kritik na račun uprave. Dogajanje v Trstu na binkoštno nedeljo 23. maja leta 1915 (naključje: današnja nedelja je tudi binkoštna) so ponazorile učenke 5.b razreda italijanske šole Marin. Učenke, katerih mirovniški projekt je pohvalila podžupanja Martinijeva, so prebrale arhivske odlomke iz pisem sovrstnic iz iste šole, ki so pred stotimi leti zabeležile tragične dogodke. Dekleta so takrat pisala predvsem o požigu dnevnika Il Piccolo, izgredih po mestnih ulicah ter razdejanju v kavarnah San Marco in Stella Polare. Iz zapisov je razvidno, da so se učenkam smilili italijanski trgovci in upravitelji lokalov, ki so v razdejanju utrpeli velikansko škodo. Dokumentarni prikaz takratnih dogodkov pa je podal tržaški zgodovinar Piero Purini, ki je zavrnil pisanje italijanskega zgodovinopisja, po katerim naj bi za takratnimi izgredi stali Slo- venci s Krasa in provokatorji v službi avstrijske policije. Kot je opozoril, je na podlagi zanesljivih avstrijskih virov ugotovil, da so tisto usodno nedeljo izgredniki govorili v tržaščini, iz česar se da sklepati, da je bil v Trstu dobršen del Italijanov naklonjen Av-stro-Ogrski. Zgodovinar je nato analiziral demografsko vrzel, do katere je v Trstu prišlo po vstopu Italije v vojno. Mesto naj bi zapustilo okrog 35 tisoč migrantskih delavcev, veliko prebivalcev je šlo na fronto, tako da je od 260 tisoč prebivalcev v Trstu ostalo le 150 tisoč, je pojasnil Purini in spomnil, kaj se je nato dogajalo po koncu vojne, ko so v Trst prišli novi ljudje, ki so upali, da bodo tu našli eldorado oz. obljubljeno deželo. A kaj kmalu so ugotovili, da je bil Trst eldorado le dokler je bil pod Avstro-Ogrsko. Razočarani prišleki so tako postali lahek plen fašistične demagogije ... (sč) Srečanje je bilo dobro obiskano fotodamj@n Pohod Kohišče 2015 Prva svetovna vojna, narava in krajevne dobrote so teme, ki se bodo med seboj prepletale na današnjem prvem mednarodnem enogastronomskem, zgodovinskem in didaktičnem pohodu Kohišče 2015, ki ga prirejata SK Devin in istoimensko kmetijsko podjetje v sodelovanju s številnimi društvi in pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina. Pohod se bo med 8.30 in 10. uro sočasno začel v Devinu, Cerovljah, Medjevasi in Brestovici. Pohodniki se bodo sprehodili do Grmade, kjer so na ogled jarki in razne ostaline iz prve svetovne vojne, pa tudi naravne znamenitosti. Enostavno turo, dolgo devet kilometrov, bo popestrilo petnajst krajevnih proizvajalcev, ki bo ponujalo jedi in vina. Možna bosta ogled domačih živali in krajši izlet s kočijami, pohod pa se bo zaključil s kosilom na Kohišču. Udeleženci bodo z vpisnino (odrasli 12 evrov, otroci 6 evrov) prejeli bone za degustacijo na označenih postojankah in za topel obrok. Večer o beneškem bienalu V Benetkah je trenutno na ogled 56. bienale likovne umetnosti, ki poteka pod naslovom All the World's Futures (Vse prihodnosti sveta). O razstavljenih umetninah in instalacijah različnih držav, med katerimi je kot znano tudi Slovenija, bo v torek tekla beseda na večeru, ki ga prirejata Kulturno društvo Kons in Slovenski klub. Radovednim ljubiteljem sodobne umetnosti bo predavala Jasna Merku, ki bo likovni bienale predstavila tudi s pomočjo projekcije lastnih fotografij. Vabljeni v torek ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano (Ul. sv. Frančiška 20). Srečanje s Petro Grassi Jutrišnji večer Društva slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3 (ob 20.30) bo posvečen glasbi. Gostja večera bo pianistka, skladateljica, pevka in zbo-rovodkinja Petra Grassi, ki je februarja letos na mednarodnem zbo-rovodskem tekmovanju v Arezzu prejela absolutno prvo nagrado ter nagrado za najmlajšo zborovodki-njo. Petra Grassi je bila gojenka tržaške Glasbene Matice pri prof. Beatrice Zonti, diplomirala je iz klavirja in iz glasbene didaktike na tržaškem konservatoriju Tartini, sedaj pa študira dirigiranje in kompozicijo na konservatoriju v Trentu. Obenem poučuje, poje, dirigira in skla-dateljuje. Pod njenim vodstvom je dekliški zbor Kraški slavček - Kra-sje. Ponedeljkov večer bo vodil Tomaž Simčič, ki se bo z gostjo pogovarjal tudi o aktualnih vprašanjih sodobne glasbe in glasbenega življenja. Na večeru bo sodelovala tudi vokalna skupina VIKRA, ki jo sestavljajo dekleta iz Vipave in Krasa in ki jo prav tako vodi protagonist-ka večera Petra Grassi. Knjigi Alda Cazzulla V mali dvorani gledališča Verdi bodo danes ob 18. uri predstavili dve knjigi novinarja Alda Cazzulla: La Guerra dei nostri nonni. 1915-1918: Storie di uomini, donne, famiglie in Possa il mio sangue servire. Uomi-ni e donne della resistenza. Srečanja se bo udeležil tudi župan Roberto Cosolini. Priložnostni poštni žig Italijanska pošta sporoča, da bo danes izdala dva priložnostna poštna žiga, posvečena stoletnici prve svetovne vojne. Prvi žig bo mogoče prevzeti med 8.30 in 12.30 na trgu pred katedralo sv. Justa. Drugi poštni žig pa bodo delili na svetilniku Zmage na Furlanski ulici, in sicer med 9. in 14. uro. Cerovlje: prikaz prve vojne sto let potem Preteklo nedeljo je v Cerovljah ob vznožju Grmade, kjer so pred sto leti potekali krvavi boji med avstro-ogrski-mi in italijanskimi četami, potekal prvi spominski prikaz dogajanja v prvi svetovni vojni ter življenja takratnih vojakov. Dogodek, ki je potekal dopoldne in v prvih popoldanskih urah, je priredila kmetija Antonič v sodelovanju s Pao-lom Steffejem ter nekaterimi prostovoljci iz Tržiča in okolice, pa tudi iz Veneta, ki so prišli oblečeni v zgodovinske uniforme takratne avstro-ogrske in italijanske vojske (na sliki). Uniformirani prostovoljci so na dvorišču kmetije Antonič pričakali udeležence in jih pospremili do kraja v gozdu, kjer so uredili pravo vojaško postojanko s šotori in strojnico in kjer je bila na voljo tudi vojaška hrana. Tako so obiskovalci dobili vpogled v dogajanje, ki je pred sto leti zaznamovalo ne samo življenje vojakov, ampak tudi zgodovino teh krajev. forum tomizza - V Umagu Svečanost v spomin na Fulvia Tomizzo V Umagu se je včeraj s krajšo spominsko svečanostjo na grobu pisatelja Fulvia Tomizze sklenila 16. izvedba Foruma Tomizza, ki je povezala besedne ustvarjalce in izobražence iz širšega prostora. Forum je v sredo gostoval v Trstu, naslednji dan je v Kopru potekal simpozij o diktaturi prekariata. Sklepni del je bil v Umagu, kjer so tudi podelili literarno nagrado Lapis Histriae pisateljici Mirani Likar Bajželj. / TRST Nedelja, 24. maja 2015 7 53. Praznik češenj v Mačkoljah od 29. maja do 2. junija 2015 ZKB G m PROVINCIA ♦TRIESTE 51. RFIZSTRUR uin ZGOniH, 28. - 31. maj 201S Sklad Mitja Čuk vabi na predavanje docenta, dr. Med., specialista nevrologa iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani ter predsednika Slovenskega društva za nevroznanost SINAPSA dr. Blaža Koritnika KAJ VSE ZMOREJO ČLOVEŠKI MOŽGANI Sprehod po našem spominu, zaznavanju, čustvovanju,.... v sredo, 27. maja 2015 ob 20.15 uri na sedežu Sklada Proseška ulica 131 Včeraj danes Danes, NEDELJA, 24. maja 2015 SUZANA Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.39 - Dolžina dneva 15.14 - Luna vzide ob 11.28 in zatone ob 1.22. Jutri, PONEDELJEK, 25. maja 2015 GREGOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,1 stopinje C, zračni tlak 1009,9 mb ustaljen, vlaga 81-odstotna, veter 2 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje skoraj mirno, temperatura morja 15 stopinj C. OKLICI: Guven Gurbuz in Aleksandra Markovic, Matteo Nicolich in Giorgia Castelli, Antonino Leo in Stefania Lem-bo, Carmelo Luigi Seggio in Maria Michela Venniro, Gianluca Boscolo in Giulia Leonardi, Nunzio Tomasi in Marianna Fina, Alberto Primieri in Alessia Schaefer, Andrea Giannico in Carlotta Vailati, Andrea Decleva in Marianna Belic, Antonio De Santis in Martina Tre-visan, Marks Ruziboev in Assem Ka-liyeva, Paolo Verucchi in Valentina Bo-nanni, Peter Franceschini in Alenka Bajc, Giorgio Coccoluto in Sabina Mohovich, Andrea Valenti in Elena Kertu, Marco Pustiani in Francesca Bertoli, Daniele Grana in Dafne Trebian, Enrico Brand-mayr in Smarandita Voicu, Massimo Giaconi in Daniela Caucich, Federico Coloni in Francesca Curet. [13 Lekarne fJrtffJi'0 ilouftftkih (Sífrroífíríff vabi jutri v Peli rl novo dvora nov Daniiettijeva 3 spanje s skladateljico in zborovodkinjo Petro G ras si Pogovor bo vodil Torii-ai 5imčii Sodelovala Ih> vokalna skupina VIKRA Začetek ob 20.20 mo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 - 040 421125. Od ponedeljka, 25. do nedelje, 31. maja 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dellOrologio 6 - 040 300605, Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dellOrologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 - 040 371377. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M& Kino Nedelja, 24. maja 2015 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Istrska ul. 18/B, Škedenjska ul. 44, Trg Liberta 6, Bazovica. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ul. 18/B - 040 7606477, Škedenjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Istrska ul. 18/B, Škedenjska ul. 44, Trg Liberta' 6, Bazovica - 040 9221294 - sa- 18.10, 20.40 »Dežela jutrišnjega dne: Svet onkraj«; 16.40 »Macondo«; 16.20 »Maščevalci: Ultronova doba«; 18.40, 21.00 »Pobesneli Max: Cesta besa«; 17.30, 20.00 »Pobesneli Max: Cesta besa 3D«; 14.15, 18.00, 20.20 »Prava nota 2«; 14.10, 16.10 »Spuži na suhem 3D«; 16.30, 18.30, 20.30 »Takšna pač je«; 19.20, 21.10 »Vroči pregon«; 14.00, 15.40 »Zvončica in legenda o Nikolizveri«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.45, 21.00, 22.10 »Mad Max: Fury Road«; Dvorana 2: 16.30, 18.45, 19.50, 21.10, 22.00 »Tomorrowland - il mondo di domani«; Dvorana 3: 16.30, 18.00, 20.30, 22.10 »The Lazarus effect«; 16.40 »Doraemon«; Dvorana 4: 16.30, 18.30, 20.15 »Sara il mio tipo?«; 18.20 »Adeline - l'eterna giovinezza«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.10, 21.40 »Mad Max: Fury Road«; 16.20, 19.00, 21.40 »Il racconto dei raccon-ti«; 18.50, 21.40 »Avengers: Age of Ul-tron«; 16.35 »Doraemon«; 16.35, 19.00, 21.25 »Youth - La giovinezza«; 16.25, 19.05, 21.45 »Tomorrowland«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Survivor«; 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »The Lazarus effect«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »Tomorrowland - il mondo di domani«; Dvorana 2: 15.00, 17.15, 19.45, 22.10 »Il racconto dei rac-conti«; Dvorana 3: 15.15, 17.45, 20.00, 22.15 »Youth - La giovinezza«; Dvorana 4: 16.00 »Doraemon«; 18.00, 20.10, 22.20 »Mad Max: Fury Road«; Dvorana 5: 16.00 »Mia madre«; 18.00, 20.20, 22.30 »The Lazarus effect«. M Izleti AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.15 »Il racconto dei racconti«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Leviathan«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 20.00 »Wenn aus dem Himmel«; 18.30, 21.30 »The Fighters«. FELLINI - 17.00, 19.15, 21.45 »Ritorno al Marigold Hotel«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 20.10 »Mia madre«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.10, 17.45, 20.30, 22.15 »Survivor«; 18.20, 22.00 »Calvario«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 19.30, 21.30 »Youth - La giovinezza«. KOPER - PLANET TUS - 13.55, 15.30, KRU.T - zaključuje se vpisovanje na članski izlet v petek, 29. maja, z obiskom Rogaške Slatine in kulturnih ter drugih znamenitosti v Olimjah pri Podčetrtku. Prijave in info v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet z avtobusom v Zagreb v torek, 2. junija. Urnik odhodov avtobusa: s trga Oberdan ob 6.00; iz Sesljana ob 6.15; iz Nabrežine ob 6.20; iz Sv. Križa ob 6.25; s Proseka ob 6.30; z Opčin ob 6.40. Prijave najkasneje do petka, 29. maja, na tel. 347-9322123 (sestra Angelina) ali 340-139507 (gospa Erika). KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencije-va Konferenca vabita v petek, 12. junija, na avtobusni izlet v Labin: ogled mesteca in njegovega zanimivega muzeja, kosilo, nato spust do morja v Rabac z možnostjo sprehoda po obmorski promenadi. Info v večernih urah na tel. 040-225468 (Vera). LETNIKI 1960 vabljeni na izlet, ki bo 13. junija. Info in vpis na tel. 0402171334, 335-6407258 (Nives) ali 349-4133919 (Marinka). Prireditve ŽUPNIJSKA SKUPNOST sv. Jakoba apostola vabi v cerkev sv. Jakoba v Trstu danes, 24. maja, ob 18. uri na koncert Vokalne skupine Cantate Domino iz Kočevja ob 15-letnici Društva prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji. Sodeluje kvartet klarinetov godbe Ljubljanskih veteranov. DOMAČE VEDUTE - Razstava Majde Pertotti s Kontovela je odprta do danes, 24. maja, v Praprotu št. 15. FINŽGARJEV DOM IN SKK vabita danes, 24. maja, ob 20. uri na premier-no uprizoritev gledališke predstave »Ta (ne)srečni dan«, ki bo v Finžgar-jevem domu v izvedbi gledališke skupine MOSP in SKK. Režija Patrizia Ju-rinčič in Maruška Guštin. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE pri Deželnem šolskem ravnateljstvu FJk vabi v ponedeljek, 25. maja, ob 17. uri v Narodni dom v Trstu na predstavitev prenovljene izdaje šolskega »Grško-slovenskega slovarja« Antona Doklerja ob 100-letnici njegovega nastanka (1915-2015). Deželni šolski urad je slovar izdal v sodelovanju z založbo ZRC - SAZU. Spregovorili bodo predstavniki Deželnega šolskega urada in založbe ZRC ter avtorji. KD KONS IN SLOVENSKI KLUB vabita v torek, 26. maja, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20, na predavanje Jasne Merku o 56. bienalu likovne umetnosti »All the World's Futures«. KMEČKA ZVEZA, v sodelovanju z ZKB, prireja v sredo, 27. maja, ob 20. uri v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricrea-torio 2, srečanje »Kakšne možnosti za razvoj za naše kmetijstvo v novem Programu razvoja podeželja (PRP) 2014-20«. Govorili bodo agr. Stefano Predan - Kmečka zveza in izvedenci ZKB. Vabljeni člani in interesenti. 51. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU: 28. maja: ob 19.30 uradna otvoritev v občinski vinoteki, sledi predstavitev nove knjige o teranu Mirana Vodopivca in ljudsko ocenjevanje vin; 29. maja: ob 10.30 v občinski stavbi 40 let šolskega glasila Veverica, ob 18.30 v občinski stavbi odprtje razstave Iz globine/Dal profondo Tanje Kralj (predstavitev Ani Tretjak), ob 19.00 na razstaviš-čnem prostoru pod šotorom glasbeni aperitiv z MePZ Cominum, ob 20.00 ples z dalmatinsko klapo Nevera; 30. maja, na razstaviščnem prostoru pod šotorom ob 16.00 turnir v briškuli (v organizaciji Skd Rdeča zvezda) in extempore za osnovnošolce (v organizaciji Skd Drago Bojan), ob 19.00 plesna točka s skupinama Srebrna - Senožeče, Občina Divača in Plesne skupine Skd Rdeča zvezda, ob 20.00 ples s skupino Nebojsega; 31.maja, ob 9. uri 25. pokal Zgonik AŠD Shinkai cluba v ŠKC v Zgoniku, ob 10.00 turnir v šahu na razstaviščnem prostoru pod šotorom, ob 14.30 pohod Po poti mle-karic - start pri Latniku evropskega prijateljstva v Pliskovici (v organizaciji RD Pliska), ob 17.15 na razstaviščnem prostoru pod šotorom koncert GD Prosek, ob 18.00 nagrajevanje vinogradnikov in oljkarjev, ob 20.00 ples s skupino Zvita feltna. DRUŠTVO »LUNA E L'ALTRA« in »Una casa tutta per noi« vabita v četrtek, 28. maja, ob 16.30 na sedež mikro območja, Ul. del Pane 6, na predstavitev fotografske razstave o ženski topo-nomastiki v Sloveniji. SKD BARKOVLJE in SSG vabita v četrtek, 28. maja, na predstavo: Miroslav Košuta »Zlati prah v očeh« - glasbeno gledališki projekt Maje Blagovič in Jureta Ivanušiča v dvorani društva, Ul. Bonafata 6. Začetek ob 20.30. KD IN MEPZ FRAN VENTURINI prirejata koncert zbora Camerata Slove-nica SKD Ivan Cankar iz Sarajeva, ki bo v petek, 29. maja, ob 19. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu. Nastopali bodo še plesalci TFS Stu ledi in MePZ Fran Venturini. Toplo in vljudno vabljeni. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. S. Francesco 20, vabi na odprtje fotografske razstave Valentine Cunja »Nudanima« v petek, 29. maja, ob 18. uri. Predstavitev Nika Fur-lani, glasbeni utrinek Carlo Venier -flavta, Alessio Bergamasco - klarinet. GLASBENA MATICA vabi na zaključne akademije v baziliko sv. Silvestra v Trstu: v soboto, 30. maja, nastop učencev in podelitev priznanj; v ponedeljek, 1. junija, klavirski recital in podelitev spričeval videmskega kon-servatorija; v sredo, 3. junija, nastop učencev solistov in komornih skupin. Pričetek ob 20.30. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB -ZSKD in JSKD vabijo na koncerte 21. revije: v soboto, 30. maja, ob 20. uri v večnamenski dvorani R. Cvetka v Senožečah (nastopajo PO Divača, Brkinska godba 2000, PO Kras Doberdob in Postojnska godba 1808); v nedeljo, 31. maja, ob 18. uri v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici (nastopajo PO Ilirska Bistrica, GD Viktor Parma Treb-če, PO Komen in GD Nabrežina); v soboto, 13. junija, ob 20.30 na Kon-tovelu oz. v primeru slabega vremena v Kulturnem domu Prosek Kon-tovel (nastopajo GD Prosek, PO Breg, PO Ricmanje in KPG Sežana). SKD DRAGO BOJAN organizira v soboto, 30. maja, ob 16. uri v sklopu občinske razstave vin v Zgoniku, likovni ex-tempore na temo »Trta in Kras« za otroke otroških vrtcev in osnovnih šol. S sabo prinesite svoje barvice, tehnika je prosta. Pričakujemo vas na razstaviščnem prostoru v Zgoniku. ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. IN MECPZ SV. JERNEJ vabita na tradicionalni koncert Marijinih pesmi, ki bo v nedeljo, 31. maja, v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. Po sklepnih šmar-ničnih pobožnostih ob 19.30 sledi koncert. Nastopili bodo: OPZ in MlVS Vesela pomlad (vodi Andreja Štucin Cergol), MoKPZ Stane Malič (vodi Walter Lo Nigro), MeCPZ Sv. Jernej (vodi Janko Ban), Neža Peterle (sopran) in Tereza Podlogar (orgle). Priložnostna misel prof. Majda Artač Sturman. KDO PA SO TI MLADI FANTJE? V društvenem baru n'G'rici v Boljuncu je na ogled fotografska razstava, posvečena 70-letnici osvoboditve, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren. SPOMINI IZ FRONTE 1914-1918: razstava bo odprta ob sobotah, od 9. do 14. ure in ob nedeljah, od 15. do 18. ure. Vodeni ogledi in izredni obiski na info@mitteleuropa-institute.org. MOŠKI ZBOR FANTJE IZPOD GRMADE sporoča, da bo na sedežu do sobote, 6. junija, na ogled razstava stripov Remigija Gabellinija »Tolminski punt 1713«. Urnik: od 18. do 20. ure ob prireditvah ter ob petkih, sobotah in nedeljah. V GALERIJI V TRSTU, Trg Piazza Vecc-hia 6, razstavljata slikarja Evgen Pan-crazi in Maria Pancrazi do petka, 12. junija. Urnik: ob delavnikih 10.00-12.30 in 17.00-19.30; nedelja 10.00-12.00. Petek popoldne in ponedeljek zaprto. Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 24. maja. Tel. 040-229439 BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH v Volčjem Gradu je odprta vsako soboto in nedeljo. Tel. 00386/40/644121 ali 00386/5/7668245 IGOR JE ODPRL OSMICO v Ri- cmanjih. 366-5304154, 333-8979612 KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, SALEŽ 44, je odprt ob sobotah in nedeljah. Tel.: 040-229253 Id Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. IGOR CACOVICH ima odprto osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni. NA JEZERU je družina Zobec odprla osmico. Vabljeni! Tel.: 040-228043. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO sta odprla Ervin in Marčelo Doljak v Samatorci št. 49. Tel.: 040229180. OSMICO je Skupek odprl v Koludrov-ci. Tel. 040-2296038. SIDONJA RADETIČ je odprla osmico v Medji vasi št. 10. Tel. št.: 040208987. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. V REPNU sta pri Branovih odprla osmico David in Miloš. Vsi toplo vabljeni. 8 Nedelja, 24. maja 2015 TRST / Ivani in Martinu se je pridružila mala Petra Srečne tete Martina, Lorenza, Teja in Katja se veselimo in vsem trem vse najlepše in najboljše želimo. Mamici Ivani in očku Martinu se je 22.5.2015 pridružila mala Petra Presrečni družinici iskreno čestitamo, mali Petri pa iz srca želimo polno sreče in veselja. Nonota Paolo in Daniela, stric Igor, nona Rosanna in pranonota Engi in Rino ¿1 Čestitke Jutri naša nona FRANCKA bo častitljivih 98 let slavila in se v naši družbi veselila! Iz vsega srca ji bomo mnogo zdravja, sreče in veselja zaželeli in ji vsi skupaj vse najboljše zapeli! Matija, Isabel, Majlin in vsi, ki jo imamo radi. Jutri praznuje svojih prvih 30 let JAN CREVATIN. Mnogo nadaljnjih, osebnih in delovnih uspehov mu želijo vsi domači in prijatelji. Vse najboljše draga DANA. Še mnogo srečnih in energičnih let v družbi tvojih dragih ti iz srca voščijo vsi Spetičevi. Ob prejemu prvega svetega obhajila želimo JULIJI KANTE še veliko takšnih lepih ter veselih dni in da bi jo angeli spremljali vse življenje. Pranona Gizela, bratranec Gabriel in prateta Nives z Davidom. Ü3 Obvestila NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da se bo tečaj za začetnike, pod vodstvom Loredane Kralj, vršil danes, 24. maja, od 9. do 11. ure ter v soboto, 30. maja, od 14.30 do 16.30. V primeru močnega deževja tečaj odpade. SKD LIPA BAZOVICA organizira pohoda z ogledom kamnitih pastirskih hišk na B'zovskem in v okolici: danes, 24. maja, zbirališče ob 15. uri pri Ka-lu, ob 19. uri (po pohodu) otvoritev razstave slik v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici; v nedeljo, 31. maja, zbirališče pri naravoslovnem centru v Bazovici. Pohoda trajata prib. 3 ure. Vodi Vojko Ražem. DSI vabi v ponedeljek, 25. maja, v Pe-terlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na večer posvečen glasbi. Gostja bo pianistka, skladateljica, pevka in zboro-vodkinja Petra Grassi, pod vodstvom katere je dekliški zbor »Kraški slavček - Krasje« na nedavnem natečaju »Ve-nezia in musica« odnesel zlato priznanje in 1. mesto v kategoriji dekliških zborov. Z njo se bo pogovarjal Tomaž Simčič. Sodelovala bo vokalna skupina Vikra, ki jo sestavljajo dekleta iz Vipave in Krasa in ki jo prav tako vodi večera Petra Grassi. Začetek ob 20.30. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo od 25. maja do 12. junija (od ponedeljka do petka, 10.00-12.00; ob ponedeljkih tudi 15.00-16.30) potekale v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve vpisovanja v občinski športni center - kamp nogometa, odbojke, ko- šarke v konvenciji z AŠD Breg, ki se bo odvijal od 15. do 26. junija za otroke od 6 do 14 let in od 29. junija do 3. julija za otroke od 3 do 14 let. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju na www.sandorligo-dolina.it. Info na tel. št. 040-8329281/239, scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it. SKD VIGRED obvešča, da se bo začel tečaj frajtonarce. Prijave in sestanek v torek, 26. maja, ob 19. uri v Štalci v Šempolaju. Vabljeni! TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 26. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. SKD VESNA vabi v sredo, 27. maja, na redni občni zbor v Kulturnem domu A. Sirka v Križu ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško in tajniško poročilo, obračun za 1. 2014 in volitve kandidatov v upravni odbor. SKLAD MITJA ČUK vabi v sredo, 27. maja, ob 20.15 na sedež, Proseška ul. 131, ob 20.15 na predavanje docenta, dr. med., specialista nevrologa iz UKC v Ljubljani ter predsednika slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa, dr. Blaža Koritnika »Kaj vse zmorejo človeški možgani« - sprehod po našem spominu, zaznavanju, čustvovanju. SRENJA DOLINA organizira srečanje za preureditev parka na Malih Brcah v sredo, 27. maja, ob 20.45 v društveni dvorani SKD Valentin Vodnik. Toplo vabljeni vsi člani srenje in vašča-ni dobre volje! V ODDELKU ZA MLADE BRALCE NŠK v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, bo v sredo, 27. maja, ob 18. uri odprtje razstave del, ki so nastajala od februarja dalje v okviru ustvarjalne delavnice za najmlajše, katere mentorica je bila ilustratorka Dunja Jogan. Za glasbeni okvir bodo poskrbeli dijaki NSŠ Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu v Trstu. Vabljeni! POKRAJINSKI PREDSEDNIK SKGZ sklicuje 8. pokrajinski kongres SKGZ za Tržaško v četrtek, 28. maja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. S.Francesco 20/II. SPD MAČKOLJE prireja 53. Praznik češenj v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »na Metežici«: v petek, 29. maja, ob 20.00 ples s skupino Klapa z Brega; v soboto, 30. maja, ob 20.00 ples s skupino Alterego; v nedeljo, 31. maja, ob 18.00 zabavni glasbeni program s skupino Domači zvoki, ob 20.00 ples z ansamblom Nebojsega; v ponedeljek, 1. junija, ob 18.00 glasbeni program s skupino Rock n'Bndime, ob 20.00 ples s skupino Alterego; v torek, 2. junija, ob 19.00 ples s skupino Kraški muzikanti. Odprtje kioskov: ob 18. uri v petek, soboto in ponedeljek, ob 16. uri v nedeljo. JK ČUPA vabi osnovnošolske otroke in njihove starše na dan odprtih vrat, ki bo 30. maja v dveh izmenah od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure v Sesljan-skem zalivu, na sedežu društva. Predstavili bomo jadrnice razreda Optimist in se spustili v morje z večjo jadrnico FIV555. Ne pozabite na kopalke, brisačo, primerno obutev in seveda dobro voljo! OBČINA ZGONIK vabi društva, predstavnike kmetijskih, gostinskih in obrtnih dejavnosti ter posameznike, da se v soboto, 30. maja, ob 18. uri v dvorani občinskega sveta v Zgoniku udeležijo informativnega sestanka za ustanovitev krajevne »Pro loco«. JASLI v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v pisarni, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040-573141) ali na urad@dijaski.it. OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega rezervata doline Glinšči-ce, organizira v nedeljo, 31. maja, zadnji brezplačni vodeni izlet ciklusa »Pomlad v dolini Glinščice« - Dolina Glinščice med apnencem in peščenjakom. Primerjalo se bo apnenčasto krajino hriba Stena z dolino Draga, sestavljeno pretežno iz peščenjaka. Za odrasle in družine (otroci od 8. leta starosti). Zbirališče pred cerkvico na Jezeru. Odhod ob 10.00. Za informacije in prijave info@riservavalrosan- KD Fran Venturini vabi na koncert MePZ Camerata Slovenica Dirigentka Melita Čičič SKD Ivan Cankar iz Sarajeva Koncert sooblikujejo TFS Stu Ledi in MePZ F. Venturini V petek, 29. maja 2015 ob 19. uri Gledališče F. Prešeren Boljunec dra-glinscica.it ali na tel. št. 0408329237 (od pon. do pet. 9-13). OBČINE OKRAJA 1.1 Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor ter zadruga La Quercia obveščajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih 16.00-18.00 in ob sobotah 10.00-12.00. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Predvidena delavnica za maj: Rdeči maj. Info na tel. 040-299099 (ponede-ljek-sobota 8.00-13.00). POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Gin-nastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040-573141) ali na urad@dijaski.it. SEKCIJA VZPI-ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar-Miro, v sodelovanju z vaškimi organizacijami, prireja v nedeljo, 31. maja, svečanost ob 71. obletnici usmrtitve deset obešenih talcev ob 10. uri na travniku pred spomenikom na Proseški postaji. Slavnostna govornika bosta predsednik zahodno-kraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza in predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič. Ko-memoracija bo ob vsakem vremenu. LETNIKI 1955 Lonjer Katinara Rovte se dobimo v sredo, 3. junija, ob 20.30 v ŠKC v Lonjerju, da se pogovorimo o praznovanju naše 60-letnice. Info na tel. št. 333-3443017 (Ervin). AŠD SK BRDINA vabi vse člane na redni volilni občni zbor v petek, 5. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu društva na Opčinah, Repentabrska ul. 38. OBČINA DOLINA obvešča, da je do torka, 30. junija, potrebno predložiti prošnjo za koristenje šolskih kosil za š.l. 2015/16. Za občinski šolski prevoz pa najkasneje do srede, 10. junija, s predhodno prijavo za koristenje storitve. Obrazci in informacije na www.sandorligo-dolina.it in na Uradu za izobrazbo in šolske storitve na tel. 040-8329281, 040-8329239, po fa-xu na tel. 040-228874 ali scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it. NK KRAS prireja športno-nogometni kamp od 22. do 27. junija na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2002/2009. Vpis do 15. junija. Prijave in info na tel. 0402171044, 334-1258848 (Ester) 3332939977 (Roberta). NOGOMETNI KAMP od ponedeljka, 15. do sobote, 20. junija, organizira na Proseku F.C. Primorje, namenjen letnikom 2002-2008. Urnik: 8.00-17.30. Poskrbljena malica, kosilo in razne dejavnosti. Info po tel.: 329-6022707 (Roberto), 333-4239409 (Aleksander). SOMPD VESELA POMLAD vabi vse otroke od 5. do 11. leta na celodnevni poletni center Smrkci ustvarjajo (likovna delavnica, plesne urice, igre na prostem, družabne igre, glasbene in kuharske dejavnosti). Od 6. do 10. julija od 8. do 16. ure v Finžgarjevem domu na Opčinah, Dunajska cesta 35. Prijave do 15. junija na vesela.po-mlad@yahoo.it; 335-7869448. TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA - Padriče organizira od 15. junija do 3. julija za- glasb« nITI matir; >ena ]fTi matica ZAKLJUČNA AKADEMIJA NASTOP UČENCEV GLASBENE MATICE IN PODELITEV PRIZNANJ sobota, 30. maja 2015, ob 20.30 bazilika Sv. Silvestra v Trstu Vljudno vabljeni! Večer sta omogočila: Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ZKB Društvo Finžgarjev dom in Gledališka skupina SKK-Mosp vabita na premiero komedije TA (NE)SREČNI DAN Besedilo: Patrizia Jurinčič Režija: Patrizia Jurinčič in Maruška Guštin Nocoj ob 20h v Finžgarjevem domu na Opčinah četniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave na tel. 389-8003486 (Mara). TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata jadralne tečaje za otroke od 6 do 14 let: od 15. do 26. junija, od 29. junija do 10. julija ter od 13. do 24. julija, od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Info in vpisi v tajništvu kluba, Mira-marski drevored 32 (ob torkih 10.0012.00; ob petkih 18.00-20.00), tel. 040422696, info@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsirena.it. NOGOMETNI KAMP za osnovnošolce in srednješolce od 22. junija do 3. julija prirejata AŠD Zarja in ŠC Melanie Klein. Vpis na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na info@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA od 22. junija do 4. septembra v Bazovici, za otroke od 3 do 13 let. Vpis do 11. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na in-fo@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno. SKLAD MITJA ČUK prireja angleško -slovenski teden od 22. do 26. junija namenjen otrokom od 6 do 10 let. Info na tel. 040-212289, urad@skladmc.org. SPDT, v sodelovanju z ZSŠDI, organizira od ponedeljka, 29. junija, do sobote, 4. julija, planinski tabor za otroke na Planini pri Jezeru nad Bohinjem. Infor in vpis na mladinski@spdt.org ali katjastarec@yakoo.it. POLETNI CENTER pri Skladu Mitja Čuk, od 6. do 10. julija teden zabave z Mašo in medvedkom ter od 13. do 17. julija teden prijateljstva z ovčko Shaun. Vpisi na Proseški ul. 131, Opčine. Tel. 040-212289, urad@skladmc.org. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira tečaj plavanja za začetnike od 3 do 6 let, v okviru poletnega centra v Grljanu, od ponedeljka, 20. do petka, 24. julija, v jutranjih urah. Omejeno število mest. Info in prijave: center.harmonija@gmail.com ali 320-7431637. PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel od 31. avgusta do 11. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program predvideva utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na novo šolsko leto ter razne delavnice. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040573141) ali na urad@dijaski.it. Kd KONS in Slovenski klub vabita na predavanje Jasne Merku ALL THE WORLD'S FUTURES o 56. bienalu likovne umetnosti, v torek, 26. maja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20). NAS POKLON. Ob 20-letnici Noneta Primorsko se želimo hvaležno spominjati preteklosti, zavzeto živeti v sedanjem času in se z zaupanjem obračati v prihodnost... Zborovodja: Aleksandra Pertot Glasbeni intermezzo: Marino Zobin (harmonika), Edvin Križmančič (kontrabas) in Renzo Počkar (kitara). V nedeljo, 31.5.2015, ob 18.00 uri v športnem centru "Zarja" v Bazovici. Loterija 23. maja 2015 Bari 57 61 25 29 21 Cagliari 69 41 77 68 76 Firence 79 76 55 68 48 Genova 58 2 51 9 57 Milan 87 77 75 84 37 Neapelj 12 76 72 57 60 Palermo 2 46 32 87 11 Rim 12 7 19 15 38 Turin 41 77 64 2 10 Benetke 24 21 74 29 7 Nazionale 37 16 66 40 78 Super Enalotto Št. 62 4 24 29 31 39 71 jolly 19 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 7 dobitnikov s 5 točkami 691 dobitnikov s 4 točkami 28.444 dobitnikov s 3 točkami Superstar 14.553.149,38 € --€ -- € 33.923,53 € 348,86 € 16,82 € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 4 dobitniki s 4 točkami 34.886,00 € 156 dobitnikov s 3 točkami 1.682,00 € 2.449 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 14.201 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 30.256 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 14 / TRST Nedelja, 24. maja 2015 9 9 Šolske vesti UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRKA vabimo na zaključno prireditev, ki bo v ponedeljek, 25. maja, ob 19. uri na šolskem dvorišču. V primeru slabega vremena bo prireditev v Ljudskem domu. S Poslovni oglasi DRUŠTVO PODEŽELJSKIH ŽENA ORGANIZIRA 18.6.2015 izlet v Assisi in na jug Italije. Tel. 00386-31-284493 Metka brem stanju, za 490,00 evrov. Tel. št. 338-4688850. PRODAM frezo ursus, 4.4 kw, teža 62 kg za vrtnarjenje, 4-taktni motor, ugodna cena. Tel. št.: 334-3539564. RESEN GOSPOD išče katerokoli resno zaposlitev. Tel. št.: 327-7409432. SKRBNA IN ZANESLJIVA gospa išče delo kot čistilka ali negovalka starejših oseb. Tel. št.: 329-3227075. SMART FORTWO bele barve, l. 2014, s popolno opremo, prodam za 8.900 evrov. Tel. št. 335-8045700. 0 Mali oglasi 1. MAJA se je na Opčinah izgubil majhen psiček svetlo rjave barve. Najditelju bogata nagrada. Tel. 040-213856. DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje (60 kv.m.) na Lonjerski cesti. Tel. št. 040-576116 (ob uri obedov). GOSPA z 10-letno delovno izkušnjo pri isti družini išče delo kot negovalka starejših oseb. Tel. št.: 040-225968 (ob uri obedov). IŠČEM zazidljivo zemljišče ali hišo (tudi ruševino) v Bazovici. Tel. št. 3923572104. NA OPČINAH prodamo stanovanje. Tel. št. 040-213385. NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE med Opči-nami in Repnom (4.000 kv.m.) prodam za 22.000 evrov. Tel. št. 380-3017723. PRODAM HIŠO z vrtom v Prebenegu. Tel. št.: 331-7114399. PRODAM ford fiesta 1.3 (letnik 1999). Prevoženih pribl. 145.000 km, v do- t Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi Giovanni Leghissa (Nini) Žalostno vest sporočajo žena Anica, hčerke Sandra in Graziella z Živkotom Pogreb bo v sredo, 27. maja, ob 11. uri v cerkvi v Devinu. Devin, 24. maja 2015 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina Zadni poljubček nonotu Francesca, Alessia, Nicolè in Veronica t Odšla je naša draga Vilma Grilanc vd. Antoni Žalostno vest sporočajo sin David, hčerka Irina z Andrejem, sestra Lidia, Alessandra in ostali sorodniki. Pogreb bo v petek, 29. maja. Žara bo izpostavljena v proseški cerkvi od 14. do 14.30. Sledila bosta sveta maša in pokop. Prosek, 24. maja 2015 Pogrebno podjetje Alabarda Poljubčke noni Vilmi tvoji ljubljeni Alex, Ivana, Alan, Petra in Jaš Zadnji pozdrav dragi teti Vilmi Marina, Ivo in Maja z družinami Ne premoremo besed, ki bi lahko omilile bolečino ob izgubi ljubljene mame in none. Jan in Mojca z družino Ob nenadomestljivi izgubi drage mame izrekava Irini in družini iskreno sožalje Dunja in Peter Irini in družini topel objem Adele, Paolo, Sabrina in Sergio Ob smrti drage mame in tašče izrekamo Irini in Andreju iskreno sožalje. TPK Sirena gdíogEBNO PODAJE « - v Í ¿CagÉte* v* *Lr trenutku zalasti. / V n ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! t Zapustila nas je naša zvezdica Kristina Ukmar por. Oberdank Žalostno vest naznanjajo mož Alex, hčerki Lara in Veronika, starša Silva in Cveto, brat Sergij z družino ter ostalo sorodstvo. Od nje se bomo poslovili v sredo, 27. maja, ob 13.30 v cerkvi na Proseku. Sledila bo sveta maša ob 14. uri. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav dragi Kristini, z neskončno ljubeznijo teta Mara, Marjan in Daniela Za vedno boš v naših srcih. Topel objem AIexu, Lari, Veroniki, staršema in Sergiju. Družina Umek Pozdravljajo te teta Silvana in Maurizio z Marino Ob boleči izgubi drage Kristine izrekava AIexu, Lari in Veroniki ter svojcem iskreno sožaIje. Maksi in Jasmin Toliko volje za živeti brez predati se. Primer za vse nas. Mirela, Betty in Andrea, Erika in Sandro s Karen, Kerol in Kelly ŽaIujemo z družino ob prerani izgubi drage prijateIjice Kristine. Maja, Egon, Jasna in Ivan Ob izgubi drage Kristine sočustvujemo s svojci. MiIena in AIenka z družino Ob nenadomestljivi izgubi drage Kristine izrekamo družini iskreno sožaIje Berta, Viviana in Daria z družinama Ciao Kristina! Michelle in Cristina Draga Veronika, ob boIeči preizkušnji smo ti vsi ob strani in vam izrekamo najizkrenejše sožaIje. SošoIci II.B Ob prerani izgubi drage Kristine izrekamo AIexu, Lari in Veroniki ter svojcem iskreno sožaIje. Bivši sošoIci V. B razreda DTTZ Žiga Zois Ob prerani in boIeči izgubi ljubljene hčerke Kristine izrekamo svojemu doIgoIetnemu čIanu Cvetu Ukmarju, ženi Silvi in svojcem gIoboko sožaIje Godbeno društvo Prosek t V 93. letu starosti je mirno zaspal naš dragi Ladislav Pertot Žalostno vest oznanjajo žena Mara, hčerka Nevenka z Egonom, vnuka Mitja in Matej, sestra Vojka z družino in ostaIo sorodstvo Od njega se bomo poslovili v torek, 26. maja, od 11.30 do 13. ure v ulici Co-stalunga. Nato bo pokojnik ležal v proseški cerkvi od 13.30 do 14., kjer bo sledila sveta maša in nato pokop na domačem pokopališču. Devinščina- Prosek, 24. maja 2015 Pogrebno podjetje AIabarda GIavni tajnici Nevenki izrekamo iskreno sožaIje ob izgubi očeta. Učno in neučno osebje NSŠ Igo Gruden Ob boIeči izgubi drage NataIije izrekamo svojcem občuteno sožaIje Luciana, Marjan, PaoIo, David, Tomaž, Marko in Veronica Sredi dehtečega maja se je od nas posIoviIa naša sošoIka NataIija. Globoko sočustvujemo z družino in svojci. Sošolci Zois 5.B - 1981 S kolegico Auroro globoko sočustvujemo in smo ji bIizu. Učno in neučno osebje NSŠ Igo Gruden Ob boIeči izgubi drage sestre NataIije izrekamo iskreno sožaIje AIjoši in družini Uprava in sodeIavci Občine Zgonik Ob boIeči izgubi drage sestre NataIije izreka dežeInemu svetniku Igorju Gabrovcu in vsem prizadetim svojcem iskreno in občuteno sožaIje Stranka SIovenska skupnost Predsednik dežeInega sveta Franco Iacop, kolegi svetniki in uradi generaInega tajništva sočustvujejo ob težki izgubi, ki je prizadeIa podpredsednika Igorja Gabrovca. ZAHVALA Milan Pangerc Prisrčno in iskreno se zahvaljujem mojim sorodnikom za izkazano pomoč. Žena Marija Pogrebno podjetje AIabarda ZAHVALA Milan Trobec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin našega dragega, še posebno zdravnici Nevi Danev. Svojci Pogrebno podjetje AIabarda 25.5.2014 25.5.2015 Anica Ukmar Vedno v naših mislih mož Albert in sorodstvo 15.5.2012 15.5.2015 Dragica Blaževič Si vedno v najinih srcih. Ramiro in Ana 24.5.1997 24.5.2015 Igor Križmančič Tvoj spomin živi vedno z mano. Mama 1993 2015 Boris Tavčar Naš zlati Boris. Cvetoči maj, otožni maj, brez Tebe. Otožne misli so del našega vsakdana. Tvoji najdražji Sv. maša za našega Borisa bo danes, ob 10.00 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Trst, 24. maja 2015 1 0 Nedelja, 24. maja 2015 TRST / boljunec - Jubilejno 40. srečanje pihalnih orkestrov Istre Vreme ni skvarilo godbenega praznika Množica godbenikov (in godbenic) iz treh držav - Prihodnje srečanje v Izoli Čeprav se je bilo treba zaradi dežja z Gorice preseliti v gledališče France Prešeren in bližnji šotor, slabo vreme včeraj popoldne ni skvarilo prazničnega vzdušja ob 40. srečanju pihalnih orkestrov Istre, ki je letos prvič potekalo v Boljuncu v organizaciji Pihalnega orkestra Breg v sodelovanju z Občino Dolina in pod pokroviteljstvom Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Šlo je - kot je bilo navsezadnje v načrtih organizatorjev - za velik godbeni praznik oz. pravo »fešto« istrskih godb, katerih člani so imeli poleg nastopa tudi priložnost za prijateljsko druženje, ki bi po prepričanju pobudnikov lahko preraslo celo v nekakšno »istrsko Guco«. Boljunsko srečanje se je začelo z izvedbo italijanske, slovenske, hrvaške in evropske himne ter himne letošnjega srečanja, prisotne pa je na kratko nagovoril podžupan Občine Dolina Goran Čuk. Dogajanje se je nato preselilo v gledališče France Prešeren, kjer je nastopil mogočen ženski pihalni orkester Istre, ki se je oblikoval ravno za to priložnost. V gledališču Prešeren je do večernih ur potekal tudi preostali spored srečanja, ki je predvideval nastop kar 22 godb oz. pihalnih orkestrov: iz Italije je prihajal Pi- Množica godbenikov pod šotorom (levo), nastop ženskega pihalnega orkestra (levo spodaj) in utrinek s koncerta fotodamj@n halni orkester Breg, iz Slovenije Mladinski pihalni orkester Piran, Godba na pihala Sv. Anton, Pihalni orkester Izola in Pihalni orkester Marezige, preostali sestavi pa so prihajali iz hrvaškega dela Istre, med temi je bilo tudi precej godb, ki pripadajo italijanski narodni skupnosti. Na seznamu so bili Pihalni orkester mesta Pulj, Godba na pihala KUD Renato Pernic iz Roča, Godba na pihala Rovinj, Pihalni orkester glasbenega društva Spinčici iz Ka-stva, Pihalni orkester KUD Matka Lagi-nje iz Sv. Lovreca, Godba na pihala italijanske skupnosti Giovanni Palma iz Tara, Godba na pihala Višnjan, Godba na pihala italijanske skupnosti iz Vižinade, Pihalni orkester Naša Sloga iz Babicev, Godba na pihala Mon Perin iz Bal, Godba na pihala italijanske skupnosti iz Buj, Godba na pihala Glasbenega društva Sokol iz Buzeta, Godba na pihala Kaštelir iz La-bincev, Mestni orkester Labin, Pihalni orkester Lovran, Godba na pihala Pazin in Ženski pihalni orkester Istre. Kot že rečeno, je srečanje trajalo do poznega večera ter se nadaljevalo z družabnostjo pod šotorom. Istrski pihalni orkestri pa se bodo na prihodnjem, 41. srečanju, zbrali v Izoli. slovensko stalno gledališče Miroslav Košuta ZLATI PRAH V OČEH glasbeno gledališki projekt Maje Blagovič in Jureta Ivanušiča v četrtek, 28. maja, ob 20.30 v dvorani SKD Barkovlje (ulica Bonafata, 6) I Blagajna na sedežu društva bo odprta uro in pol pred začetkom predstave - www.teaterssg.com slovensko stalno gledališče OSNOVNI ABONMA Slovensko stalno gledališče NOVA UPRIZORITEV! Vinko Moderndorfer obiski režiser Vinko Moderndorfer BLAGAJNA SSG bo odprta uro in pol pred začetkom predstave Tel. 040 2452616/ brezplačna številka 800214302 www.teaterssg.com DANES - v nedeljo, 24. maja, ob 16.00 - druga nedelja v Mali dvorani z italijanskimi nadnapisi (rezervacija je obvezna) Urniki in postaje brezplačnega avtobusnega prevoza: PRVI AVTOBUS (Opčine) 15.00 - Opčine, postaja na Bazoviški ulici 21 15.10 - Trebče, trg pri spomeniku 15.15 - Padriče, postaja pred športnim centrom Gaja 15.20 - Bazovica, pred cerkvijo DRUGI AVTOBUS (Milje) 15.00 - Milje, avtobusna postaja Žavlje, avtobusna postaja Domjo, nasproti Kulturnega centra Dolina, pred županstvom Boljunec, pred gledališčem Prešeren Boršt, avtobusna postaja Ricmanje (Barde), avtobusna postaja prečnik - V petek v gostilni Sardoč Že tretja pokušnja slovenskih dobrot Zanimanje je bilo veliko, izbor pa precejšen fotodamj@n Že tretja pokušnja slovenskih enogastronomskih odličnosti z naslovom Izvrstni okusi - Slovenija se predstavi je v petek popoldne in zvečer v gostilno Sardoč v Prečniku privabila večje število obiskovalcev, med temi tudi kar nekaj uglednih, saj so prečenske gostince s svojo prisotnostjo počastili med drugimi tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš in podpredsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec. Obiskovalci so imeli v teku popoldanskih in večernih ur na voljo kar lep izbor dobrot slovenskih kmetij, med katerimi so prevlado- vale tiste s primorskega konca. Seznam sodelujočih je tako obsegal kar 35 vinarjev, od katerih kar 33 iz Primorske (9 iz Vipavske doline, po šest iz Istre in Brd, 11 s Krasa in celo enega iz Trente) ter dveh iz Štajerske. Poleg velike izbire vin je bilo mogoče pokusiti tudi maslo oz. olje iz Notranjske in Štajerske, siri so prihajali iz Primorske (iz Vipavske doline, Krasa in Tolmina), pivo iz Istre in Notranjske, suho mesnati izdelki pa iz Štajerske, Prekmur-ja in Krasa. Na seznamu so bili še kraško žganje, med in tartufi, gorenjski sadni sokovi in tipični izdelki ter enogastronomska ponudba nekaterih primorskih lokalov in bio kava iz Notranjske. bazovica - Danes v organizaciji SKD Lipa Pohoda in razstava o pastirskih hiškah V zadnjih letih je Bazovica nedvomno bogatejša na področju kulturne dediščine. Za to je poskrbel domačin Vojko Ražem, ki je s svojim zanimanjem in prostovoljnim delom iztrgal pozabi kamnite pastirske hiške, ki so značilni ljudski arhitektonski element na vzhodnem delu Krasa, na obeh straneh meje. To so majhne kamnite stavbe, zgrajene v tehniki suhozidave izključno iz kamenja, ki so jih kmetje ali pastirji uporabljali kot zavetišče, ko so bili na paši ali pa so obdelovali njive in jih je medtem presenetilo slabo vreme. Vojku Ražmu je oče Vinko pripovedoval, da je stala nekoč na njihovem zemljišču v Štje-fenci kamnita pastirska hiška. Z očetom in bratom so večkrat skupaj popravljali porušene zidove na svojih zemljiščih, zato je bil kamen in delo z njim običajno opravilo. Pa se je Vojko odločil, da bo poskusil zgraditi kamnito hišico za vnuka, in sicer prav na zamljišču, kjer je stala nekoč. To je bilo leta 2009, šlo je za prvi poskus pozidave take majhne stavbe. Posebno zahtevna je streha, saj mora povezati celotno zgradbo in biti nepropustna, da lahko obvaruje pred padavinami. Par let pozneje pa se je Ražem pozanimal pri starejših domačinih, da bi izvedel, ali so v Bazovici stale tudi druge podobne hiške. Ko so mu povedali zanje in je dobil njihovo dovoljenje, jih je z veseljem začel popravljati ali graditi znova. Od leta 2011 do danes jih je restavriral že 32. Večina jih je na bazovskih parcelah, nekaj na banovskih, nekatere pa so tudi na drugi strani meje. To je opravil in še opravlja z velikim veseljem in spoštovanjem do naše zemlje, do Krasa in njegovih značilnosti, pa tudi do svojih prednikov. Zato želi posredovati te izkušnje tudi drugim. Pripravil je razstavo slik na velikih panojih, ki bo prvič na ogled v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. Bazovsko društvo SKD Lipa, ki podpira ohranjevanje kulturne dediščine in tradicij, organizira v sodelovanju z Vojkom dva pohoda v okolico Bazovice z ogledom pastirskih hišk. Prvi bo na sporedu že danes. Zbirališče bo pri kalu ob 15. uri, izlet predvideva ogled 12 kamnitih hišic v severovzhodnem delu bazovske okolice. Po pohodu (približno ob 19. uri) bo v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici otvoritev razstave velikih panojev s fotografijami hišk. Drugi pohod, na jugozahodni del bazovske okolice, pa bo prihodnjo nedeljo, 31. maja. Tudi ta se bo pričel ob 15. uri, tokrat z zbiranjem pri naravoslovnem centru. Oba pohoda sta primerna za vse, tudi za otroke, trajata pa približno tri ure. Pohoda bosta potekala ob vsakem vremenu, Ražem bo praktično prikazal gradnjo. Pred leti je SKD Lipa pod vodstvom Vojka Ražma že uspešno pripravilo pohoda z ogledom kamnitih hišk, bilo jih je pa znatno manj. Leta 2013 so fotografije kamnitih hišk, ki jih je poslikal Damjan Krizmancic, krasile tudi vaški koledar iz Bazovice. / MANJŠINE Nedelja, 24. maja 2015 1 1 UGOTOVITVE TREH RAZISKOVALCEV LONDON SCHOOL OF ECONOMICS Teroristični atentat na Charlie Hebdo povod za odpor Francozov proti manjšinam Kako so januarski teroristični napadi v Parizu prizadeli manjšinske skupnosti v Franciji? Trije raziskovalci, Joseph Downing, Jennifer Jackson-Pre-ece in Maria Werdine-Norris so poiskali odgovor na to vprašanje in zapisali, da so ti napadi dolgoročno vplivali na francosko politiko zaradi varnosti in domnevnih groženj francoskemu narodu s strani »tujcev«. Nobenega dvoma ni, da je bil napad na Charlie Hebdo v Parizu velik šok za vso Evropo. Posnetki zamaskiranih oboroženih napadalcev, ki so rovarili po pariških ulicah in kasnejša množična manifestacija na Trgu republike so postali ikonske podobe groženj svobodi govora in varnosti v Evropi. Predstavljajo tudi odpor javnosti proti rabi nasilja kot političnega boja z namenom, da bi ustrahovali, nadzirali in celo določali vsebino v demokratičnih državah. Velika popularnost gesla Je suis Charlie na družabnih omrežjih kaže na naraščanje simbolike in na poenostavljen prikaz čustev naroda v času, ki ga dominirajo sredstva javnega obveščanja. Kaže tudi, kako se politiki z dejanji vključijo v prizadevanja, za katera je javnost zelo dovzetna. Odgovor na napade na Charlie Hebdo predstavlja pomembno prelomnico v dolgotrajnem trendu v francoski politiki, ki sedaj postaja prevladujoč. To je stanje naroda, njegovih vrednot, institucij in sploh obstoja, ki zdaj temelji na varnosti, ker se sooča z dejansko grožnjo s strani »zunanjih«. Če na to vprašanje gledamo z vidika kopenha-genske šole o varnosti, ki namenja posebno pozornost socialnim aspektom varnostnih vprašanj, je razvoj zelo zaskrbljujoč. To zato, ker vzpostavlja prehod iz redne politike v nekakšne izredne razmere, torej v varnostno politiko, dinamiko, ki lahko opraviči izvensodne ukrepe za kljubovanje tem grožnjam. » . t - B * m Na slikah: pod naslovom protestna manifestacija na Trgu Republike v Parizu; spodaj levo vzreja severnih jelenov je glavna gospodarska dejavnost Samijev. V Franciji je zaskrbljenost toliko večja zaradi konstrukcije, ki kaže, kdo natanko so ti zunanji dejavniki, ki resno ogrožajo ves narod. Gre za ljudi, ki izvirajo iz nekdanjih francoskih kolonij v severni in zahodni Afriki. Istovetenje teh manjšinskih skupnosti z grožnjo narodu ni novost in ni zgolj posledica zadnjih terorističnih napadov in z njimi povezanih političnih dogajanj. Že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja so bile te skupnosti označene kot izobčenci urbanih središč, angažirane kot nekakšna francoska intifada, s povsem svojstveno državno oziroma nacionalno kulturo, zakoreninjeno v predmestjih velikih francoskih mest. Ti prekrivajoči se pojmi grožnje kažejo na zelo pomembna dogajanja v zvezi z načinom, kako so bile te skupnosti sprejete in smatrane za grožnjo z 0/1 M J? , & «o» * Je suis CHARLIE narodu. Pojem urbanih izobčencev, povzet s podobami zakrinkanih mladih moških manjšinskega izvora, ki se pretepajo s policijo (znani so dogodki iz leta 2005) je svojevrsten družbeni element ustvarjanja občutka grožnje. Ti dogodki zelo spominjajo na znanstvene razprave o nižjih razredih v Chicagu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, z dodatkom, da so v francoskem primeru zaradi neposrednih spopadov s policijo bile te skupnosti predstavljene kot grožnja za celotno nacijo. Francoska država je leta 2005 zaradi tega celo razglasila izredno stanje kot posledico več zaporednih noči spopadov po Franciji, potem ko sta dva mladeniča izgubila življenje v spopadih s policijo. Vsekakor je od leta 2005 gradnja občutka grožnje naraščala in pridobila je zaskrbljujoč verski okvir. S skliceva- njem na vero je prišlo do identifikacije muslimanov z grožnjo francoskemu narodu. Korenine teh občutkov segajo daleč v zgodovino in se bijejo s samim jedrom agresivnega sekularizma kot identifikacijskega temelja francoske republike in njenega političnega sistema. V tem pojmovanju vera ni le odrinjena iz politike, ampak je centralna država sploh ne priznava do take mere, da je prepovedano javno financiranje katerekoli verske institucije in celo zbiranje statističnih podatkov o verskih usmeritvi francoskih državljanov. Ta sekularizem so prevzeli in uporabili tisti, ki želijo marginalizirati nekatere manjšine v Franciji. Skrajno desna Nacionalna fronta je dolga leta uporabljala izraz verska grožnja, kadarkoli je govorila o muslimanski manjšini v Franciji, največji muslimanski manjšini v Evropi. Ta stranka je celo primerjala prisotnost muslimanskih skupnosti v Franciji z grožnjo, ki jo je za Francijo predstavljala nacistična okupacija. Dejstvo, da so tudi znanstveniki začeli obravnavati grožnjo narodu s psevdo-verskim izrazoslovjem, kot je na primer francoska intifada, kaže na mikavno naravo poenostavljenega orientalnega razumevanja sodobne francoske politike in varnosti. Res je, da je le peščica pripadnikov petmilijonske muslimanske skupnosti v Franciji vpeta v nasilno soočanje s francoskimi državnimi oblastmi. Po drugi strani pa število nasilnih napadov na pripadnike in institucije islamske skupnosti stalno narašča in čedalje več muslimanov je žrtev nasilja in diskriminacije. To ni edini trend v Franciji, kajti zelo zaskrbljujoče je naraščanje nasilja proti pripadnikom judovske skupnosti v državi. Vse to odpira pomembno vprašanje, kaj je mogoče storiti za preprečevanje istovetenja manjšin z grožnjo za državo. Družabna omrežja ponujajo nekaj iztočnic. Drugo geslo, Je suis Ahmed, se je pojavilo v spomin na ubitega policista severnoafriškega izvora, Ah-meda Merabeta, ki je bil ubit v pariškem terorističnem napadu. To kaže, da so manjšine dokaj številčno zastopane v francoskih oboroženih silah in varnostnih službah, kjer ne ogrožajo republike, ampak jo varujejo. Zanimivo je tudi, da so bili trije francoski vojaki v napadu v Toulousu leta 2012 severnoafriškega izvora. Vse to kaže na nujnost, da se francoska politika, družba in varnostne službe začnejo drugače ukvarjati z nacionalizmom in odnosom med domačini in priseljenci. Joseph Downing, Jennifer Jackson-Preece in Maria Werdine-Norris so raziskovalci na London School of Econo- Švedski parlament zavrnil resolucijo v podporo Samijev V Švedskem parlamentu je prišlo na pobudo leve opozicije do razprave o pravicah Samijev. Predlog resolucije opozicije je vseboval štiri točke: izdelavo bele knjige o odnosu švedske države do Samijev, zahtevo po ratifikaciji konvencije 169 mednarodne organizacije za delo ILO o preprečevanju diskriminacije pri zaposlovanju, zahtevo po povečanju avtonomije Samijev in tudi zahtevo po globalni politiki odnosa do Samijev, ki je povezana z zakonodajo o rudarstvu in zakonodajo o vzreji severnih jelenov. Razprava se je začela v odboru za ustavna vprašanja, ki pa je resolucijo zavrnil z večino gla- sov; proti so glasovale vse stranke razen predlagateljev. Edino kar zadeva ratifikacijo omenjene konvencije ILO je vlada sporočila, da zadevo preučujejo vladni uradi, kar je parlamentarni odbor vzel na znanje. Predsednik odbora Andreas Nor-len je dejal, da resolucija ne bi privedla do nobenega konkretnega rezultata, če bi bila sprejeta; zato odbor ni imel za potrebno, da bi podrobneje preučeval njeno vsebino. Večina v parlamentu zaupa vladi, da na najprimernejši način rešuje vprašanja Samijev. Na vprašanje novinarjev, ali ne ocenjuje, da bi se moral parlament resno ukvarjati s tem vprašanjem, glede na nizko raven zaščite Samijev, je Norlen le ponovil, da res vlada ni izpolnila vseh pričakovanj, da pa zaupajo v proces, ki poteka v vladnih uradih. Sicer pa je bila Švedska deležna številnih kritik, ker ni ratificirala konvencije ILO169. Kritike so izrekli odbor ZN za boj proti rasni diskriminaciji, Svet ZN za človekove pravice, Evropska komisija za boj proti rasizmu in Evropski komisar za človekove pravice. Kritike se bodo verjetno nadaljevale. Kljub temu Švedska še vedno razmišlja o ratifikaciji te pomembne listine in v parlamentu nimajo namena, da bi z resolucijo pospešili ta postopek. Norlen samo pripominja, da obstajajo pač pomisleki levice, ampak ostale stranke enotno gledajo na to problematiko. Zato so tudi zavrnile resolucijo. Inoslav Bešker dobitnik Nagrade Otto von Habsburg Hrvaška je najmlajša članica Evropske unije; med razlogi, zaradi katerih je Hrvaška vstopila v EU z desetletno zamudo v primerjavi z drugimi državami Vzhodne in Srednje Evrope je vojna, ki je divjala tudi na Hrvaškem v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja. In glavni razlog te vojne je bilo pomanjkanje sožitja med različnimi narodi, ki so živeli in še živijo na Hrvaškem. Danes je stanje v tej državi precej normalizirano in Hrvaška se je opremila s poprečno evropsko zakonodajo o zaščiti manjšin, verjetno ne najboljšo, ampak zagotovo tudi ne najslabšo. Ta rezultat je bil dosežen, ker je veliko ljudi na Hrvaškem razumelo, da različnost ni problem, ampak je izziv in priložnost. Novinarji so odigrali pomembno vlogo pri vzpostavljanju okolja, ki je bilo manjšinam prijazno. Tega namreč ni mogoče vzpostavljati od zgoraj navzdol, z zakonom ali z odločbo, Potrebno je bilo dolgotrajno in potrpežljivo delo, da se ljudje prepričajo o nujnosti, da je treba manjšine obravnavati drugače, kot vrednoto. V državi, kjer je pred manj kot eno generacijo izgubilo življenje več tisoč ljudi v medsebojnih bojih samo zaradi mede-tničnih sporov je bilo to videti kot zelo težak, skoraj nemogoč podvig. Tega dela so se nekateri novinarji lotili. Med temi izstopa Inoslav Bešker, letošnji dobitnik nagrade Otto von Habsburg, ki jo vsako leto podeljuje združenje manjšinskih dnevnikov Midas novinarju, ki se je v svojim delom izpostavil v korist manjšin. Nagrado so Beškerju izročili v petek v Opatiji, kjer je potekalo redno letno zasedanje te organizacije. Bešker pripada generaciji, ki je v drugi polovici prejšnjega stoletja doživljala politična dogajanja na Zahodnem Balkanu. Svojo novinarsko kariero je začel kot študent zagrebške univerze, delal pa je za vse najpomembnejše hrvaške dnevnike, za radio in televizijo. Od leta 2000 je rimski dopisnik dnevnika Jutarnji list, enega najbolj branih hrvaških dnevnikov. Bešker je tudi profesor slovanskih jezikov in poučeval je na univerzah v Neaplju, Bologni in na rimski univerzi La Sapienza, je pa tudi profesor raziskovalnega novinarstva na zagrebški univerzi. Napisal je tudi več knjig in prejel kar nekaj nagrad, med temi nagrado hrvaških novinarjev za vseživljenjsko delo v letu 2008. Tudi njegovo novinarsko delo na področju zaščite manjšin je izstopajoče. Bešker pri pisanju izhaja iz znanja in izkušenj z namenom, da ozavesti svoje bralce, da je različnost vrednota, ki jo je treba ohraniti in razvijati. Veliko njegovih člankov odraža to namero. V članku o genocidu je dogajanja na Balkanu povezal z dogodki med 2. svetovno vojno, torej z Judi in Romi, ter s Kambodžo in Darfurjem. Ko je pisal o referendumu na Škotskem in o narodih, ki zahtevajo avtonomijo, Kataloncih in Kurdih, je njihove zahteve povezal s problemom Albancev v Makedoniji, nenazadnje pa je pisal tudi o življenjskih pogojih Romunov in Bolgarov v Nemčiji. Gre za teme, ki se med seboj razlikujejo, vendar so vse usmerjene k razumevanju, da je treba manjšine spoštovati in promovirati za zagotavljanje sožitja in miru. RAZILSKA MREŽA. Zabavna hoja po viseči mreži je ena od atrakcij letošnje svetovne razstave. Načrtovalci so z njo hote-prikazati raznolikost tradicij, krajin, kultur in hrane v Braziliji, predvsem pa jim je uspelo tako zvabiti v paviljon večje število obiskovalcev. LUSTERJI. Države, ki si ne morejo priv skih sklopih, povezanih s prehrano. Med zeliš ganistan. Sklop kave upravlja tržaška družba za nas velika priložnost, kava je naš glavni pi Timor. Pri Etiopijcih lahko na blazinah srebam mreč prav iz Etiopije), v Illyjevem baru pa na NGOLSKI PONOS. Bivša portugalska kolonija je s svojim ogromnim in tehnološko naprednim paviljonom presenetila vse, čeprav se je podobno zgodilo že na zadnji Biena-li v Benetkah. Predsednik Dos Santos, ki vodi to državo že 37 let (nanj naletimo takoj ob vhodu), veliko investira v promocijo Angole in svoje kmetijske politike. Za to državo pa sta značilni neenakost in korupcija, polovica prebivalcev živi pod pragom revščine. Besedilo Aljoša Fonda Fotografije Damjan Balbi l XPU, EXPOJU, EXPOTU? V našem uredništvu se je že pred časom vnela razprava o tem, kako sklanjamo uradni naziv svetovne razstave. Mediji v Sloveniji že najmanj 15 let, če ne več, dosledno poročajo o »expu«. Dejstvo je, da to besedo izgovarjajo Slovenci z naglasom na začetnem e-ju, kakor Angleži in pogosto tudi Italijani. EED THE PLANET. Teme Hrana za planet, energija za življenje se nekateri res držijo, drugi so se bolj posvetili turistični promociji in kulinariki. Na Expu je nedvomno veliko protislovij, o čemer priča ostra polemika med verigama Slow Food in McDonald's, ki sta res težko uskladljivi. Še dobro, da Karitas in Save the Children vztrajno opozarjata ostale udeležence na pravo vsebino razstave. G UDOVSKI ČUDEŽI. Multimedijska izraelska predstavitev je učinkovita in povsem v kontekstu. Opisuje tehnološke dosežke, ki jih je ta država izvozila v svet. Govor je predvsem o avantgardnih namakalnih sistemih, ki omogočajo poljedelsko dejavnost sredi puščave: Izraelci so npr. izumili kapljično namakanje in češnjev paradižnik. LOBALIZACIJA. Ker je Expo svet v malem, je zaznavna razlika med evropskimi državami, ki tam ohranjajo svoj zgodovinski prestiž ter državami v razvoju, ki hrepenijo po dokazovanju svojih dosežkov in ambicij. Na sliki je južnokorej-ski paviljon. UVAJT IN KATAR. Zalivske države (z izjemo Savdske Arabije, ki nima paviljona) so se potrudile in veliko investirale. Prijazni Jasem nam je tri četrt ure razkazoval ku-vajtske lepote, skrite v paviljonu v obliki tipične ladje dhow. Katar je stavil na laserje, a tudi na bogato predstavitev obrtnikov. Na sliki je ladijski tesar Hasan Ali, ki je nekoč izdeloval prave lesene ladje. ATINSKA AMERIKA. Nekatere države s da pripravila enega lepših paviljonov, Meh dostojno predstavlja, Čile pa nas z največj sliki) ponese v Patagonijo, v puščavo, na r. BISKOVALCI. Predstavljali smo si, da bodo na Expu v glavnem Italijani, a smo se motili. Turisti prihajajo z vseh koncev, po poti naletiš na najrazličnejše jezike. Čeprav vstopnice po 32 € niso dostopne ravno vsem. OSLI. Expo je tudi poslovna priložnost. To dobro vedo Kitajci, ki so poleg nacionalnega zgradili še dva paviljona za svoja podjetja (skupna investicija 100 mio €). Svoje objekte imajo razne multinacionalke in letalske družbe, ameriški paviljon pa so stoodstotno financirala podjetja, ker po njihovem pravilniku Expo ne sme bremeniti davkoplačevalcev (pametno!). Vplivni ameriški kupci so bili pred dnevi v FJK. ASTLINJAKI. Po poti marsikje srečam recimo odlikujejo z nasadom zelišč in pist gne nerazumljivo dolge vrste radovedneži EHNOLOGIJA. Najbolj visokoteh-nološki Expo doslej je marsikdaj presenetljiv. Najbolj premožne države so veliko vložile v mul-timedijske predstavitve svojih vizij na področju kmetijstva ter prehrane, s tem pa presenečajo obiskovalce. Impresivna je na primer laserska predstavitev v katarskem paviljonu (na sliki). LICI DECUMANO IN CARDO. Med neskončnimi sprehodi po 1,5 kilometra dolgem Decumanu bomo srečali kako maskoto, zaman iskali Expove majčke (uradne trgovine s spominčki še niso odprli, lažje jih je najti v Trstu ...), noge nas bodo vsekakor bolele. ODA IN VINO. Pridobivanje sladke vod uvažali, je ena najbolj obravnavanih tem. ke, kot je razsoljevanje morske vode, med' je tudi paviljon vin (na sliki) z zgodovino, u C oščiti svojega paviljona, sodelujejo v temat-;či najdemo recimo prvič v zgodovini tudi Af-) Illycaffe, na ogled so Salgadove slike. »To je ■oizvod,« pravi Edson, odgovorni za Vzhodni io »turško« kavico (na sliki, kavovec izvira najdemo tudi priljubljeni tržaški »kapo«. i AS IN POTRPLJENJE BREZ VISOKIH PET. Območje svetovne razstave obsega 1,1 milijona kv. metrov, najmanj telesno pripravljeni se bodo utrudili že na poti do vhoda. Tam se tudi zaradi varnostnih ukrepov, značilnih za letališča, ustvarjajo prve vrste, ki se nato pojavljajo pred najlepšimi paviljoni. Celodnevna hoja po Decumanu je naporna, koles ni, brezplačni avtobusi vozijo samo okrog zunanjega roba razstave. Za predšolske otroke izlet ni primeren, enodnevnega izleta ne priporočamo. do M so prijetno presenetile: Argentina je men-ika tudi, Ekvador se z omejenim budžetom im zaslonom (širok je kakih 20 metrov, na avnine in plaže. LADI. Na delu je več tisoč pretežno nasmejanih mladih. 19-letna prostovoljka Mer-ve iz Coma prodaja nizozemske sendviče, 26-letna Tajka Sai je zaposlena pri podjetju, ki prireja dogodke, Jasem s kuvajtskega ministrstva se je na Expo pripravljal tri leta. Študentka Roberta iz Lec-ca (na sliki) nam je zaupala, da ima paviljon Evropske unije precejšnje strukturne težave ... o drevesnice in druge nasade, Irančani se acijami. Preprosti avstrijski gozd pa prite- ev. de v puščavskih deželah, kjer so jo včasih Izraelci in Arabci uporabljajo razne tehni-tem imajo Rusi sladke vode v izobilju. Lep jmetnostjo in degustacijami. IAKAVKAZJE IN SREDNJA AZIJA. Azerbajdžanci so si zamislili zelo originalen paviljon (na sliki), Kazahstan že vabi na Expo 2017 v Astani, Turkmenistan nastopa s pisano zgradbo. Te države skušajo prepričati goste, da so ob črpanju nafte in naravnega plina občutljive do okolja. REVO ŽIVLJENJA. Lučaj od italijanskega paviljona se šopiri 35-metrsko Drevo življenja, simbol italijanskega nastopa, delo Marca Balicha iz Benetk. Posebno očarljivo je zvečer, ko so na vrsti svetlobne in zvočne igre. RANA. Prodajajo jo ob vsakem koraku, a je v glavnem draga. V nekaterih paviljonih stanejo posamezne porcije od 20 do 30 €, še huje je menda pri Japoncih. Italijanska hrana (Eataly) je dostopnejša, tu pa tam pa naletimo tudi na dobre cene: recimo v slovenskem paviljonu (čeprav ni mizic), pri Romunih pa stane svinjska krača s fižolom poštenih 7 €. Bogata je ponudba piv, na čelu z belgijskimi in češkimi. I TALIJANSKI VELIKAN. Palazzo Italia je daleč največji paviljon, kot se za gostitelje spodobi, čeprav so njegovo gradnjo spremljale polemike. Vrsta je dolga, načrtovalec Michele Mole je objekt opremil s fotokatalitskim betonom, ki absorbira škodljive izpuste v zraku ter s fotovoltaičnimi celicami na stekleni strehi. IZOZEMSKA LAHKOTNOST. Pred paviljonom imajo neke vrste »luna park«, v katerem imajo glavno vlogo kioski-kombiji iz 60. let (v hipijevskem stilu), ki ponujajo sendviče in druge prigrizke. Nizozemci delujejo sproščeno, tako sproščeno, da ljudje na njihovih divanih med kravicami mirno spijo. LOVENSKA JELKA. Lepa lesena zgradba s skromno in težko razumljivo vsebino. Kako lahko človek razume, zakaj sta tam sol in ajda, na steni je (Groharjeva) slika Postojnske jame, s stropa pa visi (Pipistrelovo) letalo, o katerem nič ne piše? Še dobro, da so tam tudi prijazno osebje, tridimenzionalna očala in včasih še Evgen Ban, ki sam pritegne na desetine obiskovalcev. ARMANTNA DE-KLETA.Tu je elegantna Kuvatjčan-ka Alaa (na sliki), tam stoji nasmejana hostesa iz Tanzanije, plavolasa beloruska prodajalka ponuja sladoled z vodko ... Kamor se obrneš, opaziš lepa dekleta najrazličnejših narodnosti. Z ALUJOČI NEPAL. Nepalski paviljon s templjem in čudovitimi lesenimi intarzijami in templjem ni končan. »16 delavcev je takoj po potresu odšlo domov, skrbelo jih je za svojce. Zdaj čakamo na prihodnjo izmeno, vzdušje seveda ne more biti prijetno,« pravi odgovorni, Amrit Ratna Shakya. Prepričan pa je, da bo domovini lahko pomagal tudi iz Milana, in sicer z organizacijo dobrodelnih koncertov in podobnih dogodkov. 14 Nedelja, 24. maja 2015 KMETIJSTVO / o sem začel delati na Radiu Koper, me je takratni direktor, zdaj že pokojni Miro Kocjan, poklical na razgovor in mi kot mlademu novinarju položil marsikaj na srce. Poleg pomena poštenosti in morale v časnikarskem poklicu se je zadržal tudi pri vsebinah, na katere naj bom pozoren pri načrtovanju prispevkov z Goriške. »O primicijah je potrebno poročati, o primici-jah. Te so bile, so in bodo prednost tega prostora,« mi je pomenljivo dejal. In kako prav je imel, čeprav najverjetneje tudi on takrat ni poznal starih avstroogrskih statističnih obdelav kmetijskih panog, po katerih je bilo poljedelstvo poknežene grofije Goriške in Gradišča daleč najbolj donosno na območju celotne monarhije. Količinsko jedro je takrat predstavljal krompir, cenovno špi-co pa beluši in druge zgodnje poljščine. Železna cesta, ki je najprej preko Trsta, nato pa po bohinjski progi povezovala provinco z glavnimi mesti države, je omogočala trženje pridelkov vse do Dunaja, Linza, Pe-šte ali Prage. Takih zlatih časov, ko so v prestolnicah ob Donavi med prvimi cenili pridelke Posočja, žal že dolgo ni več, od nekdanjih stebrov kmetijstva pa je ostalo tako malo, da lahko kvečjemu popestrijo krajevno kulinariko, za prodajo v oddaljene kraje pa ostane le še kakšen zabojček. Šparga, špargelj ali beluš V knjižni slovenščini najdemo kot edini pravi izraz za Asparagus oficinalis, be-luš. Slovenska narečja po drugi strani prisegajo na špargelj, kar je izpeljano iz nemške besede (gemuse ali gemeiner) spargel, okusni poganjek. V nekaterih vaseh na Goriškem jih kličejo z žensko samostalniško obliko šparga. Isti izraz velja za celotno rastlino, njene poganjke in tudi vrsto na njivi, ki jo v času rodnosti grebenčijo, da pridelajo bledene šparge. Mogoče se je prav zaradi bele barve cenjenih poganjkov razširil izraz beluš. No, danes tržišče ponovno ceni tudi zelene poganjke; take barve so seveda tudi vsi poganjki divjih špargljev. Le malokdo pa ve, da imamo moške in ženske rastline, kar seveda lahko opazimo šele v času cvetenja in kasnejšega oblikovanja plodov, ki imajo obliko rdečih kroglic. Strokovnjaki so opazili, da ženske rastline hranijo del energije, ki jo črpajo iz podzemnega rizoma, za razmnoževanje, tako da so njihovi poganjki običajno tanjši od poganjkov moških rastlin. V semenarnah oziroma v središčih za razmnoževanje belu-šev so z kdo ve kakšnimi posegi v genetsko zasnovo rastline uspeli doseči, da vzgajajo in dajejo na trg same samce. Špargelj, ki se ga že zaradi oblike drži sloves afrodiziaka, ima zato prav klavrno spolno življenje ... Od kdaj je od nekdaj? Pridelovalci in potomci pridelovalcev iz Štandreža, Mirna ali Orehovelj vedo vsi po vrsti povedati, da so šparge pri njih gojili že od nekdaj. Pisani viri začno izpostavljati pomen špargljev na Goriškem šele v drugi polovici devetnajstega stoletja. V zapisu o poučnem potovanju župnika Matije Vatovca iz Zgornje Vipavske doline v Fur-lanijo, kamor se je odpravil pogledat, kaj in kako tam gojijo, zapisa o beluših ne najdemo. Zato pa govori o neskončnih prostranstvih koruze, nad katero se dvigajo le murve, namenjene vzgoji sviloprejk. V tistih časih, torej vse do druge polovice devetnajstega stoletja, je bila to ena izmed vodilnih dejavnosti, ki je rezala kruh tako kmetom kot zaposlenim v tekstilni industriji. Nato se je pojavila bolezen in panoga se je sesula. Le nekaj let kasneje je pojav oidija N orehovskem polju Neva in štirje velikani Odstiranje in pobiranje Zeleni so tanjši Mitja ŽLAHTNA IN ZELO CENJENA KULTURA Čas špargljev Toni Gomišček (besedilo in slike) in peronospore, kasneje pa še trsne uši, uničil vinogradništvo. Kaj zdaj? Delovnih rok je bilo ogromno, trajnejšo rešitev so predstavljale le panoge, ki zahtevajo dosti ročnega dela in so zato obetale večji zaslužek. V Brdihso tako takrat začeli v večji meri saditi češnje, po Vipavski dolini in na ravnici ob Soči pa gojiti beluše. Rajska rastlina osvojila svet Asparagus naj bi izhajal iz Mezopotamije, za katero mnogi razlagalci svetih pisav menijo, da je navdihnila zapise o raju na zemlji. Pridelovanje in uživanje mladih poganjkov se je od tam širilo v Egipt, z območij ob Nilu pa po celotnem rimskem imperiju. Preko poti svile je rastlina prišla tudi na Kitajsko, kjer se je tako zasidrala v ku-linariki in ljudskem zdravilstvu, da danes pridelajo že skoraj devet desetin vseh špargljev s tega sveta. S padcem rimskega imperija se je v Evropi pridelovanje špargljev ohranilo zgolj v samostanskih vrtovih, kasneje pa je, zlasti po zaslugi radoživih in dobrojedih francoskih kraljev, špargelj ponovno postal vse bolj cenjena poljščina. V novi svet so ga ponesli Angleži, kmalu pa so ga vzljubili tudi ameriški domorodci, ki so bili, prav tako kot Kitajci, prepričani v njegovo zdravilnost. Značilen vonj, ki ga ima urin že nekaj minut potem, ko zaužijemo asparagusove poganjke, je namreč vodil k prepričanju, da imajo ti poganjki izjemno sposobnost čiščenja organizma. Danes lahko to potrdijo tudi raziskave, čeprav je vonj bolj lasten sestavinam samega šparglja kot pa dejstvu, da bi ta rastlina, podobno kot aktivno oglje, ve- zala nase in spravila iz telesa naše strupe. No, po težki zimski hrani se organizmu vsekakor prileže pomladansko čiščenje, ki nam ga omogočajo raznovrstni poganjki z gojenimi in divjimi beluši v prvi vrsti. Posebnosti pridelave »Špargo lahko gojimo samo na površinah, ki nimajo plevela. Ko se pripravljamo na preobrazbo njive, ki je bila več let opuščena in je zatravljena in polna plevela, prvo leto posadimo koruzo, ker le na mladi koruzi lahko uporabimo nekatera fi-tofarmacevtska sredstva za njegovo zatiranje,« razlaga Mitja Ušaj iz Orehovelj, ki ga po dobrih špargah poznajo sladokusci od blizu in daleč, saj ima utečeno prodajo na domu, še njegov oče Virgil pa jih je sam dostavljal preprodajalcem v Štandrež ali na goriško tržnico. Potem pride na vrsto soja, ki zemljo zrahlja in obogati z dušikom, nato pšenica ali še raje ječmen, ki močno zatreta plevel. Ambrozija, ki se vse pogosteje pojavlja na zapuščenih površinah, pripravo zemlje podaljša za eno leto, saj jo je potrebno odstraniti še pred setvijo koruze. V zbi-ti zemlji pod travinjem so pogoste tudi strune, ličinke hroščev pokalic, ki so v podzemnem stadiju izredno nevaren škodljivec. »Ko je zemlja očiščena plevela, jo najprej preorjemo: na orehovskem polju gremo lahko 70 cm globoko, v Mirnu pa le 40 cm, ker je spodaj že šuder, gramoz,« nadaljuje Mitja. »Nato njivo zbranamo in naredimo 35 cm globoke brazde, v katere damo sadike, ki imajo že 25 cm dolge korenike, rizom. Nekoč so šparge najraje gnojili s konjskim gnojem, danes pa uporabljamo brikete, vendar rastlina ne sme dobiti preveč dušika.« Ušajevi imajo vrste za gojenje belu-šev po 3,5 m narazen, kar jim omogoča lažjo strojno obdelavo. »Prve leto samo spremljamo rast poganjkov in rahljamo zemljo okrog njih, naslednje leto jih lahko že nekaj malega poberemo, dejansko pa začenjamo špargo izkoriščati šele v tretjem letu,« zaključi Mitja in tako seštejeva, da mine od odločitve o gojitvi do prvega resnega pridelka kar šest do sedem let. Pri Uša-jevih imajo trenutno tri hektarje šparge, po odločitvi sina Kristjana, da ostane na kmetiji, pa so sklenili obseg povečati na 8 ha; toliko naj bi še zmogli obdelati kot družina, istočasno pa bi jim ostalo dovolj zemlje za kolobarjenje in druge kulture, s katerimi se ukvarjajo (krompir, repa za kisanje, radič, okrasne in jedilne buče ...). Šparga ljubi sonce Čeprav so šparge zelo vodnate, saj vsebujejo 93 % vode, jim moča ne prija. »Ne samo dež, že oblačno vreme upočasni njihovo rast,« opaža Mitja. Po močnem nalivu potrebuje šparga kar nekaj dni, da začne ponovno polno roditi, pri beljenih pa prihaja do večjega loma poganjkov. Dnevno pobiranje poganjkov, ki je že samo po sebi naporno delo, postane v dežju toliko težje. »Takrat obvezno delamo v dveh, saj eden le za toliko dvigne folijo, da jih drugi pobere, potem pa jo hitro spet namesti. Če nam dež razmoči greben, ga moramo čimprej posušiti. Nekajdnevno močno deževje sredi sezone lahko usodno zmanjša pridelek,« mi pripoveduje. Prevelika suša tudi škodi, vendar je potrebno biti z namakanjem pazljiv, saj je le kapljični sistem zares dobrodošel in učinkovit. In koliko traja sezona pobiranja špar- gljev? Ni ga svetnika ali luninega koledarja, ki to to zaukazal: narava je muhasta in nepredvidljiva. Lani, žledu navkljub, so prve bele glavice opazili že 7. februarja, letošnje deževno slovo zime in še bolj moker začetek pomladi je za tri tedne zamaknil začetek pobiranja poganjkov. V prvi dekadi junija je izkoriščanja šparge običajno konec, toda pridelovalec to opazi sam. Novi poganjki, ki ne dosegajo več pričakovane debeline, so znak, da se je koreninski del izčrpal in rastlini je potrebno dati čas, da si opomore. No ja, pa tudi Ušajevi si morajo opomoči. »Dokler je sezona šparge, ni počitka. Dela ne moreš preložiti od danes na jutri. Potrebno jih je dnevno nabirati, oprati, očistiti, pripraviti za trg, razvoziti. Ni čudno, da jih ponoči sanjam,« se nekoliko kislo nasmehne Mitja. Ko je sezone pobiranja konec, je potrebno greben razkopati, da se poganjki lahko razrasejo, saj bi se brez fotosinteze rastlina povsem izčrpala, tako pa si začne ponovno nabirati moči in kopičiti škrob v ri-zom. Pozimi orumenele in že povsem ole-senele poganjke odstranijo in skurijo, saj s tem uničijo marsikatero bolezen, ki bi sicer ostala na polju. In potem samo čakajo, kdaj bo narava špargo ponovno prebudila in kdaj bo potrebno na vrstah, namenjenih gojenju belih poganjkov, ponovno oblikovati greben. Beli ali zeleni Zasipanje rastline z namenom, da bi poganjki ostali beli, se je uveljavilo šele pred nekaj stoletji. Načelno velja, da ostane vsak poganjek v temi bel, na svetlobi pa pozele-ni, vendar je odločitev za pridelavo belih ali zelenih belušev bolj dolgoročna, kot se zdi na prvi pogled, saj ni vsak kultivar primeren za vse. »Pri belih špargah iščemo tudi debelino, medtem ko morajo biti zeleni vit-kejši,« mi razloži Mitja, ki za bele šparge uporablja sorto dariana, za zelene eros, preizkuša pa tudi nekatere druge kultivarje. Jasno, tudi pri beluših je potrebno najti najprimernejšo sorto za posamezno okolje, za vsak posamezni »terroir«, kot bi rekli v vinskih krogih. Izbira je odvisna tudi od zahtev tržišča. Ušajevi, kjer za čiščenje in pripravo šparg za prodajo skrbita najstarejša na domačiji, gospodar Virgil in gospodinja Neva, radi sestavijo snope z mešanimi, tako tanjšimi kot in debelejšimi poganjki. Belih in zelenih pa ne mešajo v isti snop, čeprav zlasti kuharji radi posegajo po obeh tipih istočasno, kar jim omogoča več domišljije pri njihovi pripravi. Okusi se malenkostno razlikujejo, tako da se lahko prijetno dopolnjujejo, vendar najbolj važno je, da sladokusci ponovno spoznavajo dobroto domačih špargljev. »Šparglji, ki rastejo na teh naših tleh, so okusnejši od tistih iz Fossalona, kjer je zaradi peska pridelava mnogo lažja, pa tudi pobiranje je cenejše, saj se jim nož ne skrha tolikokrat kot nam, ki imamo v zemlji polno kamna. Vendar nam prav tisti, ki imajo najlažje pogoje dela, narekujejo ceno,« se nekoliko huduje Mitja, ki mu prav tako ni jasno, zakaj mora vršičke, ki se slučajno odlomijo, prodajati po polovični ceni. Meni je še manj jasno, zakaj morajo poganjki z vršički, ki so se že začeli odpirati, na kompost. Zaključiva, da ljudje kupujejo z očmi, ki vidijo obliko, barvo in ceno, ne pa z usti, ki bi prepoznale okus. Kuharski namig Rimskemu cesarju Gaju Avgustu Oktavijanu pripisujejo rek »hitro kot bi špargelj skuhal«, kar pomeni, da Rimljani poganjkov niso dolgo cmarili, so pa bili poganjki takrat zagotovo tanjši od sodobnih gojenih belušev. Za večino današnjih de-belinkotov velja, da jih kuhamo četrt ure, skoraj obvezno v snopu, pri čemer je samo spodnji del v vodi, zgornji pa se kuha v sopari. Šefi priporočajo, da za ohranitev snažne beline damo v vodo malo kisa ali limoninega soka. Seveda so užitni tudi surovi, okus pa jim izdatno poveča peka na žaru ali sotiranje v ponvi, po možnosti ovitih s slanino. Odlični so za rižote, mineštre in kremne juhe, izjemni tudi cvrti v tem-puri, ki jih postrežemo z nežno omako. Naši nonoti so jih imeli najraje v solati z jajcem: okus so jim poudarili na tanko narezani listi mladega česna. Zato le urno na trg ali do najbližjega pridelovalca in veselo na delo! 503 Nedelja, 24. maja 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gonca@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik GORICA - Intenziven dan novinarja in pisatelja Roberta Saviana na festivalu eStoria Vse, o čemer sanjaš, lahko uresničiš Kdor govori o napakah in protislovjih nekega okolja, tega ne stori zato, ker bi ga rad omalovaževal ali poniževal: pripovedovanje o zlu je začetek spremembe, prva stopnička, ki lahko tisto isto okolje privede do tega, da zlo tudi dokončno premaga. Kako? Z znanjem in spoznavanjem, z branjem knjig, poglabljanjem v zgodovino. Kajti že res, da so življenjski ritmi danes neverjetno hitri in da nas od vsepovsod zasipavajo z informacijami. Ampak vsakdo se sam odloči, ali bo še dalje drsel po ledenem jezeru informacij ali se bo spustil v njegove globine. Kajti knjige so kot bombe, ki v ledu ustvarijo luknje in nam omogočijo, da pogledamo, kaj se skriva pod tisto enolično in pomirjujočo skorjo ledu. Oblast pa nima rada ljudi, ki berejo in se informirajo. Veliko raje se spogleduje s tistimi, ki se pritožujejo in nič ne naredijo. Zato vam želim predvsem to, da bi bili v vsakem trenutku svojega življenja sposobni opustiti pritožbe in jih zamenjati za akcijo. To bi lahko bila ena možnih sintez včerajšnjega goriškega dne Roberta Sa-viana. Ena od možnih, kajti na dveh javnih srečanjih, na katerih je 35-letni neapeljski novinar in pisatelj spregovoril v sklopu zgodovinskega festivala eStoria, je bilo izrečenih veliko pomenljivih in spodbudnih besed, ki silijo k razmisleku. Sa-viano je v Gorico prišel po nagrado Friu-lAdria II romanzo della storia (roman zgodovine), nagrado, ki jo goriški festival in Pordenonelegge vsako leto podelita avtorju, ki v svojih delih prepleta zgodovino in naracijo. Kot so zapisali v utemeljitvi, ki jo je pod prepolnim Herodotovim šotorom v Ljudskem vrtu prebral pobudnik in direktor festivala Adriano Ossola, je Savia-no v svojih knjigah natančno in z nepri-zadetostjo zgodovinarja analiziral sedanjost - v prvi vrsti antropološke vidike organiziranega kriminala - ter milijonom èSTORIA - Pesniki mlajše generacije Med koreninami in sodobnostjo Na petkovem sporedu festivala eStoria je gotovo bil najživahnejši del večerno srečanje na Verdijevem korzu v kavarni Qubik. Letošnja pobuda nosi naslov Mladi in dejansko je 90 odstotkov prisotnih bilo mlajših od trideset let. Sicer pa je bila vsebina namenjena poeziji. Več kot tridesetim poslušalcem so nekaj svojih pesmi prebrali ali zapeli trije mlajši ustvarjalci. Z njimi se je pogovarjal literat Francesco Tomada, ki jih je spraševal o smereh pesniškega pisanja na napeti niti med kulturnimi koreninami in sodobnostjo. Julian Zhara, po rodu iz Albanije, sicer pa poldrugo desetletje s stalnim bivališčem pri nas, se spozna na italijansko slovstvo, črpa iz njegove zakladnice, a hkrati zelo osebno piše in svoja pisanja sporoča svetu ob spremljavi sodobne glasbe. Pravzaprav je šlo skoraj za gledališki nastop s protipolitičnimi recitacijami (Elefante nella stanza, Lam-pione, Brodo del porno ...), obraznimi grimasami in telesno izraznostjo. Matteo Cimenti izhaja iz glasbene poustvarjalnosti in ustvarjalnosti. Do treh let nazaj ni še ničesar napisal. Nato je pomislil, da bi pristope, ki jih uporablja v glasbi lahko prenesel na besedo. Nastala je drobna zbirka pesmi, skoraj drobne proze, z odtenki sarkazma, vsekakor pa kritične drže in spraševanja, kam naj življenje krene v letih pred štiridesetim rojstnim dnem. David Bandelj je opredelil nekaj značilnosti slovenske poezije in v zvezi z iztočnico povezovalca, da je v Sloveniji v teku stalno ponavljajoče se valovanje od ustvarjalnosti do zavračanja Občinstvo trojice pesnikov bumbaca klišejev in ponovnega nameščanja parametrov dobrega pesnikovanja, potrdil, da je pesniška produkcija količinsko nadpovprečna. Ostaja pa tudi nekaj trdnih točk, na katere se je mogoče nasloniti. Glede vloge Gorice je dejal, da je mesto pravo geografsko in kulturno križišče in je zato nerazumljivo zborovanje skrajnih desničarjev, saj ovira uveljavljanje tradicionalnih mestnih vrednot. Nato je prebral nekaj pesmi v italijanskem prevodu, nekaj v slovenščini brez prevoda in še eno v italijanščini o meji. Njen slovenski izvirnik se glasi: »Pravzaprav gre / le za zarezo / morda rano / postavljeno v krog stvarstva / krvavečo v pošasten nedogled / pelji se enkrat s kolesom po Škabrijelovi / pet kilavih metrov kolesarske steze je požrla / nikogaršnja zemlja.« Večer se je nadaljeval z nastopom glasbene skupine The hunting dogs, ki je zaigrala nekaj odlomkov filmske glasbene kulise domačega mladega avtorja. (ar) bumbaca bralcem omogočil, da se seznanijo z njegovim nezakonitim delovanjem. Mladim, katerim je letošnji eStoria posvečen, sta lahko pogum in vztrajnost mladega kronista za zgled. Chiara Mio, predsednica denarnega zavoda, ki nagrado financira, je uradni utemeljitvi dodala še svojo. Med številnimi sporočili, ki jih s svojimi življenjskimi izbirami posreduje mladim in manj mladim, je izpostavila dve: Saviano nas spominja, da se trud, ki ga vlagamo v dosego nekega cilja, vedno obrestuje, in opozarja, da nas zakoreninjenost v kulturo in znanje projicira v prihodnost. SLOVENSKA DOBRODOŠLICA SAVIANU In ravno mladim je Saviano posvetil prejeto nagrado - in to ne samo v mislih, temveč tudi v dejanjih. Denarno nagrado je namenil izvedbi projekta, pri katerem je sodelovalo kar šesto dijakov Fur-lanije Julijske krajine: vsak je prejel v dar izvod njegove najnovejše knjige ZeroZe-roZero in se z njo poglobil v svet mamil, legalnosti, družbenega angažmaja. Dijaki so prirediteljem poslali kar petsto vprašanj, ki bi jih želeli postaviti Savianu in nekatera med njimi, na primer tisto Sanje Vogrič z liceja Gregorčič, so včeraj dopoldne izzvenela v Verdijevem gledališču, polnem slovensko stalno gledališče ABONMA V GORICI Slovensko stalno gledališče NOVA UPRIZORITEV! Vinko Moderndorfer OBISKI režiser Vinko Moderndorfer v ponedeljek, 25. maja, ob 20.30 V Kulturnem centru Lojze Bratuž z italijanskimi nadnapisi Umiki in postaje brezplačnega avtobusnega prevoza: Doberdob - na trgu sv. Martina ob 19.35, Tržič-ul. San Po/o pri bolnici ob 19.45, Štivan - pri križišču na avtobusni postaji ob 19.50, Jamlje - na avtobusni postaji ob 20.00, Gabrje - na autobusni postaji ob 20.10, Sovodnje - pri lekarni ob 20.15 Blagajna gledališča bo odprta uro pred začetkom predstave italijanskih in slovenskih dijakov (v imenu slednjih mu je dobrodošlico izrekla dijakinja istega liceja Elena Marvin). Saviano je bil odlično razpoložen (na koncu je tudi potrpežljivo podpisal nekaj sto knjig) in se pred pozornimi poslušalci razgovoril o svoji življenjski zgodbi: o izidu knjige Go-morra, za katero je od prvega založnika prejel 5.000 evrov (na prvih predstavitvah je poslušalce štel na prste ene roke). O tistem telefonskem klicu, ki je 26-letnega neapeljskega kronista z diplomo iz filozofije presenetil v Pordenonu in mu spremenil življenje: od takrat, to je skoraj DANASNJI PROGRAM Za zaključek ... Peter Pan Britanski minister za obrambo Michael Fallon ter režiser in pisatelj Andrew Birkin sta dva izmed osrednjih današnjih gostov festivala eStoria. Program se začenja ob 9.30 v Herodotovem šotoru na temo Jezusa in otroštvu, ob isti uri bo v palači De Bassa srečanje o knjigi La guerra vista da un idiota. Spektakel o Ostržku s Pierom Dorflesom bo v Herodotovem šotoru ob 10.30, v palači De Bassa pa bo Aldo Cazzullo govoril na temo Possa il mio sangue servire. V Verdijevem gledališču bo ob 11. uri predavanje o novem kalifatu z Giampaolom Ca-dalanujem, Mauriziom Molinarijem in Loretto Napoleoni, opoldne pa bodo v Herodotovem šotoru o Dunajskem kongresu predavali Sergio Romano, Brian Vick in Georg Meyr. Popoldanski del se bo ob 15. uri začel s predavanjema o Osimskem sporazumu (v muzeju Sv. Kla- celih deset let (!), živi v spremstvu neuni-formiranih karabinjerjev, ki skrbijo za njegovo varnost in z njim delijo vsakdan (njim in 38.000 uram, ki so jih preživeli skupaj, je tudi posvetil knjigo ZeroZeroZero). O tem, da danes, ko mu že nakup novih čevljev povzroča kopico logističnih težav, obžaluje vse rojstnodnevne zabave, ki jih ni priredil v prvih šestindvajsetih letih svojega življenja. Kajti pomen in trdnost nekaterih vezi postaneta človeku jasna šele, ko teh vezi ni več ... O knjigah, predvsem zgodovinskih, ki jih ima neznansko rad, ker se z njimi potopi v preteklost, a tudi sooča s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. (Knjigam je posvetil glavnino svojega posega v Ljudskem vrtu in pozornim poslušalcem spregovoril o avtorjih, ki so zaznamovali njegovo duhovno rast - poljska pesnica Wi-slawa Szymborska, kubanski ustvarjalec Reinald Arenas, tržaški mirovnik Danilo Dolci, ameriški pisatelj Philip Roth, Umberto Eco, Goffredo Fofi ...) O težkih drogah, ki uničujejo duše in telesa mladih ljudi ter polnijo blagajne organiziranega kriminala in terorističnih organizacij: 90% vsega heroina pridelajo afganistanski telebani, mi pa vztrajamo, da so razlogi za vojno verske narave ... Dokumentirajte se, preden karkoli poskusite: berite, oglejte si dokumentarce, filme, TV-nadaljevanke, skušajte razumeti, kdo se okorišča z vašim denarjem. O tem, da je sreča sestavljena iz trenutkov, zato je dobro, da vemo, kdaj doživljamo enega izmed njih. O sanjah, ki so sestavni del naših življenj in so že začetek akcije. Zato rad ponavlja besede Walta Disneya: vse, o čemer sanjaš, lahko uresničiš. (pd) re) ter obrambi in varnosti v Evropi: tega bosta v Verdijevem gledališču oblikovala minister Michael Fallon in Paolo Mieli, vodil bo britanski novinar William Ward. Ob 15.30 bodo v palači De Bassa vrteli dokumentarec Art War o vlogi gra-fitarjev v vstajah v Egiptu, ob 16.30 pa bo v Herodotovem šotoru srečanje o mladih rimskih cesarjih z Massimom Fini-jem, ki ga bo intervjuval Giovanni Tomasin. V muzeju Sv. Klare bo ob 17. uri srečanje o prvi svetovni vojni v očeh mladih, v Herodotovem šotoru ob 17.30 pa o sinovih diktatorjev z Jeanom Brisar-dom, Lano Paršino in Sergijem Cancia-nijem. Zaključno srečanje o J.M. Barrie-ju in Petru Panu bo na istem prizorišču ob 19. uri: o družini, ki je navdihnila avtorja Petra Pana, se bo s Štefanom Sali-som pogovarjal scenarist, režiser in pisatelj Andrew Birkin, ki je v svoji karieri sodeloval tudi s Stanleyem Kubrickom in Beatli ter je eden izmed scenaristov filma Ime rože po romanu Umberta Eca. 1 6 Nedelja, 24. maja 2015 GORIŠKI PROSTOR GORICA - Shoda gibanja CasaPound in njegovih nasprotnikov Trikrat napeto, a brez incidentov Sprevoda antifašistov (zgoraj) in gibanja CasaPound (spodaj), varovali so ju tudi policisti v bojni opremi (ob naslovu) bumbaca Temperatura je nekajkrat narasla, do fizičnega stika pa ni nikoli prišlo. Od 2500 do 3000 ljudi se je včeraj udeležilo manifestacije in protimanifestacije, ki so ju po goriških ulicah organizirali skrajno desničarsko gibanje CasaPound ter protifašisti in mirovniki. Sprevoda sta potekala ločeno, na nekaterih točkah pa je vseeno prišlo do napetosti. Na koncu fizičnega obračunavanja in gmotne škode ni bilo, saj so sile javnega reda - skupaj naj bi v mestu bilo okrog 300 policistov, karabinjer-jev in posebnih oddelkov - poskrbele za to, da je nasprotujoča si sprevoda vedno ločevala varna razdalja. Shoda gibanja CasaPound se je udeležilo nekaj več kot 1500 ljudi. Med njimi je bil tudi državni vodja Gianluca Ianno-ne, po katerem so za sprevod ob stoletnici vstopa Italije v prvo svetovno vojno izbrali Gorico, ker je »simbolno mesto«. Ian-none je povedal, da čezmejnemu sodelovanju ne nasprotuje, obžaloval pa je, da je bilo v mestu veliko zaprtih trgovin; dejal je, da je psihozo povzročila »talibanska in mafijska propaganda proti gibanju Casa-Pound«. Na parkirišču pri Drevoredu Oriani so se manifestanti, ki so z dvanajstimi avtobusi, kombiji in številnimi avtomobili prišli z vseh koncev Italije, začeli zbirati že okrog 14. ure, startali pa so nekaj minut po 16. uri. Neofašistični sprevod je bil turoben, vojaško urejen, udeleženci so v tišini in z resnimi izrazi korakali v vrstah. Za red je skrbelo veliko varnostnikov, pripadnikov gibanja v rdečih pelerinah, mnogo je bilo mladih obrazov. Marširali so pod različnimi zastavami: ob trobojnici in osmerokotni želvi, ki je simbol gibanja Ca-saPound, so s seboj prinesli zastave v spomin na italijanske vojake, ki so padli v prvi svetovni vojni, in zastave vseh držav udeleženk. Skupine s svojimi transparenti so prišle iz domala vseh italijanskih dežel, od Veneta do Apulije. Za svojim transparentom so korakali tudi predstavniki Casa-Pound iz FJK ter mladinsko združenje Blocco Studentesco. Na večji zastavi je bilo natisnjeno geslo »Risorgi, combatti, vinci« (Vstani, bojuj se, zmagaj), na enem izmed transparentov pa besede »Ripren-diamoci tutto« (Vse si ponovno prilastimo). Z Drevoreda Oriani so krenili proti Ulici Cadorna, kjer so položili venec k spomeniku pešaku in prižgali tribarvne rakete, nato so se odpravili do Battistijevega trga, kjer so prav tako sredi tribarvnega dima položili rdeče vrtnice k spomeniku En-ricu Totiju. Tihi sprevod se je nadaljeval do Spominskega parka, kjer so položili vrtnice k lapidariju. Tam je potekala slovesnost. Pristaši gibanja CasaPound so s seboj prinesli vrečke zemlje iz raznih italijanskih mest in jih simbolno usuli v nekakšno žerjavnico. Govor je imel podpredsednik CasaPound in vodja gibanja Sovranita Simone Di Stefano. »Ni nas sram, da smo Italijani, sramu- jemo pa se italijanskih politikov. Mi ne razlikujemo med desnico in levico, ampak med tistimi, ki ljubijo in ne ljubijo države. V Gorico smo se prišli poklonit vsem tistim italijanskim herojem, ki so tu umrli med prvo svetovno vojno. Njihova kri še vedno teče v naših žilah,« je dejal Di Stefano. Ob njem je na odru bilo več pripadnikov gibanja, med njimi pa je izstopala goriška občinska odbornica Silvana Romano. Udeležencev protifašistične manifestacije je bilo okrog 1200. Sestava je bila zelo raznolika: zastopani so bili predstavniki vseh starosti, bilo je precej Slovencev iz Slovenije, opazili pa smo tudi nekatere predstavnike slovenske narodne skupnosti v Italiji, nekatere občinske svetnike ter številne posameznike, ki so v Gorico prišli iz ostalih treh pokrajin dežele FJK. Nekaj je bilo tudi goriških in tržaških Slovencev. O raznolikosti shoda so pričali tudi raznorazni prepoznavni znaki, od zastav sindikatov, združenja Arcigay, raznoraznih levičarskih strank, titovk, mnogo transparentov pa so udeleženci shoda namenili oblastem, kot sta kvestura in prefek-tura, ki sta dovolili neofašistični shod gibanja CasaPound. Številne goriške trgovine, predvsem tiste na ulicah, mimo katerih sta krenila oba sprevoda, so bile včeraj zaprte, nekatere samo popoldne, druge ves dan. Trgovci so se zbali morebitnih izgredov in vandalskih napadov pro-testnikov, izložbe in vrata prodajalne Tigota na Korzu pa so celo zaščitili z lesenimi deskami. Kakor v vojnem stanju ... Dan je k sreči minil brez izgredov. Protifašisti so s trga pred goriško železniško postajo proti Travniku krenili okrog 16. ure, potem ko je na kraj prispel avtobus slovenskih potnikov, ki naj bi ga zadržali na mejnem prehodu pri Rdeči hiši. Med njimi - pravijo na kvesturi - naj bi nekateri imeli s seboj železne palice in manjši nož, dve osebi pa naj bi tudi ovadili. Med potjo so se nekajkrat zaustavili, med »premori« so peli pesem »Bella ciao«, ni zmanjkalo pa niti žalitev na račun neofašistov in niti piva, saj je npr. upravitelj kioska pri železniški postaji izpraznil vse zaloge. Med gesli so predvsem udeleženci iz Slovenije - teh je bilo kar veliko - skandirali »Smrt fašizmu, svoboda narodu«, slišati pa je bilo tako slovensko kot italijansko besedo. Med italijanskimi naj omenimo pogosto uporabljeno hujšo žalitev, da bi se morali fašisti vrniti v greznice. Kritike so letele tudi na račun »vojaške parade«, ki bo danes v Trstu, in italijanske države, ki edina v Evropi praznuje vstop v vojno. V prvi vrsti na shodu je bil tudi Stojan Spetič, deželni tajnik SIK: »Sprašujem se, zakaj se sploh proslavljajo vojne. Prva svetovna vojna je bila svetovno klanje, ki je v Evropi prinesla fašizem in nacizem. Politično se sprašujem, zakaj so v Gorici dovolili ta shod. Se morda Italija pripravlja na novo vojno?« Shod se je zaključil na Travniku, kjer so udeleženci z zgodovinarko Alessandro Kerse-van na čelu zapeli pesem Gorizia tu sei maledetta. Med sprevodoma se je zaiskrilo trikrat. Prvič ko je protifašistični sprevod bil pred županstvom, sprevod CasaPo-und pa med ulicama Rismondo in Diaz. Nad desničarje so leteli antifašistični slogani, odziva pa ni bilo. Drugič se je vzdušje naelektrilo, ko je bila slovesnost CasaPound v Spominskem parku še v teku, antifašistični sprevod pa je bil na drugem koncu mesta. Nekaj posameznikov - šlo naj bi za dva ali tri mladeniče - je s Kor-za Italia začelo vpiti proti neofašistom, nekateri izmed teh so se jim hoteli približati, nemudoma pa so posredovali policisti in pomirili duhove. Najbolj vroče je bilo okrog 18.30, ko se je antifašistični sprevod po Ulici Du-ca DAosta vračal proti železniški postaji, v Spominskem parku pa je se je zaključevala svečanost desničarjev. Nekaj posameznikov je začelo izzivalno kričati v smeri neofašistov in proti policijskemu kordonu, ki je obkrožal park. Padla je zaščitna pregrada, počilo je nekaj petard, priletna ženska je po pregradah udrihala z dežnikom. Sredi parka je bilo slišati protifašistične slogane, kar je pripadnike CasaPound vznemirilo, pravega odziva pa ni bilo. Policisti in varnostniki manife-stantom niso dovolili, da bi se približali Ulici Duca D'Aosta, napetost pa je minila približno četrt ure kasneje, ko sta sprevoda odšla vsak svojo pot: protifašistične demonstrante so pospremili do železniške postaje, desničarski sprevod pa do parkirišča na Drevoredu Oriani. »Vse je potekalo po najboljšem redu. Neredov ni bilo, niti materialne škode ali mazaških akcij,« je povedal kvestor Lorenzo Pillinini in izpostavil dobro sodelovanje s slovensko policijo. (av, ale) DEBELA GRIŽA Danes pride Mattarella Predsednik Sergio Mattarella Italijanski predsednik Sergio Mattarella se bo danes na Goriškem v spremstvu diplomatskih zastopnikov Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške spomnil 100-letnice vstopa Italije v prvo vojno. Slavnost bo na Debeli griži v občini Zagraj, kjer so potekali krvavi boji med italijanskimi in avstro-ogr-skimi vojaki. »Predsednikov poklon padlim ob udeležbi predstavnikov bližnjih držav bo potekal v evropskem duhu sprave in upanja,ki je značilen za vodstvo Furlanije Julijske krajine. Naša dežela je znala premostiti rane dveh vojn s plodno politiko čezmejnega sodelovanja, s čemer smo prehitevali širitev EU in padec meja,« pozdravljajo na deželi predsednika. Mattarella bo z letališča v Ron-kah na kraj prišel okoli 15.30, prireditev pa bo trajala približno eno uro. Pozdravila ga bo županja Elisabetta Pian, poleg Mattarelle bosta govorila še obrambna ministrica Roberta Pinotti (dopoldne se bo udeležila vojaške parade v Trstu) in strokovnjak s področja prve svetovne vojne. Dostop do prizorišča bodo omogočili tudi medijem in občanom, a v omejenem številu. Kdor se bo želel udeležiti slovesnosti, bo moral parkirati v obrtni coni na Malnišču v So-vodnjah. Na križišču z Ulico Primož Trubar bodo uredili začasno avtobusno postajo, ki jo bo od 13. ure dalje z Debelo grižo povezoval brezplačni avtobus; ta bo vozil vsakih dvajset minut. Publika bo lahko do prizorišča slovesnosti prišla tudi po pešpoteh, ki vodijo na Debelo grižo. Informacije bodo na kraju ponujali prostovoljci civilne zaščite. Od 13. ure dalje bo za promet zaprta cesta med Martinščino in Pe-tovljami, zaprta pa bo tudi Ulica Brigata Sassari v Martinščini. Na določenih odsekih pokrajinskih cest št. 9 in 15 bo prepovedano parkiranje. Omejitve prometa naj bi veljale do 18. ure. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 24. maja 2015 17 GORICA - Slovenske jasli v mestu Na stežaj odprta vrata Zaradi socialne stiske beležijo upad vpisov Otroške jasli s slovenskim učnim jezikom Tika taka iz Ulice Rocca v severnem delu Gorice so v prejšnjih dneh na stežaj odprle vrata, zato da so didaktično dejavnost predstavile družinam, ki se zanimajo za vpis za prihodnje leto. »Dan odprtih vrat smo priredili že drugič. Doslej nas je obiskalo osem mamic, ki jih je spremljalo tudi nekaj babic. Vse, ki so prišle, jih izrecno zanimajo naše jasli zaradi učenja slovenskega jezika,« pravi koordinatorka jasli Tika taka Mara Tinta in pojasnjuje, da so med interesenti v enakem številu tako slovenske kot italijanske družine. Slednje točno vedo, da je v jaslih Tika taka učni jezik slovenščina, zato pa se že zanimajo tudi za nadaljevanje šolanja v slovenščini. Mara Tinta razlaga, da letos obiskuje jasli 25 otrok - dvanajst je velikih, trinajst je sredinčkov, medtem ko malih otrok ne sprejemajo, saj potrebujejo specifično nego. »Ob koncu letošnjega šolskega leta bo jasli zapustilo dvanajst otrok. Seveda upamo, da bomo tudi prihodnje leto napolnili vsa razpoložljiva mesta,« pravi Mara Tinta in poudarja, da za vpisovanje otrok v jasli skrbi občina, ki v ta namen pripravi lestvico. »Ni avtomatično, da bomo sprejeli dvanajst sre-dinčkov. Mogoče se bo našel tudi kak nekoliko starejši otrok, ki je na lestvici še iz prejšnjega leta,« pravi koordinatorka jasli in pojasnjuje, da bo goriška občina vpise zbirala do 30. maja. Tudi Gorica v zadnjih letih glede vpisov v jasli (predvsem v tiste z italijanskim učnim jezikom) beleži trend, ki je značilen za celo državo. Zaradi krize se po Italiji znižuje število otrok v jaslih: več mamic in očkov je na žalost brez dela, včasih je doma kak drug družinski član, kar še zlasti velja za dedke in babice, ki so se mogoče predčasno upokojili. Doslej se za slovenske jasli Tika taka, ki so jih odprli leta 2011, še ni zgodilo, da bi ne uspeli pokriti vseh razpoložljivih mest, tako da so vzgojiteljice vsekakor optimistke. Kakorkoli že, didaktična ponudba slovenskih jasli se je v zadnjih letih izkazala kot zelo dobra, sploh so štiri vzgojiteljice med malčki priljubljene. »Med letošnjim šolskim letom je bil di- daktični program posvečen varnosti, saj so tako določile pristojne občinske službe. Otroke smo na primer učili, kaj je semafor, kaj so zebre, kdaj in kje lahko prečkajo cesto, kdaj pa ne. Pozornost smo posvetili tudi varnemu igranju, povedali smo jim, zakaj se ne smejo plezati po mizicah in omarah,« pravi Mara Tinta in napoveduje, da bo konec junija v jaslih še zaključna prireditev. Pred nekaj dnevi pa je bila zelo uspešna delavnica, med katero so otrokom pri ustvarjanju pomagali očetje. Spričo uspeha nameravajo zamisel še kdaj ponoviti. Mamice na pogovoru z vzgojiteljico bumbaca Zaprtje tovarne SIAP v Stražcah Do dogovora le prišlo Lastništvo se je obvezalo, da bo pomagalo poiskati novega podjetnika - Zadovoljstvo dežele in nezadovoljstvo župana »Družba Carraro bo pomagala pri navezovanju stikov s podjetji, ki bi bila zainteresirana za ponovno uporabo tovarniškega objekta, in sodelovala bo z javnimi ustanovami, zato da se omogoči umestitev nove industrijske dejavnosti.« Tako so pripisali k zapisniku dogovora, ki so ga podpisali predstavniki družbe - lastnice tovarne SIAP v goriških Stražcah in delavcev ob zaključku pogajalskega omizja. Sklicala ga je dežela, pri njem sta sodelovala podpredsednik deželne vlade Sergio Bolzonello in deželna odbornica za delo Loredana Pa-nariti. Navzoči so bili tudi krajevni upravitelji iz Gorice in predstavniki oddelka za osebje pri industrijski grupi iz Veneta. Sestanek se je zaključil ob zadovoljstvu dežele, je povedal Bolzonello: »Naknadno omizje, ki je sledilo prvi pogajalski fazi, je bilo nujno potrebno, ker je bilo treba bolje doreči dogovor in predvsem odpraviti nekatere "sive cone", zaradi katerih ga delavci ne bi podpisali.« Bolzonello je pozitivno ocenil tudi dejstvo, da »je bila v dogovor vključena jasna obveza podjetja, da bo - po zaprtju dosedanje produkcije -aktivno sodelovala pri iskanju dogovora z morebitnimi novimi podjetniki, ki bi imeli interes prevzeti tovarniški objekt v Go- Znamenje delavske zasedbe tovarne v Stražcah bumbaca RONKE - Pri Vili Visintini Miniussi Trg poimenovali po Francu Jožefu V Ronkah so trg v bližini Vile Visintini Miniussi poimenovali po avstrijskem cesarju Francu Jožefu. Na včerajšnjem poimenovanju, ki ga je koordiniral občinski svetnik Francesco Pisapia, so izpostavili, da je bilo območje Ronk do leta 1918 sestavni del avstro-ogrske monarhije. Cesar Franc Jožef je bil absolutistični vladar, je bilo slišati na poimenovanju, a obenem tudi pobudnik velikih javnih del (omenjena je bila železnica), ki so spremenila podobo naših krajev. Na to je opozoril domači župan Roberto Fontanot, medtem ko je poslanec Giorgio Brandolin spregovoril o Evropi in njenem poslanstvu, ki ga je treba obravnavati, je poudaril, brez vsakršnega nostalgičnega naboja. Filippo Fomentini je pozdravil v imenu Markusa Salvatorja Habsburškega, ki je pravnuk Franca Jožefa, poimenovanje sta pozdravili tudi častni konzulki Avstrije in Madžarske, Sabrina Strologo in Anna Rossi Illy. Po cesarjevo tablo bonaventura rici. V pričakovanju tega - je dodal podpredsednik deželne vlade - besedilo dogovora določa, da bo 67 uslužbencev goriške tovarne lahko dobilo zaposlitev v tovarnah grupe v Maniagu in v kraju Campodarse-go pri Padovi, naproti jim bodo tudi prišli s posebnimi ugodnostmi. Tem, ki se bodo odločil, da podjetje zapustijo, pa bodo ponudili posebno "finančno" spodbudo«. GORICA V deželi krepko narasel obisk krajev spomina V deželi FJK je krepko narasel obisk krajev spomina na prvo svetovno vojno. Od začetka letošnjega leta do danes je 19.000 oseb obiskalo spomeniško območje na Debeli griži, 12.000 pa so jih našteli v Pokrajinskih muzejih na goriškem gradu. S številkama je včeraj postregla podpredsednica pokrajine Mara Černic na posvetu o trendih in priložnostih turizma; potekal je v okviru druge evropske borze zgodovinskega turizma in prve svetovne vojne, ki so jo organizirali ob festivalu eStoria. Zanimiva je bila primerjava s francoskimi izkušnjami, ki dokazujejo, kako je turizem, povezan s prvo vojno, donosen in ponuja pomembne priložnosti za razvoj krajevnega okolja. Francija je veliko vložila v tovrstno turistično ponudbo in jo razširila še na druga področja (eno-gastronomija, rekreacija, kultura ...), samo v muzejih in krajih spomina pa turisti letno potrošijo 400 milijonov evrov. Dežela je odigrala pomembno vlogo, je še dejal Bolzonello, saj je prispevala k temu, da so se takoj odpravile kritične točke, zaradi katerih je bil dogovor za delavce nesprejemljiv. »Dežela pa bo tudi stala ob strani morebitnim interesentom, ki bi bili pripravljeni prevzeti tovarno, saj je ta ključnega pomena za goriški proizvodni sektor,« je zagotovil. Zadovoljstva pa ni zaznati pri goriškem županu Ettoreju Romoliju, ki je bil tudi navzoč pri deželnem omizju: »Osnovni podatek, ki pomeni hud udarec za Gorico, je zaprtje tovarne v Stražcah, delavci, ki bi pristali na zaposlitev v Maniagu ali Cam-podarsegu pa bi se po vsej verjetnosti morali odseliti iz našega mesta. Razlogov za pravo zadovoljstvo torej ni.« GORICA - Sezona SSG »Obiski« oz. kako se družina spreminja Iz predstave foto luca quaia Koncept »družine« se spreminja, z njimi pa tudi odnosi med generacijami: starši so bolj neodvisni, svobodni, odločni in dosledni, medtem ko otroci živijo pod pritiskom negotovosti današnjih časov. O tem, na duhovit način, govori nova komedija Vinka Moderndorferja Obiski. Uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča (SSG), ki je v prejšnjih dneh zabavala tržaško publiko, bo jutri, 25. maja, ob 20.30 gostovala v okviru goriškega abonmaja SSG v dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž. Tina Gunzek in Primož Forte, Vladimir Jurc in Maja Blagovič so protagonisti teh obiskov, ki se začnejo v duhu običajnega družbenega obreda, a se nadaljujejo na povsem nepričakovan način. Mlada zaljubljenca prvič obiščeta starše svojega izbranca: on je odrasel ob materi samohranilki, ona pa zaročenca predstavlja ovdovelemu očetu. Oba sta posesivna in ljubosumna in mladi par sprejemata s strahovi in predsodki. Kot je napisal dramaturg Blaž Lukan, so Obiski »komedija o medčloveških odnosih, točneje, družinskih odnosih, še bolj natančno, o odraščanju, dozorevanju in nujnosti - v tem primeru pa nemoči - ločitve in osamosvojitve otrok od staršev - pa tudi staršev od otrok.« Zaključni preobrat bo presenetljiv ... Prvo uprizoritev komedije je režiral sam avtor, pisatelj, pesnik, dramatik, esejist in režiser Vinko Moderndorfer. Tudi goriška ponovitev bo opremljena z italijanskimi nadnapisi. Gledalci bodo na tej predstavi še zadnjič lahko izrazili svoje mnenje z nagradno igro Primorskega dnevnika. Abonenti in obiskovalci bodo imeli na voljo brezplačen avtobusni prevoz (Doberdob - na Trgu sv. Martina ob 19.35, Tržič - Ulica San Polo pri bolnišnici ob 19.45, Štivan - pri križišču na avtobusni postaji ob 19.50, Jamlje - na avtobusni postaji ob 20. uri, Gabrje - na avtobusni postaji ob 20.10, Sovodnje - pri lekarni ob 20.15). Blagajna gledališča bo odprta eno uro pred začetkom predstave. Študijski center Jacques Maritain / Goriška nadškofija Jezik Lingua / Kulturni center Lojze Bratuž Krožek Anton Gregorčič SREČANJA POD LIPAMI Pomen tradicije Vloga mediacije Dialog ob knjigi Posredovanja Slovenski filozof in poet Gorazd Kocijančič in Giovanni Grandi iz univerze v Padovi Uvodni pozdrav bo posredoval goriški naškof msgr. Carlo Maria Redaelli Večer bo vodila Francesca Zaccaron Zagotovljeno bo simultano prevajanje V četrtek, 28. maja 2015, ob 20.30 Kulturni center Lojze Bratuž, Drevored 20. septembra, 85 - Gorica 18 Nedelja, 24. maja 2015 VREME, ZANIMIVOSTI GORICA - Akademija Glasbene matice Zadoščenja Učenci prvič prejeli dvojezična spričevala videmskega konservatorija Glasba in likovna umetnost sta si v petek delili prostore Kulturnega doma v Gorici z dvojnim dogodkom v znamenju sodelovanja med gostiteljem, zadrugo Maja in Glasbeno matico. Igor Komel in Bogdan Kralj sta najprej pozdravila odprtje skupinske razstave Bolonjski pogledi, ki jo je pripravila peterica umetnikov iz Emilie Romagne: Daniele Degli Angeli, Er-manno Guglielmi, Claudio Pesci, Sergio Pozzi in Mauro Filippini. O razstavi sta spregovorila Andrea Bellavite in Vili Prin-čič. Občinstvo se je nato premaknilo v veliko dvorano, kjer je bila na sporedu zaključna akademija učencev goriške Glasbene matice. Uvodoma je pozdravila predsednica Milena Padovan, ki je čestitala učencem za izbiro študija glasbe, ki jim bo v življenju omogočila obvladati dodatni register in jezik ne glede na to, če bo glasba njihova poklicna pot ali jih bo spremljala ob drugih dejavnostih. Izbor nastopajočih je potrdil, da je goriška Glasbena matica mlada šola ne samo po duši, saj večino učencev sestavljajo pripadniki mlajših generacij, ki še oblikujejo svojo glasbeno in umetniško identiteto, a so že deležni visokih priznanj, saj se letos ponašajo z dolgo vrsto nagrad na raznih tekmovanjih. Mladi virtuoz Daniel Liut je odprl akademijo z živahno izvedbo Cle-mentijevega valčka, kitaristka Zala Košiček pa se je lotila zapletene Carullijeve skladbe Alla polacca, nakar je harmonikar Gregor Antoni podal dve značajsko kontrastni skladbi Cambierija in Ketscherja. Akademije so tudi priložnost, da se javnosti predstavi dosežke v čim širšem obsegu različnih oddelkov. S prijetnim violinskim intermezzom v dopadljivem duhu Boh- move Arabeske je nastopila Ema Vitez, flavta pa se je oglasila z edini baročnim utrinkom v izvedbi Štefanije Šuc. Za francoski kotiček pa je poskrbel harmonikar Boštjan Zavnik s Colombovo Indifference. Strune kitare sta ubrala že Andrea Kumar s Pre-ludijem Ville Lobosa in Blaž Škrbec z intimno pripovedjo Strajnarjeve Pravljice za Mihca. Klavirski oddelek je bil kot vedno najbolj številčno zastopan: Petra Godnič je podala jazzovske iskrice Debussyjevega Dva izmed nastopajočih Na odprtju skupinske razstave »Bolonjski pogledi« foto k.d. Malega črnca, medtem ko je njegove elegantne ciganske vtise Bohemskega plesa podala Vida Gallo. Gabriele Devetak je zavrtel publiko v Melanholični valček Janka Ravnika, z izvrstnim »ornitološkim« navdihom skladbe Slavček Franza Liszta pa se je suvereno ukvarjala Katarina Visintin. Temperamentna preludija Sergeja Rahmani-nova sta navdihnila Eliso Terrana in Roka Mariniča Podbrščka. Goriška akademija je odprla vrsto zaključnih nastopov, ki se bodo v prihodnjih tednih odvijali še na Tržaškem in Videm-skem. Tudi na naslednjih akademijah bo šola podelila priznanja zaslužnim učencem, ki so se na poseben način izkazali s tekmovalnimi in umetniškimi dosežki. Letos so za goriško področje priznanja prejeli Erik Bucik, Ilaria Duša Crasnich, Milena Ger-golet, Petra Godnič, Zala Košiček, Vesna Lakovič, Florijan Devetak Legiša, Rok Ma-rinič Podbršček, Lea Skočaj, Katarina Vi-sintin in Ema Vitez. Podelitev priznanj, ki predstavljajo za učence zelo prijetno pohvalo in dobrodošlo znamenje pozornosti šole do njihovih podvigov (o tem so pričali zadovoljni izrazi najmlajših, ki so na odru ponosno prebirali svoje diplome), je že tradicija, ki so ji letos dodali drugi slavnostni trenutek, ki bo postal tradicija. Prvič je šola izročila učencem dvojezična spričevala videmskega konservatorija Tomadini za opravljene izpite. Leta 2011 je Glasbena matica podpisala pomembno konvencijo, ki omogoča učencem polaganje izpitov na sedežu šole in v slovenskem jeziku s tem, da izpiti dobijo priznanje javne ustanove, kot je vi-demski konservatorij. Njegov ravnatelj Paolo Pellarin je s tem dejanjem dokazal upoštevanje do kakovostnega dela Glasbene matice in senzibilnost, ki jo tržaški kon-servatorij še ni izkazal. Ob podeljevanju devetnajstih spričeval je ravnatelj Bogdan Kralj poudaril, kako je vsak uspeh sad treh dejavnikov: talenta učenca, sposobnosti učitelja in podpore staršev ter sorodnikov. ROP S Poslovni oglasi PISARNA SVETOVALCEV ZA DELO išče vestnega kandidata/ko za upravljanje osebja in vodenje plač. Zaželjena je najmanj dvoletna izkušnja v tem sektorju. Zahtevano je znanje slovenskega in angleškega jezika ter rabe računalnika. Življenjepis pošljite na mail: in-fo@consulenzelavoro.it [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. 0 Prireditve MAŽORETNA SKUPINA KRAS iz Doberdoba vabi na zaključno prireditev, ki bo v občinski telovadnici v nedeljo, 31. maja, ob 17.30. MUZIKAL »VESNA - THIS IS IT!« bo v četrtek, 28. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Nastopalo bo preko 50 učencev Dijaškega doma. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na proslavo 60. obletnice ustanovitve v petek, 29. maja, ob 19. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah. H Čestitke Na svetovnem prvenstvu desetih plesov WDSF PD World Ten Dance 2015 v Boblingenu sta 16. maja 2015 MIŠA CIGOJ in NIKA BAGON osvojila bronasto kolajno za Slovenijo! Čestitava! Nono Remo in nona Mara. H Šolske vesti POLETNI KAMPI V DIJAŠKEM DOMU: od 15.6. do 17.7. in od 24.8. do 11.9: za vse želje in starosti: jezikovni tečaji angleščine in španščine, košarkarski tabor (v sod. s ŠZ Dom), tečaj fotografije (v sod. s Skupino 75) in videoklipov; gledališče, ples in glasba (priprava pravega muzikala), vsakodnevno kopanje v Sesljanu (za srednješolce), adrenalinski park in druge ekskurzije, predvsem pa veliko zabave, v prijetni družbi. Iz So-vodenj in Doberdoba urejen prevoz. Cena zelo ugodna. Vpisovanje do zasedbe mest, tel. 0481-533495, od 13.00 do 18.30. www.dijaskidom.it PIKIN KAMP ZA OTROKE OD 4. DO 6. LETA V DIJAŠKEM DOMU: kamp lu-doteke Pikanogavičke, od 29.6. do 17.7. in od 24.8. do 11.9. Program: angleščina, ples in glasba, ekskurzije, animacija, ustvarjalne dejavnosti. Urnik od 7.45 do 13.00 ali do 15.30; s poklicnimi vzgojiteljicami, v varnem okolju, s sveže pripravljeno hrano. Cena zelo ugodna. Vpisovanje do zasedbe mest, tel. 0481-533495. www.dijaskidom.it MLADINSKI DOM vabi otroke od 10. do 14. leta na »Poletnosti 2015«: priprava na malo maturo (3.-9. juniji, za tretje-šolce); »Poletni izzivi« (12.-24. junij z videodelavnico, izleti, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami); zeleni teden v koči v Žabnicah (24.-30. junij); priprava na šolo »Šola za šalo« (1.-11. september), uvod v srednjo (7.-11. september). Možen je tudi predvpis k pošolskemu pouku 2015-16 s polovično vpisnino. Vpisovanje in informacije do 31. maja po tel. 0481-280857, 366-6861441, mladinskidom@libero.it. 23 Obvestila SLOVENSKO DRUŠTVO KARNIVAL sklicuje redni občni zbor v sredo, 27. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva Skala v Gabrjah. KD SOVODNJE vabi na redni občni zbor nevolilnega značaja v četrtek, 28. maja, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.45 -20.00 - 22.15 »Youth - La giovinezza«. Dvorana 2: 15.00 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »Tomorrowland - Il mondo di domani«. Dvorana 3: 15.00 - 17.15 - 19.45 »Il racconto dei racconti«; 22.10 »Mad Max: Fury Road«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.10 - 17.30 -19.50 - 22.10 »Tomorrowland - Il mondo di domani«. Dvorana 2: 15.00 - 17.15 - 19.45 -22.10 »Il racconto dei racconti«. Dvorana 3: 15.15 - 17.45 - 20.00 -22.15 »Youth - La giovinezza«. Dvorana 4: 16.00 »Doraemon il film - Le avventure di Nobita e dei 5 esplo-ratori«; 18.00 - 20.10 - 22.20 »Mad Max: Fury Road«. Dvorana 5: 16.00 »Mia madre«; 18.00 - 20.20 - 22.30 »The Lazarus effect« (prepovedan mladim pod 14. letom). JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.15 »Youth - La giovinezza«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Tomorrowland - Il mondo di domani«. Dvorana 3: 17.15 - 19.45 - 22.10 »Il racconto dei racconti«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Tomorrowland - Il mondo di do-mani«. Dvorana 2: 17.15 - 19.45 - 22.10 »Il racconto dei racconti«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Youth - La giovinezza«. Dvorana 4: 18.00 - 22.20 »Mad Max: Fury Road«; 20.20 »The Lazarus ef-fect« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 »Mio padre«; 22.30 »The Lazarus effect« (prepovedan mladim pod 14. letom). S Izleti KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja v torek, 2. junija, celodnevni izlet v Ljubljano z vodenim ogledom muzeja in razstave v pivnici Union in degustaci-jo ter ogledom Ljubljane. Sledila bo večerja v restavraciji Šestica z možnostjo ogleda kleti penin Istenič; odhod s Pal-kišča ob 8. uri; rezervacije po tel. 3383176605 (Katjuša), 388-8408834 (Cristian Pezzulich) ali v društvenem baru. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta v Prlekijo in Varaždin, da bo v soboto, 30. maja, odpeljal avtobus ob 6.10 iz Gorice s trga Medaglie d'oro - z Go-riščka, nato s postanki pri vagi, v Pod-gori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču, v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi ter v Doberdobu. Organizatorji riporočajo točnost. MEDNARODNI POHOD MIRU po sledeh prve svetovne vojne bo v nedeljo, 31. maja, v organizaciji KŠD Kras Dol-Poljane. Start bo med 8. uro in 9.30, možna bo izbira kratke (8 km) ali dolge proge (13 km). Zaželena je prijava do 29. maja po tel. 338-3176605 ali 335-5421420 in na pohodmi-ru2015@krasdolpoljane.it; več na www.krasdolpoljane.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 5. do 10. oktobra potovanje v Rim z avtobusom. Vpisovanje za en sam avtobus bo na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. samo ob sredah od 10. do 11. ure do 27. maja. Udeleženci morajo imeti s seboj veljaven osebni dokument. Na račun 200 evrov. / Fašistično raznarodovanje V sredo, 27. maja, ob 20. uri bo na pokrajinskem sedežu VZPI-ANPI v Tržiču (Ulica Valentinis 84) zgodovinski večer na temo fašističnega režima, ki je poskušal uničiti slovensko narodno identiteto. Vrteli bodo dokumentarni film »Italiancich« Mira Tassa, ki je tudi avtor knjige »Ono-masticidio di stato«, in Micheleja Fava-retta,uvedel bo zgodovinar Piero Purini. Organizator je VZPI-ANPI v sodelovanju s kulturnima društvoma Jadro in Tržič. Aulularia bo prvega junija Kulturno društvo Sovodnje napoveduje, da bo dramska družina F.B. Sedej iz Števerjana svojo najnovejšo komedijo »Aulularia« uprizorila na odru sovo-denjskega Kulturnega doma Jožef Češčut 1. junija ob 20.45. Poklon Francescu Macedoniu V programu festivala eStoria v Gorici zasluži posebno omembo poklon pokojnemu goriškemu režiserju Francescu Macedoniu. Danes ob 11.30 bodo v muzeju Sv. Klare predstavili knjigo »I racconti di Idria«, igralka Ariella Reggio bo prebrala nekaj odlomkov. Danes Praznik špargljev V Štandrežu se danes nadaljuje Praznik špargljev: ob 19. uri bo nastop vaškega župnijskega otroškega zbora in učencev osnovne šole Fran Erjavec, sledil bo ples z ansamblom Hram. Natolijevi »Figli di Maria« Dokumentarni film »Figli di Maria« goriškega režiserja Cristiana Natolija na temo prve svetovne vojne, ki so ga pre-mierno prikazali na festivalu eStoria, bodo danes ob 9.35 predvajali na tretjem programu RAI, v sredo ob 21.10 pa na programu RAI3 Bis. ~M Koncerti »JAZZ & WINE OF PEACE SCONFI-NANDO 2015« v Krminu: danes, 24. maja, ob 15. uri bo na dvorišču Baroni del Mestri - Casa Cramer »Fie-ste da Viarte« s koncertom kvinteta Aguamala (Latin Cool Jazz); vstop prost. V GORICI: v palači De Grazia v Ul. Oberdan 15 bo v ponedeljek, 25. maja, ob 18. uri nastop mladih talentiranih pianistov. Prireja Glasbena akademija mesta Gorice; vstop prost. SNOVANJA 2015 v organizaciji SCGV Emil Komel: 29. maja ob 19. uri »Glasbene promenade v parku« v vili in parku Coronini v Gorici so zaključna akademija vseh oddelkov SCGV Emil Komel. Pogrebi JUTRI V KRMINU: 16.00, Sergio Perin (iz Palmanove) v stolnici Sv. Adalberta in na pokopališču. JUTRI V ROMANSU: 10.30, Nives Poian vd. Plez (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V ŠKOCJANU: 11.00, Giovanni (Gianni) Troncon (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Gabrska klapa izreka občuteno sožalje hčeri Vesni in Darkotu ob izgubi očeta Stanota Škabarja. Kulturno društvo Skala Gabrje izreka občuteno sožalje hčeri Vesni in Darkotu ob izgubi očeta Stanota Škabarja. PRIREDITVE, KRIŽANKA Nedelja, 24 . maja 2015 1 9 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA JULIJSKA - KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Mala dvorana Danes, 24. maja, ob 16.00 / Vinko Mo-derndorfer: »Obiski«. Gledališče Rossetti Dvorana Generali Danes, 24. maja, ob 16.00 / Enzo Mos-cato: »Carmen« / Režija in preureditev: Mario Martone. GORICA Kulturni dom V petek, 29. maja, ob 20.45 / Maria Rosaria De Vitis Piemonti: »L'amore e una ceramica«. / Režija: Maria Rosaria De Vi-tis Piemonti. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Veliki oder V sredo, 27. maja ob 20.00 / Rafael Spregelburd: »Neumnost«. LJUBLJANA MGL Velika dvorana V četrtek, 28. maja, ob 19.30 / komedija / Jera Ivanc: »Prevare«. V petek, 29. maja, ob 20.00 / ljubezenski triler / Jaša Koceli, Eva Mah-kovic: »Do zadnjega diha: Zdaj«. / Ponovitev: v ponedeljek, 1. junija, ob 20.00. V sredo, 3. junija, ob 19.30 / Drama s songi / Bertolt Brecht: »Dobri človek iz Sečuana«. / Ponovitev: v četrtek, 4. junija, ob 19.30. Mala scena MGL V soboto, 6. junija, ob 20.00 / Komična drama / Moritz Rinke: »Ljubimo in nič ne vemo«. / Ponovitev: v ponedeljek, 8. junija, ob 20.00. SNG Drama Veliki oder V ponedeljek, 25. maja, ob 19.30 / Po Rihardu III. in Rihardu II. Williama Shakespeara v prevodu Mateja Bora: »Rihard III. in Rihard II.« V četrtek, 28. maja, ob 19.30 / Dušan Jovanovic: »Boris, Milena, Radko« V petek, 29. maja, ob 19.30 / Vladimir Vladimirovič Majakovski: »Misterij buffo«. V torek, 2. junija, ob 20.00 / Marko So-sič, Carlo Tolazzi: »Trst, mesto v vojni«. V sredo, 3. junija, ob 20.00 / Henrik Ibsen: »Hedda Gabler«. V četrtek, 4. junija, ob 20.00 / Elias Canetti: »Ohcet«. Mala drama V petek, 29. maja, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V ponedeljek, 1. junija, ob 20.00 / Stanislaw Ignacy Witkiewicz: »Ponorela lokomotiva« V torek, 2. junija, ob 18.00 / Vinko Mö-derndorfer: »Nežka se moži«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V soboto, 6. junija, ob 20.45 / koncert / »Staatskapelle Dresden« / dirigent: Myung-Whun Chung / solistka: Sophie Karthäuser - sopran. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V nedeljo, 31. maja, ob 20.00 / balet / »Baletni večer madžarske plesne akademije iz budimpešte« / Odlomki iz klasičnih baletnih predstav in Bolero. LJUBLJANA SNG Opera in balet V sredo, 27. maja, ob 19.30 / balet / »Tristan in Izolda« / Celovečerni balet na avtorsko glasbo Saše Kalana z odlomki iz Wagnerjeve opere Tristan in Izolda. / Ponovitev: v četrtek, 28. maja, ob 19.30. V soboto, 30. maja, ob 19.30 / opera / Georges Bizet: »Carmen« / Libreto po istoimenski noveli Prospera Mérimée-ja / Glasbeni vodja in dirigent: Jaroslav Kyzlink. / Ponovitve: v petek, 5. junija, ob 21.00, v soboto, 6. in v ponedeljek, 8. junija, ob 19.30. V sredo, 10. junija, ob 19.30 / balet / Peter Iljič Čajkovski: »Labodje jezero« / Ponovitve: od četrtka, 11. do sobote, 13. junija, ob 19.30. Cankarjev dom Gallusova dvorana V torek, 26. maja, ob 19.30 / Koncert študentov orgel akademije za glasbo v Ljubljani / Mentorica: izr. prof. Renata Bauer / Nastopajo: Maruša Mavrič, Teodor Žalik, Dušan Ješelnik. V četrtek, 4. junija, ob 19.30 / Kroma-tika - Gianni Schicchi in za izven / Simfonični Orkester RTV Slovenija / Dirigent: Lorenzo Ca-striota. V torek, 9. junija, ob 20.00 / »La vie en rose« 100-letnica rojstva Edith Piaf in izbor najzanimivejših izvajalcev 15-let-ne zgodovine festivala šansonov. Klub CD V soboto, 30. maja, ob 14.30 / koncert / Madame Baheux, (Avstrija, Srbija, Bosna in Hercegovina,Bolgarija) / V sodelovanju z Avstrijskim kulturnim forumom. Linhartova dvorana V ponedeljek, 25. maja, ob 20.00 / IM-PROVIZIJA / 14. improvizacijska parodija Evrosonga / Koprodukcija: KUD Sokoli Tabor, CD. V soboto, 30. maja, ob 16.00 / koncert / Nastopata: Božo Vrečo, (Bosna in Hercegovina) in Silvia Pérez Cruz & Toti (Soler, Španija). V sodelovanju z Veleposlaništvom Kraljevine Španije. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST NŠK - Narodna in študijska knjižnica (Ul. S. Francesco 20) v petek, 29. maja, ob 18.00, bo otvoritev fotografske razstave Valentine Cunja: »NUDANI-MA«. Predstavila jo bo Nika Furlani. Glasbeni utrinek Carlo Venier - flavta in Alessio Bergamasco - klarinet. Ogled razstave bo mogoč do 31. avgusta, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 18.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. DOLINA Zgodovinski arhiv Pangerc (na trgu v Dolini) je na ogled razstava »Spomini iz fronte 1914 - 1918«. Razstava bo na ogled do 27. septembra. GORICA Galerija Kulturnega doma (Ul. Brass, 20): je na ogled skupinska razstava »Bo-lonjski pogledi - Concetti bolognesi« , na kateri sodelujejo s svojimi deli peterica priznanih likovnih umetnikov iz Bologne, oziroma Emilie - Romagne: Daniele Degli Angeli iz Cesene, Er- manno Guglielmi iz Malalbergo (Bo), Claudio Pesci iz Castel Maggiore (Bo), Sergio Pozzi iz Bologne in Mauro Fi-lippini iz Modene. Razstava bolonjskih umetnikov bo odprta vse do 10. junija 2015 po sledečem urniku: (od ponedeljka do petka) od 9.30 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. _SLOVENIJA_ TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). GORJANSKO Avstro-Ogrsko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne je največje pokopališče avstro-ogrske vojske na območju soške fronte, saj je tu pokopanih preko 10.000 vojakov različnih narodnosti. Možen je samostoje ogled. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. / Na ogled je tudi stalna razstava »Podobe Krasa« / In-fo.:gradstanjel@guest.arnes.si TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Filmske zvezde REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SLOVARČEK - ASEAN = asociacija držav jugovzhodne Azije • BOGDANA = kraj v Romuniji • CORA = italijanski geograf * KANARIS = nekdanji grški politik • OSS = mesto na Nizozemskem • TALIGA = samokolnica v prekmurskem okolju 20 Nedelja, 24. maja 2015 RADIO IN TV SPORED ZA DANES RAI3bis RAI MOVIE SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Prvi odcep desno 20.30 Deželni Tv Dnevnik 14.00 Film: Un biglietto in due (kom., '87, i. S. Martin) 15.40 Film: A proposito di Schmidt (dram., '02, i. J. Nicholson) 17.45 Novice 17.50 Film: Il laureato (dram.) 19.40 Film: Un turco napoletano (kom., It., '53, i. Toto) 20.50 Film: Nekoč je bila dežela pridnih, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 _RAI1_ 6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 0.05 Dnevnik 10.00 QB - All'estero quanto basta 10.30 A Sua im-magine, vmes maša 12.20 Linea verde 13.10 Avtomobilizem: Formula 1, VN Monaka, dirka 16.35 L'Italia va alla guerra 18.50 Kviz: L'Eredità 20.35 Show: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.30 Dok. film: Fango e gloria 23.10 Dok. film: Animali nella Grande Guerra _RAI2_ 6.30 Nautilus 7.00 Serija: Once Upon a Time in Wonderland 8.30 Serija: Heartland 10.00 Verski dogodek 11.00 Cronache ani-mali 11.40 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.0017.05, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 Stadio Sprint 18.10 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.00 Serija: N.C.I.S. 21.45 Serija: C.S.I. 22.40 La domenica sportiva _RAI3_ 7.50 Nella terra degli infedeli 8.4512.10 Rubrike 11.45 Kolesarstvo: Giro mattina 12.0014.00, 18.55, 23.25 Dnevnik in vreme 12.55 Il posto giusto 14.30 In 1/2 ora 15.05 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2015, prenos 15. etape 18.00 Kilimangiaro 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa 21.45 Report 23.40 Ne-mico Pubblico _RAI4_ 12.05 Eurovision Song Contest 2015 15.45 Mainstream 2015 16.00 Xena 17.40 Novice 17.45 Film: Spy Kids 2 - L'isola dei so-gni perduti (pust.) 19.20 Film: The Great Martian War (zf) 21.15 Atlantis 22.05 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 22.40 Film: Af-ter.Life (horor) _RAI5_ 14.20 La Terra vista dal cielo 15.20 Oceani 16.25 Gledališče: Novantadue 17.50 Prima della prima 18.20 Novice 18.30 Petru-ška presenta 18.35 Koncert: Honeck, Mozart, Mahler 20.20 Ples 20.40 Libri come: Daniel Pennac 21.15 India selvaggia 22.15 Eduardo e il Novecento 23.30 Film: Two Lovers (dram.) 21.15 Film: The Paperboy (toiler, '12, i. M. McConaughey, N. Kidman) 23.00 Serija: Bates Motel RAI PREMIUM 13.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 13.40 Nad.: Eroi per caso 16.40 Nad.: Stiamo bene insieme 17.35 0.35 Novice 17.40 Nad.: Io e mio figlio 19.30 Nad.: Commesse 21.20 The Voice of Italy 0.45 Nad.: Lo zio d'America _RETE4_ 7.05 Media Shopping 7.35 Super Partes 9.00 Oltre il limite - Storie di corsa 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Walker Texas Ranger 13.55 Film: La valle dell'Eden (dram., '55) 16.15 Film: Sentieri selvaggi (vestern, '56) 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Forrest Gump (dram., '94, i. T. Hanks) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere del-lo spirito 10.10 Ciak Junior 10.40 Dok.: Il meraviglioso volo degli uccelli 12.00 Me-laverde 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe Nedelja, 24. maja Rete 4, ob 21.15 14.00 Film: Scrivimi una canzone (kom., '07, i. H. Grant, D. Barrymore) 16.15 Do- menica Live 18.45 Caduta libera 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il segreto 23.15 X-Style _ITALIA1_ 7.00 Super Partes 8.15 17.00, 19.00 Risanke 8.40 Film: Resa dei conti per Lupin (anim.) 10.40 Film: Piccole pesti vanno in guerra (kom.) 12.10 18.30 Dnevnik in vreme 12.30 Motociklizem: SP Superbike VREDNO OGLEDA Forrest gump ZDA 1994 Režija: Robert Zemeckis Igrajo: Tom Hanks, Robin Wright, Sally Field in Gary Sinise Šest oskarjevih nagrad za film, ki obnavlja trideset let ameriške zgodovine ob pripovedi o Forrestu Gumpu, svojevrstnem, preprostem mladeniču, ki je precej različen od sovrstnikov, a se mu v življenju dogajajo čudovite stvari. Kljub temu, da ima nekoliko nižjo inteligenco, ostaja večni optimist. Rado-darnost, iskrenost, prijaznost in srčnost so vrline, ki mu največ pomenijo. Na neverjetni življenjski poti, Forrest postane najprej športna zvezda ter s tekmovanjem v namiznem tenisu pomaga pri izboljšanju odnosov med komunistično Kitajsko in ZDA. Bori se v Vietnamu, kjer reši življenje številnim vojakom. Spozna predsednika Kennedyja in Nixona. Po dolgem in počez preteče Ameriko, nenazadnje pa najde tudi ljubezen svojega življenja ... 2015 17.10 Serija: The Big Bang Theory 17.35 Karaoke 19.10 Film: Hazzard (kom., '05) 21.25 Show: Colorado _|R|S_ 15.00 Film: Prossima fermata - Paradiso (kom., '91, i. M. Streep) 17.00 Note di cinema 17.05 Film: A Serious Man (kom., '09) 19.05 Film: Burn After Reading - A prova di spia (kom., '08, i. B. Pitt, G. Clooney) CIELO DMAX KOPER / 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovice 14.20 Tednik 14.50 Vrt sanj 15.35 Dok. odd.: K2 16.05 Folkest 2014 17.05 Avtomobilizem 17.20 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Spomini 19.00 22.00 Vseda-nes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod - Zahod 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Odbojka: kvalifikacije za EP, Slovenija - Portugalska 22.15 Košarka: državno prvenstvo, finale, 2. tekma 23.45 Koncert: Italia mia POP TV 21.00 Film: Fratello, dove sei? (kom., '00, i. G. Clooney) 23.15 Film: L'uomo che non c'era (krim., '01) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 10.00 L'aria che tira - Il diario 11.15 Gustibus 12.00 Il tempo della politica 12.30 La7 Doc 14.00 Kronika 14.40 Serija: Quattro donne e un funerale 16.15 Serija: Josephine, ange gardien 20.30 Croz-za nel paese delle meraviglie 21.10 Film: So-luzione estrema (akc.) 23.00 Film: Nel centro del mirino (triler) _LA7D_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 12.00, 19.30 Chef per un giorno 9.101 menu di Benedetta 11.00 Cuochi e fiamme 14.00 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 19.00 Food Maniac 21.40 Crozza nel Paese delle meraviglie TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 9.45 19.30, 23.00 Dnevnik 10.00 La parola del Signore 10.30 23.15 Rotocalco Adnkronos 10.45 Aktualno: Musa Tv 12.30 20.00 Qui studio a voi stadio 18.00 Piano regolatore e progetti di sviluppo del porto di Trieste 18.20 Tanta salute 19.00 Il caffè dello sportivo 19.45 Qua la zampa 23.30 Trieste in diretta _LAEFFE_ 13.05 20.00 Il cuoco vagabondo 14.0017.55 Posso dormire da voi? 16.00 Film: Il figlio dell'altra (dram.) 18.55 Bourdain: Cucine segrete 21.00 Nad.: The Paradise 23.00 Film: Great Balls of Fire! - Vampate di fuoco (dram.) 7.00 Risanke, otroške in zabavne serije 10.15 12.20 Tv prodaja 10.30 Serija: Zmenki milijonarjev 11.25 Nad.: Beverly Hills 90210 12.35 Film: Daleč od doma (krim., '89, i. D. Barrymore) 14.10 Film: 007 - Diamanti so večni (akc., '71, i. S. Connery) 16.30 Film: Počitnice družine Johnson (kom.) 18.20 Serija: Vrtičkanje 18.55 Novice in vreme 20.00 Film: Mamma mia! (muzikal, '08, i. M. Streep) 22.00 Film: Vojna zakoncev Rose (kom., '89, i. M. Douglas) _KANAL A_ 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.45 18.35 Serija: Naša mala klinika 9.4013.00 Serija: Revolucija 10.30 ŠKL - Šport mladih 11.00 13.50 Serija: Šola za pare 11.25 Serija: Veliki pokovci 12.15 Tv prodaja 12.30 19.30 Nad.: Mindy se dogaja 12.15 Novice 12.30 19.30 House of Gag 13.15 Film: Zohan (kom.) 15.00 Film: I po-liziotti di riserva (kom.) 17.15 Stop & Gol 18.45 Most Shocking 21.00 Film: Devil's Tomb - A caccia del diavolo (horor) 23.00 Film: Tentacoli sulla citta (zf) 12.30 22.00 La prova del diavolo 15.05 Nudi e crudi 15.55 Affare fatto! 20.20 Rimo-zione forzata 21.10 Storage Wars 22.55 Wild Frank: Africa 23.45 Ghost Asylum SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.40 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 23.00 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenski pozdrav 15.20 Film: Flipper (pust.) 17.20 Točno popoldne 18.20 Z vrta na mizo 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Nova dvajseta 20.30 Nad.: To naše življenje 21.35 Intervju 22.30 Dok. odd.: Druga violina, drugačnost med nami 23.30 Nad.: Oblast SLOVENIJA2 7.00 Turbulenca 7.30 Ugriznimo znanost 8.00 Pesem Evrovizije 2015, izbor, pon. 11.40 Žogarija 12.05 Koroška poje 2015 -Pesem si in poezija, pon. 13.15 Posebna ponudba 13.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Monaka, prenos dirke 16.20 Odbojka: kvalifikacije za EP (m), Slovenija - Portugalska, prenos 18.35 Dok. portret: Petra 19.40 Žrebanje Lota 19.55 Košarka: državno prvenstvo (m), finale, 2. tekma, prenos 21.45 Predstava: Škofjeloški pasijon 22.30 Nan.: Foylova vojna 0.00 Dok. odd.: Holo-domor - pozabljeni genocid 14.20 Film: Titanik (dram., '97, i. L. Di-Caprio) 18.00 Volan 20.00 Big Brother 21.30 Film: Hellboy 2 - Zlata armada (fant., '08) PLANETTV 10.15 Nad.: Ena žlahtna štorija 13.25 Magazin Lige Prvakov 13.55 Nan.: Spet zaljubljena 14.50 Gordonova vrhunska domača kuhinja 15.35 Nan.: Pretkane služkinje 16.30 Ta teden z Juretom Godlerjem 17.00 Bognedaj, da bi crknu televizor 18.00 Dok.: Galileo 19.00 Danes 20.00 Film: Potniki (triler) 21.45 Film: Kazino (dram.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Glasovi svetov, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: 40. srečanje pihalnih orkestrov Istre; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 15.30 DiO; 16.15 Na športnih igriščih; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Glasba; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservatorio 11.35 Ora musica; 12.30 I fatti del giorno 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Tesori da risco-prire/Next/I magnifici 22; 14.00 Glasba; 15.00 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Glasba; 21.30 Sonorica-mente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Pred vami je dinamičen teden. Imeli boste visoko raven energije. Če boste dovolj vztrajni in boste hkrati imeli dovolj koncentracije, lahko pričakujete dobre dosežke. m^l BIK 21.4.-20.5.: Pred vami je huda preizkušnja. Življenjske prioritete naj vam bodo merilo dejanja. Ne postavite stvari na stranski tir zaradi drugih, predvsem službenih obveznosti. Premagajte slabo počutje. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Negativni spomini iz preteklosti vam bodo otežili dneve. Polotila se vas bosta pesimizem in negativno razpoloženje. Pogovor s prijateljem bo vplival blagodejno na vas. RAK 22.6.-22.7.: V novem «« tednu bo prišlo do sprememb. Dinamični boste na ljubezenskem področju. Samske rake bo presenetila oseba, ki bo vstopila v vaše življenje in popolnoma zmešala glavo. LEV 23.7.-23.8.: Pazite, da bo-(^^r ste obdržali trdna tla pod nogami. Ne postavljajte si previsokih idealov, za katere jih ne boste mogli doseči. Stres bo negativno vplival na vaše počutje. Sprostite se in umirite se. DEVICA 24.8.-22.9.: Znašli se ^^ boste pred pomembno odločitvijo, ki lahko močno vpliva na vašo kariero. Vzemite si čas za premislek. Ne zanašajte se na intuicijo in razum, obrnite se k prijateljem ali družini. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Več ^ ^ časa posvetite zvezi s partnerjem. V razmerje vnesite nekaj novega, svežina lahko prebudi vaša čustva in strast. Odnosi med vami in nadrejenim na delu so se umirili. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Neodločnost in pomanjkanje samozavesti bosta zaznamovala nov teden. Prijateljev dobri nasvet bo tisto, kar vas bo rešilo pred nepotrebnim delom. Izkažite mu hvaležnost. STRELEC 23.11.-21.12.: V opravljanju obveznosti ste bili v zadnjih dneh zgolj senca tistega, česar ste resnično zmožni. Motivirajte se! Zadajte si višje cilje, prav tako vložite več energije v svoje delo. KOZOROG 22.12.-20.1.: Naivno boste posegali po zvezdah, ki ne bodo dosegljive. Stres bo načel vaše živce in se negativno kazal tudi na vašem zdravju. Pazite nase in bodite bolj skromni v lastnih ciljih. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Z novim elanom se boste spravili k izzivom v službi. Nadrejeni vas bo imel v čislih, zaradi česar si lahko prislužite ljubosumnost kolektiva. Uspehom v službi lahko sledi povišica. RIBI 20.2.-20.3.: Med vami in prijateljem je že nekaj časa čutiti napetost, ki vam ne dovoli odprtega odnosa. Odmaknite se od razmerja. Posvetite se drugim težavam in probleme postavite na stranski tir. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 24. maja 2015 2 1 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 16.35 La vita in diretta 15.00 Torto o ra-gione? Il verdetto finale 18.50 Kviz: L'Ere-dita 20.30 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Premio Regia Televisiva 2015 23.50 Porta a porta RAI2 23.45 Film: Trust (dram., '10, i. C. Owen) _RAI3_ 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Re-gione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.10 Nad.: Doc Martin 16.00 Film: Io la conoscevo bene (dram., '65) 17.50 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 #TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Amore criminale 23.10 Visionari _RAI4_ 12.25 Heroes 13.10 18.30 Andromeda 13.55 20.25 Star Trek Enterprise 14.40 90210 1 5.25 Heartland 16.10 Joan of Arcadia 16.55 Streghe 17.40 Novice 17.45 The Lost World 19.15 Doctor Who 21.10 Film: Mr. & Mrs. Smith (akc., '05, i. B. Pitt, A. Jolie) 23.10 Il trono di spade RAI5 13.50 La Terra vista dal cielo 14.50 Oceani 15.50 Dok. film: Vincent Paterson - Ad un passo dalle stelle 16.55 La libertà di Bernini 17.55 Memo - L'agenda culturale 18.25 Novice 18.301 tesori dell'architettu-ra 19.20 Divini devoti 20.10 Contact 20.45 Passepartout 21.15 Gledališče: Quando il tiro si alza 22.35 La grande guerra secondo Ceronetti 23.00 Gledališče: L'ingegner Gad-da va alla guerra me del popolo sovrano (dram., '90) 21.15 Film: Hondo (vestern, '53) 22.45 Film: A 30 secondi dalla fine (triler, '85) RAI PREMIUM 11.05 Nad.: Un posto al sole 12.10 Nad.: Terapia d'urgenza 13.0519.25 Nad.: Terra Nostra 13.50 23.00 Serija: Sulle tracce del crimine 15.35 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 15.40 Serija: A Gifted Man 17.05 Nad.: Legami 17.45 Novice 17.50 Nad.: Batticuore 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: Provaci ancora prof! 21.20 Serija: Padre Brown RETE4 6.00 14.00 Detto fatto 7.20 Nad.: Streghe 8.00 Sorgente di vita 8.30 Nad.: Il tocco di un angelo 10.0013.30, 17.55 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 18.20, 20.30, 23.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 21.10 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ribelle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricetta all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Serija: Hamburg Di-stretto 2116.35 Ieri e oggi in Tv 16.45 Serija: Colombo 19.30 Nad.: Tempesta d'amo-re 20.30 Quinta Colonna _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 Amici fase serale 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Serija: Squadra Mobile 23.05 Serija: Falco _ITALIA1_ 6.50 Risanke 8.25 Nad.: Smallville 10.15 Serija: Chuck 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.50 Serija: The Big Bang Theory 15.20 Serija: Merlin 16.15 Serija: The Vampire Diaries 17.15 Nan.: Love Bugs RAI MOVIE 14.15 Film: Il dittatore (kom.) 15.40 Film: Sul lago dorato (rom., '81, i. H. Fonda) 17.35 0.35 Novice 17.40 Film: Goodnight for Justice - Regina di cuori 19.15 Film: In no- 17.30 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Fattore umano 19.30 Notorius 19.55 Karaoke 20.30 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Film: Una notte da leoni 2 (kom., '11, i. B. Cooper) 23.40 Tiki Taka - Il calcio e il nostro gioco _IRIS_ 14.55 Film: Il sommergibile piu pazzo del mondo (kom.) 16.40 Note di cinema 16.45 Film: Stanno tutti bene (dram., '90) 19.10 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Formula per un delitto (triler, '02, i. S. Bullock, R. Gosling) 23.20 Live from Cannes _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Navarro 16.20 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: Il commissario Cordier 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita _lazd_ 6.30 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Chef per un giorno 9.101 menu di Be-nedetta 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Nad.: Providence 17.00 19.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Will (dram.) 23.00 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Ring 12.40 Aktualno: Musa Tv 12.55 Le ricette di Gior-gia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Trieste in di-retta 19.20 Qua la zampa 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Il caffe dello sportivo 23.30 Film: Doppio gioco _LAEFFE_ 11.4518.35 Bourdain: Cucine segrete 12.40 Bourdain: Senza prenotazione 13.35 20.00 Il cuoco vagabondo 15.40 Chef Sara sulle Alpi 17.35 Jamie: Menu in 15 minuti 19.35 Novice 21.00 Film: The Good Heart - Ca-rissimi nemici (dram.) 22.45 Film: La spet-tatrice (dram.) _CIELO_ 12.00 Junior MasterChef Australia 14.15 MasterChef USA 16.0018.15 Fratelli in affari 17.15 Case in rendita 19.15 Affari di fa-miglia 20.15 House of Gag H|| Ponedeljek, 25. maja UŠI Rai 4, ob 21.10 Mr and Mrs Smith ZDA 2004 Režija: Doug Liman Igrajo: Brad Pitt, Angelina Jolie John in Jane Smith sta poročen par. Živita v predmestju, na videz precej dolgočasno življenje. Vsak od njiju pa ima veliko skrivnost gospod in gospa Smith sta namreč dobro plačana in izjemno učinkovita morilca, ki delata za konkurenčni agenciji. Vse lepo in prav, dokler ju najamejo, da se znebita drug drugega. Takrat se pravzaprav začne prava zabava. Rezultat je dober akcijski celovečerec, v katerem bosta John in Jane postavila na preizkušnjo svoje veščine in seveda tudi poročno zvezo. Za film v katerem sta se Brad in Angelina tudi v resnici zaljubila, sta prejela vsak po dvajset milijonov dolarjev. VREDNO OGLEDA 21.10 Film: L'erba di Grace (kom.) _DMAX_ 12.30 Storage Wars 13.20 19.30 Rimozio-ne forzata 15.05 Nudi e crudi 15.55 Turt-leman 16.50 Airport Security 18.35 Affari a quattro ruote 21.10 Ripper Street SLOVENIJA1 6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.2018.25 Kviz: Vem! 11.10 Nan.: Moji, tvoji, najini 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 15.00, 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.35 Polnočni klub 15.10 Dober dan, Koroška! 15.45 18.10 Risanke 16.15 Duhovni utrip 16.30 Odprta knjiga 17.30 Al-pe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Inf-odrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.05 Platforma 23.40 Pogovorna odd. SLOVENIJA2 6.00 9.55 Zabavni infokanal 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.20 Zgodbe iz školjke 8.40 Infodrom 8.55 Dok.: Slovenski vodni krog 10.15 Dobro jutro 13.00 Na lepše 13.25 Obzorja duha 14.00 O živalih in ljudeh 14.35 Prava ideja! 15.05 To bo moj poklic 15.35 Vikend paket 16.50 Dober dan, Koroška! 17.30 Dok. odd.: Rusija - moja usoda 18.15 Nad.: Pokličite babico 19.10 Točka 20.00 Nad.: Besi 21.00 Serija: Dobri policist 22.45 Film: J.A.C.E. (dram.) _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 23.35 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Koncert: Italia mia 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Dogodki 17.15 Istra in... 18.00 23.00 Špor-tel 18.35 23.30 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Meri-diani 22.15 Vrt sanj 22.30 Športna mreža _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.15 10.10, 11.20, 12.30 Tv prodaja 8.30 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 10.25 16.00 Nad.: Zaljubljen do ušes 11.35 15.00 Nad.: Dubrovni-ška zora 12.45 Film: Mamma mia! (muzi- kal, '08, i. M. Streep) 17.0018.55, 22.35 Novice 20.00 Dan najlepših sanj 21.00 Film: Zaljubljen do ušes (rom., '01) 23.10 Serija: Policijska družina _KANAL A_ 7.55 Risanke in otroške oddaje 9.10 11.40 Serija: Odvetnik z ulice 10.0016.35 Pazi, kamera! 10.35 12.30 Tv prodaja 10.50 Serija: Kamp razvajencev 13.0016.15 V živo iz hiše Big Brother 13.30 17.05 Serija: Komisar Rex 14.30 Film: Supervihar v Seattlu (zf) 18.00 Svet 18.55 Serija: Novo dekle 19.30 Film: Slutnja (zf, '07, i. N. Cage, J. Moore) 21.15 Big Brother 22.45 Film: Delta Force (akc., '86, i. C. Norris) PLANETTV 10.55 18.10 Nan.: Allo allo 11.35 Tv prodaja 12.10 Nan.: Preiskovalci na delu 13.05 Nad.: Sulejman Veličastni 14.15 Ellen 15.15 Nan.: Zasebna klinika 16.10 20.00 Bar 17.10 Nad.: Ena žlahtna štorija 19.00 Danes 21.00 Film: Osamljeni jezdec (vestern) 23.45 Nan.: Lov na osumljenca RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napovednik, sledi Music box; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: začnimo skupaj; 9.00 Tretji polčas, vodi Rok Maver; 10.10 Komorno popotovanje; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Glasovi svetov; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Atilij Kralj - Uače naš, 4. del, sledi Music box; 18.00 Tatjana Rojc: Od zgodovinskih avantgard do računalniške umetnosti in kulturaliza-cije; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 7.25 Kotiček za jeziček; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 10.00 Dober dan, znanost; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo ple-sat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Metalmor-foza; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 L'intervista; 9.35, 22.30 Il frullatore; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Ballando con Ca-sadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Santi pa-troni; 14.35 Glasba; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 20.00 Glasba; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 22 Nedelja, 24. maja 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 [-" tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu O Hamilton najhitrejši MONTE CARLO - Britanec Lewis Hamilton (Mercedes) si je privozil najboljši startni položaj na VN Monaca v Monte Carlu. Za trenutno vodilnim v skupni razvrstitvi svetovnega prvenstva in dvakratnim prvakom v formuli 1 se je uvrstil njegov moštveni kolega, Nemec Nico Rosberg, tretji pa je bil njegov rojak Sebastian Vettel (Ferrari). Na dosedanjih petih dirkah je Hamilton - zanj je to prvi »pole position« v Monte Carlu - zbral 111, drugouvrščeni Rosberg 91, tretjeuvrščeni Vettel pa 80 točk. Dirka se bo začela ob 14. uri. Slovenke na dobri poti lnter razočaral NANTES - Slovenska ženska odbojkarska reprezentanca je v prvi tekmi dodatnih kvalifikacij za nastop na jesenskem evropskem prvenstvu v Niortu premagala Francijo s 3:1 (17, 27, 21, 19). Povratna tekma, ki bo odločila potnika na Nizozemsko, bo v petek v Mariboru. Danes bodo na vrsti še moški, ki jih vodi italijanski selektor Andrea Giani. V dodatnih kvalifikacijah za EP bodo ob 16.30 v Mariboru igrali proti Portugalski. KOLESARSTVO - Po posamični vožnji na čas Alberto Contador znova v roza majici Vrnil milo za drago TREVISO - Španec Alberto Contador je po 14. etapi dirke po Italiji spet vodilni v skupini razvrstitvi. V posamični vožnji na čas -edini na letošnjem Giru, od Trevisa do Vald-obbiadeneja v dolžini 59,4 km, je osvojil tretje mesto: za zmagovalcem Belorusom Vasi-lom Kirjienko je zaostal 14 sekund, pred (edinim) tekmecem Fabiom Arujem pa je nadoknadil več kot dve minuti. Fabio Aru, ki je v petek izkoristil padec Alberta Contadorja nekaj kilometrov pred ciljem in za dan oblekel rožnato majico, je vodstvo že spet predal Contadorju: v deževnem vremenu se ni najbolje znašel, saj je bil s 3:01 minute zaostanka 29. Medtem pa je »Il Pistolero« švigal med vinogradi prosekarja, med vožnjo tudi tvegal, a vselej ni hotel prepustiti naključju ničesar. Na koncu je bil po dolgi vožnji vidno utrujen, a vendarle zadovoljen, da mu je uspelo. »Po včerajšnjem (petkovem) padcu nisem vedel, kje sem. Noge sem imel težke in nisem bil prepričan v to, česa sem sposoben. Za nameček smo se morali boriti še z vetrom. Z današnjim dnem sem lahko zadovoljen, toda že jutri je lahko vse drugače. Najtežje etape so šele pred nami. Lepo je biti v rožnati majici in naredil bom vse, da jo za-držim do konca dirke. Veliko zaslug za to imajo moji sotekmovalci,» je dejal 32-letni Španec, ki je napovedal, da je to njegova zadnja dirka po Italiji. Največji Contadorjev konkurent za končno zmago, vsaj po prvih trinajstih etapah, Italijan Fabio Aru (Astana), ni bil zadovoljen: »Ne morem biti zadovoljen z današnjo (včerajšnjo) vožnjo, toda boja za končno zmago še ni konec. Alberto si zasluži vse pohvale, vendar so najtežje etape šele pred nami. Prva bo na sporedu že jutri (danes), potem je ena še v torek in potem prihodnjo soboto. Do cilja v Milanu je še vse možno,« je prepričan Aru, ki za rožnato majico zdaj zaostaja za 2:28 minute. Skupni vrstni red: 1. Alberto Contador (Š pa/Ti nkoff-Saxo) 55:39:00 2. Fabio Aru (ita/Astana) + 2:28 3. Andrey Amador (Kos/Movistar Team) 3:36 4. Rigoberto Uran (Kol/Etixx - Quick-Step) 4:14 5. Jurgen Van Den Broeck (Bel/Lotto Soudal) 4:17 ... 42. Jan Po-lanc (Slo/Lampre-Merida) 55:21. Španski kolesar Alberto Contador (Tinkoff-Saxo) med včerajšnjim kronometrom v vinorodnem okolišu pri Valdobbiadeneju v Venetu ansa Ambiciozni gorski kolesarki Žakljeva in Klemenčičeva NOVE MESTO - Danes se bo v češkem Novem Mestu začela sezona v gorskokolesarskem olimpijskem krosu. Na Moravskem so trije Slovenci, v središču pozornosti bosta Primorka Tanja Žakelj, zmagovalka zadnjih treh nagrad Naš športnik, in Blaža Klemenčič. Slovenija je tu v zadnjih dveh letih prišla do dveh zmag. »Preteklost sem pustila za sabo, realno razmišljam, kje sem zdaj, kako sem pripravljena, kam sodim. V skladu s tem imam pričakovanja. V Gradcu je bila dobra dirka, to mi vliva dodaten optimizem. Takšne konkurence, kot bo tu, ni bilo. Bo boj do ciljne linije, zdi se mi, da bomo precej izenačene, da bo zanimiva dirka,« napoveduje članica Unior Tools Teama. »Te dni sem imela priložnost za dober trening. Ni bistvenih sprememb, atraktivni deli, strmi vzponi, ki so težki, so ostali. Naredili so dvojno tehnično cono, en vmesni vzpon so skrajšali. Glede na to, da je precej deževalo, je podlaga dobra. Progo sem testirala v vseh pogojih,« pravi aktualna evropska prvakinja. Več vprašanj, kam lahko poseže in kako je pripravljena, je pri Kle-menčičevi. Lani je imela najboljšo sezono v karieri, na začetku te pa je med pripravami začutila bolečine v kolenu, zato je dolgo časa trenirala po posebnem programu, na dirke se je vrnila šele pred dvema tednoma, ko je v Gradcu osvojila tretje mesto. VATERPOLO - A2 Potrebna bo še tretja tekma CATANIA - Tržaški vaterpo-listi ekipe Pallanuoto Trieste so na povratni tekmi končnice za napredovanje v A1-ligo izgubili z 11:10. Catania je tako stanje izenačila na 1:1. Varovanci trenerja Brazzatija bodo znova skočili v bazen v sredo ob 19.30. V Bianchiju v Trstu bodo igrali tretjo odločilno tekmo, ki bo odločala o finalistu. V Catanii je bila odločilna prva četrtina, ko so gostitelji vodili s 4:3. Ostale tri četrtine so se končale neodločeno (2:2, 3:3, 2:2). Genoa - Inter 3:2 (2:2) Strelci: Icardi (I) 19., Povoletti (G) 24., Palacio (I) 30., Lestienne 41.; Kučka v 89. min. Juventus - Napoli 3:1 (1:0) Strelci: Pereyra (J) v 13.; David Lopez (N) v 49., Sturaro v 77., Pepe (J) iz 11-m v 93. min. Zmaga Juventusa je Romi odprla vrata za ligo prvakov. Laziu pa je za nastop (najmanj v predkrogu) lige prvakov dovolj točka na jutrišnjem derbiju. Inter tudi v prihodnji sezoni ne bo igral v evropskih pokalih. Vrstni red: Juventus 86, Roma 67, Lazio 66, Napoli 63, Fiorentina 58, Genoa 56, Sampdoria 54, Inter 52, Torino 51, Palermo 46, Milan 46, Verona 44, Sassuolo 43, Chie-vo 43, Udinese 41, Empoli 41, Atalanta 36, Cagliari 28, Cesena 24, Parma 17. Danes: 12.30 Empoli - Sampdoria, 15.00 Cesena - Cagliari, Chievo - Atalanta, Palermo - Fiorentina, Parma - Verona, Udi-nese - Sassuolo, 20.45 Milan - Torino; jutri 18.00 Lazio - Inter. C-LIGA - Play-out (prva tekma): Por-denone - Monza 0:2. V SLOVENIJI - Predzadnji krog 1. SNL: Luka Koper - Rudar 0:3, Domžale -Radomlje 4:0, Celje - Gorica 0:3, Krka - Maribor 1:3, Zavrč - Olimpija 1:2. Novogori-čani še naprej upajo, da bodo prišli do osmega mesta, ki bi jih rešilo dodatnih kvalifikacij. V zadnjem krogu morajo Primorci ugnati Zavrč, Krka pa izgubiti v gosteh proti Radomljam. Domžale so se poleg uvrstile v evropsko ligo. KNAPP - Južnotirolska teniška igralka Karin Knapp je v finalu v Nurnbergu premagala Roberto Vinci s 7:6 (5), 4:6 in 6:1. ROKOMET - Finale 1. NLBLeasing lige (prva tekma): Celje - Velenje 35:25. KOŠARKA - A1-liga, četrtfinale (tretja tekma): Cantu - Venezia 90:80 (1:2), Brindisi - Reggio Emilia 62:58 (2:1). ODBOJKA - Finale končnice moške D-lige Kljub veliki želji ostali praznih rok Sloga Tabor - Favria San Vito 2:3 (23:25, 25:20, 25:18, 13:25, 12:15) Sloga Tabor: Antoni 8, Kante 11, Milič 18, Reggente 2, Taučer 11, Trento 16, Rauber (L), De Luisa, Guštin 2, Jerič 0, Mar-kežič 1, Vattovaz 0. Trener: Danilo Berlot. Slogi Tabor ni uspelo, da bi izsilila dodatno tekmo play-offa za napredovanje v C-ligo, saj je včeraj v openski telovadnici klonila pred San Vitom, tudi tokrat, kot pred tednom dni, po petih setih. Slogaši so v setih vodili sicer z 2:1, a je na koncu le prevladala izkušenost (gostov) nad mladostno zagnanostjo in naivnostjo. Tekma se je začela z veliko izenačenostjo, ekipi sta se izmenjavali v vod- ODBOJKA - Finale 1. ženske divizije Zaletu Breg ni uspel veliki met (D-liga) Oma - Zalet Breg 3:1 (25:9, 25:23, 22:25, 25:17) Zalet Breg: Ciocchi 2, Grgič 1, Cossut-ta 8, Martinčič 0, Peroto 6, Piccinino 0, Gregori 14, Spetič 14, Cerneca (L1), Vir-giglio 0, Sancin 11, Olenik (L2), De Reta n.v. Trener: Drassich. Zaletu Bregu ni uspel veliki met. V finalni tekmi za prestop v D-ligo je včeraj klonil proti Omi, ki se je na koncu veselila napredovanja (prvo mesto je osvojila že po rednem delu prvenstva). » Oma je zasluženo zmagala. Mi smo tokrat odigrali slabše kot ponavadi, več je bilo naivnih napak, predvsem pri servisu in obrambi pa smo bili manj učinkoviti kot sicer,« je po tekmi strnil vtise trener Franko Drassich. Oma je v vseh štirih nizih predvsem pokazala bolj dinamično igro v polju, na mreži in s servisi pa je znala oddaljiti igralke Zaleta Brega od mreže. Kljub premoči v napadih, pa se igralke Zaleta Brega niso predale. Izjema je bil prvi niz, v katerem je Oma povsem prevladala (25:9), že v drugem pa so Dras-sicheve varovanke izkoristile številne napake nasprotnic, izboljšale servis in napad ter vodile vse do 23:20. A je Oma naposled spet vzpostavila začetno razmerje moči, s prodornim začetnim udarcem izenačila (23:23) in niti prekinitve ji niso preprečile zmage. Kljub porazu pa so igralke Zaleta Bre- Zalet Breg je bil po rednem delu 2., mesto pa je potrdil tudi po play-offu ga spet strnile vrste, prevzele pobudo tudi v tretjem nizu in vendarle strle odpor nasprotnic: povedle so 8:5, nato še 19:17, z napadi Spetičeve pa še z 21:18. V končnici je bilo spet 23:20, a se se tokrat niso pustile presenetiti in zmagale. Z zadnjimi atomi moči so ri- tem zdržale še v zadnjem nizu, a le do 14:14, nakar je Oma zagospodarila na igrišču in se na koncu zasluženo veselila napredovanja. KOŠARKA - Deželna C-liga, polfinale play-off (prva tekma): Fagagna - Fogliano 67:77. stvu, nakar je Sloga Tabor po seriji dobrih akcij povedla s 14:9, a se San Vito ni dal, začel nižati zaostanek, izenačil pri 17:17, nato povedel s 23:20. Slogaši so spet poprijeli, a več kot do 23. točke jim ni uspelo priti. V naslednjih dveh nizih, ki sta bila tudi najlepša, so naši odboj-karji zaigrali umirjeno, znali premostiti tudi trenutke krize in zajeziti vsak nasprotnikov poskus, da bi izid obrnil v svojo korist. V tretjem so že visoko vodili (21:15), ko je San Vito odločno reagiral, vendar je bila prednost Sloge Tabor previsoka, da bi nasprotniki lahko dosegli kaj več. V četrtem so bili sloga-ši v igri do izida 10:11, ko se jim je začelo zatikati, od rok jim ni šlo več nič in gostje so brez težav stanje v setih izenačili. Zelo razburljiv je bil nato tudi peti niz: San Vito je bil sicer stalno v prednosti, povedel z 12:7, ko so se mu slo-gaši približali na točko razlike. Gostje so nato povedli s 14:11, slogaši so napeli vse sile, podvig pa jim ni uspel. Trener Sloge Tabor Danilo Berlot: »S San Vitom smo letos igrali štirikrat, trikrat smo izgubili s 3:2. Očitno je z njimi usoden peti niz!. Zmanjkalo nam je malo koncentracije, poguma, ne nazadnje pa tudi športne sreče, ki je prav tako pomembna. Vsekakor pa moram iskreno čestitati vsem fantom za odlično prvenstvo in za doseženi rezultat, saj smo dosegli celo več od tistega, kar smo načrtovali pred začetkom sezone.« □ Obvestila AŠD SK BRDINA vabi vse člane na udeležbo rednega volilnega občnega zbora v petek, 5. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu društva na Opčinah, Repentabrska ul. 38. / ŠPORT Nedelja, 24. maja 2015 23 NOGOMET - Play-out D-lige Dan D za Kras in Triestino Vpoštev pride le zmaga - V Venetu številni navijači Krasa Denarna kazen za Breg Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je Breg in Sistiano, ki sta prejšnji konec tedna igrala finale play-offa 1. AL, kaznovala s 150 in 200 evrov denarne kazni. PROMOCIJSKA LIGA - V današnjem finalu play-offa bosta Flai-bano in San Luigi igrala ob 17.00 na nevtralnem igrišču v Remanzaccu. 3. AL - Play-off: Ruda - Chiarbola (16.00) in Montebello - Alabarda (16.00). TURNIR »IL GIULIA« - V petek: San Giovanni - Primorec 2:0. 29. maja: Cgs - Primorec; 5. junija: San Giovanni - Vesna. Nedisciplinirana Gaja V disciplinskem pokalu 3. AL je gropajsko-padriška Gaja zasedla zadnje mesto. Predzadnja je bila openska Alabarda. Najbolj disciplinirani so bili nogometaši tržaške Chiarbole. Tretji polčas o Krasu, evroligi in Dončiču Jutri bo na frekvencah Radia Trst A med 9. in 10. uro na sporedu športna oddaja Tretji polčas. Po odločilni tekmi za obstanek v D-ligi bo pogovor s kapetanom nogometašev Krasa Radenkom Kneževičem. V drugem delu oddaje bo na vezi komentator na slovenski športni TV postaji Sportklub Miha Penko, ki si je v živo ogledal finale košarkarske evro-lige. Povedal bo, kakšen status ima v Realu eden najbolj talentiranih mladih evropskih igralcev Luka Dončič. Športel (zadnjič letos) z NK Kras Repen Jutri ob 18.00 bo po TV Ko-per-Capodistria na sporedu še zadnji Športel letošnje sezone. V studiu bodo predstavniki nogometnega kluba Kras: predsednik Goran Ko-cman, trener Tonči Žlogar in kape-tan Radenko Kneževič. Pred pogovorom z gosti bodo v eter šli prispevki z nogometne tekme Krasa, odbojkarjev Sloge Tabor in specialne olimpiade Sklada Mitje Čuka. Sodelavec Jari Jarc pa za konec oddaje pripravlja presenečenje. Domači šport Danes malo pred 18. uro bo jasno, ali bosta Kras Repen in Triestina tudi v prihodnji sezoni igrala v D-ligi. Tekmi v Castelfrancu Venetu in Droju bosta začeli ob 16.00. Kras je zadnji trening pred današnjim gostovanjem v Venetu opravil včeraj dopoldne. »V Repnu smo se zbrali, da bi obdržali visoko zbranost in bi se na najboljši način pripravili na izjemno pomembno tekmo v boju za obstanek,« je dejal spremljevalec članske ekipe Tullio Simeoni. Trener Tonči Žlogar je včerajšnji popoldan preživel mirno, skupaj s svojo družino. »V Castelfranco Veneto odhajamo motivirani in hkrati sproščeni. Prepričan sem, da bodo fantje dali vse od sebe. Giorgione poznamo zelo dobro. Zmagati ni nemogoče,« je dejal Krasov trener, ki nam je tudi zaupal današnjo začetno postavo: »DAgnolo, Simeoni, Fross, Božič, Cvijanovič, Del Nero, Fachin, Grujič, Spetič, Ranič, Kneževič. Morda pa bo prišlo še do kake spremembe.« Sodil bo Fichera iz Catanie. V Castelfrancu Venetu bo precej navijačev Krasa. »Poleg dveh avtobusov bodo nekateri naši navijači odpotovali v Veneto z osebnimi avtomobili. Predvidevam, da nas bo okrog 200. Želimo bodriti našo ekipo in ji tako pomagati na težki poti do obstanka,« je dejal predsednik Goran Kocman, ki bo na gostovanje odpotoval z ekipo. Triestina bo ob 16.00 igrala v Droju. Igralci so včeraj opravili zadnji trening v Ro-magni, od koder so nato odpotovali v sme- Izkušeni kapetan Krasa Radenko Kneževič (na tekmi proti Triestini, desno) je v svoji karieri odigral že številne pomembne odločilne tekme fotodamj@n ri proti Trentu. Trener Ferazzoli je lahko tekmo pripravil na najboljši način, saj pri Trie-stini ni težav s poškodovanimi ali kaznovanimi. Na razpolago so vsi igralci, tudi vratar Di Piero je pravočasno okreval, tako da bo trener ravno njemu zaupal mesto v vratih. Pred njim bodo sestavljali obrambno vrsto Crosato, Piscopo, Fiore in Celli. V postavitvi 4-3-1-2, ki jo je Ferazzoli skoraj vedno uporabljal - njegov naslednjik Gagliardi je neuspešno prešel na 4-3-3 - bodo trije možje v vezni vrsti Spadari, Proia in Bedin. V napadu dvomov ni: Manzo bo imel nalogo s podajami v globino olajšati delo napadalni dvojici Miličevič-Rocco. Kljub temu, da gre za dokaj dolgo gostovanje, bo najbrž v Droju Triestino bodrilo nad 250 navijačev. V vasici s približno 5000 prebivalci je pričakovanje veliko, saj gre vsekakor za tekmo proti ekipi z bogato tradicijo, tako da pričakujejo tudi navijače iz bližnjih krajev. Tudi domača ekipa nima težav s poškodbami ali odsotnimi zaradi kazni. Po pravilniku play-outa pride tako za Kras kot Triestino, ker sta bila po rednem delu slabše uvrščena na lestvici, v poštev le zmaga. V primeru neodločenega izida po 90 minutah igre sta na vrsti podaljška. Če tudi po 120 minutah stanje se ne spremeni, si obstanek prisluži boljše uvrščena ekipa, to se pravi Giorgione oziroma Dro. (jng, I.F.) Kras v živo po našem spletu Tekmo Krasa proti Giorgioneju boste lahko od 16.00 dalje spremljali v živo po našem spletu www.primorski.eu (tudi na aplikaciji za pametne telefone Primorski mobile). Od 11.00 ure dalje pa bo na naši facebook strani Primorski_sport reportaža s potovanja do Castelfranca Veneta s fotografijami, napovedmi navijačev in marsičem. Na naši spletni strani bomo tudi poročali o tekmi Triestine v Droju. ŠD MLADINA Predsednik bo še naprej Erik Tence Med tednom se je sestal novi odbor ŠD Mladina iz Križa. Predsednik kriškega društva bo še za eno mandatno dobo Erik Tence. Ostale funkcije bodo pokrili: Boris Bogatec (podpredsednik), Jana Miot (tajnica), Suzana Cressiach in Edvin Gu-stinčič (blagajnika), Peter Sedmak (gospodar), Liliana Bezin, David Bogatec, Mateja Bogatec, Walter Kerpan, Ivan Kerpan, Tamara Majer, Vanda Purič, Paolo Skerk, Eros Sullini (odborniki). Nadzorni odbor: Ennio Bogatez (predsednik), Ljubo Košuta, Aleksander Tence, Alex Tence. MOTOCIKLIZEM Mitja Emili v »pole position« Na včerajšnjih kvalifikacijah pred današnjo drugo preizkušnjo motociklisti-čnega pokala Michelin si je proseški motorist Mitja Emili izboril prvo mesto oziroma »pole position«. Danes na dirkališču v Vallelunghi pri Rimu bo torej startal z najboljšega položaja. Na prvi dirki je bil Emili drugi. Danes pa bo 40-letni Prose-čan skušal stopiti na najvišjo stopničko. www.primorski.eu1 primorski_sport facebook ^ KOŠARKA - Jutri bo minilo 30 let od prvega napredovanja Jadrana v B-ligo Premagali bi tudi Barcelono Danes Nedelja, 24. maja 2015 NOGOMET D-LIGA (play-out) - 16.00 v Castelfrancu Venetu: Giorgione - Kras Repen ODBOJKA UNDER 17 MOŠKI - 10.30 v Talmassonsu: Cordenons - Olympia (finale ob 17.00 v Morteglianu) KOŠARKA MINIKOŠARKA - Od 9.30 v Kulturnem domu v Gorici: Trofeja ZSŠDI JADRANJE 3. POKAL SESLJANSKEGA ZALIVA - 11.00 v Sesljanu (organizator JK Čupa) TENIS MOŠKA D4-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja B - Pol. San Marco A, 9.00 v Ronkah: Tennis Ronchi -Gaja A ŽENSKA D2-LIGA - 15.00 na Miramarskem drevoredu: N. Sauro - Gaja 25. maj 1985 - 25. maj 2015. Jutri bo minilo natanko 30 let od prvega nepozabnega napredovanja Jadrana v B-ligo. V prepolni tržaški športni palači na Čarboli so igralci Jadrana 25. maja 1985 v tretji in odločilni tekmi končnice premagali Stefanel iz Trevisa in tako napredovali v B-ligo. Zmaga, ki bo ostala z zlatimi črkami zapisana v zgodovini naše košarke, je bila sicer čista kot solza že pred začetnim sodnikovim žvižgom: »Že pred tekmo smo bili zelo samozavestni, čutili smo, da lahko premagamo kogarkoli, tudi Barcelono. Ko sem dve uri pred tekmo stopil v telovadnico in zagledal bledega Sergia Tavčarja, sem ga hotel pomiriti; dejal sem mu, da stavim hišo, saj sem bil povsem prepričan, da tiste tekme ne bomo izgubili. Energija se je prelivala v pravo smer, in to ne samo med igralci, ampak povsod. Celotno okolje je dihalo z nami. Pred odhodom na tekmo so dodatno motivacijo vlivale tudi plapolajoče zastave po vaseh, skratka, čutili smo, da je dozorel čas za zmago. In res smo na tekmi po sami minuti vodili že 9:0,« se občutkov zelo dobro spominja Marko Ban, ikona »zlatega« Jadrana. Da bodo svojo »nalogo« opravili z odliko, je bil že pred tekmo prepričan tudi trener Andrej Žagar: »Sploh Jadran je na tretji, odločilni tekmi premagal Stefanel Treviso z 99:78. Levo: Marko Ban na ramenih navdušenih navijačev, desno: navijači so se zgrnili na parket športne palače na Čarboli (obe fotografiji iz knjige Jadran 25) ni bil živčen, zato sem stopil k njemu in ga vprašal, zakaj je tako umirjen,« pove ob obujanju tistega večera Du-ško Jelinčič, takrat novinar Primorskega dnevnika, ki je poročal o napredovanju. »Ker bomo zmagali, mi je prepričano odvrnil. Stoatka, vse se je že pred tekmo vrtelo v pravo smer.« In res je Jadran dobesedno pometel z nasprotniki. »Že v sredini drugega polčasa (so) dokončno strli odpor nasprotnikov, ki so lahko le nemo gledali, kako so jim neverjetno odločni nasprotniki uhajali pod koši. To je bila apoteoza občinstva, bilo jih je preko 5 tisoč, ki je bo vsakem košu skočila v zrak,« je o tekmi pisal Primorski dnevnik 28. maja. In to je bila zmaga igralcev, trenerjev, in pa tudi celotne manjšine, saj je bila združena ekipa vzmet za vse pripadnike slovenske skupnosti v Italiji. »Med gledalci si srečal tudi take, ki jih prej nisi nikoli videl. Za Jadran so torej navijali čisto vsi, bil je to Travnik v malem,« še pristavi Jelinčič. Pred tridesetimi leti je Marko Ban v pogovoru za Il Meridiano ugotavljal, da je bila gonilna sila tiste ekipe predvsem prijateljstvo med soigralci, danes pravi, da je bilo še nekaj več: »Res smo bili prijatelji, a družili smo se že več let, tudi tri ali štiri leta prej... Tistega leta pa smo vsi dozoreli, pa čeprav smo bili vsi še mladi. Po tolikih napredovanjih in izkušnjah smo znali obvladati občutke tudi na tako pomembnih tekmah. In ve se, da take tekme zmagajo samo ekipe, ki so dobre iz vseh zornih kotov.« Ob igralcih je bil akter napredovanja seveda tudi trener Andrej Žagar, ki ga na žalost ni več med nami: »Bil je edinstvena oseba, dober, pošten in odprtih misli. Kot trener pa je razumel, da tako talentirani skupini, kot je bila tista, je treba posredovati samo smernice, saj ostalo bodo storili sami. Zato ni vsiljeval taktičnih prijemov, in ravno to je bilo odločilno,« se mentorja spominja Massimo Raseni, v tisti sezoni pomočnik trenerja. Ob koncu tekme je bilo veselje vseh nepopisno. Mlada publika se je navalila na igrišče. »O takem veselju smo se z ostalimi pogovarjali že pred tekmo, a dobro se spominjam, kako smo čez čas zbežali iz objema navijačev in sedeli v slačilnici v spokojni tišini. Opazovali smo eden v drugega z zadoščenjem, saj smo opravili naše poslanstvo,« še pravi Ban. Ob njemu so bili akterji nepozabnega uspeha igralci Mauro Čuk, Robert Daneu, Štefan Gulič, Marko Kojanec, Edi Kraus, Sandi Rauber, Walter Sosič, Claudio Starc, Ivo Starc, Andrej Vassallo, Andrej Vremec in Peter Žerjal ter vsi odborniki. (vs) 24 Nedelja, 24. maja 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Povsod bo vreme spremenljivo. Ponekod bodo možna obdobja ja-snine. Popoldan bo v gorah in na vzhodu oblačno z možnostjo rahlih padavin in krajevnih ploh. Najvišje temperature se bodo precej povečale. Napoved je še naprej nejasna. Spremenljivo bo do pretežno oblačno, manj oblačnosti bo na Primorskem. Popoldne bodo nastale krajevne plohe, lahko tudi kakšna nevihta. Predvsem na Štajerskem in v Prekmurju bo še pihal severni veter, na Primorskem pa zlasti dopoldne šibka burja. Jutri dopoldne bo lepo do delno oblačno. Popoldan bo spremenljivo s posameznimi plohami, ki bodo pogostejše po nižinah in v predalpskem svetu, manj ob morju kjer bo delno oblačno in kjer bo zapihal zmeren jugozahodnik. Jutri bo sprva delno jasno, po nekaterih nižinah bo zjutraj in deloma dopoldne megla ali nizka oblačnost. Čez dan bo spremenljivo oblačno, popoldne bodo nastale krajevne plohe. Še topleje bo. 500 m....... ......12 2000 m 1000 m ..... .......8 2500 m 1500 m..... .......6 2864 m UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 8 in v gorah 9. Med poziranjem za selfie se je ustrelila v glavo MOSKVA - Mlada Rusinja se je po nesreči ustrelila v glavo s pištolo, medtem ko je požirala za selfie, je sporočila policija v Moskvi. 21-letna uslužbenka je v svoji pisarni našla 9-milimetrsko pištolo, ki jo je tam pustil eden od varnostnikov, in se odločila, da se z njo fotografira, a je bilo to zanjo skoraj usodno. Medtem ko je skušala posneti selfie z eno roko, v drugi pa je držala pištolo, je pomotoma pritisnila na sprožilec in se ustrelila v sence. Nesreča se je zgodila že v četrtek, policija pa je dogodek potrdila v petek, potem ko so nesrečno žensko prepeljali v moskovsko bolnišnico. Tiskovna predstavnica bolnišnice je sporočila, da je njeno stanje resno. Na Hrvaškem razburja lov z lokom in puščicami ZAGREB - Na Hrvaškem nameravajo dovoliti lov z lokom in puščicami. Na ministrstvu za kmetijstvo menijo, da bo tak lov dopolnil hrvaško turistično ponudbo. Trdijo, da puščice divjadi ne povzročajo nepotrebnih bolečin ali trpljenja. Ljubitelji živali pa predlogu ostro nasprotujejo in trdijo, da je s puščicami težko zadeti vitalne dele živali, ki potem v agoniji umirajo več dni. Po njihovih podatkih dve tretjini živalih, ki so jih ranile puščice, umre po večdnevnem trpljenju. Nasprotujejo tudi temu, da bi lovci iz drugih držav lovili živali na Hrvaškem, »potem ko so v svojih državah polovili vse, kar so lahko«. SICILIJA - Obletnica umora Falconeja Mladi proti mafiji V Palermu 40.000 šolarjev v sprevodu za legalnost in pravičnost PALERMO - Na Siciliji in po vsej Italiji so se včeraj spomnili sodnika in borca proti mafiji Giovannija Falconeja, ki ga je pred 23 leti ubila Costa Nostra skupaj z ženo in tremi policisti spremstva. Slovesnosti v spomin na Falconeja se je v Palermu ob predsedniku države Sergiu Mattarelli udeležilo tudi več kot 40.000 učencev in dijakov šol vseh stopenj. Predsednik republike Sergio Mat-tarella, ki je tudi sam izgubil brata Pier-santija pod streli mafijskih morilcev, je v Palermu poudaril, da mora Falcone-jev primer dati vsem državljanom nov pogum za neizprosen boj proti mafiji. »Mafija je premagljiva. Vsa država, od severa do juga, se mora brez strahu boriti proti organiziranemu kriminalu. Falcone nam je pokazal pot,« je dejal Mattarella, ki kot Sicilijanec dobro pozna težo mafijskega ustrahovanja. Njegovega brata Piersantija so v 80. letih prav tako ubili na ukaz mafijskih veljakov. Mattarella je govoril na osrednji slovesnosti v avli-bunkerju pri palerm-skem zaporu Ucciardone, kjer so v prejšnjih letih organizirali sojenje proti številnim mafijskim tolpam, množica mladih pa je dogajanju sledila na velikih ekranih na odprtem. Podobne prireditve so se ob včerajšnjem No mafia day odvijale vsepovsod po državi, tudi v okviru Expa v Milanu. Pomenljiva je bila tudi prireditev v kraju Corleone na Siciliji, nekdanjem mafijskem središču, kjer so glavno besedo imeli mladi. Na včerajšnji spominski slovesnosti v Palermu se je zbralo tudi več kot 40.000 šolarjev, ki so se skupaj z ostalimi prebivalci na dveh ločenih shodih sprehodili do hiše v središču Palerma, v kateri je živel Falcone, kjer so zasadili drevo. Na slovesnosti so počastili spomin tudi na Paola Borsellinija, ki je s Falconejem tesno sodeloval pri preganjanju zločinov Cose Nostre in je bil ubit dva meseca za Falconejem prav tako v bombnem napadu. Takrat 53-letni Falcone je bil ubit 23. maja 1992 v bombnem napadu na avtocesti pri Capaciju v bližini Palerma skupaj s soprogo Francesco Morvillo in tremi telesnimi stražarji. Dvojni umor je v italijanski javnosti sprožil veliko zgražanja in prisilil oblasti, da so sprejele ostrejše zakone proti mafiji ter spravile za zapahe na ducate mafijskih vodij. Predsednik republike Mattarella v Palermu in prireditev v Corleoneju ansa MIGRANTI - Stališče 300 akademikov Evropski voditelji izkrivljajo dejstva LONDON - Več kot 300 vidnih akademikov je pred dnevi voditeljem EU v javnem pismu, objavljenem na spletni strani Open Democracy, očitalo izkrivljanje zgodovine in dejstev z namenom upravičiti neopravičljivo uporabo sile za zajezitev migracij v Sredozemlju. Med drugim kot povsem napačno kritizirajo označevanje mi-grantov za sužnje. Več vidnih evropskih politikov je v zadnjem času prebežnike, ki jih trgovci z ljudmi iz Afrike preko Sredozemskega morja tihotapijo v Evropo, označilo kot sužnje. Med drugim je italijanski premier Matteo Renzi nedavno izjavil, da so ti tihotapci »trgovci s sužnji 21. stoletja«. Izraz sužnji je že uporabila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini. Akademiki iz različnih držav in uglednih institucij v odprtem pismu opozarjajo, da se je začelo v EU iste ljudi označevati za tihotapce in za trgovce z ljudmi, s čimer se ustvarja občutek, da je uporaba sile proti njim »moralno nujna«. Dejansko pa tihotapljenje pomeni nezakonita, a prostovoljna potovanja, medtem ko trgovci ljudi v pot prisilijo proti njihovi volji. Sužnji iz 18. stoletja so bili Afričani, ki so jih z njihovih domov odpeljali na silo, medtem ko današnji migranti hočejo oditi, nadaljujejo strokovnjaki v svojem pismu. »Če bi imeli to možnost, bi izkoristili ugodne lete, ki jih med severom Afrike in Evropo ponujajo niz-kocenovni letalski prevozniki«. »To ni sodobna enačica čezat-lantske trgovine s sužnji. Poskus, da se jo zatre z vojaško silo, ni plemenit. Gre preprosto za nadaljevanje dolge tradi- cije, ko države (...) uporabljajo nasilje, da bi določenim skupinam ljudi preprečile svobodo gibanja,« so zapisali. »Kako moralno opravičiti, da nekatere najbogatejše države na svetu svojo pomorsko in tehnološko moč uporabijo na način, ki vodi v smrti moških, žensk in otrok iz nekaterih najrevnejših in najbolj krvavih regij sveta?« se še sprašujejo akademiki in dodajajo, da »se za odgovor na to vprašanje prodaja nevarno izkrivljanje zgodovine«. V pismu še povzemajo poročanje več medijev o tem, kaj naj bi vseboval sicer tajen dokument EU o pomorski vojaški misiji v Sredozemlju EUnavfor Med, katere začetek je načrtovan za julij. Dokument med drugim ugotavlja, da mednarodno pravo dopušča ukrepanje proti plovilom, če ti služijo »trgovini s sužnji«. Kot napoveduje, bo v okviru operacije med drugim prihajalo do fizičnega uničevanja plovil z migranti na krovu, zato obstaja velika verjetnost »postranske škode« oziroma smrtnih žrtev. Bruseljski spletni bilten EUob-server je medtem v petek med drugim opozoril na vse pogostejše trditve, predvsem s strani nasprotnikov priseljevanja, da se med migranti v Sredozemlju morda skrivajo teroristi Islamske države (IS) in da je zato tudi z vidika varnosti nujno, da se tem plovilom ne dovoli v Evropo. Strokovnjaki za boj proti terorizmu so te trditve zavrnili, češ da ima IS v svojih vrstah več kot dovolj borcev s potnimi listi držav članic EU, ki lahko v Evropo pridejo veliko bolj varno in udobno kot pa na prenatrpanih plovilih s prebežniki. (STA)