MarmFMM
Cena i Din
Leto IV. (XI.), štev. 7
Maribor, petek 10. januarja 1930
FUTRA«
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri RaSun pri poštnam ček, zav. v Ljubljani št. 11.409
nrAiaman v nnrovi uti nn nn?ti 10 Hi rt rinetavli«n na rlnm rtu 12 Din
U rednietvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it, 13
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Oglati po tarifu
biti <».clTt v L»JUL7ljaill ol« l|,*rwo
po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Velja meseino, prejeman v upravi ali
— o —■ r
Oglase sprejema tudi oglaeni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica 4
Mednarodni urad dela
lahko šteje minolo leto 1929 med najplodnejša leta svojega delovanja. Znaten napredek pomeni zlasti dejstvo, da se je razširila uvedba osemurnega delavnika. Padel je predlog o reviziji \vashington-ske konvencije o osemurnem delavniku v industriji, in britanska vlada je celo službeno objavila svojo namero, da bo zasigurala čim prejšnjo ratifikacijo konvencije. Tudi nemška vlada je že predložila parlamentu zakonska načrt o ratifikaciji konvencije. Cim bota ratificirali konvencijo Anglija in Nemčija, bo stopila v veljavo tudi pogojna ratifikacija Francije, in ostale države bodo sledile avtomatično. Zdi se, da je blizu čas, ko bo končno osemurno delo v industriji v vseh glavnih industrijskih deželah mednarodno priznano.
Mednarodna konferenca dela je v svojih dveh zasedanjih v 1. 1929 izvršila tudi prvo etapo v stremljenju, da se v 1. 1930 uvede osemurni delavni čas tudi za dve veliki delavski kategoriji, ki ste bili dozdaj izven washingtonske konvencije: za uradnike in mornarje.
Na dnevnem redu zasedanja konference v juniju so bile važne točke: prisilno delo, trajanje dela uradnikov, preventivni koraki proti nezgodam pri delu. zaščita delavcev, ki se bavijo z nakladanjem In razkladanjem ladij, proti nezgodam. V zasedanju meseca oktobra so bila na vrsti pomorska vprašanja:	ureditev de-
lovnega časa na ladjah, zaščita bolnih in poškodovanih mornarjev, izboljšanje pogojev za bivanje mornarjev v lukah in določbe 7.a potrdila o profesijonalni sposobnosti častnikov trgovske mornarice. V vseh točkah je konferenca prišla do pozitivnih rezultatov, deloma v konkretnih projektih, deloma v priporočilih. Nastala sta dva projekta za mednarodno konvencijo, eden, ki se tiče navedbe teže na velikih zavojih, kateri se prevaža-na‘ladjah, drugi, ki se nanaša na za-_ nje vadij proti nezgodam. O raznih še vanje ladiz proti nezgodam? O raznih še nerešenih vprašanjih bo konferenca konzultirala vlade raznih držav. Med temi vprašanji je zlasti vprašanje prisilnega dela.
Delo konferenc se je razširilo tudi na države, ki se doslej niso udeleževale: Kitajska je lani prvič poslala svoje delegate na zasedanje konference. Število držav, ki so se udeležile obeh lanskih konferenc, je bilo večje, nego kedajkoli poprej, odkar obstoja organizacija mednarodnega urada dela. Od 50 zastopanih držav jih je bilo 16 iz latinske Amerike (1. 1926 samo 7, J. 1927/28 pa 10).
Delo na ratifikaciji mednarodnih konvencij se je redno nadaljevalo. V I. 1929 je bilo registriranih nad 50 ratifikacij. Kontrola nad aplikacijo konvencij se je Izpopolnila s tem, da je uvedena procedura proučevanja prilik, ki ga morajo vr-države na podlagi čl. 408 versaillske pogodbe. Izdelan je pr0gram za proučevanje delovnih pogojev v tekstilnih industrijah. Rezultati raziskovanja o pojavih preseljevanja, o zakonih in spora-
Nova preganjanja v italiii
ŠTEVILNE ARETACIJE V TRSTU, MILANU IN RIMU POVODOM POROČNIH SVEČANOSTI.
BEOGRAD, 10. januarja. Današnja »Politika« objavlja poročilo iz Italije, po katerem so imele pompozne svatbene svečanosti poleg bleska in sijaja tudi senčne strani. Dočim so se odprli zapori za 6000 obsojencev in je bilo razdeljenih med siromake v Rimu nad 10.000 parov čevljev, pa so se na drugi strani zaprli zapori za stotinami ljudi, ki so morda nedolžni. Vsi, ki so se zdeli rimski policiji sumljivi in jih je denunciral kak vohun, so bili te dni aretirani. Pred prihodom svatbenih gostov je bilo samo v Rimu vsako noč aretiranih na stotine ljudi. Amnestija se na politične zločine, ki jih v Italiji lahko zagrešiš, ne da bi vedel, sploh ne nanaša.
Številne aretacije so bile izvršene tudi
prostora, je morala policija v to svrho vzeti v najem še 3 velika privatna poslopja. V Trstu je bilo aretiranih okrog 150 oseb. Aretirance so zaprli čez noč v smrdljive kleti in jih šele naslednjega dne izročili policiji.
Od Slovencev r Hrvatov v Trstu so bili med drugimi aretirani: upravnik ti' skarne »Edinost«, Hinko Pertot, trgovec Josip Čuk, trgovec Josip Mihelčič, privatni uradnik Šašelj. trgovec Nagode, priv. uradnik Pavlica, odvetniški koncipi-jent Okretič, trgovec Rehar, gdč. Tehtan, ravnateljica »Istrskega Lista« Olga Kre ševič in gdč. Grmšič. V Kopru je bil aretiran celo uradnik jugoslovanskega konzulata v Trctn, Ahtik. čeprav je jugo slovanski državljan in mu niso mogli na-
v Milanu. Ker v zaporih že ni bilo več I vesti nobenega pregreška.
Trdovratni MadS»rl !n Bolearl
VPRAŠANJE VZHODNIH REPARACIJ NA MRTVI TOČKI. — SPORAZUM MED NEMŠKO IN FRANCOSKO DELEGACIJO O SANKCIJAH.
We
HAAG, 10. januarja. Vsa znamenja kažejo, da se Madžarska polagoma pripravlja na umik na vsej črti. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je izjavil novinarjem, da bo za vsako ceno treba urediti tudi madžarsko vprašanje. Madžarska ne more in ne sme več nadaljevati dosedanji odpor, temveč se mora odločiti za realno in praktično sodelovanje s svojimi sosedi. Preteklost se mora likvidirati, da se ustvari nova Evropa. V Haagu popuščajo vsi in koncesije dela tudi Mala antanta. Isto je pričakovati zato tudi od Madžarske.
Grof Bethlen je objavil na to izjavo v »Intransigeantu« odgovor, v katerem na-glaša, da so upniške zahteve za Madžarsko sicer nesprejemljive, vendar pa praktično življenje ne pozna niti absolutne resnice niti absolutnih mej. In ravno zato ni izključeno, da pride tudi v madžarskem vprašanju do rešitve in kompromisa.
Haaški dopisnik »Pesti Hirlapa« pa poroča, dg je v vprašanju vzhodnih reparacij prišla Italija s kompromisnim predlo-gcm. Iz.ia !la je namreč svojo pripravljenost, da se (dreče svojemu deležu na vzhodnih reparacijah, da bi mogli na ta način dobiti odškodnino optanti.
HAAG, 10. januarja. Vprašanje vzhodnih reparacij je prispelo na mrtvo točko. Za enkrat dela tudi Bolgarska Še velike težkočc. Dejanski je položaj tak. da namerava konferenca najprej rešiti madžarski problem, nato pa razpravljati o vprašanju -bolgarskih in avstrijskih obveznosti.
HAAG. 10. januarja. Po pogajanjih med nemškimi in francoskimi delegati glede sankcij, je prišlo do sporazuma v tem smislu, da za časa juridične veljavnosti Youngovega načrta o sankcijah sploh ne bo več govora, ker nudijo določbe Youngovega načrta po splošnem mnenju obeh delegacij zadostno jamstvo.
Uarnostne odredbe u Zeneui
ŽENEVA, 10. januarja. Švicarske oblasti so z ozirom na diplomatično akcijo rimske vlade v zvezi z dozdevnimi aten-tatskimi načrti protifašistov ukrenile v zaščito nemotenega zasedanja Sveta Društva narodov, ki se prične v ponde-Ijek. najostrejše odredbe policijskega značaja. Uradniki glavnega tajništva in posameznih sekcij Društva narodov se bodo morali vedno legitimirati in avtomobili ne bodo smeli več stati na dvorišču palače Društva narodov, temveč na trgu pred palačo.
5chober proti Seiplu
BRUSELJ, 10. janua.ja. AvstrijT i zvezni kancelar d- Schober je podal so-trudniku »Peupla« izjavo, iz katere je razvidno, da postaja nasprotje med njim in dr. Seiplorn vedno večje. Dr. Schober pravi, da je vpliv Heimvvehra po ustavni reformi vedno manjši. On noče šiloma razorožiti te organizacije, temveč čaka mirno na razvoj razpadalnega procesa. Vlada je pripravljena, da zaduši že v kaii
zumih, ki danes povsod urejajo ljudska gibanja, so bili publicirani v delih, ki predstavljajo važne dokumente. Vršile so se ankete o socijalnih bremenih zavarovanja in podpor v raznih državah, o sigurnosti profesijonalnih avtomobilskih šoferjev, o pogojih dela v kinematografskih podjetjih, o nameščanju gledaliških igralcev, o brezposelnosti umstvenih delavcev, o delovnih pogojih glasbenikov in o posledicah razvoja mehanične glasbe, o zaščiti izumov onih, ki dobivajo redno plačo, o ustavitvi dela pri časopisih itd.
Med prošniami za informacije, ki so
vedno pogostejše in ki prihajajo od javnih uprav, od delavskih in delodajalskih organizacij, cd prosvetnih ustanov, od industrijskih podjetij itd., je prošnja avtomobilske družbe Ford pokazala važnost rezultatov, ki jih je mednarodni urad dela že dosegel v svoji perijodični anketi o kupni možnosti uslužbencev v raznih mestih, in je dala priliko, da se proučevanje v tej smeri nadaljuje.
Mednarodni urad dela je važen instrument v socijalnem življenju in razvoju narodov in držav in pomeni njegovo delo neprestano izpopolnjevanje položaja telesnih in umstvenih delavcev.
vsak nered. Sploh je vpliv dr. Seipla, Ja nadaljeval dr. Schober, vedno manjši in tudi ni več nevaren.
Potres u zapadnf Franciji
PARIZ, 10. januarja. V zapadni Franciji so čutili včeraj ob 19.45 močen potres, čegar epicenter je po mnenju potresnih opazovalnic v Atlantskem oceanu. Po poročilih iz raznih pokrajin sc prebivalstva polastila velika panika N so ljudje kljub mrazu prebili noč na pro-
sičui.
Iz žiuljenja pisatelje« In pesnikov
Anatole France je bil v večji družbi, kf je med pogovorom razpravljala tudi o pisateljih brez talenta, katerih knjige pa dosežejo često velikansko naklado.
»In to imenujete brez talenta,« je pripomnil pesnik, »ali ni to talent, prodati knjige, čeprav nimaš talenta.
♦
Jerome K. Jerome je dobil nekoč pola o dohodninskem davku. V rubriko »Kdo je pri kupčiji še udeležen?« je zapisal: »Davkarija!«
*
Bernarda Shawa je silno nadlegoval neki časnikar.
Pesnik: »Ako me vpraša kdo, ki ml n! simpatičen, kaj trenutno pišem, odgovorim vedno: »Jaz sploh več ne pišem!«
Časnikar: »Imenitno! — Kaj pa pripravljate sedaj?«
Pesnik: »Sedaj sploh nič ne priprav* Ijam.«
*
Neka dama je poslala Tristam Bernardu obširen roman v rokopisu s prošnjo, da poda o njem svoje mnenje. Pesnik je poslal roman že Čez 8 dni nazaj, ne da bi se izrazil o njem. Nato mu je poslala dama sledeče divje pismo: »Vi romana sploh niste čitali. Namenoma sev* prej zlepila več stranic.
Tristan Bernard ji je nato pismo odgovoril: »Ako odprem gnilo jajce, zapazim takoj, da je slabo in ni treba, da bi je še pojedel.«
Bismarck je poslal Viktorju Schefflu ob’ 501etnici njegovega rojstva brzojavno čestitko, v kateri je slavil delo pesnika.
Scheffel se mu je zahvalil z besedami: »Dobro ime v zgodovini je boljše kakor tisoč pesmi.«
Dolgovi sovjetske Rusije
so znašali 1. oktobra 1929 skupnoi 2,547,500.000 rubljev napram 1,300,700.006 rubljem dne 1. oktobra 1928. 40% obveznic imajo v rokah državni zavodi in dr-
odjetja.
in
Brezposelnost v Angllii narašča
se je število brezposelnih od 16. decembra 1929 do 1. jap. 1930 dvignilo za 206.643 (na 1,510.700). Vendar je pa Število brezposelnih 1. jan. bilo za 10.530 manjše nego lani istega dne..
Tatvina.
Ivanu Michelu, gostilničarju v Mariboru, je bilo v času od 20. dec. 1929 do 7, jan. 1930 pokradenih nad 10.000 Din. Osumljen je 24letni natakar Otmar Mam iz Zagorja, ki je 7. trn. izginil. Nekemu prijatelju je Marn sporočil, da bo izvršil samotno;
bicau s.
Sanatorij primarija dr. C@rnlia
otvorJen
MODERNA, VSEM HIGIJENSKIM PREDPISOM ODGOVARJAJOČA ZGRADBA
Mariborski iti dnevni drobiž
Neprestano naraščajoči potrebi Maribora in mariborske pokrajine v zdravstvenem pogledu je za enkrat zadoščeno: dobili smo z vsemi najmodernejšimi tehničnimi in sanitarnimi pripomočki opremljen sanatorij, ki se lahko kosa s podobnimi zavodi v inozemstvu,' in od-padia je potreba, da bi naši ljudje, kakor se je to doslej godilo, iskali oomoči zlasti v kirurških slučajih izven naših meja-.
Tekom druge polovice lanskega leta se je po načrtih in pod veščim vodstvom našega gradbenega strokovnjaka g. inž. Jelenca na vogalu Gosposke in Krekove ulice poleg gimnazijskega poslopja dvignila iz tal nova, lepa stavba v modernem stilu, sanatorij primarija g. dr. Černiča na parceli, ki meri 1996 m‘J. Poslopje s^-mo zavzema 3-30 m1, iz ostalega dela pa bo že tekom letošnjega leta nastal park za bolnike, ki se bodo poverili znanemu odličnemu našemu kirurgu. Stavba je bila že pred zimo dogotovljena, oprema pa je bila izvzemši nekatere malenkosti dovršena te dni.
Zgradba sama obsega v mezzaninu z vsem najmodernejšim komforom, z električno lučjo, centralno kurjavo, higijen-skiini izplakovalniki. umivalniki, telefon-?Mmi napravami itd. opremljene 4 bol-rške sobe z devetero posteljami, čakalnico in ordinacijske prostore, veliko operacijsko sobo in obsevalnico z najnovejšimi aparati za izkuhavanje instrumentov, za obsevanje z ultravioletnimi in ulfrardečimi žarki in najmodernejšo električno svetilko za operacijska dela, kopalnico itd. V suterenu so 4 sobe za osobje, kotlarna s kotli za centralno kurjavo in za zagrevanje vode, ki je napeljana v vse sobe v mezzaninu, pralnica, soba s sterilizatorjem za perilo ter kletni prostori. V prvem nadstropju je zasebno stanovanjc lastnika. Na vrhu pa je nad celo /;j ladbo velika teras.., Realno zračna in solnčna, pripravljena za solnčenje bolnikov, s pripravo za prštie kopeli. Kuhinja je skupna v prvem nadstropju za ■postrežbo bolnikom in za uporabo lastnika. Za prenašanje jedil gre skozi celo zgradbo dvigalo, tako da bodo jedila po najkrajši poti šla v mezzanin za bolnike, v suteren za osobje, in tudi na teraso za bolnike, ki bodo hoteli hrano zavži-vati na svežem zraku in solncu.
Zgradbo jc v sredo popoldne blagoslovil in predal njenemu namenu pomožni škof g. dr. Tomažič ob navzočno-
sti ‘žastopnika mesta g. podžupana dr. Lipolda, zastopnikov Posojilnice gg. dr, Kaca, dr. Boštjančiča itd. Mestna uprava in Posojilnica v Narodnem domu sta g primariju z vso ljubeznijo in požrtvoval nostjo šla na roko in mu tako omogočila da je v razmeroma kratkem času na enem najlepših in za bolnike najidealnejših prostorov sredi mesta mogel oživo-tvoriti svojo idejo, ki jo je že dolgo go jii, vedno bolj uvidevajoč potrebo njene realizacije. Prebivalstvo Maribora in ce le naše pokrajine mora biti od srca hvaležno g. primariju, ki se ni ustrašil ne truda, ne žrtev in ne težkega materijal-r.ega bremena, da je zgradil zavod, ki ni 'e okras in ponos Maribora v arhitektonskem pogledu, ampak ki bo s svojo vsem najvišjim zahtevam v higijenskem in strokovnem pogledu odgovarjajočo ureditvo in opremo služil trpečemu človeštvu v ohranitvi najsvetejšega, kar ima človek, zdravja.
Za včeraj popoldne je povabil g. pri marij člane mariborskega novinarskega kluba, da so si ogledali zgradbo in njeno smotreno ureditev. Ljubeznivo sta jih sprejela g. primarij in njegova gospa ac proga in v prijetni družbi z njima in arhitektom g. inž. Jelencem so si zastopniki tiska ogledali celo zgradbo in vse naprave. Zgraditelj je dal novinarjem hornistom javnega mnenja, kakor jih je šaljivo nazval — zanimive podatke o zgradbi:	volumen zgradbe obsega
3500 m', teža 2.300.000 kg. Da bi se odpeljala zgradba na drugo mesto, bi bilo potrebnih 230 vagonov, to je 5 tovornih vlakov. Porabljenih je 400 m3 (60 vagonov) gramoza, 70.000 kg (7 vagonov) cementa, 160.000 kosov (65 vagonov) opeke, 500 m3 (83 vagonov) peska, 60.000 kg (6 vagonov) apna, 12.000 kg (1 vagon) železa. Delavci so delali na zgradbi 90.000 ■ ur in bi en delavec delal na. zgradbi 30 let. Stavba je zgrajena po najmodernejših principih in v higiien-skem oziru neoporečno, tako, da so tudi prostori v suterenu absolutno zavarovani proti vlagi.
Ko prehaja sanatorij v službo človeštva, je naša novinarska dolžnost, da iskreno čestitamo g. primariju in g. arhitektu. Želimo v interesu zdravja našega naroda, da bi zavod prospeval iti nosi! pogumnemu lastniku in celemu narodu zaslužene sadove. Želimo, da se vsakdo, ki išče pomoči, z zaupanjem zateče v naš prvi sanatorij v Mariboru!
(Dariborsko gledališče
REPERTOAR.
Petek, 10. januarja. Zaprto.
Sobota, 11. januarja ob 20, uri »Morala gospe Dulske«. Ljudska predstava pri
najnižjih cenah. Zadnjič.
Nedelja, 12. januarja ob 15 uri ^Gostovanje ljubljanskega baleta«. — Program za deco. — Izven. — Ob 20. uri »Gostovanje ljubljanskega baleta-. Elitni program.
Celjsko gledališče.
Nedelja, 12. januarja ob 16. uri »Radikalna kura«. — Ob 20. uri Orlov -. Gostovanje Mariborčanov.
Ptujsko gledališče.
Sreda, 15. unmiria ob 20. uri »Orlov«.
Gosfovanjo Mariborčanov.
Prihodnja premijera v ruarib. gledališču bo v začetku prihodnjega tedna »Lepa pustolovščina«, ki je že svojčas v Mariboru naletela na velike simpatije, i
Slučaj »Maaricius«.
O tem najnovejšem romanu Jakoba vv a s s e r m a n n a piše ob priliki prevoda v češčino^ v »Lidovyh Novinah« kritik dr. Stančk:	»češko	založništvo
»Melantrich'- ic izdalo s prevodom tega romana najboljše delo tega nemškega mojstra proze. To življenjsko delo Was-sermannovo, veliko po vsebini in obsegu, izkazuje globoko poznanje notranjosti in je visoko etično. Popisuje usodo 261etnega docenta upodabljajoče umet Oosti, Leonlfarda Mauriciusa. ki je bi! po nedolžnem obsojen na smrt radi umora svoje žene, mnogo let starejše od nje-
ga. Šele po preteku 18 let začne sam državni pravdnik dvomiti nad to obsodbo in predloži Mauriciusa v pomilostitev. Državni pravdnik konča sam v blaznici, ker so ga strli duševni boji radi te krivične obsodbe, Mauricius sam pa se vrne iz kaznilnice duševno in telesno uničen. Mojstrsko slika pisatelj posebno razgovore obtoženega Mauriciusa s svojim advokatom, ravno tako žive mrtvece v kaznilnici. Celota, mogočna umetniška vizija, vpliva pretresljivo in prepričevalno.« Tudi to knjigo, ki je namenjena predvsem inteligenci, dobite v »Ljudski knjižnici«, Narodni dom. Zlasti inteligenca jc potrebna takšne sveže duševne hrane, ki ji poglablja notranjost in širi duše v rti obzorje z umetniškimi deli ve-likih duhov.
Najnovejša dnevna vest
je vsekakor današnji koncert, na katerem nastopi prvi tenor opere v Bukarešti, prof. Nikola Nagačevski in slavna pianistinja, profesorica Nina Ilnicki. Spored je povsem velikomesten in umetniške kvalitete nastopajočih tako velike, da mora vsak kulturni človek smatrati za svojo dolžnost, da prisostvuje koncertu, in to tem bolj, ker so slične umetniške prireditve v Mariboru dovolj redke, kar ni ravno laskavo priznanje za naše mesto.
Dar Jugoslovenski Matic!.
Iz odvetniške pisarne g. dr. F. Ktimba-toviča je prejela Jugoslovenska Matica
v poravnalni zadevi Din 100 Iskrena
hvala!
Studenški občinski odbor kralju Aleksandru.
Občinski odbor v Studencih pri Mariboru je poslal povodom poklonitve zastopnikov občin dravske banovine Njeg. Vel. kralju Aleksandru sledečo brzojavko:	»Občinski odbor občine Studenci
navdušeno pozdravlja imenom celokupnega prebivalstva plemenito in uspešno delovanje Vašega Veličanstva za srečo naroda in procvit naše lepe domovine Jugoslavije ter izraža Vašemu Veličanstvu in presvitlemu kraljevskemu domu brezmejno zvestobo, udanost in ljubezen. — Kaloh Alojz, župan.«
Smrtna kosa.
Včeraj 9. tm. je po daljši bolezni umrla v Mariboru v 67. letu starosti gospa Marjeta Mlakar, roj. Rodica, vdova po sodnem višjem oficijalu. Pogreb bo jutri 11. tm. ob 15. na pobreškem pokopališču. — Istega dne je umrla v 63. letu starosti, istotako po daljši bolezni, gospa Ana Penn, hišna posestnica na Koroški cesti 59. Pogreb bo v nedeljo 12. tm. ob 15. na pobreškem pokopališču.
Avtobusna proga Maribor—Sv. Peter.
Z jutrišnjim dnem bo uveden avtobusni promet tudi na progi Maribor Glavni trg—Sv. Peter. Odhod z Glavnega trga ob 6. in 11. dopoldne, odhod iz Sv. Perra bo 6.30 in 11.45 dop. Vozna cena 5 Din. — Mestno avtobusno podjetje bo dalje izpopolnilo promet na meljski Progi tako, da bo vozil od danes naprej avtobus tudi po Motterjevi, Kacijaner-ievi in Klavniški ulici, s čemer bo ustreženo zlasti številnemu delavstvu in urad-ništvu, ki je zaposleno po tvornicah v Melju.
II imen.
■Jutri, v soboto popoldne se poroči v Predmestni farni cerkvi Sv. Magdalene Vojteh Verhovšek, železniški uradnik z gdč. Dragico Vasle-tovo " iz Tezna. Vliademu paru obilo sreče!
Bostilničar biti . . .
vrdka Julio Meinl d. d., uvoz kave in čaja priredi v svoji filijalki, Maribor, Gosposka ulica 7 v petek, dne 10. tm. in v oboto, dne 11. tm. poskusno kuhanje kave, h kateremu vabi svoje cenj. odjemalce in občinstvo.
hlinil© Meiral, Maribor
foomiitjajte se CMD
Iz meteorološke postaje v Slov. goricah,
December: Umival se je v 13 dneh in sicer 5krat z vodo, enkrat z vodo in sne' gom — sredi obraza, —- sedemkrat pa s samim snegom, katerega je pričel sipati od 16. naprej. Porabil jc za svoj »lavur« 588 točk padavin, največ na dan 27. nam reč 136 točk. Lansko zimo je natočil le 395 točk. Prvi grom s prvo točo je po-strašil v preteklem letu 22. marca, zadnji sneg pa nas jc pohladil 21. aprila. Grmelo jc 40 dni, najhuje je ropotal junij — h dni,— a zadnjič je strela zagrozila na dan 3. novembra. Prvi sneg nas je letos pobožal 15. novembra, pa se je šele 16. grudna zopet pojavil, a slana je že pokazala svoje ostre zobe 29. septembra. Največ vode nam je nalil oktober 1380 točk, zato je bil za preteklo leto prekrščen od vinotoka na vodotok. Upamo, da bo tekoče leto ta lmidcž zabrisal. Toča nas je PoSeškala v minulem letu le dvakrat, pa še to precej milostljivo. Deževalo je v 100 dneh, snežilo v 25. dneh, seve nekatere dni le mimogrede prehodno, tako da stno Pač imeli rccimo slabo tretjino leta padavine, dobri dve tretjini pa snažne dni, ker •ekaj dežja in snega je trčilo skupaj in se torej število malo skrči. Največ dežja je Padlo dne 9. oktobra — 446 točk Marec si je polnomočno zaslužil svoj častni priimek »sušeč«, kajti imel je sanio 59 točk Padavin. Kakor pa se kaže, bo letošnja zi-
Veliko pozornost je pred kratkim zbudil, kakor smo že poročali, sklep gostilničarjev dravske banovine, ki si nameravajo v kratkem osnovati lastno pivovarno. Na ta način hočejo nastopiti proti pivovarniškemu kartelu, kar bo brezdvom-no zaleglo . . . Sploh so naši gostilničarji zelo podjetni ljudje. Saj so se n. pr. ma-nborske restavracije in gostilne v zadnjem casu docela modernizirale, vaški tip pivnic najdeš le še kje v skrivnih ulicah in v predmestjih. V splošnem so'sobe za goste okusno in več ali manj kom-lortno opremljene, postrežba je točna in vestna, jed in pijača ustreza vsem potrebam lačnih in žejnih gostov. K temu napredku mnogo pripomore strokovno gostilničarsko glasilo, ki prinaša včasih tudi kakšno veselo — na račun gostov.
1 ako smo čitali pred kratkim o križih in težavah, ki se mora z njimi boriti vsak »apostol Kanagalilejski«. Pri najboljši volji ne more nikomur ugoditi!
Ako zjutraj pozno vstane, se mu očita, da je lenuh ce pa gre zgodaj na trg, mora vse predrago plačati, pride prepozno, je pa vse najboljše razprodano V slučaju, da gre po nakupu naravnost do-mov, kritikujejo njegovi kolegi češ da je skopuh in si ne privošči malelužin? v ^ovih gostilnah če pa gre AS kolegi v drugo gostilno, se širijo govorice, da zahaja tja le radi boljše kapljice, kakor jo ima sam.
Če daje v svoji gostilni male porcije, potem se mu kaj rado očita oderuštvo! če pa postreže svojim gostom za mali denar z obilo in dobro hrano ter izvrstno kapljico, ga pa vsakdo zasmehuje, ko napove konkurz. Igra slabo običajni »šnapsl«, zgubi denar, če pa igra dobro, izgubi goste.
Ako nima lepili natakaric, potem S3 gosti izogibajo njegove gostilne, če so lepe, pa žena piha . . .
Čc zahajajo v njegovo gostilno tudi vojaki, pfftem so večni prepiri med vojaki in civilisti; posečajo njegovo gostilno samo civilisti, potem se oni medsebojno ravsajo. Čc trpi v svojem obratu hazardne igre, obstoja nevarnost, da zgubi osebno pravico; če pa tega ne trpi, potem zgubi goste, ki gredo rajše tja, kjer se take igre pripuščajo.
Ce omoži svoje hčerke in povabi na gostijo svoje goste, so nezadovoljni, ker morajo kupiti dragocena darila, če jih ne povabi, se jezijo, ker jih ni povabil, če daruje svojim stalnim gostom poseben vrček za pivo, se jezijo, ker so na ta način takorekoč primorani hoditi stalno le k njemu; če jim tega ne nudi, gredo drugam, kjer se jim posveti večja pozornost.
Ako plača kedaj liter vina, potem se gosti jezijo, ker se morajo revanžirati. in če tega ne stori, potem se mu očita sko-puštvo.
Če se ne ozira na policijsko uro, t*a policija kaznuje iri se zameri ženam, kar je občutnejša kazen kakor policijska • če pa postavi svoje goste ob policijski’uri na hladno, se zameri moškim. Če nima nT gostilni časopisov, tožijo gosti p« dolldr časju če pa si nabavi časopise, poST pozabijo gostje na pijačo. Zahteva kdo denar na posodo m mu ga ne da, zgubi zato gosta, ce mu ga pa da, potem zgubi gosta m denar.
Vsekakor gostilničarjev položaj ni vreden zavidanja!
Občni letni zbor Udruzenja reze-vnih oficira i ratnika, pododbor Maribor.
se bo vršil v nedeljo, 12. tm. ob 10. predpoldne v hotelu »Pri Zamorcu«. 73
Vsi Mariborčani,
se udeležijo dobrodelnega plesnega venčka nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev dne 11. tm. ob 20. uri v veliki Unionski dvorani, bodo deležni naj- ' različnejših pošiljk pisem, depeš itd., ki jih bodo prejeli iz rok treh vrlih poštarjev, ki sc pripeljajo ta večer na krasnem
aml^ilančnem vozu Beograd—Zagreb 
Maribor v navedeno dvorano, da se ob-
rna mnogo milejša, ako ne bo preseneče- (dolžijo vsem, ki so se odzvali vabilu po-llia, kajti lani.nam jc že koj po novem le- 1	■ •r,,nih poštarjev. Igra vojaška g< 1-
tii huda predla. -	ba. — Odbor.	’	73
Cionlzem in Palestina
POČETEK IN OSNOVA CIJONIZMA. - NASELJEVANJE ŽIDOV V PALESTINI. — POLJEDELSTVO, INDUSTRIJA IN TRGOVINA. - NOVA MESTA. —
ŠOLSTVO.
Po lanskih spopadih med Arabci in Židi v Palestini, je bila tudi ona javnost, ki problema in zgodovine »cijonizma« ne pozna, opozorjena na to, da se v Sveti deželi dogaja nekaj, kar morda v vsej svetovni zgodovini nima primere. Palestina postaja zopet židovska, tista Palestina, ki Zidov več kot 1300 let ni več poznala, ker so se bili, kar je tudi v vsej zgodovini brez primere, raztepli po vsem svetu, da jih je danes mogoče najti v vseh državah Evrope, po vsej Aziji, Ameriki, Avstraliji in Afriki. Kako je prišlo do tega? Kako je nastal »cijonizem»? Ime je gibanju dala gora Cijon v Palestini, ki se posebno v Sv. pismu tolikokrat omenja in s katero so združena razna prorokovanja. Do pričetka dvajsetega sto letja pa so bila ta prorokovanja le simbo-lično-verskega značaja. Šele ob koncu prejšnjega stoletja so se pojavili prvi začetki cijonizma med po vsem svetu razkropljenimi Židi. Iz poprej simbolično-verskih prorokovanj o vrnitvi Zidov in obnovi Jeruzalema in templja je nastalo praktično gibanje, ki si je nadflo nalogo, spraviti Žide nazaj v Palestino in ustvariti tam po vzorcu drugih ljudstev židovski narod s svojim jezikom, vero, kulturo, gospodarstvom, politiko in naposled tudi državo.
V ta namen so se osnovala po vsem svetu židovska »cijonistična društva«, ki so si nadela nalogo širiti med rojaki misel vrnitve v Palestino in zbirati za to potrebna sredstva. Gibanje je do svetovne vojne že tako narastlo, da je imelo močan upliv tudi na vstop nekaterih držav v vojno proti centralnim silam, s katerimi ie stala v isti vrsti tudi Turčija, ki je bila kot gospodarica Palestine cijonistom najbolj na poti. Ko je pa bila Turčija skupaj z Nemčijo, Avstrijo in Bolgarijo poražena in razdeljena, je bila Palestina na zahtevo cijonistov proglašena za bodočo židovsko državo, uprava v njej pa je bila do izvedbe cijonističnega načrta poverjena Angliji. Tako je bila uresničena glavna težnja cijonistov in podlaga za realizacijo načrta je bila dana. Židje iz vsega sveta, posebno pa iz Poljske in Rusi-ie, so sc pričeli naseljevati v Palestini in so v dobrih desetih letih narastli že na skoraj 500.000 in bodo gotovo prav kmalu dosegli številčno enakost z domačimi Arabci, katerih je krog 700.000. Čez 10 do 20 let pa bodo Arabci gotovo že v enatni manjšini in sen cijonistov bo uresničen, ker bo dana podlaga za proklama-cijo nove židovske države Palestine.
Ker pa imajo Židje na razpolago ogromen kapital vsega sveta, se njihova obnovljena domovina silno naglo razvija in modernizira. Tako so židovski naseljenci zgradili že doslej več docela novih in popolnoma židovskih mest in naselbin. Tako je n. pr. novo mesto Tel Aviv, ki je že
zdaj večje kot Jeruzalem, nastalo skoraj preko noči, a v gradnji je še drugo mesto, Afula, v rižini Jezred, ki so jo naseljenci z ogromni : :	žrtvami in napori iz-
sušili in uredili poljedelstvo, ki se po svoji modernosti skoraj ne da meriti z nobenim drugim na svetu. V tej nižini, ki pričenja pri pristaniškem mestu Haiti. so naseljeni tudi Židje, ki so odšli v Palestino iz Jugoslavije. Ustvarili so si posebno skupno naselbino. Razen tega so pa zgradili v raznih mestih velike industrije, p1; sebno v Hajfi, kjer se gradi tudi novo pristanišče, ki bo v vsej Mali Aziji najmodernejše in največje. Od tu bo usmerjena vsa židovska palestinska izvozna in uvozm trgovina, od tu pa bodo Angleži izvažali tudi petrolej iz Mosula. Nadalje so pa zgradili Židje tudi nebroj novih cest in železnic ter grade na Jordanu električne naprave, ki bodo dajale svetlobo in pogonsko silo vsej že obstoječi in vsej bodoči industriji vse Palestine. Za dovr-šitev tega velikanskega projekta se bodo porabili ogromni milijoni.
V tej kratki dobi po svetovni vojni in naselitvi so pa Židje osnovali tudi vse svoje šolstvo od osnovnih do srednjih in visokih šol. Tako imajo danes že več gimnazij, tehničnih srednjih šol, poljedelskih šol, trgovskih šol in univerzo v Jeruzalemu, ki je opremljena z vsem kakor malokatera stara v Evropi. V vseh 'teli šolah se vrši pouk v hebrejščini, ki je poleg angleščine in arabščine tudi državni in uradni jezik vse Palestine. Proti vsemu temu so se lani uprli Arabci, toda njihova ustaja je bila zadušena in njihova stvar je v Palestini, kakor izgleda. definitivno izgubljena. Utonili bodo v valovih židovstva, ki v vedno večjih množinah poplavlja Svelo deželo. Vsi Židje pa se v svoji stari, odnosno zdaj novi domovini, seveda ne morejo znajti. Mnogi, ki se ne znajo prilagoditi uvrstitvi v razne socijal-ne sloje, jo zopet zapuščajo; a to so le izjeme. Drugi, posebno naseljenci iz Rusije in Poljske, ki so bili tudi v Evropi poljedelci in delavci, se naglo uživljajo. Tako so danes n. pr. v novem mestu Tel Aviv zastopani med Židi vsi poklici: Židje so tu cestni pometači, zidarji, obrtniki sploh, redarji, delavci v tovarnah, u-radniki, učitelji, profesorji itd. itd., a Žid je tudi župan. Tako nastajajo pred našimi očmi, prav kakor v pravljici: nov narod, nova kultura in nova država, s katero bo treba v bodočnosti računati. Po več kot 1000 letih se Židje zopet vračajo v svojo »obljubljeno deželo«, vse to pa je napravil cijonizem, ko je iz verskega simbolizma postal realen tvorec. In to je zopet nov dokaz, da narodov ni mogoče tako zlahka »spraviti s sveta«. Celo po najstrašnejših krir: 'i vstopajo zopet k novemu življenju!
Politika na cigaretni čozi
Francoski zunanji minister Aristid Briand je znan kot strasten kadilec cigaret. Bruseljski trgovci so prišli zato na idejo, da mu o priliki njegovega potovanja skozi Bruselj v Haag poklonijo cigaretno dozo iz kačje kože s srebrno silhueto, ki predstavlja Evropo brez mej, da tako prispodobijo Briandovo idejo o Zedinjenih državah Evrope. Kakor poročajo belgijski listi, se je Briand nenavadnega daru silno razveselil, še prav poseb-uo pa izvrstnih cigaret, ki so bile v dozi.
U kratkem baata na zemlji Z milijardi ljudi
Zveza narodov je izdala priročno statistiko vseh mogočih zanimivih podatkov iz celega sveta. L. 1913 je bilo na svetu 1808 milijonov ljudi, koncem 1. 1926 pa 1932 milijonov. Prirastek znaša 7%. Danes bo krog 1950 milijonov, v kratkem času pa 2 milijardi. Od teh živi 1026 milijonov v Aziji, 514 milijonov v Evropi, 232 milijonov v Ameriki, 146 mil. v Atrija milijonov v Avstraliji in Oceaniji. Največji prirastek prebivalstva zaznamuje Azija, kjer je naraslo od 1. 1913 do 1926 ?a 48 milijonov ljudi.
Kje pišejo najueč pisem?
Glasom najnovejše mednarodne poštne statistike pišejo največ pisem Avstrijci. Skozi avstrijske pošte gre letno 150 milijonov pisem, torej na vsako glavo skoro 23 pisem. Tudi v Belgiji, v Švici in Holandiji je pisemski promet zelo obsežen. Statistika jasno kaže, da jc pisemski promet največji v državah z močno razvito industrijo, manjši v državah z bolj agrarnim obeležjem. V Italiji pride na osebo komaj četvero pisem na leto. pri nas še manj.
Kaj je našel Byrd krog južnega tečaja?
»Ne\vyork Times« objavlja "poročilo geološke skupine Byrdovc ekspedicije o njenih raziskovanjih na Južnem tečaju. Ekspedicija poroča, da jc potem, ko je zapustila skladišče, ki ga je pred 18 leti uslanovil Amundsen, nadaljevala z raziskovanji vzhodno od Nansenovega gorovja. Na mestu, kjer se je dozdaj domnevalo, da leži takozvano pogorje Karmen, je dejanski veliko odprto široko morje, ki se raztega tja do evvdelskega zaliva. Tako je dognano, da je olerog južnega tečaja v glavnem morje.
Smuška tekma za prvenstvo mariborskega ZSP
Zimsko-sportni odsek SPD Maribor-Ruše priredi v nedeljo, dne 19. januarja smuško tekmo za prvenstvo mariborskega zimsko-sportnega podsaveza in za klubsko prvenstvo v štirih kategorijah: senijorji, juuiorji, dame in tekmovanje izven konkurence.
V kategoriji seniorjev tekmujejo vsi verificirani tekmovalci klubov, včlanjeni v mariborskem zimsko-sportnem pod-savezu, ki so dopolnili 18. leto.
V kategoriji junijorjev vsi verificirani tekmovalci klubov mariborskega zimsko-sportnega podsaveza, ki so dopolnili 16. leto in še niso tekmovali v kategoriji senijorjev, kakor tudi oni, ki se še niso plasirali v kategoriji junijorjev na prvih treh mestih.
V damski kategoriji lahko tekmujejo vse verificirane članice mariborskega zimsko-sportnega podsaveza, ki so dopolnile 16. leto.
Izven konkurence tekmujejo vsi ostali tekmovalci.
Proga za senijorje je dolga 20 km, za junijorje 8 km in za dame 5 km.
Tekma se vrši s startom in ciljem za senijorje in dame pri koči na Klopnem vrhu; za junijorje je start pri koči na Pesku, cil.i pa pri koči na Klopnem vrhu.
Start za senijorje je 19. januarja ob 8. uri, za dame ob 9. uri in za junijorje ob pol 10. uri.
Prijavnina znaša Din 10.— in naknadna prijavnina Din 20 za osebo. Tekmovalci se naj prijavijo do 18. januarja do
18.	ure v trgovini Stoječ v Jurčičevi ulici, oziroma do 21. ure v koči na Klopnem vrhu ali v koči na Pesku.
Vodstvo tekmovanja: predsednik g. dr, Orožen; tehnički vodja: g. Vetrih; star-terja pri koči na Klopnem vrhu: gg. Parma in Voglar; starter pri koči na Pesku: g. Bezlaj; časomerilci pri startu na Klopnem vrhu: g. Majer, pri koči na Pesku g. dr. Bergoč; časomerilci na cilju: gg. sodu. svetnik dr. Senjor in inž. Koudel-ka; sodnik g. Golubovič; glavni nadzornik proge: inž. Rungaldier; zapisnikarji: gdč. Cingerlova in g. Gajšek.
Objava doseženih uspehov in razdelitev nagrad se vrši ob pol 18. uri v Rušah.
Po tekmi skupen odhod iz Ruš z vlakom ob 20.40 v Maribor, od koder skupni pohod do Grajske kleti, kjer bo prijateljski sestanek.
Tekmuje se po pravilih J. Z. S. S.
Darila so razstavljena pri tvrdki J. & R. Babič v Mariboru, Gosposka ulica 24.
Sankaška tekma Ruška koča—Ru5*.
1SSK Maribor priredi v nedeljo, dne 26. januarja sankaška tekmo za prvenstvo mariborskega zimsko-sportnega podsaveza. Pogoji in podrobno navodilo bomo objavili v sledečih dneh.
Mednarodne smuške tekme v Bohinju.
Mariborski zimsko-sportni podsavez opozarja nujno na uvedbo posebnega vlaka, ki bo vozil dne 1. febr. ob 23. uri iz Maribora v Bohinj in se vračal 3. febr. ob 1. ponoči. Pri mednarodnih smuških tekmah v Bohinju dne 2. febr. se bodo vršile tudi vojaške tekme na daljavo in smuški skoki. Posebnega vlaka se lahko posluži vsakdo, potrebno pa je zadostno število prijav in se ga bodo lahko poslužili samo prijavljene!. Prijave naj se pošljejo klubom ali odsekom, ki jih potem dostavi zimsko-sportnemu oodsavezu, ali pa ustmeno pri Putniku, Maribor, Aleksandrova cesta, najkasneje do 15. tm.
Vsi člani mariborskega zimsko-sporf-nega podsaveza se ponovno prosijo, naj nemudoma pošljejo listo vsega svojega verificiranega članstva.
Trener Hansen v Liobtfani.
V sredo zvečer je prispel v Ljubljano iz Kongberga na Norveškem inž. Hansen, ki bo treniral naše smučarje za predstoječe smuške tekme v Bohinj«, Inž. Hansen ostane v Sloveniji dva meseca in bo vežbal tudi na Pohorju.
Gradjanski 1911 črtan iz članstva J. N. S.
Zagrebški nogometni podsavez je črtal iz seznama rednega članstva naj-mlajši klub Gradjariski 1911.
Kakor smo že poročali, je nastopil Gra djanski 1911 pri prvi tekmi s Haškom z Miko Babičom, ki je bil kaznovan od Jug. nog. saveza s prepovedjo igranja za dobo dveh let. Gradianski 1911 j« kljub temu nastopil z navedenim igralcem in ker se noče pokoriti Jug. nog. sa-vezu, ga je Savez kratkomalo Črtal iz članstva J. N. S.-a.
Jugoslavija—Grška,
Za meddržavno nogometno tekmo v Atenah je savezni kapetan dr. Pandako-vič nominiral sledeče moštvo: Mihelčič, Ivkovič, Petrovič, Arsenijevič, Premeri. Kunst, Marjanovič, Hitrec, Leinert, Bo-načič in Pavelič. Tekmo bo sodil bolgarski sodnik.
Sam je pil uino
V Mihvaukee je žena nekega delavca vložila tožbo za ločitev zakona, ker je mož vino, katero je sam napravil, tudi vedno sam popil. Izjavila je sodniku, da je mož svoj celotedenski zaslužek porabil samo za razne primesi za napravlja-nje vina, kar je silno žalostno. Ko pa se je branil, da bi ji odstopil njen delež, je uvidela, da je že skrajni čas, da se loči od svojega moža.
Najstarejše drsalke
Že okrog 1. 1.000 pred Kristovim rojstvom so se posluževali za drsanje po ledu drsalk. O tem priča s konjskih kosti napravljena drsalka, ki ie spravljena v berlinskem muzeju. Izkopali so jo sredi
19.	stoletja, ko so odkrili stavbe na koleh pri Spandau. Drsalke iz konjskih kosti so nadomestili z železnimi šele sredi 13. stoletja. Prvi. ki so izdelovali take drsalke, pa so bili Nizozemci.
Najlepša smrt.
Trije dobro voljčki so popivali skupaj. Po tretji steklenici težkega vina so pričeli filozofirati. Debatirali so o vprašanju, kakšna smrt bi jim bila najljubša.
»Ha!« je rekel prvi, »dober strel v glavo, to bi bila zame najidealnejša smrt...«
»Meni pa bi bila najljubša^ smrt,« je zagodrnjal drugi, »ako bi umrl za starostjo.«
»Meni pa bila najljubša smrt mojega strica«, je rekel tretji zamišljeno, »kajti to bi pomenilo zame 150.000 Din.«
Rabindranath Tagore bo igral za govoreči Ulm.
»New Jork Herald« javlja iz Kalkute, da bo slavni indijski pesnik Rabindranath Tagore igral za govoreči film. Njegovo dramo »Tapati« bodo odigrali kot zvočni film in pesnik sam bo igral glavno moško vlogo, njegova partnerica pa bo njegova vnukinja. Še nedavno je nastopil Rabindranath Tagore v gledališču v glavni vlogi ene svojih iger.
Švicarji bodo elektrificirali Poljslio.
Glasom vesti iz Poljske se interesirs velika švicarska skupina kapitalistov za elektrifikacijski načrt zapadne Poljske.
Primerno poročno darilo,
Bogata teta je stara 70 let, toda zdrava kakor riba v vodi. In vrh tega še strašno skopa. Nečakinja, ki je imela po njej vse podedovati, se je poročila. Teta je ni niti čestitala, niti poslala čestitk.
»Vsaj majhno veselje pa ji moraš ven* dar napraviti,« so ji svetovali znanci, »saj ni treba, da bi stvar mnogo veljala.*
»Dobro.« je rekla bogata teta, »bom oa zbolela.«
Stalin v kinu.
' oljševiški vlastodržec je prišel nepoznan v kino. Pri slikah o tedenskem pregledu se je pokazala tudi njegova slika. Vse se dvigne, samo on obsedi. Tu pristopi k njemu rdeči gardist: »Vstanite!« Stalin jc sedel dalje. — »Čujte, dvignite se takoj raz sedež!« — Stalin se niti ne zmeni za poziv. — Nato rdeči gardist-»Poglejte, dragi tovariš, saj mislimo mi vsi ravno tako kakor vi, toda vstati pa veudar moramo!*.
IRfirtr I
nrnmmrirTriHrviTciim
V M ari tf 'o r u, rdhTTtTl.”n3oC
Brez posebnega obvestila.
Potrti neizmerne žalosti, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem pretresujočo vest, da je naša iskrenoljubljena mama, oziroma stara mama in tašča, gospa
Marjeta Mlakar, roj. Rodica
vdova po sodnem nadoficljalu,
v Četrtek, dne 9. Januarja 1930 ob 19. uri po dolgi mučni bolezni in pre-videna s tolažili sv. vere v 67. letu svoje jtarosti boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v soboto, dne 11. januarja 1930 ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.	75
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 13. januarja 1930 ob 7. uri v stolni in mestni župni cerkvi v Mariboru.
Maribor, Ljutomer, Darmstadt, dne 10. januarja 1930.
Lado, Ivan in Pino, sinovi; Adela Brodnik, rol- Mlakar, Lija ln Mimica, hčerke; Josip Brodnik, zet; Jožica Mlakar, Pila Mlakar, sinahe; Ladko in
Sonja, vnuka.
Vsi ostali sorodniki.
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgadavlnski roman iz starih Benetk 356
Zato jim je dalo ljudstvo na mestu priimek: surovi oklepi.
Ti ljudje so bili dobro oboroženi; poleg bodala je imel sleherni še dobro arkebuzo in samokres.
Te čete so postajale tem močnejše po številu, čim bližja doževski palači je bila točka, ki so jo zasedle. V okolici Lida so sestojale samo iz petnajstih mož. V središču mesta so jih imele po petdeset, a v bližini trga sv. Marka so bile tri, ki so štele po sto bojevnikov.
Na trgu samem se je molče postavilo v vrsto petsto teh ljudi.
Istočasno je korakala četa tristo mož nad dožev-sko palačo, razorožila, kakor bi trenil z očesom, tistih štirideset Švicarjev, ki jih je pustil, dož doma, in zasedla nemudoma doževsko dvorano.
Pet mož izmed njih je stopilo v dvorano Desetori-ce in sedlo na sedeže sodnikov.
Vse to se je izvršilo z naglico, drznostjo in skladnostjo, ki je dokazovala dvoje:
Prvič, da so bili ti ljudje pripravljeni, dati !se pobiti na mestu.
in drugič, da so mnogoterna gibanja njihovih čet plod dolgega proučavanja in snovanja.
Te čete so bile čete Rolanda Kandiana.
Njegov načrt je bil sila preprost:
Pustiti Altierija in Foskarija, da se spopadeta v Udu in uničita ali vsaj oslabita drug drugega.
Nato, kadar zmaga eden izmed njiju in se poizkusi vrniti k doževski palači, napadati ga neprestano in čimdalje hujše, in če dospe na trg sv. Marka, spustiti vt tukaj v bitko ž njim.
Roland sam, v spremstvu petih ali šesrih tovarišev, ki so mu sledili v nekoliki razdalji, se je pokazal v mestu, kakor hitro sta Foskari in Altieri dospeia v Lido.
Oblekel je bil obleko, kakršno je nosil nekdaj, preden je bi! aretiran. Nobena krinka mu ni zakrivala moškega obraza, polnega čudne drznosti, ki se je zagrinjala z melanholijo.
Vse njegovo orožje je bil paradni meč, ki mu je \jsel ob strani.
Roland je bil stopil iz neke hiše v bližini Lida; napotil se je naravnost proti doževski palači.
Ne da bi govoril z množico, je korakal dvignjene glave, kakor človek, ki se vrača z dolgega potovanja.
Neka ženska iz prostega naroda ga je spoznala prva.
Pokazala ga je nekaterim znankam, ki jih je bila
radovednost prignala na ulico.	^
Te ženske so mu jele slediti in klicati:
»To je Roland Kandiano! Vrnil se je! Prišel nas je osvobodit!«
Kakor blisk se je razneslo njegovo ime po vsem mestu.
»Roland Kandiano! Roland močni!«
Cez četrt ure je obdajala Rolanda množica, ki je norela od radosti in iztezala roke proti njemu. Dekleta, ki so bila slišala zgodbo njegove in Leonorine ljubezni, so plakala.
Stari barkaroli, ki so ga vozili nekdanje čase, ki jim je stiskal roke in daroval zlate cekine, so ihteli od veselja in govorili med seboj:
»Benetke so rešene: Roland močni je zopet tu!«
Tisoči rok so se iztezali proti njemu. Gnetli in dušili so drug drugega, da bi mu mogli pogledati v obraz. Toda pot do doževske palače mu je ostala prosta. Krik brezmejne radosti je oril iz neštetih zasoplih prs.
V dalji, na Lidu, so pokali streli, je divjala bitka.
Ljudje so drli v cerkve, mimo katerih so prišli spotoma, in hiteli zvoniti plat zvona.
Roland je prišel do nekega križpotja.
Kakor bi trenil, je bi! postavljen oder iz praznih sodov, na katere so položili vrata, sneta z bližnje hiše.
Na stotine rok se je iztegnilo proti njemu. Zagrabile so ga in ga nesle na oder.
»Govori! Govori!« so kričale ženske.
»Reši nas! Roland, na pomoč!« so kričali moški.
In ko je dal znamenje z roko, je zavladalo med množico namah strahotno molčanje.
Roland je vprašal s krepkim glasom:
»Ali hočete robstvo, aii svobodo?«
Odgovoril mu je donebesen krik:
»Svobodo! Svobodo! . . .«
»Ali ml hočete zaupati varstvo svoje svobode!«
In krik je odgovoril še bolj divje, še glasneje.
»Da, da, Roland! Roland močni! Dož naroda!r
Roland je dal znamenje, da sprejme io, kar je narodu povšeči.
Tako je bila sklenjena ob hrupu upora in ob bojnem trušču zveza med Rolandom in beneškim ljudstvom
Roland je stopil z odra in nadaljeval svojo pot proti doževski palači.
A zdaj poglejmo, kaj se je godilo v notranjščini admiralske ladje, v trenutku, ko je dospel Foskari s svojim spievodom na lidsko nabrežje.
V trenutku, ko je začel Skalabrino plezati skozi veliko lino po lestvici navzdol, je vse še spalo na ladji.
Ura, da obvesti mornarje o tem, kar se je imelo zgoditi, še ni bila prišla za admirala beneške mornarice.
Skalabrino se je ozrl okrog sebe in zagledal v ko* tu železen drog.
S tem drogom je strl ključavnice.
Nato je dvignil pokrov; in že je stal z nogo na prvem klinu železne lestve, kar zasliši čudno gibanje, ki se je bilo začelo nad njegovo glavo po ladijskih prostorih.
Obstal je nepremično in prisluhnil.
Slišal je zamolkel šum, rožljanje verig in povelja, dana z zamolklim glasom.
Nato je skrbno zaprl svojo lino, ugasnil slepico lik zlezel za eden krov više.
Tam je zopet poslušal, nepremično in z napetim duhom, skušaje razločiti, kaj se godi.
Glasovi so prihajali do njega.
Močnejše gibanje ladje mu je pričalo, da so dvignili mačke.
Po dobršni uri čakanja v tem temnem prostoru sa je Skalabrino nasmehnil.
Razumel je vso stvar.
Vrni! se je k lini smodnišnice in zlezel vanjo brez obotavljanja.
Smodnišnica je bila razdeljena v dvoje prostornih oddelkov.
Tisti, ki je ležal pod prednjim delom ladje, je bil napolnjen z železnimi kroglami za topove, s kroglami za arkebuze in z mornarskimi sabljami. Drugi, pod zadnjim delom, je predstavljal pravo smodnišnico; ka* kih dvajset sodov smodnika je stalo v njem. Obadva oddelka sta bilfi zaprta z močnimi vrati.
S svojim železnim drogom je Skalabrino strl obe kijuča' uici.
Ogleda! si je oddelka.
Bil je nekoliko bled, a drugače popolnoma mirefl.
Ravnal je brez naglice, premišljeno in latančno
Najprej je pomaknil sode tesno skupai.
Nate je navrtal srednji sod s svojim bodalom.
Ne.koMko smodnika se je vsulo iz luknjice.
Skalabrino je vtaknil v to luknjico konec netila, ki ga je privlekel izza svojega mornarskega jopiča.
Netilo je bilo dokaj dolgo.
»Gorelo bo skoraj celo minuto,« je računal.
Nato je postavil svojo slepico k tistemu koncu ne-* tila, ki je bil zunaj soda, in jo odprl.
Pokleknil je na tla.
. Tako je čakal . . .
Naenkrat se je oglasilo zgoraj na krovu kričanje-Preteklo je par minut.
Skalabrino je poslušal kleče, s slepico v roki. Kričanje je vmolknilo, in zadonela so kratka po velja:
»Naprej! Na kopno! Na kopno! . . .«
fedaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:	predstavnik	Izdajatelja	te	urednik:	Fran	Br	o i o v 1 j v Mariboru. Tijska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanka Detela v Maribora.
V restavracij! »Promenada«
v soboto in nedeljo domače krvne klobase po najboljšem receptu. Se priporoča Angela Cajnko.	77
Vajenka
se takoj sprejme. Modni atelje, Frančiškanska ulica 21, II. nadstr. 69
Nepremočljive goizerje dobite poceni v »Brzopodplati«, Tatten bachova ulica 14.	3091
»3 DE AL«
Snežne čevlje, vulkanizira najceneje in najhitreje »Brzopodplata«. Tattenbachova ul. 14.
Dame pozori
Škornje po najnovejšsm modelu. Zmerne cene. Izdeluje Goveiič. Frankopa-nova ulica 10. Delavnica za popravila vseh gumijastih čevljev.	37
Sobo-in črkos likanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Potrti neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je gospa
Ana Pen n
hISna posestnica, Korolka c. 95
v četrtek, dne 9. januarja ob 23. uri, po dolgi, težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 63. letu starosti boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo 12. januarja ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 13. januarja ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene.
Maribor, dne 10. januarja 1930.
Ivan Loparnlk, v imenu vseh sorodnikov
Otvoritev!
Cast mi je obvestiti p. n. občinstvo, da sem na novo otvoril na Betnavskl cesti 23
točilnico s prodalo delikates
Nabavil sem osebno direktno od posestnikov na Hvaru	72
prvovrstna dalmatinska vina
najboljše olivno olje, liane sardine itd. — Prodajna cena:
it no, na drobno 1 Din 10*—; belo, na drobno 1 Din 12’—; olje, na drobno 1 Din 30’—•
Sodbo o kvaliteti prepuščam p. n. občinstiu. Hvaležen m —	aasisz
bom za vsak obisk in naročilo ter se priporočam PsaKSO MIIIC
Ste 11 svoj denar zavrgli?
20% kronski boni (katere ste prejeli pri žigosanju kronskih bankovcev) se po najkulantnejši ceni kupujejo. Prometna bančna družba, Maribor, Cankarjeva ulica 14.	51
Vse vrste pletenin, po meri,
ženske obleke, ruske puloverje, veste za otroke in odrasle ter vsa popravila v to stroko spadajoča, izvršuje strojna pletarna: Javornik, Vojašniška 2, Maribor.	3134
Krasne pletene obleke
v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor Vetrinjska ulica 17.	2319
Parna pralnica in kem. čistilnica
Centrala: Frankopanova 9 Podružnica: Vetrinjska 7
Pride in dostavi se na dom