2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 25. aprila 2013  Leto XXIII, št. 17 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 25. aprila 2013 Porabje, 25. aprila 2013 »PLES Z DJABKOV« STR. 2 30. oblejtnica Muzeja Avgusta Pavla STR. 5 ZAGOTOVLJENA SLOVENSKA POMOČ PORABSKIM ŠOLAM Delovni obiski predstavnikov slovenskega šolskega ministrstva so v Porabju že stalnica in izražajo pripravljenost matične države Slovenije pomagati porabskim narodnostnim šolam na strokovnem področju in pri različnih dejavnostih za učence ter učitelje. Tokratnega obiska sta se udeležila Marko Koprivc, podsekretar, sodelavec Urada za razvoj šolstva (Urad je del šolskega ministrstva), in Veronika Pirnat, svetovalka in koordinatorka za zamejstvo na Zavodu RS za šolstvo. Najprej sta obiskala DOŠ Gornji Senik, kjer jima je ravnateljica Ildika Dončec Treiber predstavila aktualne šolske probleme. Izpostavila je zadovoljiv vpis bodočih prvošolcev. Le-teh bo v naslednjem šolskem letu 9, kar pomeni, da se bo število učencev na šoli povečalo za 4, saj je letošnjih osmošolcev 5. Trenutno prenavljajo upravne prostore in zbornico, želeli bi pomoč pri opremljanju še kakšne učilnice, kot trenutno največji problem na šoli, ki pa ni neposredno povezan s pomočjo slovenskega šolskega ministrstva, ampak Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu – pa vidijo zamrtje slovenskih zunajšolskih dejavnosti. Šola namreč nima finančnih sredstev za kritje stroškov mentorjev iz Slovenije. Prijavili so se sicer na razpis Urada, ampak ti postopki trajajo, kmalu bo konec šolskega leta, oni pa so v teh dneh dobili komaj sporočila o odločitvah komisije. Tako na gornjeseniški kot števanovski šoli ugotavljajo, da ta način ni dober in prosijo za ponovni premislek. (Tu je – sicer zunaj konteksta – na mestu moj medklic, da ukinitev skupne Krovne šolske komisije, ki je seveda ni ukinila državna oblast, tudi ni bila pametna poteza, kajti zdaj je komunikacija med narodnostnima organizacijama na šolskem področju tako rekoč prekinjena, kar je v končni fazi slabo za šole!) Naslednja postaja je bila DOŠ Števanovci. Ravnateljica Agica Holec je izpostavila kadrovske težave šole in prosila za naslednje šolsko leto slovensko učiteljico za polno obvezo, saj se bo število ur slovenščine povečalo. Velika težava šole je tudi pomanjkanje dvojezičnih razrednih učiteljev. Na Generalnem konzulatu RS v Monoštru je tekel pogovor o dodatnih slovenskih pobudah za porabske šole. Generalni konzul Dušan Snoj se aktivno zavzema za še več strokovne pomoči iz Slovenije, konkretno za še več učiteljev, ki bi s svojo strokovno pomočjo in slovenskimi govornimi navadami lahko dvignili nivo kulture slovenske komunikacije v posameznih šolah. Obisk smo sklenili z delovnim kosilom v Slovenskem centru v Monoštru, kjer so se pridružili še Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave, Erika Köleš Kiss, podpredsednica DSS, in Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev. Gosta je zanimalo delovanje dvojezičnih osnovnih šol po prevzemu s strani DSS. Predsednik Martin Ropoš je predstavil problematiko in poudaril, da so kot vzdrževalci zaenkrat zadovoljni z opravljenim delom na upravno-pravnem področju, šoli pa morata poskrbeti za strokovnost izvajanja dvojezičnega pedagoškega procesa in pouka slovenske materinščine. Seveda pa brez pomoči Slovenije ne bo šlo, od slovenskega šolskega ministrstva pa se pričakuje sodelovanje pri pobudi za gostujočega učitelja iz Slovenije, ki jo je DSS že januarja naslovila na ustrezni resor v Budimpešti. Marko Koprivc je pogovor strnil z obljubo, da bo slovensko šolsko ministrstvo, kljub trenutnim splošnim težavam, še naprej po svojih zmožnostih strokovno in finančno, preko Zavoda RS za šolstvo, pomagalo pri ohranjanju slovenščine v porabskih šolah – z izobraževanji učiteljev, z različnimi dejavnostmi za učence (poletni in zimski tabori v Sloveniji), z logistično podporo (slovenska periodika, knjige, učila, oprema) in z iskanjem sistemskih možnosti za zaposlitev še kakšnega učitelja slovenskega jezika iz Slovenije. P.s.: Le-tega pričakujemo in zahtevamo tudi starši bodočih monoštrskih petošolcevt. i. slovenske skupine, ki želimo, da se naši otroci slovenščino ne samo učijo, ampak naučijo! In želimo, da bo slovenščina zanje res priložnost, kot se je pred štirimi leti obljubljalo, ne pa zgolj forma, lepe ocene in različna zastonjkarstva… kar se na koncu sprevrže v travmo neznanja… (O tem so mi, avtorici tega zapisa, na zadnji pogovorni uri za četrtošolce pred dnevi govorili številni starši, ki jim pač ni vseeno.) VALERIJA PERGER Delegacija je obiskala tudi števanovsko šolo, kjer so se pogovarjali z ravnateljico Agico Holec. (z leve) Veronika Pirnat, svetovalka in koordinatorka za zamejstvo na Zavodu RS za šolstvo, ravnateljica A. Holec, učiteljica asistentka Metka Perger, Marko Koprivc, podsekretar, sodelavec Urada za razvoj šolstva, učiteljica Anica Szalai in višja svetovalka za porabsko slovensko šolstvo Valerija Perger. Büdinsko kulturno umetniško drüštvo je 25 lejt staro »PLES Z DJABKOV« Ples z jabolkom - pod tejm naslovom (cím) so v Büdincaj 13. apriliša organizirali kulturni program, steri je emo dva cilja: na ednom tali so svetili 25. obletnico kulturno-turističnoga drüštva, na drugom tali je program bijo zaklüček projekta »Moščonka«, prejk steroga so büdinske ljudske pevke pa folkloristi dobili nauve gvante. Večer v sedmoj vöri se je do zadnjoga kauta napunila dvorana v vaško-gasilskom daumi, ništrni so se stiskavali med vrati, ka notra nej bilau več mesta. Navzauče je pozdravila predsednica drüštva Suzana Škodnik, stera je gučala o tom, ka kulturno delo starejše generacije da pečat celotnomi kulturnomi življenji, mlajša generacija nadaljuje njino prakso pa da tadale kulturne vrednote pa šege ešče mlajšim. Na oder je pozvala domanje ljudske pevke, stere že 26 lejt spejvajo vküper, ojdijo nastopat po Goričkom pa ešče dale. Že šesto leto delajo pod vodstvom Darje Slaviček. Tokrat so spopejvale tri pesmi: Dejtece malo mamco je zgubilo, Ko ptičica na tuje gre pa Ko fantič z vojske primaršira. Ženske so na oder staupile v nauvom gvanti (nabrane duge kikle, bejle bluze z dugimi rokavi, vecelejg kauli šinjeka), steroga je za njij vö-zbrodila Lili Šiftar. Kak je sama pravla, tau je nej rekonstrukcija noše, liki oblačilni videz. Ženske je svetešnjo oblekla, kak če bi k meši šle, pri tom je pa ponücala ništrne elemente nekdenešnji oblek s konca 19. stoletja. Po nastopi ljudskih pevk je predsednica sveta Območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Murska Sobota Marta Horvat podelila priznanja vsem članicam za 25 let dela v skupini. Kulturno umetniško drüštvo Büdinci je znano potejm tö, ka že kakši pet lejt majo uspešno gledališko skupino, za stero probajo pridobiti vse več lidi iz vesi, stare, mlade pa mlajše tö. Tak so se navčili že več iger pa skečov (jelenet): Büdinčari se včijo plesati, Lajoš na karavle pa Vrnitev Ludwiga. Igre za njih piše pa je vči Andrej Lainšček. Večkrat smo je leko vidli v Porabji tö, recimo v Števanovcaj, Andovcaj pa na Dolenjom Seniki. V Varaši v gledališkoj dvorani so meli trno uspešen nastop z igrov Lajoš na karavle. Na jubilejnom programi so zašpilali en tau igre Büdinčarge se včijo plesati. Prizor, steroga so zaigrali Renata Varga, Kristjan Lainšček, Vendel Žido, ml. pa Dušan Slankovič, je bijo malo prirejen, prejknapisan za tau priliko, zato se je končo s plesom z djabkov, z moščonkov… Po odlično odšpilanom prizori je vsejm gledališčnikom prejkdala priznanje Marta Horvat. Program se je nadaljevau s plesom na nauvo ustanovljene folklorne skupine. Istina, ka je drüštvo že večkrat melo folklorno skupino, dapa vsigdar samo za par nastopov. Tak je bilau tau pred petimi lejtami tö. Zdaj se njim je pa pokazala prilika, ka bi se leko kaj več navčili pa dobili nauve obleke tö, pa tau s pomočjauv projekta »Moščonka«. Zato so se povezali s Kulturno turističnim društvom Moščanci, par mejsecov z njimi vred odli na folklorne vaje, se navčili nauve plese. Med tejm časom so se že šivale njine nauve obleke, stere sta zašila sobolica Gizela Bagola pa sabau Milan Grah, črejvle je pa napravo šauštar Geza Kisilak. Kak naj vögledajo obleke, sta pomagale raziskati znana etnologinja dr. Marija Makarovič pa kustosinja soboškoga muzeja Jelka Pšajd. Pomagali so stari kejpi pa pogučavanje z lidami. Njihove obleke so rekonstrukcije ženskoga pa moškoga gvanta s konca 19., začetka 20. stoletja, gda so že nücali küpleno blago, nej več domanjoga platna. Njine obleke so podobne (hasonló) kak obleke sakalovski folkloristov. Splet gorički plesov, steroga so Büdinčarge trno lepau zaplesali, je vküppostavila Valerija Žalig, mentorica skupine pa je Suzana Škodnik. Folkloristi so zaplesali Mrkefca, mrkefca, Mat’ potice pečejo, Sirota sam ja pa Zibenšrit. Za muziko sta poskrbela Kristjan Hari, steri igra na harmoniko, pa Janez Bedič, steri špila na bas (bőgő). Potejm so büdinski folkloristi zaplesali en splet vküper s folkloristi iz Moščanec. Zanimivo je bilau gledati, kak se leko z indašnjoga dela, steri ma svoj ritem, napravi odrska postavitev. Med mlatidvijo s capami so folkloristi zaplesali, v melodijaj smo leko prepoznali dosti vogrski naut, v plesaj čardaš, ka je nej čüdno na območji, gde se srečata dvej kulturi. Zadnja je gorstaupila skupina Zgrablenci na kvadrat. Mladi, steri igrajo pa spejvajo stare ljudske naute, majo cilj, naj se ne zgibi gorička erbija. Delajo od leta 2011. Zapopejvali so tri pesmi: Neman voule, Dek-lina Lujzika in Ferko si je günce kupo. Program so končali s sküpnim plesom büdinski pa moščanski folkloristov, vsakši par si je djau med čelo djabko moščonko, tisti je gvino, steri je najduže leko pleso, nej ka bi se z rokauv dotekno djabke. S tejm so tö simbolizirali, ka so Büdinčarge zaklüčili projekt »Moščonka«. In tau uspešno. Marijana Sukič Foto: Tanja Černi Gledališčniki (z leve), Dušan Slankovič, Vendel Žido pa Kristjan Lainšček v igri Büdinčari se včijo plesati Ljudske pevke so spopejvale tri lejpe pesmi. O njinom oblačilnom videzi je gučala Lili Šiftar Program je zaklüčila skupina Zgrablenci na kvadrat Folklorna skupina je v nauvi oblekaj zaplesala splet gorički plesov »Mi se ‘mamo radi, radi prav zares« V nesrečaj po poštijaj ali med nevarnimi športi si vsikdar več lüdi pobantiva mozgé, depa takše betege, kak so stroke pa boži bič (kap), tö vsikdar večkrat srečamo. Zavolo toga je iz leta v leto več lüstva, šterim pobantivani mozgé sploj na glavau obrnéjo žitek, depa njinoj držini ranč tak. Regionalni socialni center iz Sombotela se je vküper s Centrom Naprej iz Maribora tak odlaučo, ka do vküper pomagali takšim betežnikom, ka bi nej tak fejst trpeli. Nej davnik so v Somboteli držali vküpni slovensko-madžarski kulturni den, na šterom so se nutpokazali s programom betežnicke z bejdvej strani grajnce. V imeni varaša Somboteu je navzauče, šteri so napunili konferenčno dvorano Arboretuma, pozdravila kulturna svétnica dr. Mária Tenki Takács, po tistim pa so se nutpokazali vogrski mladi, šteri majo betežne mozgé. Gábor Cserkuti je biu eden tisti dijakov, šteri so pred kauli petnajsetimi lejtami z busom nesrečo meli v avstrijskom Deutschlandsbergi. Pred nesrečov je Gábor sto gratati muzikant, igro je na violončelo. Po nesreči, v šteroj je mrlau dosta dijakov, je Gábor spadno v komo, pa se je samo za par mejsecov prebüdo, gda so ma z magnetofona dojšpilali, kak je un negda igro. Od tistoga mau je pojep moški grato, je pa sploj betežen. Na kulturnom dnevi je igro na čelo vküper z ednim šaularom pa svojim nekdešnjim profesorom. Ta pesem je mela naslov »Prejk bregauv pa dolauv«, zatok je Gábor Cserkuti emo mašinistansko šapko pa je s füčlinom tö füčko. Gábor Széles je zdaj že ranč tak v moški lejtaj, dobro vej taljanski pa engleski. Fejst dobro pa brž se vči gezike, depa má dosta drügi problemov zavolo betega. Za kulturni program se je navčo erično pesem madžarskoga pesnika Endrena Adyna »Őrizem a szemed«, štero je dojobrno slovenski pesnik Kajetan Kovič (»Varujem tvoje oči«). Oprvin smo čüli madžarske verze od mlade Petre Szakály, sledik pa je pesem sploj lepau slovenski povödo Gábor Széles. Kak se pri etoj pesmi šika, sta se dva mladiva za rokau držala med gučanjom. »Nej je bilau na leki, ka sem se ge slovenski prva nikdar nej včiu. Depa gratalo mi je pa mam sploj lejpa čütenja s slovenskim gezikom. Pa skupina Slovencov v Somboteli je tö sploj dosta pomagala« - je povödo Gábor Széles, šteri je biu med tistimi štirimi mladimi ranč tak, šteri so vküper spejvali s slovenskimi pesmarcami iz Sombotela. Gábor Széles, Mónika Gergye, Beáta Horváth pa Olivér Tóth so vküper s Sombotelskimi spominčicami zaspejvali pesem »Mi se mamo radi«. Betežni mladi so že prva večkrat probali s sombotelskov skupinov, reči so se brž pa lepau navčili, na kulturnom programi so bili pravi partneri slovenskim pesmarcam, štere je sprevajo Francek Mukič. Spominčice so eške zaspejvale več porabski pesmi, mladi pa so bili sploj veseli, ka so leko cüjstanili. (Dobili so CD-ne od pesmarc, šterim so se sploj radüvali.) Dale smo leko čüli guče od toga, kak se leko pomaga mladim, šteri majo betežne mozgé. Terapevtka Noémi Szegedi je gučala o nücanji fotografije pa videona pri terapiji. Tau ne znamenüje, ka betežnicke redijo kejpe, liki tau, ka nji dojvzemejo, uni pa morejo prejkbroditi, kak so gledali, pa pri naslednjom kejpi ovaški obraz pokazati. Na ganki smo leko vidli razstavo od tej kejpov, gde se je na priliko edna mlada držala kak Mona Lisa, ali so vsi betežnicke vküper zašpilali pripovejst o mrkevci. Ovaške terapije so športne terapije. Škonik za potapljanje (búvárkodás) Károly Kovács je gučo od toga, kak leko betežnim lidam pomaga, če se leko potaplajo. Se vej, ka nej v maurdji, liki v bazeni (medence). Gestejo takše terapije tö, štere so povezane z gledališčom. Eške bole povödano z lutkami ali bábami. Špilarka z bábami v gledališči ’Mesebolt’ Horváth Jánosné je povödala, ka leko betežnim dosta pomaga, če leko špilajo na odri. Zatok so skoro vsi sombotelski betežnicke špilali v igri ’Stvaurenje svetá’. Nej je bila prava igra z bábami, lutkami, liki so bole špilali s svejklostjov pa sencami. Za vsikšoga se je najšla kakša vloga, vidli smo leko, kak sta gratala den pa nauč, stvarine pa človek na svejti. Nastopajoči so vsi flajsni bili, pa se je vidlo, ka so se dosta pripravlali. Slovenski partner pri projekti Center Naprej se ranč tak spravla z lidami, šteri so si že v aktivni lejtaj pobantivali mozgé. »Na nji mamo skrb vodnék, tau znamenüje, ka ne spijo pri nas. Pridejo na tiste dejavnosti, gde jim pomagamo pobaukšati spretnosti (készségek), ka že majo, ali nazaj dobiti tiste, štere so zgibili. Mamo 30 sodelavcov, z Madžarami pa vküper delamo zatok, ka aj bi se od eden drügoga kaj navčili« - je povödala Tanja Miličič, vodja projekta »!Naprej-Előre!« »Izdelujemo vseféle z rokámi: iz glažojne, iz tekstila, iz ilojce. Delamo karte za vauščiti, voščilnice za vseféle svetke, zdaj smo delali na priliko za nauvo leto. Depa če stoj rojstni den má, tö napravimo karte« - je povödo o meštrijaj, ka se v Centri včijo betežnik Zoran Škrlec. Predstavnica slovenski gostov je najoprvin nutpokazala, kak vküper z varovanci redijo iz staroga papéra nauvi papér, po tistim smo leko čüli dvej lejpi pesmi od Franceta Prešerna. Na tau so Mariborčange v lejpi svetešnji paverski gvantaj pokazali, kak vejo spejvati pa plesati. Meli so ednoga fudaša, s pomočjauv šteroga so spejvali poznane slovenske ljudske pesmi. V ples so pa nutzakapčili tiste svoje kolejgarce tö, štere morejo živeti v stauci na potačaj. Moški so si klabüke z edne glavé na drügo dejvali, kak tau plešejo pri nas v Porabji tö. Gda so Štajerci začnili ’Mi se mamo radi’, so cüjspejvali madžarski mladi tö. »Sodelujemo pri dosta mednarodni projektaj, naši betežnicke na priliko vküper odijo v tabore. Držimo za nji rehabilitacijske prog-rame, je pa za nas sploj važna prevencija tö. Nevarnosti nutpokažemo v osnauvni pa srejdnji šaulaj pa v športni drüštvaj« - je raztomačila vogrska projektna menedžerka Zsuzsanna Antal pa cüjdala: »Dosta mladi si tak pobantiva mozgé, ka preveč drog nutvzeme. Dostakrat majo nesrečo po diskoni, ali na poštijaj, depa pri športi si tö leko kvar naredijo. Pri starejšaj se večkrat zgodi stroke ali boži bič.« Za betežnike se ne more držati program cejli den, ka brž trüdni gratajo. Té vküpni slovensko-madžarski prog-ram pa je pokazo, ka če jim pomagamo, leko ranč tak nika lejpoga napravijo. Lidgé, šteri pridejo v kontakt ž njimi, gratajo baukši, ležej gorvzemejo lidi z ovaškimi problemami. -dm- Nauvi člani Sombotelski spominčic Mariborski plesci v svetešnji gvantaj Za tesnejše sodelovanje OD SLOVENIJE… Goričko – Porabje: skupno razmišljanje pred prihajajočo finančno perspektivo 2014 – 2020 Na pobudo generalnega konzula Dušana Snoja so se 17. aprila v Monoštru srečali predsedniki krovnih organizacij madžarske skupnosti v Sloveniji in Porabskih Slovencev. Na pogovorih, ki so potekali na generalnem konzulatu, so sodelovali predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horváth, predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök in generalni konzul Dušan Snoj. »8. marca 2012 smo imeli podpis sporazuma o sodelovanju med prekmursko madžarsko in porabsko slovensko skupnostjo, na katerega gledata tako Ljubljana kot Budimpešta z velikim veseljem in zadovoljstvom,« je povedal generalni konzul Dušan Snoj. »Če sodelujeta dve manjšini, je to posebej pomembno v sklopu odnosa do dveh manjšin. Bila je moralna dolžnost generalnega konzulata, da dá neko iniciativo. Bil sem vesel, da so se vsi predsedniki pozitivno odzvali in da so v razgovoru predlagali konkretne ideje. Bil je sklenjen dogovor o naslednjem sestanku ne samo na nivoju predsednikov, temveč na nivoju sveta. Če bi se ta svet letno enkrat sestal, bi to bilo nekaj več, ker bi se potem dve skupnosti povezali tam, kjer bi našli skupne interese. In te skupne interese bodo definirali ne samo v kulturi, športu, na likovnem področju, ampak recimo tudi v turizmu.« »Danes smo se na osnovi lani podpisanega sporazuma dogovorili za kratkoročne in tudi nekaj dolgoročnih načrtov,« je rekel po pogovorih predsednik Horváth. »Letos želimo imeti skupno sejo obeh narodnih skupnosti in želimo obeležiti 20. obletnico podpisa manjšinskega sporazuma. Razen tega smo se dogovorili o sodelovanju na kulturnem in športnem področju, o skupni prilogi Porabja in Népújsága. Mislim, da glede na možnosti obeh skupnosti, ki so tudi finančno pogojene, lahko to sodelovanje vsako leto poglobimo.« Z vsebino sestanka sta bila zadovoljna tudi oba porabska predsednika. Martin Ropoš meni, da obe vladi cenita, da sta se manjšini med sabo povezali. Na podlagi podpisanega sporazuma je recimo Državna slovenska samouprava lani dobila neprecenljivo pomoč od inštitucij madžarske skupnosti pri organiziranju šolskega izleta na dvojezično območje. Tako njega kot tudi predsednika ZSM Jožeta Hirnöka bi veselilo, če bi do sodelovanja prišlo tudi v obliki skupnih evropskih projektov. MS Pahor obiskal Francijo Slovenski predsednik Borut Pahor se je mudil na uradnem obisku v Parizu, kjer se je srečal s francoskim kolegom Francoisom Hollandom. Namen obiska je bil poglobitev strateškega partnerstva, ki sta ga Slovenija in Francija sklenili marca 2011. Partnerstvo je s takratnim francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem podpisal prav Pahor, tedaj v vlogi predsednika vlade. Francois Hollande je izrazil popolno zaupanje v to, da bo Slovenija sama rešila svoje težave - uredila bančni sektor in javne finance ter izboljšala konkurenčnost. Hollande je tudi izpostavil, da »ni nikakršnih razlogov« za kakršne koli primerjave med Slovenijo in drugimi državami, katerih probleme je območje evra reševalo pred kratkim, in sicer ne z bančnega, ne z gospodarskega, ne s političnega vidika. Pomembna tema dvodnevnega Pahorjevega obiska v Franciji je bila tudi krepitev gospodarskega sodelovanja. Glede na to, da je ena treh prioritet vlade privatizacija, je slovenska stran v Parizu preverjala tudi zanimanje Francozov za nakup slovenskih podjetij. Prve postopke privatizacije naj bi vlada zagnala do poletja, v prvem svežnju podjetij naj bi bila tudi banka. Med Francozi naj bi bilo največ zanimanja za slovenska podjetja na energetskem področju. Objavljen seznam davčnih dolžnikov Davčna uprava RS (Durs) in Carinska uprava RS (Curs) sta pred dnevi prvič javno objavili seznam zavezancev z neplačanimi davčnimi obveznostmi. Na njem je približno 16.000 zavezancev, tako pravnih kot fizičnih oseb, največji dolg pa presega 20 milijonov evrov. Vsi skupaj državi dolgujejo približno 930 milijonov evrov. V. d. generalnega direktorja Dursa Tomaž Perše objavo seznama večjih davčnih neplačnikov vidi kot poziv k povečanju davčne kulture, večjih prilivov pa si zaradi tega ne obeta. Durs pričakuje, da se bo na račun javne objave davčnih neplačnikov nateklo okoli pet milijonov evrov več sredstev. Župani goričkih občin so se s predsednikom Državne slovenske samouprave in Slovenske zveze na Generalnem konzulatu RS v Monoštru sestali z namenom, da bi se pogovarjali o razširitvi že obstoječih oblik sodelovanja in iskali nove ideje za čezmejne projekte, s katerimi bi se lahko za obdobje 2014-2020 skupaj prijavili na razpise EU. Osnova za pogovor je bil lani septembra podpisan sporazum o sodelovanju. Navzoči so bili enotnega mnenja, da je tako na Goričkem kot v Porabju potrebno v prihodnosti razvijati področje turizma in človeških virov. Ob prvem tovrstnem sestanku je beseda tekla tudi o nadgradnji že obstoječih tradicionalnih oblik sodelovanja med goričkimi občinami in Porabjem, tako naj bi se v prihodnosti še bolj učvrstili stiki med šolami, športnimi in gasilskimi društvi. V sodelovanje pa želijo vključiti tudi prireditev borovo gostüvanje, ki naj bi jo občina Puconci v naslednjem letu pripravila skupaj s Porabci. Temelj za skupno razmišljanje in vzorno sodelovanje Goričancev in Porabcev so prav gotovo nekdanja skupna zgodovina, kultura in jezik. Poleg tradicionalnih oblik sodelovanja pa se bodo – v primeru uspešnih projektov – v obeh pokrajinah živeči še bolj povezali, in mogoče prišli tudi do dopolnilnega dohodka. Pokrajini pa bi lahko postali bolj znani tako v Sloveniji kot na Madžarskem. Ibolya Dončec Merkli Foto: I. Windisch Župani goričkih občin (z desne): Franc Šlihthuber (Gornji Petrovci), Ludvik Novak (Puconci), Daniel Kalamar (Grad), Iztok Fartek (Šalovci), z druge strani: generalni konzul Dušan Snoj in predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök Po pogovorih v Slovenskem kulturnem in informativnem centru; (z leve) generalni konzul Dušan Snoj, predsednik DSS Martin Ropoš, Katja Göncz, predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horváth in predsednik ZSM Jože Hirnök Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu … DO MADŽARSKE 30. oblejtnica Muzeja Avgusta Pavla Pred trestimi lejtami, 29. aprila 1983, so odprli muzej v Monoštri, za šteroga sta po porabski vesnicaj vküppobrala indašnje posaude in škeri 1975-76-oga leta škonik Karel Gašpar in njegova žena Margit iz Slovenske vesi. Pri ništernaj je dojspisano, ka v šteroj vesi, od koga pa gda sta kaj dobila. Ob 30. oblejtnici muzeja bi se radi zavalili vsejm, šterim je ime zapisano, pa tüdi tistim, šterim nej. Gornji Senik: Bajzek Józsefné, Csabai Vendelné, Csuk Margit, Drávecz István, Drávecz Károlyné, Embersics Ferencné (Cigüt), Embersics Jánosné, Glavanovics Lőrincné, Gyécsek Mihály, Gyécsek Mihályné, Győrvári Ágostonné, Kerécz Józsefné, Krajczár János, Krajczár József, Krányecz Ferencné, Mukics Lőrincné, Ropos Józsefné (Hampó), Ropos Józsefné (Mukics Ilona), Skapper Józsefné, Skapper Viktorné, Steinmetz Ferencné, Sulics Antalné, Sulics Ferdinánd, Sulics Ferencné, Sulics Józsefné, Zrim Alajosné, Zsohár István, Szvétecz Istvánné, Embersics Péterné, Horváth Ferencné, Bajzek József (Kakasdomb), Bajzek-Vargáék (Batthyányék), Mukics Károly, Ropos Márton (János-hegy), Wachter Rudolfné, Gáspár Józsefné, Krányecz Ferencné. Dolnji Senik: Bajzek Károlyné Slovenska ves: Anderkó Ferencné, Bányoczki Istvánné, Domján Jánosné, Doncsecz Ferencné, Gáspár Alajosné (Dravcini), Gerencsér Károlyné, Korpics Károlyné, Németh Józsefné, Pavlics Istvánné (Kovačini), Talabér Józsefné, Talabér Kálmánné. Andovci: Császár Károly, Cser Rudolfné, Gaál Irén, Kovács Károly Za ništerne piskrene posaude tau tö vejmo, šteri ločar ji je napravo (János Szekér in János Kerécz iz Monoštra, Törkin Francli z Gorenjoga Sinika in Števan Kürnjek iz Števanovec). Piskreno posaudo, v šteroj so pekli kuglof je napravo monoštrski ločar János Kerécz. Karel Gašpar je posaudo daubo v Slovenskoj vesi novembra 1975 od Kovačini (Pavlics Istvánné). Ločar Kerécz je napravo pisker za žir tö, šteroga je Lorenc Mukič iz Sobote na Gorenjom Siniki šenko za muzej 21. novembra 1975. Zeleni piskerček z raužo je napravo števanovski ločar Števan Kürnjek. Karel Gašpar ga je najšo pri Karini Kovači v Andovci 22. januara 1976. Tresti lejt smo Slovenci skrb meli na svojo erbo v Muzeji Avgusta Pavla. Od 1. januara 2013 smo muzej mogli prejkdati monoštrskoj samoupravi. Vüpajmo se, ka do se uni tö tak brigali za muzej kak mi. Marija Kozar Skoraj dve milijardi podpore za civilne organizacije Civilne in narodnostne organizacije bodo dobile skoraj dve milijardi forintov podpore od Sklada za nacionalno sodelovanje, sta povedala prejšnji teden na tiskovni konferenci državni sekretar Ministrstva za človeške vire György Hölvényi, ki je odgovoren za civilna, narodnostna in verska vprašanja, in podsekretar Csaba Latorcai. Državni sekretar Hölvényi je izpostavil, da je cilj narodnostnih podpor, da bi narodnosti ohranile kulturno avtonomijo. Podsekretar Latorcai je povedal, da so v narodnostne namene razpisali štiri natečaje, zanje je bilo na razpolago 245 milijonov forintov. Narodnostne organizacije in inštitucije so vložile okrog 1200 vlog. Konvergenčni program vlade Minister za nacionalno gospodarstvo Mihály Varga je prejšnji torek seznanil javnost s konvergenčnim programom vlade, ki ga je le-ta pos-lala tudi v Bruselj. Iz njega je razvidno, da bodo v naslednjih treh letih zamrznjene plače v javnem sektorju. Izjema bodo le učitelji, kajti novi model strokovnega napredovanja predvideva dvig plač učiteljev, ki bo vlado stal 270 milijard forintov. Da bi bil proračunaski primanjkljaj tudi naslednje leto pod tremi odstotki, mora vlada previdno gospodariti. Sicer ne namerava uvesti novih varčevalnih ukrepov, ne bodo se pa dvignili sedanji socialni transferji. Vlada ne bo odpravila posebnih davkov, s katerimi je obdavčila bančni sektor, multinacionalke in telefonske operaterje. Znižala se bo realna vrednost podpor za zdravila in zdavstvene pripomočke, stagniralo bo tudi javno zaposlovanje. V naslednjih treh letih tudi državni izdatki ne bodo rasli, omejena bo višina posojil, ki jih lahko dobijo občine. Pri pokojninah bo vlada ohranila njihovo realno vrednost. Kerecova posauda s Slovenske vesi Piskerček z Andovec Pisker za žir z Gorenjoga Sinika Lejpa krajina, plavo nebo, dobri lidgé Tisti, šteri tü živemo, smo se tü naraudili v Porabji, dostakrat ne vejmo ceniti, ne vidimo lepote naše krajine. Zato ka smo se že vcujvzeli k tauma, nam je tau normalno. Vejn te bi se tau malo spremenilo, če bi odišli v eden vekši varaš ali kama inan, gde je nej tak zelena pa lejpa pokrajina, gde nega tak dobroga lufta, gde bi den nauč autonge brneli. Tisti tihinci, šteri tü zidajo ali kučo küpijo, bola vidijo te lepote, ka ji mi več ranč vpamet ne vzememo. Dostakrat je tak, ka oni nam oči odprejo, gda nam od tauga pripovejdajo, zaka so sé prišli, zaka je tü dobro živeti. Péter Turi zdaj že več kak deset lejt žive v Andovci z ženov pa s trejmi mlajšami pa s taščov. Že več lejt je aktiven član Porabskoga kulturno turističnoga drüštva, pa kak on pravi, Andovci so raj, gde je dobro živeti. - Peti, ka se je tebi te povidlo, gda sta se z ženauv tak odlaučila, ka v Andovci ta zidala? »Lejpa pokrajina, plavo nebo, dobri lidgé, šteri še pomagajo eden drugomi, ka je že gnesden fejst rejdko. Tej lidgé, žau, samo te vzemajo vpamet, v kakšnom dobrom mesti živejo, če na dugši čas kama inan dejo, v kakšni vekši varaš. Takšoga reda bi že najraj prvi ve-čer domau prišli, zato ka nejso včeni k prometi pa k tauma, ka dosta lidi je kauli njij. Gda sva müva z ženov najprvin tü odla, te mir, ta pokrajina pa lidgé so bili tisto, ka sva si tak zmislila, ka tü škeva živeti.« - Ka je bilau špajsno sprvoga, gda sta sé prišla? »Tau, ka sva samo malo vogrski rečij čüla, lüstvo se je bola samo slovenski pogučavalo eden z drugim. Gda so mi kaj prajli pa sem spitavo, ka tau zaznamüje, te so se samo smejali pa so nej vöovadili. Bilau tak, ka so me včili slovenski, dapa tašoga reda bola samo na norije ali drügo so mi prajli, kak ka tista rejč zaznamüje. Tak ka s tašim so me dostakrat hecali pa smejali, gda sem kaj lagvo pravo. Meni je še tau tö špajsno bilau, ka mala ves pa vsakši vsakšoga pozna, zato ka v varaši tašo nega, tam še sausada ne poznaš. Najvekša napaka je pa tau, če Varašanci v tašo malo ves pridejo, kak so Andovci, pa če se srečajo z nekakim, se ne poklaunijo, zato ka tau tam nej bila šega. Dapa tak mislim, ka v ednoj vesi si ti tau ne moreš dopistiti, zato ka do čüdno gledali nate. - Gda si odo najprvin tü v krajini? »Leta devetdesetšestoga, gda sva z ženauv v Števanovci delo dobila. Dja sem mikrobus vozo, ka je ves mejla, žena je pa v hoteli bila hišnik.« - Tak, ka vüva sta te najprvin samo za volo dela sé »zablau-dila«, nej? »Prvin sem dja večkrat odo tü sé, dapa samo do Varaša, zato ka sem dja v Somboteli na železnici delo kak tišlar, žena pa, kak še zdaj itak, vsigdar medicinska sestra bila. Dapa sé najprvin smo te prišli, gda smo tü delo dobili. Zato sem isko delo, ka sem brezi dela biu, prijateljici od žene sem vejnce pleu, dapa tisto je nej bilau redno delo. Vsakši den sva gledala novine Vas Népe pa te tak sva najšla tau slüžbo tü v Števanovci.« - Odkec si prišo? »Müva sva iz Sombotela prišla, dapa ovak sem se dja v Hatvani naraudo pa v Gyöngyösi sem živo do osemdesetšestoga leta. Zato ka je oča sodak biu pa so ga v Sombotel poslali, tak je te cejla družina sé prišla. Tak ka dja sem iz drugoga konca rosaga sé prišo, zato pa vejm, kakšna razlika je med lüstvom v Somboteli pa Gyöngyösi ali Somboteli pa Andovci, sploj pa v mentaliteti. Tau je še mena špajsno bilau, ka tü pri vas dosta lepše guči lüstvo vogrski kak gdekoli v rosagi, tau bi prvin nikdar nej mislo.« - Gda si se ženo? »Devetdesetoga leta, dva pojba sta se še tam v Somboteli narau-dila, dapa hči že tü.« - Gda ti je najprvin na pamet prišlo, ka tü ostaneš? »Meni že prvo paut, gda sva sé prišla na občino za volo slüžbe. Tau je za nas tak bilau, kak če bi pravljica bila, gda sva zaglednila tau pokrajino, vejn že te sva se odlaučila, ka tü ostaneva. Žena se je že od začetka mau strinjala s tejm, zato ka ona je še slüžbo tam njala, gda sva sé prišla. V Števanovci smo dobili edno slüžbeno kučo, tam smo živeli, dočas smo si svojo nej gorzozidali tü v Andovci. Te čas je meni dolapretekla pogodba, štero so nej podukšali, tak sem te privatnik grato za podiranje lesa. Dobro delo je bilau, meni se je vidlo, dapa s pejnazami sem nej biu zadovolen, tak sem te enjo s tejm.« - Gda ste vcujstanili zidati? »Leta dvejgezeroprvoga smo začnili, gda smo od bivšoga župana dobili fal edno parcelo, zato ka smo mi tak küpli, ka smo zidati steli, tü živeti, pa nej šejftati ali tadale odavati tisto zemlau.« - Zaka ste brunarico zidali? »Zato, ka smo v več mejstaj vid-li, pa nam se je fejst povidla. Drügo pa tau, ka sem tišlar, pa tak sem mislo, če iz lesa baude, te več vse sam leko napravim, ka tü nede pejneze koštalo. Rejsan je tak bilau, skur cejli ram sva z ženauv sama delala, zvün streje, elektrike, zidarsko delo, vodau, tau so mojstri napravli. Dapa dosta pomauči sem daubo še od tasta (após), šteri, žau, zdaj več ne žive, od vaščanov pa od padašov. Tau je meni fejst dobro spadnilo, ka mi je telko lüstva prišlo pomagat, tašo samo v vesi djesta, v varaši leko pozabiš, ka bi pomauč daubo od koga.« - Dobro je bilau v svoj ram se spakivati? »Špajsno je bilau, dapa fejst dobro, sploj pa zato, ka dosta smo delali pa smo že komaj čakali, aj na svojo leko pridemo. Sprtulejt smo začnili zidati pa novembra smo že tü bili, leko povejm, ka skur den nauč smo delali, ka aj kak najprvin kreda baude. Meni je tau bilau tü najbola špajsno, ka je takšni mir pa tijoča bila, ka od tauga sem ranč nej mogo spati. Nejsem biu včeni k taumi, zato ka v varaša je puno autonov, šteri brnijo pa bola je sveklau od dosta posvejtov.« - Mate na dvorišči še edno malo kučo. Zaka ste go zidali? »Tisto smo cejlak sami delali s tejm ciljem, ka go vödamo turistom. Cejlo leto bi go leko vödavali, dapa najbola samo poleti pride lüstvo. Zdaj, ka je ta kriza, zdaj pa še poleti menje lidi pride, zato ka narod nejma pejnez. Dapa če samo malo ji pride, itak nika dobiš, baukše, kak če bi prazno stala.« - Prvin, gda si malo časa emo, te si že pri vodej stau pa si ribe lovijo, kak tau, ka zdaj ne odiš? »Te sem taknjau, gda so v Rabo strup pištjavali, zaman si sejdo tam cejli den, edno ribo si nej vido. Te mi je više prišlo pa sem več nej odo, bola sva doma s tastom edno mlako vöskopala pa sem ta nutra püsto ribe. Lani sem napravo edno drügo mlako, v tistoj pa postrvi držim za svoj tau. Sedem, osem centimetrov velke so, gda je küpim, te je skrmim pa gda že zrastejo, te je vövlovim pa je v hladilnik skladem. S postrvi je sploj dosta dela, zato ka so fejst aklave, zato ka samo v čistoj hladnoj vodej je leko drži, v leti je pa tau nej leko delo. Dja bi sploj rad delo tau na velke, samo tau baja, ka tü nega stüdenca. Če se posreči enga zvrtati, te mo gojilnico tö emo pa te več mi nede trbelo male ribe kipüvati. Te mo že dosta več leko emo, pa mo je že krmo za odajo. Tau je moja želja, če bi se ta želja meni spunila, te bi dja fejst veseli biu.« Karel Holec Péter Turi bi rad postrvi (pisztráng) gojiu Brunarica, pri steroj sta Péter pa žena vnaugo vse sama napravila STARI AUTO TAM ZA BAUTO Pletli smo »cekare« Za bauto že lejta pa lejta stogi eden stari auto. Niške ne vej, sto ga je tam njau. Ranč tak niške ne vej, kak dugo je že tam gé. Eni pravijo, ka tresti lejt, drugi, ka dosta duže. Pa tou tö niške ne vej, kakši auto je tou. Vsikši samo vej, ka je tou gé eden stari auto. Té stari auto pa eške kak dobro vej, kak je z njim gé. 11. aprila smo imeli na Gornjem Seniku v Küharjevi spominski hiši delavnico, kjer smo pleli »cekare«. Težko smo čakali, da bi se naučili to staro obrt. Podobno delavnico smo že imeli lani, zdaj smo nadaljevali z delom. Popoldne ob dveh smo se zbrali v kuhinji starega župnišča, kjer nas je že čakala Marija Ropoš. Ona nam je pokazala, kaj vse moramo imeti, če hočemo plesti cekare. Najprej smo »kukarčno lupinje« (koruzno ličje) dali v vročo vodo, potem smo ga raztrgali na ozke trakove in smo jih zrezali. Potem smo lahko začeli z delom. Bili so učenci, ki so samo gledali in opazovali, drugi smo pa že tudi pleli. Na koncu so nas malo že boleli prsti, ampak zelo čakamo, kdaj bomo lahko nadaljevali delo, ki smo ga smo začeli. Bilo je zelo zanimivo in smo veseli, da so nam to staro šego, obrt pokazali. Upamo, da bomo imeli v prihodnosti še več takih delavnic. 7. razred DOŠ Gornji Senik Lujzekove lagve senje Vej se, kak je Luigi, Lujzek trpeto za svoj auto. Samo, aj se njemi kaj ne zgodi, samo aj de vse dobro z njim, samo aj betežen ne grata. Zatoga volo je nej najboukše spau. Dobro, tou, ka je vnoči v garažo lejto, tou je skur vsikšomi poznano. Tou, kak je lejto gledat, če je z njim vse dobro gé. Depa, prišla je takšna nouč tö, ka se je nej zbüdo. Takšna nouč je za Lujzeka bila pravi mali pekeu. Ka vse se njemi je nej senjalo? Ka vse njemi je nej po glavej ojdilo? Oprvin se je zbüjdo, kak bi s pekla vö prišo malo po tejm, gda je na radioni čüu, ka nekaki autone vö iz garaž kradnejo. Zmantrani je biu pa je zaspau. Spau kak bujti. Nut v sneno glavou pa so njemi prišli trgé lagvi možakarge, ravbarge. Gor so vtrgnoli nejgvo garažo. Nejso mogli njegvi lübleni auto gor oprejti, zatoga volo so glažojno nut vdarili. Pri srcej ga je smeknolo, kak bi njemi nekak sedem noužicov nut potisno. Po tejm so ga vö iz garaže tiskali pa ga groubo poškrabali. Tam venej so ga s kustim štrikom zvezali za drugi auto pa ga odpelali. Naš Lujzek pa je v tej nevouli spau tadale. Peklo ga je od vsega toga. Skuze so njemi tekle, un pa je spau tadale. Zazrankoma njemi je vöra cingala, trbej stanoti pa v slüžbo titi. Neje vedo, gde je gé pa ka se godi. V ednom ijpi pa njemi na pamet pridejo njegve senje. Neje vedo, ali je tou bilou najbole za istino ali pa nej. Kak zarejzani kokout je leto v garažo. Gledo ga je pa li samo gledo svoj libleni auto. Glažojna je cejla bila. Neje biu poškrabani pa vcejlak je takši ostano, kak ga je večer tanjau. Na velke si je zdejno. Tak zdejno, ka so se skur dveri od garaže gor odprle. Pa nej trbej prajti, kak ga je od veseldja küšno. Drgouč je emo lagve senje nin za dva tedna. Naš Lujzek je trno dugo televizijo gledo. Tou so kazali, ka vse se zgodi, gda se zemla trousi. Gledo je film od te velke baje pa je v tejm zaspo. Že malo po tejm se je v njegovi senjaj začnolo trousiti. Ja, njegvi ram se je trouso. Najprva se je samo malo strouso. Po tejm je malo mer biu. Depa, že za eno minuto se je začno najbole trousiti. Vse se je vküper sinjavalo. Najbole pa se je vse vküper rüšilo v njegvi garaži. Cejli plafoun je spadno na njegvi libleni auto. Vküper ga je zmuždjilo kak traktor gnilo tikev. Znouva ga je zosmijcalo sedem noužicov. Autona v garaži se je sploj več nej vidlo. Teve je tadale svejto, naš Lujzek pa tadale spau v velkoj, najvejkšoj nevouli. Že so ftiči popejvali, gda se je zbüdo. Ja, nedela je bila. Najprva se je prijo, če je cejli gé. Že včasin po tejm pa je biu v garaži. Gledo, gledo pa se spitavo, ka je tou bilou. Njegvomi liblenomi autoni je nej eden vlas faliu. Na, nika njemi je nej bilou. Zdejno si je tak na velke, ka so se skur dveri od garaže gor odprle. Pa znouva nej trbej dvakrat prajti, ka je küšno svoj libleni auto. Ja, té auto tam zar zar bauto tou eške trno dobro pouni. Pa nej ga je samo dvakrat küšno. Eške dostakrat je takšo napravo, gda je emo lagve senje. Tou pa je bilou skur vsikša dva tedna. Sto pa ga zdaj kaj küšne? Niške. na, skur niške. Eto nej dugo je edna koza tam kouli skakala. Sam gnouk ga je tam zar pri lejvom starom potači začnolo nika škrgejtati. Bila tista koza. Lizala ga je tam zar. Ranč tam, kama se je pocüko eden prtepeni pes. Na, neje ranč bilou küšüvanje, depa, dun. Miki Roš Zranja je vsigdar nouvi den Pismo iz Sobote Gda se kaj ranč tak skonča, kak trbej, mamo šegou prajti: »Ja, ja, po večejri se den pozna!« Gda pa je nej vse, kak bi moglo biti ali pa bi škeli, aj bou, vej steri prajti: »Aj bou, kak je bilou, depa, zranja je nouvi den!« Tou je najbole istina! Zranja je vsigdar nouvi den. Ovak ranč ne more biti. Depa, takši guč, kak de zranja nouvi den, dostakrat vej biti kak kakši hanzaplast na rano. Vzemimo kakšoga človeka, steri rad za pejneze karte meče ali pa na velke loto nut plačüvle pa eške kcuj v casino preveč pejnez znosi. Vsikši den, gda samo pejneze tameče pa nika ne dobi, vej prajti: »Aj bou, nika nej! Vej zranja je nouvi den!« Tadale naši možakarge, steri za Slovenijo labdo naganjajo es pa ta. Tak lagvo so tou delo že trno dugo nej delali. Depa, njivi najbole prejgen, selektor ali ka je gé, vsigdar vej gnako prajti. Leko je 2:0 ali pa 3:0 za ove druge, vsigdar je gnako. »Tou gnes trbej kak nabole prva tapozabiti, zatoga volo, ka zranja je nouvi den.« Vse tou vküper namé nika ne boli. Sto pejneze tameče za loto pa za karte pa casino, tou je njegva vola. Tou brsanje me tö ne briga najbole. Ka mo se čemeriu pa si lasé vöskübo? Prosim vas! Aj brsajo, kak vejo pa znajo. Nika vcejlak drugoga je gé, ka me najbole mantra. Tisti naši prejgnji tö radi majo, kak de zranja nou-vi den. Vej se takšo zgoditi, ka se v parlamenti vse vküper sposvadijo. Ne morejo pa ne morejo se zgučati, kak tadale. Bole vse dé naopak, bole so uni optimistični. »Dobro, gnes je nej najboukše bilou, depa, zranja je nouvi den.« Po tejm pa drgouč edni drugomi, sto je kakšen paper vkradno, sto je komi slüžbo zrikto, kak so edni pošteni, drugi pa samo kradnejo pa vse takšo. Od toga, kak aj nas vö iz te velke baje potegnejo, tou je nej važno gé. Depa, večer, gda zgotouvijo, povejo: »Tou smo zdaj obrejdili, zranja pa je nouvi den.« Že se je zgodilo, ka smo nouvi kormanj doubili. Po tejm optimizem do sunca raste. Tak zraste, ka se leko čüje: »Tou je zdaj za nami, tou je taminoulo, zranja je nouvi den!« Kak povejdano, tou vsikši vej, ka je zranja vsigdar nouvi den. Depa, gda tej naši prejgnji tou naprej nosijo, se ge vsigdar nika pitam. Se pitam, zaprav, bi je rad pito: »Kak de té gnešnji den ovakši od toga, ka zranja pride?« Brodim, ka mi niške ne bi vedo kaj čednoga povedati. Vejm pa, kak bi mi steri leko povedo. »Čakaj, lübi človek! Čakaj, ka zranja pride pa po tejm de zranja rejsan nouvi den. Čas nam daj, ka zranja pride nouvi den. Vej pa ne more vsikši den biti nouvi den.« Miki zveza.hu Osemdeseti rojstni dan PETEK, 26.04.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, OTR. ODD., 10.25 BISERGORA, LUTK NAN., 10.40 POTUJOČI ŠKRAT, POUČNA NANIZANKA, 11.05 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 11.30 MI ZNAMO: CHATEAUBRIAND, SVETOVALNA ODDAJA, 12.00 SVETO IN SVET, POGOVORNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ALEKS V VODI, RIS., 15.55 POLICAJ ČRT, RIS., 16.05 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 MOJA SOBA: LUNA, 18.35 LEONARDO: ROKAVICE PLAVUTKE, RIS., 18.50 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NA ZDRAVJE!, 21.30 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL PETEK, 26.04.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.30 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 13.30 IZ NOČI KLAVIRJEV: PIANISTKA ANA ŠINKOVEC, SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN SIMON KREČIČ, 14.05 SLEDI, ODDAJA TV MARIBOR, 14.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.25 MIGAJ RAJE Z NAMI, 15.50 RAD IGRAM NOGOMET, 16.25 MOSTOVI – HIDAK, 16.55 OSMI DAN, 17.25 KNJIGA MENE BRIGA, 17.45 MEHEK KOT SKALA, DOKUMENTAREC O MARJANU FABJANU, 18.35 NOGOMET - VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 SKRIVNOSTI MUZEJSKIH ZAKLADOV, DOK. SER., 20.45 MIRANDA: SPET NA TLEH, ANG. NAN., 21.15 NAJINA LJUBEZEN, ANG. NAD., 22.05 VETER, KI TRESE JEČMEN, IRSKI FILM, 0.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 27.04.2013, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.25 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM OKRASNA ORHIDEJA, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.30 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 7.50 BIBA SE GIBA, RIS., 8.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.35 KULTURNI BRLOG, 8.40 POČITNICE: KAJ NAJ SPAKIRAM, 8.45 PRI BABICI: ČEDNE NOGE, 8.50 BINE: PESNIK, LUTK. NAN., 9.10 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 9.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.20 INFODROM, 10.30 HIŠA EKSPERIMENTOV, 10.50 V BOJU S ČASOM, NEMŠ. NAD., 11.20 BORKO POKORKO, JAP. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA!, 14.50 MED VALOVI, 15.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.50 NOETOVA BARKA, DOK. SER., 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 17.40 Z BRUCEEM PARRYJEM PO ARKTIKI: KANADA, DOK. SER., 18.30 OZARE, ODDAJA ZA VERUJOČE, 18.40 PRI SLONOVIH, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 SEDMINA, SLOV. FILM, 21.35 OD VEČNE POTI DO TIVOLIJA - 70 LET OD USTANOVITVE OF, 22.25 POROČILA, 23.00 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.45 OZARE, ODDAJA ZA VERUJOČE, 23.50 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFOKANAL SOBOTA, 27.04.2013, II. SPORED TVS 7.35 SKOZI ČAS, 8.30 POSEBNA PONUDBA, 8.50 POGLEDI SLOVENIJE, 10.40 SLOVENCI V ITALIJI, 11.20 KNJIGA MENE BRIGA, 11.40 UMETNI RAJ: ZGODOVINA SLOVENSKEGA FILMA, 12.10 OSMI DAN, 12.40 GLENN MILLER REVIVAL Z NUŠO DERENDO IN BIG BENDOM RTVS, 14.00 GIMNASTIKA - SVETOVNI POKAL, 16.45 UKRADENO OTROŠTVO, DOK. FILM, 17.45 NA JURIŠ IN THE MOOD! OD KORAČNIC DO SWINGA, KONCERT, 19.55 NOGOMET - PRVA LIGA TELEKOM: RUDAR : CELJE, 21.45 SOBOTNA GLASBENA NOČ, 22.45 BLEŠČICA, 23.15 MED VALOVI, 23.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 28.04.2013, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 10.15 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 NA ZDRAVJE!, 15.15 TISTA, KI SEM JO ČAKAL, FR. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 IGRALCI BREZ MASKE - MILENA ZUPANČIČ, 18.15 IGRALCI TUDI POJEJO, 18.40 NODI V DEŽELI IGRAČ, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 KDO SI UPA NA VEČERJO?, 21.00 DRUŽINSKE ZGODBE, 21.50 NOETOVA BARKA: WALTER IN ANNE MARIE, DOK. SER., 22.25 POROČILA, 22.55 LUTHER, ANG. NAD., 23.50 SLOVENSKI MAGAZIN, MOZAIČNA ODDAJA, 0.15 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL NEDELJA, 28.04.2013, II. SPORED TVS 8.10 SKOZI ČAS, 8.20 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 9.20 SLOVENSKI MAGAZIN, MOZAIČNA ODDAJA, 9.45 TURBULENCA, 10.25 GLASBENA MATINEJA, 10.25 KD PIHALNI ORKESTER KRKA, 11.00 NAJBOLJŠI IZ ZAGORJA: KONCERT NAGRAJENIH OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV 23. DRŽAVNEGA TEKMOVANJA V ZAGORJU OB SAVI 2012, 12.10 SLOVENSKI TROBILNI KVINTET, 12.30 RAD IGRAM NOGOMET, 12.55 ŽOGARIJA, 13.25 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 14.00 GIMNASTIKA - SVETOVNI POKAL, 16.55 ŠPORT, 18.55 KOŠARKO ČUTIM, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD. 20.50 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: ATENE, 21.20 CINEMA KOMUNISTO, DOK. ODD., 23.00 TRST JE NAŠ!, KRATKI IGRANI FILM, 23.30 ARITMIJA, 0.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 29.04.2013, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 RADOVEDNI TAČEK: ŽABA, POUČNA ODDAJA, 10.35 IZ POPOTNE TORBE: ŽIVALI NA KMETIJI, ODDAJA ZA OTROKE, 10.55 NOČKO: J.W.GRIMM: MOTOVILKA, OTR. SER., 11.10 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., 11.30 POTEPANJA: POŠTA, ODDAJA ZA MLADE, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 FRAČJI DOL, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ: VRT, ODDAJA ZA OTROKE, 16.35 KULTURNI BRLOG, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 FRANČEK, RIS., 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PLATFORMA, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SVETOVNI DAN PLESA, 0.45 DUHOVNI UTRIP, 0.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 29.04.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.05 DOBRA URA, 11.25 DOBRO JUTRO, 14.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.10 MED VALOVI, 15.35 DRUŽINSKE ZGODBE, POGOVORNA ODDAJA, 16.25 SKRIVNOSTI MUZEJSKIH ZAKLADOV, DOK. SER., 17.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.25 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: KDO, ČE NE MI?, NEMŠKI FILM, 22.00 IRENE HUSS II.: KROG MOLČEČNOSTI, ŠVED. NAD., 23.30 RAZRED ZASE: FILOZOFIJA, 23.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 30.04.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 STUDIO KRIŠKRAŠ: VRT, ODDAJA ZA OTROKE, 10.40 KULTURNI BRLOG, 10.45 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM MAJSKI DEŽ, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.20 HIŠA EKSPERIMENTOV, 11.40 POD KLOBUKOM, 12.20 PLATFORMA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 16.00 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.05 ELI IN FANI, RIS., 16.10 BINE: PESNIK, LUTK. NAN., 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.30 VSE O ROZI, RIS., 18.40 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 20.55 ONSTRAN ŽICE, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 23.35 DRUŽINSKE ZGODBE, POGOVORNA ODDAJA, 0.25 POSEBNA PONUDBA, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL TOREK, 30.04.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.25 DOBRO JUTRO, 14.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.00 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 15.40 JUŽNA ITALIJA: NEAPELJ, CAPRI, AMALFI, DOK. SER., 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 NOETOVA BARKA: WALTER IN ANNE MARIE, DOK. SER., 18.30 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 19.55 KOŠARKA - DRŽAVNO PRVENSTVO (M): UNION OLIMPIJA : KRKA, 21.50 LOUISE WIMMER, FR. FILM, 23.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 01.05.2013, I. SPORED TVS 6.40 KULTURA, 6.45 ODMEVI, 7.35 POZDRAV IZ IDRIJE: GODBENO DRUŠTVO RUDARJEV IDRIJA, 8.00 OZI BU, RIS., 8.02 NENAVADNE ZGODBICE, RIS., 8.05 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 8.10 PRIHAJA NODI, RIS., 8.20 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 8.25 BACEK JON, RIS., 8.35 MEDO POPI IN PRIJATELJI, RIS., 8.40 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 8.45 DRAGI DOMEK, RIS., 8.50 PRI SLONOVIH, RIS., 8.55 GOSPODIČ JAKOB, RIS., 9.00 BINE, LUTK. NAN., 9.20 ZLATKO ZAKLADKO, ODDAJA ZA OTROKE, 9.40 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 10.10 IMPRO TV,, 10.40 PTIČICA, KOPR. FILM, 12.00 ONSTRAN ŽICE, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 NE ČAKAJ NA MAJ, SLOV. FILM, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PUJSA PEPA, RIS., 15.50 PIKAPOLONICA HOČE, 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 OKOLI SVETA V 90 MINUTAH, DOK. ODD., 18.40 NELI IN CEZAR, RIS., 19.00 DNEVNIK, 19.30 DNEVNIKOV IZBOR, VREME, ŠPORT, 20.05 ŠANGHAJ, SLOV. FILM, 22.05 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 GLASBENI VEČER, 23.55 DNEVNIK, DNEVNIKOV IZBOR, VREME, 0.45 ŠPORT, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 INFOKANAL SREDA, 01.05.2013, II. SPORED TVS 7.50 INFODROM, 8.00 DOBRA URA, 9.20 TEDNIK, 10.15 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 11.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 12.50 IGRALCI BREZ MASKE - MILENA ZUPANČIČ, 13.50 IGRALCI TUDI POJEJO, 14.05 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 14.35 GLASNIK, 15.05 EVROPSKI MAGAZIN, 15.25 TEDENSKI IZBOR, 15.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.50 NA VRTU, 16.20 MOSTOVI – HIDAK, 16.55 NOGOMET - POKAL SLOVENIJE: TRIGLAV : MARIBOR, 19.00 TOČKA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 LANG LANG IN HERBIE HANCOCK, POSNETEK KONCERTA, 21.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.25 SEDEM SAMURAJEV, JAP. FILM, 1.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 02.05.2013, I. SPORED TVS 7.40 DNEVNIKOV IZBOR, 8.00 OZI BU: POŠTA, RIS., 8.02 NENAVADNE ZGODBICE, RIS., 8.05 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 8.10 PRIHAJA NODI, RIS., 8.20 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 8.30 BACEK JON, RIS., 8.35 MEDO POPI IN PRIJATELJI, RIS., 8.40 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 8.45 DRAGI DOMEK, RIS., 8.50 PRI SLONOVIH: PREDSTAVA, RIS., 8.55 GOSPODIČ JAKOB, RIS., 9.00 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, LUTK. NAN., 9.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.10 MOJA SOBA: LUNA, 10.35 RESNIČNA ZGODBA O OBUTEM MAČKU, FR. FILM, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TARČA, 14.35 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 RISANKA, 15.50 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 16.05 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 16.30 PALČICA, ANIMIRANI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 ONESNAŽENI RAJ, DOK. ODD., 18.40 EZOPOVO GLEDALIŠČE, RIS., 19.00 DNEVNIK, 19.30 DNEVNIKOV IZBOR, 20.00 TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ Z GOSTI, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.20 OSMI DAN, 22.55 DNEVNIK, DNEVNIKOV IZBOR, 23.35 VREME, ŠPORT, 23.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.10 INFOKANAL ČETRTEK, 02.05.2013, II. SPORED TVS 12.00 KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA SVEA ZAGORJE IN PIHALNEGA ORKESTRA LOGATEC Z GOSTI, 14.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.50 KDO SI UPA NA VEČERJO?, 15.45 EVROPSKI MAGAZIN, 16.05 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 16.30 MUZIKAJETO, 17.10 SLOVENCI PO SVETU, 17.40 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 Z BRUCEEM PARRYJEM PO ARKTIKI: KANADA, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 ŠPORT, 21.00 NOGOMET - EVROPSKA LIGA: POLFINALE, POVRATNA TEKMA, 23.00 NARAVNOST FANTASTIČNO: OLIMPIJADA, ANG. NAN., 23.30 ISKANJE IZGUBLJENEGA ČASA, FR. SER., 1.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA Sakalovčanka Marija Lazar (Gáspár Ödönné) je 14. aprila praznovala svoj 80. rojstni dan. Ta dan je bila nedelja, zato je v cerkvi potekala zahvalna maša, pri kateri so sodelovali njeni vnuki s petjem in recitiranjem. Po koncu maše je župnik blagoslovil slavljenko in zmolil zanjo zahvalno molitev. Čestitala ji je tudi začasna županja vasi Valerija Rogan in ji v imenu župnije izročila darilno košaro. Marija Lazar je zelo verna, kljub temu da težko hodi, je prisotna pri vseh mašah in drugih verskih obredih. Imela je štiri otroke, eden od njih je že umrl. Ostali trije živijo v Sakalovcih. Otroci so jo obdarili z 11 vnuki, 8 dekleti in 3 fanti. Ena izmed njih je že poročena in upamo, da bo doživela tudi ostale poroke in na njih še lahko plesala. S širšo družino v sakalovski kapeli po zahvalni maši Med svojimi vnuki KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 12. do 16. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11.